MLW1H
ODBOR ZA PROBLEME
str. 6
Rlifl
CENA 200 SIT / POŠTNINA PLAČAN A'PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA
KONI JE POVEDAL	N
NEKAJ MOČNIH	PLAČUJE ZA KOSTI?
str. 11
GLOBALIZACIIA NASECA MALEGA MESTA
(Mef) Globalizacija je naravni pojav. Tukaj je, vse okoli nas in celo v vsakem od nas. Na prvi pogled je niti ne opazimo, še manj se je zavedamo, saj je zapisana v enem od naših skritih genov, le tu in tam nas kdo opozori nanjo.
Avtorja tega zapisa je opozoril znani kolumnist Vala 202 v svojem tedenskem »zapisu iz močvirja«. Ob vsesplošni rokometni euforiji in navdušenju nad organizacijo evropskega prvenstva je opozoril na obnašanje navijačev in zadel tam, kjer smo vsi delili zgolj komplimente. Opozoril je na dramaturgijo celotnega navijaškega dogajanja, na dejstvo, da jc bilo tudi navijanje organizirano in izrcžirano do popolnosti, vključujoč neprimerno Dečko ajde oladi, s katero smo na koncu »tolažili« Hrvate. Opozoril jc na dejstvo, da na tribunah enostavno ni bilo prostora za individume. Bila je le
množica Hudi
ci ie ravnala tako kot ji je velel glas iz centralnega ozvočenja, pa čeprav so bili med navijači zagotovo tudi ljudje, ki globoko zavračajo enoumje.
lC Banka Koper
Ki
12. februar 2004
Ta občutek me je prevzel ob pogledu na sobotno živo verigo s katero smo Izolani simbolično prenesli dva tisoč knjig iz stare v novo knjižnico. Zamisel je bila promocijsko izvrstna in izvedba odlična, udeleženci zadovoljni in knjige prenešene. A vendar se ne morem otresti misli, da smo z njo pravzaprav globalizirali to naše mesto in te naše ljudi. Dogodek je imel namreč predvsem simboličen pomen, čeprav ni povsem jasno katerega. Morda knjižnica nima denarja za selitev, ali pa je šlo za protest občanov zaradi brezbrižne kulturniške politike do slovenske knjige? V edini izolski knjigami bi namreč vedeli povedati, da tako spoštljivega odnosa do knjige sami ne opažajo.
»Kdor ni z nami ni naš« je eno od gesel globalizacije. Z malo kritične distance ga je/J? bilo moč začutiti tudi ob/§ ‘
dogodku, ki je izolsko občina g spet popeljal na prve straniW časopisja. Tudi Mandrača.
h
šifra
OBALA V MALEM
nepremičnine
immobili
BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
080 18 33
www.sifra-nepremicnine-sp.si
BO RIMA, KO BO PLIMA
Za Murata sem preveč mlada, za Josea pa prebela, za Kinga sem premalo jezna, za Klemna pa preveč vesela. Ti tipi res so šovinisti, sceno so pobrali zase, pa povedat nič ne znajo, sklone mešajo in čase.
Za povrh pa nič vsebine, vse jih moti na tem svetu, Ženske sanjajo in limuzine, kot da bi živeli v getu. Zato je nujna ženska revolucija, da se konča polucija tipov, ki menda so jezni, v resnici pa pogrešajo ljubezni Rap ni kar nakladanje, vedno moraš rimo imet, vsaj tako kot jo je napisal naš poet:
V vodi je naš Jurca, voda mu sega do kolen.
A kje je tukaj rima? Bo rima, ko bo plima.
favfo
7EREBi
IZOLA, tel.: 616 80 00
Izdelki
za zdravo življenje
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča) NOVI URNIK
ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30 -17.00 sobota: 8.30-12.00
PTTs NOT DEAD
To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti.
KDO BO SLOVENCEM PISAL ŽIVLJENJEPISE?
Vsaka stvar je lahko smešna, dokler se dogaja drugemu, drugod. Toda začelo se je pri nas: najprej v Tobačni.... Zdaj to ni več smešno, postalo je žalostno. A kaj ko žalost navadno prihaja v trumah!
Po zaslugi naših gospodarsko političnih elit smo Slovenci sanjali, da bomo v evropski skupnosti narodov zaživeli boljše in bogatejše življenje. Tobačna je prva streznitev, iluzije o obljubljeni deželi se razblinjajo. Sanjarjenje je čas razkril in sanje v marsikomu tudi ubil. Nenadoma je ljudem odvzeta iluzija in ostaja grenko razočaranje. Brez zadovoljstva. Ostaja bolečina, solze, upanje. Vendar italijanski pregovor pravi, da kdor se hrani z upanjem, umira lačen....
Pa vendarle - lahko še vedno upamo, da so tik pred zdajci tudi naše gospodarsko politične elite prišle do spoznanja in doumele, da smo v tem trenutku resnično na usodnem križišču: ena pot pelje v visoko razvito industrijsko družbo, druga v tehnološko zaostalost, ekonomsko odvisnost in revščino.
Postati bi morali bolj občutljivi za pomen, ki ga imajo kvalitativni elementi družbeno ekonomskega razvoja (človeški potencial) za naš nadaljnji razvoj in obstoj. Gospodarsko politične elite v visoko razvitih industrijskih družbah so spoznale, da je rešitev iz velikih gospodarskih težav (kriza, zastoj) predvsem v novi tehnologiji in kadrih (produkcija inovacij). Izhod iz gospodarske krize bodo iskale tako, da bodo skušale težave (stroške) prevaliti na druge. V tem boju za obstanek bodo velike korporacije (multinacionalke) in s tem države, v katerih imajo te korporacije svoje sedeže, stroške krize prevalile na tiste države, ki so tehnološko zaostale, po svoji organizacijski strukturi nizko inovativne in v svoji sistemski kompetentnosti premalo fleksibilne in zaradi tega težko prilagodljive. In med takšne sodi tudi Slovenija Zato je nekaterim med nami že dolgo jasno, kakšne in čigave stroške bomo plačevali v združbi evropskih narodov!
V ozadju dogajanja se bije preprosto boj za obstanek teh korporacij: za prednostni položaj, za najrazvitejšo tehnologijo, za kadre. Posledica tega boja so tudi vidna prizadevanja po odpravi nacionalnih meja in pregraj, kajti državna ozemlja so postala za velike korporacije pretesen okvir za njihovo dejavnost in njihov obstoj.
Videli smo, kaj se dogaja v ozadju teh spopadov. In kaj bo odločalo o izidu? Vsekakor dejavniki visoke inovativnosti pri novih proizvodih. Pa višje tehnologije, ustrezne organizacije in razpoložljiv kapital. Skupni imenovalec pa bodo nedvomno sposobni kadri in visoko profesionalizirani »management«. In seveda visoko stimulativno okolje. Kakšno pa je stanje na sončni strani Alp? Makroekonomisti s svojimi ekonomskimi rešitvami ne bodo prispevali zadovoljivih rešitev, če vanje ne bodo vgrajeni elementi za aktiviranje in dinamiziranje prav vseh človeških potencialov, posebno pa talentov. Intelektualnih potencialov ni mogoče izkoristiti z aktivističnimi prijemi, pozivi in resolucijami, ampak z oblikovanjem mehanizma, ki bo elementom kot so motiviranost, pripravljenost, delovnost, sposobnost, izobraženost, znanje, talentiranost ne le »dobrohotno pokimal z glavo«, temveč jih jasno poudaril pred povprečnostjo.
Slovensko gospodarstvo se med seboj premalo povezuje in ne koordinira dovolj svojega razvoja. Pa tudi država te funkcije ne opravi, pravzaprav ta celo izrazito nepremišljeno razprodaja svoje premoženje tujcem.
SOVRAŽI PSE, OBČINO ALI KAR VSE?
Nekoga je zelo motil napajalnik za pse, eden tistih, ki smo jih v Izoli dobili pred dobrim letom in s katerimi skušamo naše mesto narediti prijaznejše in bolj urejeno. Pa je neznanca ta "pozornost" postavljena pred vhodom v občinsko stavbo očitno tako motila, da jo je razbil na prafaktorje. In to še zdaleč ni bilo lahko opravilo, saj je pojilo postavljeno na močnem betonskem postavku, ki pa ga je sovražnik psov, občine ali kar vsega, očitno toliko časa metal ob tla, da se je raztreščil na koščke. Zanimivo je, da nihče ni slišal tega ropota in tako bo namesto storilca stroške nosila Komunala oziroma mi vsi, ki plačujemo storitve tega javnega podjetja.
Slovenija danes močno zaostaja za razvitimi družbami Evrope.
(Slaba je tolažba, da smo najrazvitejši med nerazvitimi!). Takšen zaostanek je predvsem posledica napačnih kadrovskih rešitev iz preteklosti in, žal tudi iz današnjih dni. So posledica nizko izrabljenih intelektualnih potencialov in ravodušnosti do talentiranih ljudi Prepogosto nas ti zapuščajo in se uvaljavijo v tujini.
Tako imamo krizo zaradi apatije in velikega aprofesionalizma, zaradi zgrešenega mišljenja, da je inovacije, kreativnost in delovni
polet mogoče nadomestiti z lojalnostjo, družinskimi »zvezami«, konformizmom in članstvom v političnih organizacijah (LDS, ZLSD in ostale), ki jih za vodilna in strokovno zahtevna mesta še vedno zahtevamo. Na neizkoriščenost človeških potencialov kaže izredno visoka stopnja nezaposlenosti. S takšno kadrovsko neizkoriščenostjo ne ujamemo razvitih niti čez sto let! Prav tragično za našo družbo je, da je med nezaposlenimi danes in tistimi, ki še bodo, ko končajo šolanje, velik odstotek visoko izobraženih mladih kadrov, kar je dvojno izgubljena investicija napačne kadrovske politike. Ta ljudi še vedno deli na bolj ali manj »zaupne« oz. docela »nezaupanja vredne«. Vendar se moramo zavedati, da tako kot ekonomija ne more dobro delovati, če je v njej preveč politike, velja to še tem bolj za kadre.
Sodobne tehnološke družbe si ne morejo dovoliti, da bi spregledale ali zanemarile en sam talent in ga ne izkoristile.
Izhajajoč iz spoznanja, da je gospodarstvo svetovna sistemska celota, da bo v boju za obstoj omagalo na tisoče relativno uspešnih podjetij in kruto spoznanje, da bodo stroški za vse to padli na družbe, ki so najmanj prilagodljive in ki se bodo najpočasneje odzvale. Iz tega izhaja, da moramo na makro in mikro sistemih doseči visoko prilagodljivost, usposobljenost, profesionalizacijo kadrov, ki bodo znali in zmogli odgovoriti na spremembe in šoke iz okolja. Torej ne bi smeli dovoliti, da nas naše gospodarsko politične elite zaradi napačne kadrovske politike pripeljejo do točke, ki se ji moderno reče »point of no retum«. Prednostni položaj v sodobnem svetu si bo pridobil, kdor bo imel strokovne kadre, jih znal motivirati in znal izkoristiti njihovo znanje in talent. Potrebna sta torej motivacija in spodbudno demokratično okolje. Prisilimo naše gospodarsko politične elite, da trendi, ki so »utrli pot« Tobačni, ne bi pripeljali do točke, od koder ne bi bilo več povratka. Človeška akcija jih lahko obme! Aktivirajmo vse sposobne ljudske potenciale in vse talente, ki jih imamo! Odstranimo vse blokade, omejitve in ovire, da si bomo lahko sami pisali življenjepise in vloge za zaposlitev!
Kot je rekel že Molke: »Usoda vsakega naroda je samo v njegovi lastni moči.«
Janez Jug, magister ekonomije
Komunalne cene v Izoli
ALI BOMO NEKOČ TEHTATI KOLIČINO ODDANIH SMETI?
Komunalni stroški postajajo vse pomembnejši del življenskih stroškov vsake družine. Izolani smo sicer ponosni na to, da imamo čisto občino in učinkovito javno komunalno podjetje, res pa je, da nekateri vztrajno opozarjajo na visoke. stroške, ki jih imamo z nekaterimi osnovnimi dejavnostmi Komunale, kot je naprimer odvažanje smeti.
Naš redni bralec nas je na to problematiko spomnil z naslednjim dopisom.
Stanovalci vsak mesec prejmemo račune za odvoz smeti, vendar ni bilo javnega obvestila, da se bo obračunaval po količini odpeljanih smeti (m3). Ne vem, ali se ljudje zavedajo, kaj in koliko plačujejo. Smeti namreč ustvarjajo ljudje in tam kjer jih je več, je teh smeti tudi več. Primerjava računov kaže, da sistem ne ustreza, ker ni pravično razdelil obveznosti, ampak je obračune poenotil in vse spravil v en koš. Obračuni se razlikujejo po zasedeni površini, ne pa po dejanskiem ustvarjanju smeti.
Primer:
Za svoje stanovanje dobim mesečno obremenitev 0,7003 m3 ali 105 kg (sva dve osebi, soseda pod nami. pa je sama in ima isto obremenitev - stanovanji sta po površini enaki). In če sedaj to razvlečem na celo leto pomeni, da letno ustvarim 8.4 m3 ali 1200 kg smeti na leto.
Ali se Vam zdi, da je to količino v enem gospodinjstvu možno doseči? Sam sem več časa tehtal smeti, ki smo jih odnesli v kontejner. Teža tega je 0,35 kg na dan in če mu dodam še ostale smeti (časopisi, steklenice) znese to povprečno 1,0 kg dnevno ali 30 kg na mesec.
Nastopi vprašanje komu prispevamu oz. komu prispevamo k pokrivanju stroškov? Ker pa je komunalno podjetje v lasti občine, lahko domnevamo, da se sredstva prelivajo na občinsko raven ali morda še kam drugam. Pri tem pa nimamo vpliva na ceno storitev. Taje v domeni občine in vlade v Ljubljani.
Nekoč luksuzna jahta Darinka, ki so jo pred dvema letoma dvignili z dna morja pri Murterju je pred novim letom potonila še v Viližanskem zalivu, v soboto pa so jo znova dvignili na površino.
PREKLETA ANKETA
ZA VARNOSTNIKE A S PREMISLEKOM
Nenavadno izenačeno je bilo glasovanje ob tokratnem anketnem vprašanju o varnostnikih na osnovnih šolah. Dejstvo je, da nam kaj takega pred desetletjem ali dvemi ne bi prišlo na pamet, danes pa na šolah ugotavljajo, da je z njimi moč zagotavljati več reda v šolah. Drugo je vprašanje, kakšne generacije bomo vzgojili v okolju, kjer je represija že sestavni del življenja otrok, vendar pa posebej starši tistih otrok, ki so žrtve nasila zagotavljajo, da so varnostniki nujno potrebni. Kako lepo bi bilo prebrati ali slišati, kaj o tem menijo silni doktorji, magistri in diplomirani sociologi, ki jih je kot gob po dežju, ko pa bi potrebovali njihovo mnenje jih ni nikjer.
REZULTATI ANKETE
Ali soglašate z namestitvijo varnostnikov v naših osnovnih šolah ?
Bralcu seveda lahko ponudimo prvi odgovor, ki se znajde v rokavu in to je tisti, da cene storitev komunalnega podjetja določa občinski svet in da je tako storil tudi v primeru cene za odvoz smeti. Lahko dodamo še to, da v Komunali resno razmišljajo o uvedbi posebnih števcev oziroma tehtnic s pomočjo katerih bi zaračunavali odvoz smeti glede na to, koliko jih kdo dejansko ustvari. Vendar do tega še ne bo prišlo prav kmalu. Verjamemo, da bodo konkretnejše odgovore pripravili v J.P. Komunala Izola, če boste Izolani z njimi zadovoljni pa seveda ne moremo zagotoviti.
POPRAVEK
Ker sem v članku Mandrača z dne 29. januarja zasledila neresničen podatek o Mladinskem združenju Mladi glasovi Slovenije, bi vam rada sporočila, da Aleksej Skok od 22. februarja lani ni več predsednik omenjenega združenja, temveč sem to mesto prevzela Kristina Zelič.
Kristina Zelič, predsednica združenja pojasnilo uredništva: Omenjeni podatek izhaja iz debate, ki so jo na spletni strani Obala net imeli ugledni izolski mladinski funkcionarji. V uredništvu pa nismo vedeli niti kdo je bil predsednik prej, niti kdo je predsednik zdaj in te informacije nismo niti posebej pogrešali.
Ja (54%)
Ne (45%)
Anketa odraža mnenja uporabnikov spletne strani www.mandrac.com in ni namenjena raziskavi javnega mnenja.
Vprašanja s lahko načelna, lahko pa so tudi zelo konkretna. Eno takšnih vam bomo zastavili v anketi za naslednji teden, namenjeno pa je problematiki mladih. V glasilu Bobnič smo lahko brali o velikih uspehih mladinskih organizacij v Izoli, nas pa zanima, kako ocenjujete položaj mladih v Izoli vi. Vprašanje se torej glasi:
Kako je poskrbljeno za mlade v Izoli?
Glasujete seveda lahko na naši spletni strani:
www.mandrac.com.
Spletna stran Mandrača nastaja v sodelovanju c
www.izolanka.com
r
V
Izola - Sončno nabrežje 4, tel. 05/ 640 39 35
Menjalnica
ODPRTO VSAK DAN od 8.00-19.00 SOBOTA od 8.00-12.00
kih
v - r
šifra
“is 080 18 33
OBALA V M A L E M _ v
nepremičnine
NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL
IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
Izola - Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 640 11 11
www.sifra-nepremicnine-sp.si
S
Organ, ki ga premalo poznamo
SVET ZA PROBLEME IN NIIHOVO REŠEVANJE
'r . *r.
Začnimo tako-ie: Ali bi svoje težave kar takop zaupali nekomu, ki je predsednik ali član Sveta za varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin Občine Izola? Sploh ne veste, da kaj takega obstaja? Ne veste kaj dela in kakšne pristojnosti ima? Že to je dovolj vprašanj za pogovor z Bojanom Dundero, ki je predsednik omenjenega odbora in kot vse kaže kar prava oseba in pravi organ za marsikatero težavo, ki tare Izolane.
- Tudi sam nisem najprej vedel, kaj naj bi počel ta organ, potem pa sem se poučil in spoznal, da gre za delovno telo občinskega sveta, ki lahko veliko prispeva k reševanju zelo praktičnih težav nas Izolanov. Ta Svet namreč skrbi za reševanje težav, ki nastanejo na relaciji porabnikov in koncesionarjev nekaterih javnih dobrin, kot so recimo komunalne storitve, javna razsvetljava, vodooskrba, dimnikarska služba, stanovanja in drugo, kar je občina prepustila v upravljanje koncesionarjem. Dejstvo je, da občan sam težko rešuje težave s koncesionarji, občina pa tudi ne more tega početi namesto njega, zato je občinski svet imenoval ta Svet, da tam skušamo najti rešitve za posamezne težave.
Prejeli smo
IZOLA POLICIJSKA OBČINA?
Igor Franca, ki je hkrati podžupan Izole se sprašuje ali je Izola policijska občina v najslabšem pomenu besede. Ali imajo tudi ostali Izolani ta vtis? Če je tako, je stvar resna! Vendar mislim, da je potrebno pogledati še nekatere druge aspekte in ne samo izterjavo kazni.
Najprej je potrebno ugotoviti kaj je to »policijska občina«, kar je vzeto iz analogije »policijska država«. Misli se na režime kjer se izvaja masovna in posamična represija države nad ljudstvom s policijo, ki je že v principu po definiciji državni represivni organ in naj bi bila njihova dejanja zato legalna. Tam je to glavna komunikacija države z narodom. Kaj to v praksi pomeni, mislim, da Igor na srečo v naši državi še ni doživel. Ljudje in narodi, ki so 10 resnično doživeli in še doživljajo po svetu bi vedeli povedati kaj je policijska država, saj gre za sistematično kršenje človekovih pravic države (v našem primeru občine).
Osnova za pretirano razburjenje je bil podatek, da smo bili leta 2002 v Izoli druga občina po pobiranju denarnih kazni na prebivalca. To pomeni kazni po občinskih odlokih, ki smo jih sprejeli v občinskem svetu in so zato občinski zakon. Namen je uvesti tudi s temi ukrepi večji red v naši občini.
Res je, mi smo statistično druga občina, prva je Bled, tretja Bohinj, nato Ljubljana, Piran,.
To so občine (Ljubljana delno tudi), ki imajo zelo velik delež turistov glede na število prebivalcev. Ti povzročajo poleg pozitivnih učinkov tudi velik del kršitev.
Torej, na Izolana izpade neprimerno manj kršitev kot jih prikazuje statistika in zato Izolani ne plačujemo toliko kot nam je hotelo biti prikazano.Pomeni pa , da občinski inšpektorji/ice dobro izvajajo svoje delo.Da, to delo namreč izvaja občinska inšpekcija.
Ostali podatki iz iste analize občin (priporočam, da si jih Izolani ogledajo) kažejo, da je Izola finančno zdrava občina in, da je po pozitivnih pokazateljih pri vrhu slovenskih občin in ena redkih, ki se samofinancira. Pa ne na račun taks kot se hoče večkrat prikazati, saj je Izola od vseh 192 občin na 54. mestu po višini taks na prebivalca (s turistično takso).
Lep pozdrav svetnik Lucio Gobbo
Podatki so na voljo na spletni strani
www.vus.uni-lj.si/sib/vhod.htm
KAZALNIKI PO OBČINAH
OSNOVNI PODATKI O PROJEKTU
SLOVCNUA
2000
2002
M.«**«« OH.«. W«» c.n,>.«.«> «->«*4l,..< MMMMM 'M* ■
-	Navedite konkreten primer.
-	Prvi primer, ki smo ga dobili v obravnavo je dimnikarska služba, kjer želimo priti stvarem do dna. Dejstvo je, da se dimnikarska služba slabo izvaja, po drugi strani pa tudi stanovalci določenih objektov ne spoštujejo zakonodaje, ki določa, da je treba dimnike in prezračevalne naprave pregledati in čistiti vsako leto. Ob tem pa je treba rešiti tudi problem, kako oprostiti plačila tiste, ki uporabljajo alternativne vire energije. Če kdo uporablja zgolj elektriko ni treba, da plačuje čiščenje enako kot tisti, ki dimnik in zračnike uporablja. Koncesionar seveda obračunava storitev po dimovodnih kolonah in tukaj so nekateri prizadeti. Zato smo se odločili, da bomo spremljali takšno storitev in konkretno videli, kje nastajajo problemi. Stanovalci iz ulice IX. Korpusa 8 so se pritožili, da dimnikarji niso ravnali v skladu s predpisi in niso hoteli podpisati delovnega nalogta, izvajalec pa trdi drugače, zato smo na včerajšnjo sejo povabili predstavnike obeh strani, da najdemo rešitev tega zapleta.
-	Vi seveda nimate nobenih sankcij?
-	Lahko pa v primeru, da se res kršijo določila koncesijske pogodbe in zakonodaja z določenega področja predlagamo občinskemu svetu naj se ponovno razpiše koncesija za to področje in poišče novega koncesionarja.
-	Ljudje se pritožujejo zaradi cen odvoza smeti. Je to lahko predmet delovanja vašega Sveta?
-	Tudi to sodi na naše področje, vendar je treba vedeti, da smo Izolane dvakrat pozvali, naj se s problemi pismeno javijo na naslov našega odbora in tudi v primeru, da dobimo pismeno vprašanje te vrste, bi ga seveda obravnavali. Naša velika želja je, da bi v sodelovanju z občani skušali rešiti čimveč skupnih problemov.
-	Ste vi občinski organ ali ste nad politiko?
-	Imenovali so nas zato, da delujemo v korist občanov. Organ je sestavljen iz sedmih članov. To so predstavniki krajevnih skupnosti (Majda Zupan, Edmond Petrovič, Alojz Zorko, Marino Bembič in Igor KLeva) predstavnika občine Izole pa sva Alen Jakomin in Bojan Dundara.
V naslednjem Mandraču bo govora o problematiki stanovanj, javne razsvetljave, cest in vodooskrbe. Do takrat pa še naslov kamor lahko zastavljate svoja vprašanja ali pobude:
Svet za varstvo pravic uprabnikov javnih dobrin, Sončno nabrežje 8, Izola, lahko pa uporabite tudi predsednikov e-mail bojan.dundara@volja.net
OSMI MAREC UPOKOJENCEV IZ JAGODJA
Društvo upokojencev Jagodje Dobrava vabi na praznovanje S.marca ob dnevu žena, ki bo v hotelu delfin Izola
dne 6.3.2004 ob 19. uri. Cena večerje je 1.800 sit.
Vsi, ki se boste odločili, da skupaj preživimo en lep večer, lahko pokličete na tel. št. 641 98 08 Kristino Čermelj ali na tel. št. 641 33 40 Škorjanc Sonjo, vsak dan med 17. in 19. uro, zaradi rezervacije, vključno do 3. marca Vljudno vabljeni
I ga dito che a Isola I fara' el museo al mus.
S'te tenti. Un giorno se podessi trovar una targa con su scrito: »L'omo xe piu' mus del mus.« Firmato: El Mus isolano.
Arlecchino Vostro
.karstv«

Vuk Elvis s.p. Šared 25, 6310 Izola GSM: 041/724-277
TW
MM I—:	j§
12 100 8338	Ujlfi
Zastopstvo za obalo OKNA - VRATA - SENČILA
Europan - Livade vzhod
BODO PROJEKTI OSTALI V PREDALIH?
Pred tednom dni smo Izolani lahko pasli radovednost ob razstavljenih projektih urejanja območja Livade 2, oziroma tistega vzhodnega dela, med bodočim vodnim parkom in starimi Livadami. Kot smo že nekajkrat povedali se je na natečaj Europan? za lokacijo Izola prijavilo kar 50 skupin, najbolj številčno pa so bili na natečaju Europan Slovenija zastopani mladi arhitekti iz Italije, Španije, Slovenije in Avstrije.
Za območje Izole je zmagal projekt Mediteranski način življenja Mojce Guzič Trplan in Ane Cankar. Njihov projekt smo v Mandraču že predstavili.
Komisija je za odkup predlagala projekt Virus, avtorjev:	Isabel
Fernandez	Garcia,	Valentina
Patrono,	Placido	Gonzalez
Martinez, Jose Luis Sainz-Pardo, Miguel Angel Chaves Gentil s Trinidad Moreno iz Sevillie. Značilnost	predloga	je nizek
odstotek pozidane površine kljub temu pa relativno visok faktor izkoristka zemljišča.	Projekt je
zanimiv tudi s stališča strategije zidave po etapah, torej obvladovanje projekta skozi čas ter kompleksnega programskega razmerja med programi turizma, stanovanja in univerze.
Posebno priznanje je prejel projekt Soba z dvema pogledoma, avtorjev: Martina Tabo, Michele Bonino, Federica Patti, Subhash Mukerjee z Ileana Marchisio, Amanda Pluviano - iz Torina. Projekt daleč izstopa predvsem po izjemno občutljivo zasnovani stanovanjski enoti, ki z izjemnim občutkom in natančnostjo interpretira vsako topografsko in klimatsko danost lokacije:	višinska modulacija hišnega parterja,
klimatsko pogojena orientacija zasebnih vrtov proti jugu ter razgledni del v nadstropju orientiran proti severu (morju).
Projekti so nedvomno zanimivi za razpravo in pripravo zazidalnih
načrtov, upati pa je, da bodo deležni pozornosti bodočih investitorjev, sicer bomo le imeli nekaj več projektov spravljenih v predale občinskih uradnikov. (DM)
NOVO
ISodv Čare
Velik izbor izdelkov za manikuro in pedikuro iz kakovostne jeklene zlitine "solingen":
škarjice, klešče, ščipalke, pilice, pincete, rezila
REVITA
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
KJE PA STANOVALCE ČEVELJ ŽULI -pojasnilo
frdbral sem članek pod tem naslovom, ki obravnava problematiko Dantejeve 18. Kot predsednik Krajevne skupnosti HALIAETUM kamor spada ta stavba in njeni prebivalci bi rad dopolnil dane informacije.
Na žalost krajani, ki tam stanujejo že zelo dolgo, res ^ nimajo dobrih pogojev za življenje, ker je stavba zelo stara. Nekoč je bila zgrajena kot hotel. Zaradi stanovanjske stiske ob priseljevanju v Izolo so se nekateri priselili v bivše sobe in si s časom prilagajali prostore v kolikor toliko znosna stanovanja. Uredili so si toaletne prostore, ki so bili v začetku skupni. Kdor je stanoval v več "sobah" je lahko uredil enote le s prehodnimi prostori. Nekatera stanovanja so sedaj lastniška, druga občinska. Pozicija same stavbe je in je bila po eni strani odlična, saj je pri morju in v okolju parka Arrigoni, ki pa je v času doživel veliko transformacij in degradacijo do bodoče dokončne ureditve. Ves čas se je v stavbi in v okolju dogajalo družbeno življenje in se še. Ob razmišljanju in končno planiranju bodoče ureditve z mladinskim centrom, se je končno pokazala tudi možnost resnične ureditve stanovanjske problematike stanujočih.
Ravno zato smo kot Svet krajevne skupnosti Haliaetum lani sklicali interesni zbor stanujočih kamor so prišli tudi predstavniki občinske uprave. Vsi stanujoči so natančno opisali svojo problematiko. Od občine imamo/imajo zagotovilo, da se bodo pravočasno lahko izselili v nova stanovanja pred pričetkom gradnje mladinskega centra. Lastnikom bo ocenjena vrednost stanovanj in ponujena bosta odkup ali nadomestna stanovanja, najemnikom pa nova (ali obnovljena) občinska.
Čas selitve je povezan z obnovo starih in gradnjo novih občinskih stanovanj v odvisnosti s problematiko dodeljevanja Izolanom prosilcem brez stanovanj in tudi podobno problematiko v stavbi kulturnega doma. Občina ima v svojih načrtih konkretne načrte za reševanje predvsem socialne problematike s področja stanovanj kar nam nakazuje tudi občinski proračun, ki je dan v obravnavo in obnove, ki so v teku ter plan novogradenj. Zato tudi v Svetu krajevne skupnosti upamo in verjamemo, da bo občina postopoma resnično rešila tudi te stanovanjske probleme. Sami bomo nad tem bedeli.
Kar se tiče sedanje situacije, naj povem, da sem jo osebno preveril. Spodnji prostori v Dantejevi 18 so sicer tudi borni a jih koristijo razna športna društva za svojo dejavnost in druženje.Uredili so si jih v glavnem sami saj so tudi za njih začasni. Člani Balinarskega društva so si pred časom uredili dva majhna prostora z manjšim skladiščem saj niso imeli prostorov za zbiranje ob mrazu in zvečer. Naj poudarim, da se je ena družina počutila moteno (in ne stanovalci, kot je bilo posplošeno zapisano).
Ravno zato sem preveril stanje in ugotovil, da društvo koristi dva prostora. Vsled pripomb stanovalke, ki pravi, da jo motita dim in hrup (v stanovanju je še bolnik), so v prostoru pod njenim stanovanjem dodatno izolirali strop, vendar treba vedeti, da je ta že v osnovi problematičen. V tem prostoru ne kadijo - to so strogo prepovedali in vem, da se tega držijo. Zadržujejo se večinoma v sosednjem prostoru. Zaradi kajenja imajo celo odprtino v oknu. Postavili so si umik do 10. ure zvečer, ki naj bi se ga držali. Kdo so in so bili izolski balinarji ter njihova obsežna aktivnost so verjetno marsikomu znani.
Če naj bi ti, v glavnem starejši Izolani, resnično povzročali probleme z nespoštovanjem dogovorov (?), prosim za obvestilo.
Upam, da bo sožitje potekalo naprej pozitvno in tudi v čimprejšnjo rešitev stanovanjske problematike ter realizacijo novega namena za mlade v stavbi Arrigonija.
Lucio Gobbo
SMETIŠČE V SREDIŠČU MESTA
Zanima me, zakaj se ne uredi okolice CAsinoja na avtobusni postaji v Izoli. Za moj okus je to neurejeno okolje sramota za Izolo, ki jo vidi vsak, kdor potuje skozi naše mesto. Irena (naslov v uredništvu)
Zaščitena pergola pred Taverno je pomšena. Zdaj imamo namesto nje zaplevljeno površino. Ali tega nihče ne opazi? (B.B.- naslov v uredn.)
Obnavljanje stavbe v Gregorčičevi ulici
NAJEMNIKI NISO STRANKE V POSTOPKU
V prejšnjem Mandraču smo zapisali pripombe Centra za glasbeno vzgojo Koper oziroma izolske glasbene šole zaradi gradnje stavbe v neposredni soseščini Besenghijeve palače. Stavba, ki je sicer občinska last, bo pridobila eno nadstropje in na ta način seveda odvzela nekaj sonca učilnicam glasbene šole. Povedali	so še, da	je hiša	tako blizu, da skoraj	ne
morejo odpreti polknic.
Odgovorni pri	koncesionarju, Stavbeniku servisne storitve,	so
povedali, da imajo za gradnjo vso potrebno dokumentacijo in tudi vsa soglasja strank v postopku, ki so jih pozvali k obravnavi projekta. To je vodstvo glasbene šole presenetilo, saj so bili prepričani, da njih ni vabil na prestavitev nihče. In prav so imeli, saj jih po zakonu dejansko ni treba vabiti na to razpravo, saj je bil povabljen lastnik stavbe, to je občina Izola, glasbena šola pa je le najemnik	občinskih	prostorov	in ne more biti stranka	v
postopku.
Nedvomno so investitorji in izvajalci ravnali zakonito, res pa je, da bi o svojih načrtih lahko seznanili tudi Glasbeno šolo, čeprav je le najemnik	občinskih	prostorov.	Takrat bi morda še lahko
našli kakšno skupno rešitev, zdaj, ko se gradnja bliža koncu pa je za posege v projekt vsekakor prepozno.
PRILOŽNOST ZA OSAMLJENE
Najtežji trenutki za človeka, ki živi sam, so praznični dnevi, ko se vsi veselijo srečanj in daril. Biti sam ob takih dneh pomeni, da poslušaš tišino, da zatiraš krik po prijetni družbi, kjer lahko izražaš svoje misli, mnenja, občutke. Če pa si sam, še huje občutiš odrinjenost na rob dogajanja in zdi se ti, da nikomur ni mar zate in za tvoje majhne ali velike probleme.
Iz takih vzrokov so nekateri koprski in izolski občani začutili potrebo, da bi se srečevali tisti, ki pač živijo sami - iz različnih vzrokov. Samo v družbi sebi enakih lahko za trenutek pozabiš na ostrino samote in pomanjkanje pogovorov ali samo občutka, da nisi sam. Mnogi si ne upajo poiskati družbe, ker se bojijo, ker jim je nerodno ali ker nimajo poguma povedati, da jim samota povzroča težave.
Že dobrih dvanajst let se tudi pri nas v Sloveniji pojavljajo oblike delovanja skupin za samopomoč ljudi po razvezi ali izgubi partnerja ali sploh bolj samotnih ljudi. Taka skupina je na novo zaživela v Kopru pod imenom "ŽAREK UPANJA ", kjer se srečujejo vsako drugo sredo v Centru za socialno delo, pod strokovnim vodstvom.
Ko so se bližali Božični in Novoletni prazniki so se odločili, da bodo priredili "Silvestrovanje". Poiskali so primeren kraj in se dogovorili za skromno prednovoletno večerjo. Odločili so se za "IDILO" - restavracijo, ki jim je to omogočila. Povabili so na praznovanje tudi podobno skupino za samopomoč, ki deluje v Novi Gorici. Zbralo se jih je kakšnih 30.
Kot blisk so nam minevale ure in kot bi mignil je bila ura že krepko čez "novo leto" (beri polnoč) . Srečni in zadovoljni, nasmejani in prijetno utrujeni smo si voščili že vnaprej "srečno novo leto" in nasvidenje čez leto .... in že so zabrneli jekleni konjički, ki so ene potegnili do Nove Gorice in v okolico, druge pa do Kopra in Izole. Tisti večer je minil z občutkom, da nis sami, zato so se odločili, da se bodo redno srečevali in res se zdaj srečujejo na različnih kulturnih in drugih dogodkih ter osmišljajo svoj vsakdan.
Če ste osamljeni in iščete dobro družbo, potem v koprskem Centru za socialno delo pokličite Melito ali Majdo in povedale vam bodo, kako priti v našo družbo in postati član skupine za samopomoč "ŽAREK UPANJA" iz Kopra (Srečka Bačar)
PRIJATELJEV NE POZABIMO
Najlepše kar bi lahko nekomu želel je, da skoraj 40 let živi z, za in od glasbe.
Res je. Ni vsak dan lep in pridejo tudi temna obdobja, a jih ljubezen do glasbe, razumevanje med člani skupine in volja, premagajo in, kot pravijo: Po dežju vedno posije sonce. Zato smo Faraoni še vedno z vami.
Ko sem rekel »temna obdobja« sem imel v mislih tudi trenutke kot je ta sedaj, ko sedim in skušam napisati nekaj kar čutim, a ne najdem pravih besed, da bi se dovolj dobro izrazil. To so besede slovesa. Besede slovesa od ljudi s katerimi si preživel leta in leta in čeprav je od njihove smrti minilo nekaj časa, še vedno upaš, da so to le grde sanje in, da se bodo lepega dne pojavili na vajah, na vratih stanovanja, na nastopu ali te bodo naslednje jutro poklicali po telefonu.
Ferdi Maraž, Črt Janowsky, Luciano Kleva .
Ferdi in Črt Faraona od glave do pete in s tem mislim, da sem povedal vse.
Luciano : glasbenik, umetnik, človek, ki je med ostalim krivec za nekaj naših ovitkov.
Naj vas še naprej spremlja glasba .
v imenu Faraonov, Nelfi Depangher
VIDI ROŽNIK V SPOMIN
Iz tebe je vrela lepa slovenska beseda.
Rada si prepevala, pesmi v rime skladala.
Ljubila si Metliko, tvoj rojstni kraj.
Gorenjsko, kjer si ljubezen spoznala.
Kot na valovih sanj te je v Istro pripeljala, tu si trden kamen spoznala in iz njega življenje klesala.
V	pesmi si upodabljala življenje, kot si ga poznala, hotela si mu dati svoj navdih, ko v njem si srečo iskala.
Pela si in pesmi pisala, ljubila in ljubezen delila.
Sedaj pa je tema srce ti zakrila, pesem, ljubezen zatemnila.
Mrtva je zdaj vas, kjer si nekoč ljubezen odkrila, v kamnu kraljuje tišina, le solza kane na kamen spomina.
Ne bomo iskali v skali, kako globoko vklesana je rana.
Zdaj, ko ugasnil je tvoj izvir, počivaj, imej zasluženi mir.
V	pesmih ostala je bolečina, spomin na mater, domovino, čas celi rane, vse mine, le pesmi ne usahnejo korenine.
Tvoj prijatelj iz literarne sekcije Ernest Cah
Otvoritev nove knjižnice v Livadah
KNIIZNA VERICA IE BILA ZELO ŽIVA
In zgodilo se je. Po letih iskanja rešitev in premlevanja idej smo v Izoli vendarle dočakali novo knjižnico v prostorih bivšega vrtca v Livadah. Otvoritev knjižnice smo na dan pred kulturnim praznikom obeležili z akcijo Knjiga-živa veriga, kjer so knjige dobesedno potovale iz rok v roke. Knjižničarke so že jeseni dale pobudo, županja Breda Pečan je bila takoj navdušena, in do izvedbe ideje je bil le korak. Tako je minulo soboto dopoldne živa veriga, sestavljena iz skoraj 1000 Izolank in Izolanov vseh generacij, v dobre pol ure preselila prvih 2000 knjig v prostore nove knjižnice v Livadah.
Do konca februarja bodo iz več kot dotrajanih prostorov, kjer je knjižnica domovala več kot štirideset let, v Livade preseljene še preostale od skupno 53.000 knjig. Toliko jih je knjižnica doslej hranila na borih 230 kvadratnih metrih, ki jih zaradi težav s statiko niti ni bilo mogoče v celoti uporabljati. Nekaj tega knjižnega bogastva je bilo shranjenega tudi v začasnem depoju v bivšem italijanskem vrtcu na Drevoredu l.maja Odveč je poudarjati, da je bila takšna situacija izven vseh obstoječih stadardov, predvsem pa je obiskovalcem in knjižničarkam oteževala dostop do knjižničnega gradiva. Čeprav ob tem ne velja spregledati, da se izolski bralci zaradi takšnih razmer nikakor niso odrekli obisku. V lanskem letu so v knjižnici našteli nekaj nad 3000 aktivnih članov, kar je približno petina vseh prebivalcev naše občine, ter zabeležili okrog70.000 obiskov ter 140.000 izposojenih knjig.
Vse te knjige bodo od začetka marca prosto dostopne na 623 kvadratnih metrih uporabnih površin, ki sicer lahko sprejmejo do 60.000 knjižničnih enot. Poleg knjižnih polic bo članom knjižnice na razpolago še dobro opremljena računalniška soba z dostopom do interneta, kjer bosta imela prostor tudi Središče za samostojno učenje ter Borza znanja Najmlajši se bodo s knjigami lahko spoznavali v posebej zanje urejeni pravljični sobi, kjer bodo potekale že zdaj uspešne ure pravljic. Seveda bo v knjižnici prostor tudi za razna predavanja, predstavitve knjig in študijske krožke V posebni vitrini med knjižnimi policami bo zbiralec starin Janez Janežič postavil stalno razstavo starih igrač. Knjižnični prostori imajo tudi neposreden izhod na vrt, zato knjižničarke že razmišljajo, kako v poletnih dneh izkoristiti to »naravno danost« ter obiskovalcem omogočiti, da v prijetni senci preberejo kakšno knjigo ali revijo.
Ureditev novih prostorov je veljala 120 milijonov tolarjev, ki jih je v celoti zagotovila Občina Izola, v letošnjem letu pa naj bi Ministrstvo za kulturo prispevalo 4,6 milijona tolarjev. Gradnja je trajala od junija lani, za projektantska dela je poskrbela Architecta iz Pirana, izvajalec del pa je bil Stavbenik gradbeništvo iz Kopra. Manjši zapleti okoli gradbenega dovoljenja so že pozabljeni in z vsemi dovoljenji v rokah je izolska knjižnica, ki se je lani novembra iz Matične preimenovala v Mestno knjižnico Izola, nared. Prvi obiskovalci jo bodo lahko obiskali čez dobra dva tedna, knjižničarke pa pravijo, da bodo še naprej skušale zadostiti raznolikim knjižnim okusom. Tudi letos bodo nabavile okoli 3.000 knjig od leposlovja za odrasle, otroke in mladino, kot številne poljudnoznanstvene in strokovne knjige.
Karmen Bučar
Prišli so šolarji upokojenci, starši in otroci, mladi in tisti srednjih let. Prišli so tako Izolani kot ljubitelji knjig od drugod, na primer družina iz Domžal, ki si K je za sobotni izlet izbrala ^ ta dogodek. »Vsi smo po svoje postali del zgodovine naše knjižnice«, je dogajanje komentiral gimnazijec Andraž Jež iz Livad.
Zofija
Popovski
(levo) je povedala, da je morala priti, saj gre za pomemben dogodek v našem mestu.
Tudi
Vidrih
(desno)
Štefanija
Kajfež
Jagodja
ni hotela izpustiti tega dogodka. Že vrsto let je redna obiskovalka knjižnice in vanjo zahaja skoraj vsak teden. »Zdaj, ko je knjižnica v Livadah, pa bo še lažje, saj imam hčerko v bližini in bom lahko združila dva obiska hkrati,« je dejala z nasmehom.
Osmošolci Gašper,
Jurij in Mile so	1
odkrito priznali, da berejo predvsem tisto, kar morajo prebrati za šolo. Ampak Harry Potterja so prebrali vsi trije!
Na začetku in na koncu žive verige so bile naše knjižničarke. Direktorica Marina Hrs ni mogla skriti zadovoljstva ob novih prostorih, za kar si je prizadevala vrsto let. Ob njej podaja knjige Anica Cotič, ki jo dobro poznajo generacije izolskih bralcev. Čeprav je že nekaj let upokojena, tega trenutka ni smela zamuditi in se ga je veselila skupaj s sodelavkami.

K
V dobre pol ure smo napolnili prve police. Prva je iz roke v roko potovala knjiga Prešernovih Poezij in sicer v dvojezični slovensko-italijanski izdaji.
ti
1 'S5Km‘«»
J?*
k*
Poleg županje Brede Pečan, podžupanov Igorja France in Branka Simonoviča ter nekaterih občinskih svetnikov, je knjige pomagal seliti tudi državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Ciril Baškovič, ki je bil ob Pečanovi tudi govornik na otvoritveni slovesnosti.
Odbojka 2. DOL-ženske:
odločilna bo tekma s Solkanom!
INTERVAL A IZOLA - ŽOK MISLINJA 3:1 [25:13,21:25.25:15.25:231
INTERVAL A IZOLA: N. Stanič,
M. Pešič, J. Pešič, A. Fajič, L.
Bošnjak, S. Raspor, U. Čeklič, U.
Bandelj, L. Kolar.
Ekipa Mislinje po pričakovanju ni nudila večjega odpora, tako da izolske odbojkarice tokrat niso imele težkega dela. Prvi niz je prepričljivo pripadel našim dekletom. V nadaljevanju so bila prisotna nihanja v igri domačih igralk, kar so gostje izkoristile in si priborile drugi niz. Zatem pa si domačinke niso dovolile presenečenj in so v kratkem času pridobile še oba niza ter s tem končno zmago. Tri točke so tačas zelo pomembne, saj je najresnejši konkurent Izolank za prvo ligo Solkan nepričakovano zmagal v gostem pri doslej	neporaženi
ljubljanski ekipi Evi Vital. S tem pa tudi ostal v boju za
drugo mesto, ki še vodi v družbo-----------
najboljših.
Klub porazu proti Solkanu ostaja v vodstvu Evi Vital (38 točk), moštvo Izole je drugo (35), Solkan pa je s točko manj tretji. Kdo bo imel večje možnosti za vstop v prvoligaško druščino, bo vsekakor znano že po sobotnem primorskem derbiju v Solkanu med domačo ekipo in našimi odbojkaricami. V prvem delu prvenstva so Izolčanke nadigrale Solkan s 3:0, ki pa igra v prvih kolih nadaljevanja bolje kot lani. Prednost domačega terena ter velika motivacija spričo zmage nad Vitalom bosta pri Solkankah dodaten adut, tako da čaka naše odbojkarice v soboto zvečer težko delo. Tudi zato, ker je ekipa okrnjena zaradi bolezni nekaterih igralk. (BV)
KAPUČINO
ROKOMET
IRK IZOLA R0RI-KM0: RK Žalec 22:34 (11:10)
Nogomet
Izolski drugoligaš in tretjeligaš se pripravljata na nadaljevanje prvenstvenih bojev. Med drugim so odigrali tudi trening tekmo in se razšli z rezultatom 1:1, kar priča o veliki izenačenosti obeh moštev, čeprav nekateri strokovnjaki celo trdijo, da imajo Kortežani ta trenutek močnejšo postavo od Izolanov.
Kegljamo 1. A ženska liga IGEM:IZ0la 6:2 (30612007)
Izolanke so tudi proti predzadnje uvrščeni ekipi gladko izgubile, razmeroma slab dosežek podrtih kegljev pa daje slutiti, da bodo sezono končale brez zmage in brez rezultata, ki bi navdajal z upanjem, da bodo boljši časi prišli kasneje.
ŽRK Izola Bori KMO: Hmič in Kaltak SČulina, Stubelj 1, Mitrosewska 4, Zejnič, Poljak, Gatej, Poljšak 1, Čubrilo 3, Čič 2, Karajkovič, Benolič 1, Činkl.
RK Žalec:	Strmšek SGrudnik,
Bobinac, Agafonova 4, Breznik 6 (1), Stevanovič 1, Zumberi 2, Randl 7, Savič 6, Pavlič, Krajnc. Žalčanke so v Izoli potrdile visoko uvrstitev na prvenstveni lestvici, tako da se jim mlade domače rokometašice že od uvodnih minut dalje niso uspele resneje upirati. Že sam začetek tekme je namreč dal vedeti, da bodo Izolčanke lahek zalogaj za gostje, ki so že takoj povedle s 5:0 in to prednost držale vse do sredine drugega polčasa. Nato je gostiteljicam zmanjkalo še moči, kar so Žalčanke s še hitrejšim ritmom izkoristile in prednost povečevale vse do konca, ko so prišle na 12 golov prednosti. Največjo težavo je domačinkam predstavljala gostujoča vratarka Grudnikova, na drugi strani pa sta bili izolski čuvajki mreže nemočni ob natančnih strelih Žalčank
Izolanke pa se vendarle še niso predale. Pred njimi so pomembne tekme za obstranek. V gosteh z Olimpijo verjetno nimajo možnosti, že naslednja, proti Škofjeločankam, pa bo dala odgovor na vprašanje ali bo Izola drugo leto imela ženskega rokometnega prvoligaša.
:r r---------•n-* " ~
k '
1
POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Šporrt
Srebrna euforija je nekoliko popustile, vračamo se k rokometnemu vsakdanu. Ženski rokomet je že oddelal tretjino spomladanskega prvenstva. Nič kaj posebnega, novega. Izolankam žal ni uspelo še zmagati. Biloje sicer nekaj dobrih začetkov
(polčasov), vendar je teža ekipe še vedno premajhna. Ostaja sicer še nekaj teorije, vendar mislim, da se bo izpadu težko izogniti.Zanimivejše bo pri moškem delu. Pokalne tekme razmerja bistveno niso spremenile, v prvenstvu pa vsi pričakujejo spremembe. Sobotni začetek bo že pokazal, kdo misli resno in kdo kam sodi. Velikih naslovov res ni bilo opaziti, od imen pa se pojavljajo vedno ena in ista.
Izolani so po spremembah nekoliko tiše opravili priprave (doma) in odigrali nekaj tekem. Kot vedno je težko oceniti moč in dejansko pripravljenost. Če, vsaka sprememba prinese nekaj novega, bo tokrat za pričakovati napredek. Krog kandidatov za napredovanje ostaja isti, morda smo zaradi razporeda »najslabši« Ob vsem pa ne gre pozbiti vsega kar obvezno spremlja ekipo, možne poškodbe, slabi dnevi, predvsem pa nasprotniki. Samo začeti, tudi nekaj korekcij med prvenstvom, predvsem pa pošten in korekten odnos do
kluba in navijačev. Bolj tiho se nadaljuje tudi prvenstvo v mlajših selekcijah. Izolanom gre dobro, zopet nekaj iskric na tekmo v Ljubljani toda prvo mesto je njihovo.
Morda je težko razumeti vse napetosti, agresivnost med »spopadi« na igriščih. Sproščanje energije res mogoče koga zanese, morda neporavnani računi. Bojim se, da je to bolj nepoznavanje športne kulture. Žal je to slika tudi najvišjih tekmovanj, tudi vsi stiski rok in nasmehi po tekmah pustijo kar precej grenkobe.
Uspeh za vsako ceno, težko poražencem, vendar biti vedno zgoraj ima tudi ceno, včasih tudi previsoko.
Ostaja nam še nekaj časa, seveda je za spremebe (globalne) potrebna tudi volja, ob vsakdanjih problemih pa je to .»top much« T
www.goraenindex.com
KADETI
DRŠ ALEŠ PRAZNIK:RD IZOLA 23:27
Izolski kadeti so sicer osvojili novi dve točki, toda v srečanju z Ljubljančani bi kaj kmalu prišlo do pravega presenečenja. Izolani so namreč na tekmo prišli kot veliki favoriti, pokazali pa so se kot sila povprečna ekipa.
Tekma se je kot skoraj vse doslej pričela zelo nervozflo. Domačini so narekovali ritem igre, naši pa so jim le sledili. Ko so domači zaigrali bolje so to storili tudi naši fantje, tako da nobeni ekipi ni uspelo rezultatsko uiti. Ob polčasu so Izolani vodili 13:14, v drugem polčasu pa je sledila podobna zgodba kot v prvem, na koncu pa so naši le uspeli streti odpor varovancev Aleša Praznika. Pri naših seje tokrat najbolj izkazal Matej Kleva.
Za Izolo so igrali: Primož Blatnik, Marko Cvetkovič 1, Uroš Srabotič 3, Matej Kleva 6, Rok Jurman 5, Amel Redžič 3, Rok Gomezelj 3, Miran Kaligarič, Matej Srabotič 3, Matic Čebulj 3, David Ivančič, Uroš Čuk, Igor Čuk
Vabilo vsem navijačem
Kadeti RD Izola vabijo na srečanje 6.kola državne rokometne lige, ki bo to soboto ob 15.00 v športni dvorani v Izoli. V Izolo prihajajo rokometaši Inlesa iz Ribnice, ki so trenutno z Izolani vodilni na lestvici. Pridite in pripomorite k zmagi domačinov. (R.G.)
Namizni tenis
Fatoričeva prva, Vukovič klonil šele v finalu
V nedeljo je v Zalogu pri Ljubljani potekal 25. Jakhlov memorial za kadete, kadetinje in mlajše. Tradicionalnega turnirja se je udeležilo 195 tekmovalcev in tekmovalk iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Tokrat so se zelo izkazali tekmovalci in tekmovalke Arrigonija. Pri mlajših kadetinjah je prvo mesto prepričljivo osvojila Fatorič Kristin, ki je v finalu gladko s 3/1 premagala Rojkovo s Ptuja. Preboj na glavni turnir in uvrstitev med 16 najboljših je uspelo Grizelj Maji. Za uvrstitev med osem, pa je Maja izgubila s prvo nosilko Rojkovo s Ptuja Med šestnajst se je pri mlajših kadetih uvrstil tudi Argenti Luka, ki je za uvrstitev med osem, zelo tesno izgubil ,2/3, s Stramcem z Mute.
Pri kadetih je dosegel zelo dober rezultat Vukovič - Gregor,ki je v finalu z 0/3 izgubil s Pupčevičem iz Vesne. Do finala je Gregor premagal nekaj zelo dobrih tekmovalcev, med njimi tudi najboljšega slovenskega kadeta Ošlovnika iz Fužinarja in sicer gladko s 3/0, pa tudi reprezentanta Paviča iz Vesne. Pri kadetih je dobro igral tudi Frank Simon, ki je dosegel uvrstitev med osem najboljših. Za uvrstitev med prve štiri ga je premagal kasnejši zmagovalec Pupčevič iz Vesne.
RIRARI BREJO V PLANICO
Društvo navijačev Ribari vabi na tradicionalen organiziran ogled smučarskih poletov v Planici, v nedeljo 22. februarja 2004.
Avtobus bo odpeljal s parkirišča pri stadionu ob 4. uri zjutraj. Dodite točni, ker zamudnikov ne bodo mogli čakati. Cena prevoza in vstopnice je 6.000 tolarjev na osebo. Potrudili se bodo tudi za lačne želodce in žejna grla. Prostih mest je še 18 zato pohitite s prijavami in vplačili.
Vse zainteresirane pričakujejo v prostorih društva v stari italijanski osnovni šoli v Gregorčičevi ulici, vsak dan od 18. do 22. ure, ob petkih in sobotah pa do 24. ure.
Jadranje
Žbogar drugi v Braziliji
Vasilij Žbogar je na državnem prvenstvu Brazilije, ki ga je vzel predvsem kot izvrsten trening, dosegel drugo mesto in potrdil visoko stopnjo tekmovalne forme. Za Primorske novice je povedal: "V brazilsko poletje sem prišel trenirati in obenem še jadrati na dveh kakovostnih mednarodnih regatah. Zadnjo regato sem torej vzel za trening," je petdnevne regatne dogodke v Buziosu ocenil Žbogar, ki ni skrival zadovoljstva nad doseženim. "Robert Scheidt je bil prehiter za vse, jaz pa sem zadovoljen s skalpi svetovnega prvaka Lime, evropskega podprvaka Arapova in odličnega Španca Doresteja. Če bom pristal tako visoko tudi na bližnjem prvenstvu Srednje in Južne Amerike, se bom iz Brazilije v slovensko zimo vrnil prezadovoljen," je pred selitvijo v Sao Sebastiao povedal Žbogar, ki na najnovejši svetovni rang lestvici zaseda sedmo mesto.
Dekleva-Mavčec v Atenah
Prejšnjo sredo so v olimpijsko mesto, kjer se bo 17. februarja začel tradicionalni jadralski Eurolymp, prispele slovenske posadke v razredu 470:	Čopi-Glavina, Hmelj ak-Nevečny in
Dekleva-Maučec.
Eurolymp bo dokončno odločil, ali bo avgusta med 30. posadkami v razredu 470 na 01 v Atenah jadrala zasedba Jahtnega kluba Portorož Tomaž Čopi-Davor Glavina ali pa posadka koprskega JK Jadro Karlo Hmeljak-Mitja Nevečny. Po dosedanjih štirih kriterijskih regatah za izbor slovenske posadke za OI (po Hyeresu in Medembliku ter po EP v Brestu in SP v Cadizu) sta po osvojenih točkah pred zadnjim dejanjem v prednosti Čopi in Glavina z 10,5 točke, medtem ko sta njuna mlajša koprska tekmeca Hmeljak in Nevečny pred bližnjim Eurolympom pri sedmih točkah. Sestri Čeme bosta imela v razredu evropa 51 tekmic, na startu v razredu 470 pa bo 31 moških in 15 ženskih posadk.
Po nekaj dneh treninga je Vesna povedala, da je vreme prijetno, vendar za jadranje nekoliko nepredvidljivo: »Najprej piha premalo, potem pa preveč. Očitno bo jadranje tukaj zahtevalo res popolne jadralce.«
ŠPORTNO
DRUŠTVO
URNIK
pon-pet od 17.00 do 22.00 sobote in nedelje od 18.00 do 21.00
NAJUGODNEJSE/OENi
. vtiic NA OBALI
Obiščite nas na LJUBLJANSKI 51 v Izoli / telefon 641 80 42
SBMSSSSSS''«," •	.'-fTST r'
NAj športnica in športnik Izole 2003
ANJA ARGENTI PRVIČ, TONCI ŽLOGAR ZE DRUGIČ
V	ponedeljek, 9. februarja smo v atriju Manziolijeve palače že drugič podelili priznanja za najpopularnejšo športnico in najpopularnejšega športnika Izole. Tudi letos so najpopularnejše izbirali bralci Mandrača, bralci spletnih strani Mandrača, športni navijači in drugi Izolani, ki jih zanima šport in športni dosežki naših tekmovalcev. Seveda pa pri tokratnem izboru v ospredju niso le športni dosežki, sicer bi bil izbor enostaven, glede na to, da imamo že takorekoč zagotovljena dva udeleženca olimpijskih igre v Atenah.
V	naši akciji izbiramo športnike, ki so še posebej priljubljeni v svojem okolju in so njihovi dosežki še posebej cenjeni, ker imajo največ navijačev ali pa najbolj organizirano ekipo glasovalcev. Kakorkoli že, po pošti in še posebej preko spletne strani Mandrača je letos tedensko glasovalo v povprečju od 100 do 150 glasovalcev, ki so predlagali skupno 17 športnikov in 21 športnic. Za sam vrh pa se je borilo v povprečju po 5 športnikov in športnic, na koncu pa so nekateri zgrešili »stopničke« za par glasov. Tako je ugotovila komisija, ki je pregledala glasovnice in preštela glasovanja po elektronski pošti ter končno razglasila dobitnike priznanj.
Tokrat smo ob dveh NAJ podelili nagrade tudi drugo in tretjeuvrščenima, saj je bil boj za naslov do konca negotov.
Lucijan Kozlovič iz Zveze športnih društev je po pozdravih županji Bredi Pečan, podžupanu Igorju Franci in gostom iz sosednjega Kopra razglasil najboljše, urednik Mandrača pa je z njimi opravil krajše pogovore.
Mimogrede smo izvedeli, da sta naša letošnja najpopularnejša športnika takorekoč soseda, saj živita družini v istem bloku, le da so Žlogarjev! nadostropje nižje.
Izvedeli smo tudi, da je Anja Argenti svojo rokometno pot začela prav na	Škofijah, pri
istem klubu za katerega igra zdaj.
Pa še veslaški namig: Ni izključena možnost, da bi veslaški	selektor, v
pripravah	na olimpiado,
v isti čoln spravil dva Izolana,	člana dveh
klubov: Bineta Pišlarja (VK IZola) in Boštjana Božiča (VK Argo).
3. mesto med športniki: veslač Bine Pišlar.
Bine Pišlar je član veslaškega kluba Izola, letošnja sezona pa je bila zanj in za njegovega trenerja Vlada Krulčiča skorajda sanjska. Zaključila se je z naslovom svetovnega prvaka med lažjimi veslači do 23 let na prvenstvu v Beogradu in nato še z izvrstnim četrtim mestom na svetovnem članskem prvenstvu. Bine nadaljuje s trdim treningom in še ni opustil misli, da se bo morda znašel v kombinaciji za katero od posadk, ki bodo nastopile na olimpijskih igrah.
3. mesto med športnicami: namiznoteniška igralka Kristina Rahotin
Kristina Rahotin je dolgoletna igralka s.	' namiznoteniškega kluba Arrigoni in ena najboljših
slovenskih namiznoteniških igralk, ki pa se je ‘	■ J*''1 zavestno odrekla nastopom v reprezentanci, saj je
dala prednost šoli. Kljub temu pa že devet let s svojimi izvrstnimi igrami zagotavljala ekipi Ip! Arrigonija zadostno število zmag za obstoj in celo visoka mesta v prvi namiznoteniški ligi. Vseskozi nastopa kot amaterka, čeprav so ji v teh letih nič kolikokrat ponujali, da bi za druge klube odigrala kot profesionalka in kot je zagotovila ob prevzemu nagrade: "Nikoli ne bo šla iz Arrigonija"
2. mesto med športniki: nogometaš Jože Filipčič Jože Filipčič je zašel med nogometaše še kot mlajši deček in potem skozi vse generacije, od dečkov do kadetov in mladincev nastopal za izolski nogometni klub.
Potem je zaigral za Jadran iz Kozine in Ilirsko Bistrico, zdaj pa je igralec NK Korte. Po poškodbi počasi prihaja v staro formo in npovedal je, da bodo tudi letos zmagali tretjeligaško prvenstvo a ne bodo šli v drugo ligo.
2. mesto med športnicami: jadralka Vesna Dekleva
Vesna Dekleva je stalnica izolskega in slovenskega jadranja že kakšnih 20 let. Začela je kot optimistka v jadralnem klubu Burja, kjer je osvajala naslove državne prvakinje, nato je to isto počela tudi v razredu Evropa, kjer je dosegla tretje mesto na mladinskem avropskem prvenstvu, prestopila v jadralni klub Olimpic in sodelovala na olimpijskih igrah v Atlanti. Po krajši pavzi med katero je dokončala študij se je vrnila k jadranju in v razredu 470, zdaj kot članica Jahtnega kluba Portorož, skupaj s Klaro Mavčec izborila nastop na olimpijskih igrah v Atenah. Tam je te dni tudi na pripravah, zato je nagrado prevzela mama Oleandra, ki je povedala, da ne bo odšla v Atene in bo nastope Vesne in Klare spremljala po televiziji.
Najpopularnejši športnik: nogometaš Tonči Žlogar
Anton Žlogar, kot je uradno registriran pri Nogometni zvezi Slovenije, je svojo nogometno pot začel na izolskem stadionu, kar je bilo nekako samoumevno, saj je tudi njegov oče tam uspešno tekal za okroglim usnjem in kasneje opravljal tudi funkcijo trenerja. Tonči je s trdim delom in s prirojenimi sposobnostmi nogometaša nastopal v vseh mogočih selekcijah in kmalu tudi zapustil izolski klub ter se preverjal v nekaj slovenskih prvoligaših, zdaj pa je že nekaj sezon uspešen igralec in izvrsten strelec Nogometnega kluba Olimpija. Kot reprezentant je bil udeleženec evropskega in svetovnega nogometnega prvenstva, zdaj pa pričakuje, da ga bo med najboljše povabil tudi selektor Prašnikar, ki ga je tokrat očitno "spregledal". Povedal je, da so bile priprave v Turčiji dobre in da v klubu upajo na osvojitev naslova državnega prvaka, pri čemer seveda računajo tudi na njegove zadetke in predvsem dobre igre.
Najpopularnejša športnica: rokometašica Anja Argenti
Anja Argenti sodi v tisto izjemno generacijo izolskih rokometašic, ki se zgodijo vsakih deset	let ali še	poredkeje.	Osvajale	so vse
mogoče naslove v vseh	konkurencah in kot	najstnice	uspešno
nastopale tudi v prvoligaškem prvenstvu. Pravzaprav dandanes igralke te uspešne generacije	izolskega	ženskega	rokometne	kluba
predstavljajo ogrodje kar nekaj slovenskih prvoligaških klubov, še osebej sosednjih Škofij in Pirana, kamor so nekatere prestopile v tej ali prejšnji sezoni. Anja uspešno nastopa za škofijsko Burjo, kjer je odigrala doslej vsa srečanja in dosegla 42 golov. Kako bo proti Izoli v drugem delu prvenstva	ni želela	komentirati	je pa zaželela n
ekdanjim soigralkam, da bi phranile status prvoligaša, ki si ga Izola vsekakor zasluži.
Takšne in podobne športne čakule smo poslušali ob dobrotah, ki jih je pripravila Marja Čeme, Franko Markovič pa je udeležencem slovesnosti postregel z izvrstno malvazijo in refoškom ter z najnovešim izdelkom: refoškovim likerjem.
Tega so sicer pokušali in hvalili predvsem trenerji in člani vodstev posameznih klubov, športniki pa so se bolj posvečali sadnim sokovom.
Bilo je prijetno in še enkrat smo se zavedli, da je Izola res neverjetno športna občina. (MF)
foto: Z. Primožič F PA-
Kulturni praznik v Izoli
■v
KONI |E POVEDAL NEKA) MOČNIH
Letošnja osrednja izolska proslava ob kulturnem prazniku je bila dobro obiskana, dovolj razgibana in vsebinsko zanimiva, čeprav ji še vedno lahko pripišemo pridevnik »tradicionalna«.
Za glasbeni del programa sta poskrbela dva pevska zbora. Na balkonu so peli pevci Društva upokojencev iz Izole, na odru -pa člani Komornega moškega zbora Izola Slednji so ponudili tudi nekaj scenskih vložkov in še enkrat dokazali, da sodijo med najboljše tovrstne sestave v Sloveniji. V gledališkem delu sta sodelovali skupini Steps iz Izole in Gimpy iz Pirana z nekaj Prešernovimi prizori, plesalci studia Lai in društva Erato pa so pokazali, da je izrazni ples
v Izoli takorekoč neuničljiv.
Slavnostni govornik, filmski delavec Koni Steinbacher, je kar malo presenetil. Najprej s kritičnim pogledom v preteklo obdobje, ko je tudi v Izoli bilo prisotno kulturniško enoumje. Med drugim je spomnil na to, da pokojni Rudi Šeligo ni bil najbolj primeren za govornika na neki otvoritvi, spomnil pa se je tudi žalostne usode letnega kina Arrigoni. Seveda pa je bil Koni kritičen tudi do današnjega časa in današnje kulturne politike, ki je še bolj mačehovska do naših ustvarjalcev.
»Nekoč so filme delali dvorni (beri državni) režiserji, danes pa jih delajo tisti, ki najbolje lobirajo. In vendar je slovenski film izšel iz globoke krize, posegamo celo po Oskarjih, le gledalcev kvalitetnih filmov je premalo. Film, ki je bil narejen po vzoru gledaliških komedij zasebnega gledališča je polnil kinodvorano, film Pod njenim oknom, ki je pravi biser pa si je v Izoli ogledalo komaj nekaj več kot deset ljudi«..
Slavnostni govornik je nato pohvalil odnos občine in županje Brede Pečan do kulture a hkrati povedal, da je treba storiti veliko več za vzgajanje občinstva, saj je populizem na velikem pohodu. (DM)
PREŠEREN IN ]ULI|A V OČEH NAŠIH OTROK
V petek dopoldan so Obalne galerije Piran ob kulturnem prazniku pripravile delavnico PREŠERNO/ŠI/VANJE. Delavnico je vodila Ingrid Knez, učiteljica likovne vzgoje na Osnovni šoli Livade, udeležili pa so se jo učenci iz šestih obalnih šol, med njimi tudi Izolanke Sabrina Poropat, Ana Šteger, Taja Tuljak in Darja Dobrila, vse učenke OŠ Livade.
Tema likovno-oblikovalske akcije je bila oblikovanje kostumov za »takratnega« in »tokratnega« Prešerna. Mlade šivilje so s pomočjo spenjačev in Škarij iz papirja ter drugih materialov sprostile domišljijo in ustvarile obleke, ki so pričarale duh sedanjosti in preteklosti, romantično krinolino v vinsko rdeči in beli barvi, enkraten kostum Prešerna s slovenskim pušeljčkom, trendovsko kreacijo v temno modrih in rumenih tonih, futuristični izdelek za Prešerna in Julijo itd.
Mlade izolske oblikovalke pa so se odločile za kreacijo v svetlo zeleni in sinje modri barvi, ki so jo poimenovale Prešernova Urška Iz kostuma se je po Tartinijevem trgu vil splet zelenomodrih alg, obleka pa se je odlikovala tudi po prefinjenih detajlih.
Ob koncu delavnice sta mlade oblikovalce na Tarinijevem trgu pozdravila še Toni Biloslav, direktor Obalnih galerij in piranska županja Vojka Štular, ki sta bila navdušena nad nastalimi izdelki in sta vsem sodelujočim oblikovalcem in mentorici iskreno čestitala. Vsi izdelani kostumi so bili na ogled v soboto in nedeljo v galeriji Čokoladnica Giussepe Tarini v Piranu.
Barbara Dobrila
PIŠEMO SACENARI) ZA MIROVNA POGAjANjA
Do poletja je še daleč, do tradicionalnega ribiškega praznika pa še dlje, vendar časa za temeljite priprave programa nikoli ni preveč. Zato so se v turistično gospodarskem združenju odločili, da povabijo k sodelovanju pisce, ki jih zanima pisanje scenarija za tradicionalna pogajanja med Izolo in Piranom.
Alojz Pečan, direktor združenja, je zagotovil nagrado v višini 100.000 tolarjev, Srečko Gombač, ki je koordinator in odgovoren za pripravo tega programa pa je povedal, da želijo na ta način dvigniti raven te »prireditve v prireditvi«.
Povedal je, da je v teh petih letih pogajanje postalo stalnica programa ribiškega praznika, najuspešnejše in najbolj odmevno pa je bilo pred dvema letoma, ko so na Veliki trg pripeljali cel kip Tartinija. Tudi izolski vdor na piransko »prangcriado« je bil uspešen in zato velja nadaljevati s scenariji na to temo. Avtorji, ki se bodo odločili za sodelovanje na natečaju bodo vse potrebne informacije dobili pri njem, tam bodo lahko videli tudi kateri rekviziti so že na voljo in preverili tehnične možnosti za izvedbo svojih idej. Seveda pa je najpomembnejši kriterij zabava. Če bo ob tem tudi kvalitetna še toliko bolj.
TGZ Gospodarsko interesno združenje za turizem Izola Razpisuje NATEČAJ
za izbor najboljšega scenarija za prireditev Mirovna pogajanja Izola - Piran,
ki bo tudi letos ob Ribiškem prazniku, predzadnji teden v avgustu.
Sodelujoči na natečaju naj upoštevajo naslednje:
-	Prireditev naj povzema duha in delno tudi potek dosedanjih pogajanj med Izolo in Piranom. Zgodba naj temelji na legendah in zgodovinskih dejstvih v zvezi z odnosi med Izolo in Piranom v prejšnjih stoletjih.
-	Prireditev naj bo zamišljena kot karnevalski dogodek (ulice starega mesta oziroma obrežje) in odrska postavitev. Celotno trajanje dogodka naj ne presega 120 minut, predstava na odru pa naj bo dolga od 30 - 45 minut.
-	Delo naj bo pripravljeno tako, da omogoča ulično in odrsko postavitev.
-	Besedilo naj upošteva dvojezičnost in uporabo izolskega dialekta.
-	Avtor ima na voljo vse že izdelane in doslej uporabljene kostume in nekatere scenske rekvizite (figov top, Tartinijev kip in kostum, kostumi za pogajalce itd.)
-	Avtor naj upošteva, da se prireditev dogaja v zgodnjih večernih urah.
Sodelujejo lahko avtorji vseh narodnosti in državljanstev, stanujoči kjerkoli, pomembno je, da imajo dovolj humoristične in satirtične žilice.
Posebna komisija po pregledala prispela dela, opravila izbor ter odkupila prvonagrajeno delo z nagrado v višini 100.000 tolarjev.
Komisija bo upoštevala vsa besedila, ki bodo na naslov TGZ Izola, Sončno nabrežje 4, 6310 Izola prispela do 29. marca 2004.
Vse dodatne infonnacije so na voljo pri Srečku Gombaču, tel.: 041 613 299.
Izšel je album Vlada Jeremiča
v
JE BIL SUM, JE BIL BUM, JE BIL DUM DUM DUM
Vlado Jeremič je končno dočakal izid svojega prvega albuma z naslovom Ne mi točit pene. Dogodek je za Izolo seveda pomemben, saj gre za našega soobčana, stanujočega v Cetorah in zaposlenega kot reševalca v izolski reševalni postaji.
Tam je med sodelavci Vlado tudi dobil dovolj vzpodbude, da se je
razmeroma pozno podal v svet glasbe in svoje pesmi pokazal tistim, ki so v tem »poslu« že dlje časa. Sledilo je snemanje v studiu Jork, kjer je Jadran Ogrin poskrbel za aranžmaje, pesmi so odigrali znani glasbeniki, spremljevalne vokale pa odpele nekatere znane pevke, med njimi tudi Polona Furlan, ki je prišla tudi na predstavitev albuma v klubu Horizont.
«vw
HIP HOP JE OSVOJIL MEDITERAN
Obalna mesta so bila od nekdaj trdnjava trde rock glasbe, zadnje čase pa se stvari očitno spreminjajo.
Tudi po mediteranskih ulicah je moč srečati vse več širokohlačih mladih ljudi, ki prisegajo na rap, hip hop in podobne glasbene zvrsti, ki imajo domovino v črnskih getih najbolj demokratične države
v vesolju. Po Ljubljani, Novi Gorici in Velenju je obala postala še eno od središč te vrste glasbe in petkov večer v klubu Shoto je to potrdil.
Obisk je bil izjemno dober, videti je bilo veliko resnih spremljevalcev te glasbe, predvsem pa so prepričali nastopajoči, saj med njimi takorekoč ni bilo začetnikov. Podobno bo verjetno če naslednjo soboto, ko bo v Shotu nastopil Kxxx ob močni podpori če omenjenih Pomostarz.
MISS.BE - KONCERT ZA TA PRAVE
Ne zgodi se vsak dan, da doživiš izvrsten koncert po katerem pravzaprav vsi ugotavljajo, da smo spoznali izvrstno skupino z izvrstno glasbo. Miss Bee so skupina izkušenih glasbenikov, njihova
glasba pa je nekje med elektronskm dub-om in hip hop-om s primesmi latina in še česa. Odlična vokalistka je obvladovala sceno in prepričala poslušalce, da so takorekoč razgrabili plošče, ki so jih prinesli s seboj, saj jih sicer težko dobimo v povprečno založenih trgovinah. Kot je povedal redni obiskovalec Tomaž Kovač: To je bil morda najboljši koncert doslej.
Vlado je na »prešernem popoldnevu« odigral tri pesmi in ob koncu še nekaj dodatnih, tudi v duetu s Polono. Sicer pa je na plošči, ki jo bodo za darilo naslednji četrtek prejeli vsi naročniki Mandrača, trinajst pesmi med katerimi je najbolj znana Je bil šum, ki je izšla tudi v priredbi Primorskih fantov, ob njej pa je še hit Number One, domoljubna Ko spuščam se s Črnega kala, duhovita Je šla v šolo in zabavnaKaj si mi dala not.
Vlado Jeremič je težko umestljiv glasbenik. Ni pop pevec a je tudi daleč od sodobnejših trendov. Lahko bi rekli, da je nekakšen taborniški šansonjer z izvrstnimi besedili in prepoznavnim glasom.
Povejmo še, da smo na »prešernem popoldnevu pod Bclvederjem« srečali tudi literata Vanjo Pegana, ki je predstavil svojo zadnjo knjigo Kopanje mornarjev v topli vodi in napovedal skorajšnji izid novega dela v katerem opisuje dogajanje v našem, izolskem zalivu. Direktor založbe Meander, Vlado Grlica, je predstavil nove knjige te založbe med katerimi je tudi nekaj svetovnih uspešnic, Ivan Peterle pa je predstavil svoj prvenec z delovnim naslovom Katalog, ki bo izšel pri založbi Meander.
Poleg tega so prisotni pokušali refoškove palačinke, ki jih je pripravil etnolog Alberto Pucer, ki je napovedal tudi izid nove knjige istrske kuhinje, hip hop skupina Pomostarz je predstavila svoj video, na ogled pa je bil tudi izvrsten posnetek koncerta Partibreakers v Kortah.
SHOTO KLUB PREDSTAVLJA
SOBOTA, 14. FEBRUARJA OB 21.00
Kiks (Ij)
V soboto istega tedna nas pridejo svojih glasbenih vrlin učit člani ljubljanske super skupine KIKS.
Koliko kiksov naredimo


__
v življenju, nihče več ne šteje. Dick B. Hardy, Minusi, Erotični, Disco Kings so za člani te skupine, njen največji kiks je igranje primarnega rocka z nabojem Stooges. Z lahkoto jih pripišemo trenutnemu stoner rock toku, a imajo dovolj punkovskega naboja, da se od njega ločijo. Ne zanima jih šou, ne zanima jih politika, tisto kar velja je le rockanje!_________

^ k fM ff
HVALA
vsem, ki ste v soboto, 7.2.2004 sestavljali živo verigo in s tem pripomogli k enkratnemu in posebnemu praznovanju kulturnega praznika. Da je bila živa veriga lahko izpeljana, gre zahvala tudi občini Izola in njenim občinskim službam, Centru za Kulturo, šport in prireditve, Drogi Izola, Srednji gostinski in turistični šoli, osnovnim šolam Vojke Šmuc, Livade in Dante Alighieri, Društvu upokojencev, in vsem, ki niste imenovani, ste pa ravno tako prispevali k temu dogodku.
knjižničarke Mestne knjižnice Izola
POZABLJENO LJUDSTVO V PUŠČAVI
Tak je naslov potopisnega predavanja, ki bo v klubskem prostoru Kulturnega doma na sporedu danes, 12. 2. 2004 ob 19. uri. Zahodno Saharo nam bo ob približno stotih diapozitivih in ob zvokih tradicionalne saharske glasbe predstavil gospod Aleš Skornšek Pleš, ustanovitelj in predsednik Društva za podporo Zahodni Sahari.
Zahodna Sahara je bila španska kolonija od leta 1884 do leta 1975, ko sta jo z napalmom in fosfornimi bombami napadli in nasilno okupirali Maroko in Mavretanija. Saharci so se pod vodstvom Polisaria, ki se je borilo že proti španski kolonizaciji, tej zasedbi uprli. Leta 1979 se je Mavretanija umaknila, vendar je to ozemlje takoj zasedel sosednji Maroko. Čeprav so Saharci že leta 1976 razglasili svojo državo Saharsko arabsko demokratično republiko, pa Maroko še vedno nadaljuje s sistematičnim kršenjem človekovih pravic v tej deželi: grožnje, mučenje zapornikov, izvensodne obsodbe in izginotja so saharski vsakdan. Po deželi leži več kot milijon neeksplodiranih min. 170.000 Saharcev je zapustilo svoje domove in se naselilo v bližnji Alžiriji, kjer že skoraj tri desetletja živijo v nekaj begunskih taboriščih v bližini Tindoufa. Tu so povsem odvisni od mednarodne humanitarne pomoči in izpostavljeni nemogočim vremenskim in bivalnim razmeram. Pomoč beguncem se žal zmanjšuje. Združeni narodi skušajo najti mimo rešitev, a Maroko vztrajno ovira in zavlačuje vsa njihova prizadevanja. Žal nekatere zahodne sile vojaško, finančno in politično podpirajo maroški režim, boj Saharcev za osvoboditev domovine pa je zapostavljen in prezrt kljub temu, da so se v vseh letih zasedbe ravnali po določenih mednarodnih načelih. Med evropskimi državami je bila Avstrija prva, ki je podprla saharsko osvobodilno gibanje in je tudi ena redkih, ki pošilja pomoč v begunska taborišča. Med sedeminsedemdesetimi državami, ki so priznale Saharsko arabsko demokratično republiko, sta le dve evropski: Albanija in Jugoslavija.
Kljub težkim razmeram je vlada v izgnanstvu dosegla velike uspehe na področju šolstva in zdravstva: v begunskih taboriščih otroci obiskujejo osnovne šole, srednje šolanje lahko mladi nadaljujejo v Alžiriji ali drugih prijateljskih državah; v vsakem taborišču je bolnišnica, kjer delajo v tujini izšolani domači zdravniki. Pravice žensk so veliko večje kot v ostalih islamskih državah in so zaščitene z ustavo. Tako imajo saharske ženske volilno pravico in možnost aktivnega sodelovanja v dražbenem življenju. Partnerja izberejo same in lahko zahtevajo tudi razvezo.
Predavanje o Zahodni Sahari bo prikazalo način življenja ljudi, ki bi jim peščena prostranstva lahko nudila brezmejno svobodo, a so ujeti v mreže mednarodnih političnih spletk. Društvo za podporo Zahodni Sahari želi podpreti boj Saharcev za svobodo. Ustanovljeno je bilo leta 1999 v Ljubljani. Glavne naloge društva so seznanjanje slovenske javnosti s problematiko maroške okupacije Zahodne Sahare in s prizadevanji beguncev za ohranjanje saharske kulture, identitete in naravnih bogastev.
Današnje predavanje sta skupaj organizirala Kulturni dom in Krožek »Svet v dlaneh« (Matična knjižnica Izola).
Še enkrat prisrčno vabljeni na današnji potopisni večer. Veselimo se srečanja z vami!	(Š.P.)
KULTURNI CENTER IZOLA in Krožek “Svet v dlaneh” (MKI) Vas prisrčno vabita na potopisno predavanje ob diapozitivih, ki bo v četrtek, 12. februarja ob 19. uri, v klubskem prostoru Kulturnega doma.
Gost tega večera bo gospod Aleš Skomšek - Pleš, predsednik Društva za podporo Zahodni Sahari. Predstavil nam bo življenje prebivalcev malo poznane
ZAHODNE SAHARE
in nas seznanil tudi z namenom in delovanjem Društva za podporo Zahodni Sahari.
Vstopnine ni!
Petek, 13. februarja ob 20.00 KULTURNI DOM IZOLA ŽENSKA AVDICIJA Cafe teater Ljubljana Vstopnina: v predprodaji 2.200 SIT, upokojenci, študentje 2.000 SIT, na dan predstave 2.500 SIT, upokojenci, študentje 2.200 SIT.
Sobota, 14. februarja ob 17.00 KULTURNI DOM IZOLA
ZA...LJUBE JENE PESMICE
Glasbeni izdelek obljublja šopek ljubeznivih skladb, namenjenih otrokom, ravnodušne pa ne bo pustil tudi odrasle Prijeten glasbeni popoldan za otroke in starše ! Vstopnina: 600 SIT
Obvestilo vsem obiskovalcem izolske knjižnice
Obveščamo Vas, da bo knjižnica od 7.2.2004 do 29.2.2004 zaradi selitve zaprta za vse obiskovalce.
V tem času ne bo pravljičnih ur za otroke.
Vse izposojeno gradivo bo avtomatično podaljšano.
KINO ODEON - Art kino
12.02	2004 AOTKINO ob 10.30 SPOVEDNICA IECONFESSIOKILOetliainscenorii:RobertLepoge 12-151 ob 20.30UTKIH8 DOGVILLE Reala ib scoiarij: lars von Trier
13.-151 ob 1030 ODŠTEKANI PETEK Oežiser:MarkS.Waters 10.-101 ob 10.30 ODŠTEKANI PETEK Režiser:Todd Phillips
16.2	ob 20.30 UT KINO GOSPODAR PRSTANOV -1. del RRKTOVŠČIIIIIPRSTAHA R.: Peter Jackson 17.2. ob 20.30 UT KIHO GOSPODAR PRSTANOV - 2. del STOLPA R: Peter lackson
10. - 22 2 Ob 20.30 ART KINO G OSPOD AR PRSTANOV - 3. del KRAUEVA VRNITEV R.: Peter lackson
19.-22.2.OR 10.30 OblS.30 REŠEVANJE MALEGA NEMA -FINDING REMO
Genialna anlmrana uspešnica, po iilevlem kraliun nalboll gledani animirani film / Režiser Andrev Stanton
Območna izpostava JSKD Izola vabi na odprtje razstave likovnih del članov Društva likovnih umetnikov
LIK Izola
Odprtje bo v četrtek,
Iz. februarja 2004, ob 19. uri
V	izolski Sončni dvorani (ul. Giordana Bruna 6).
V	programu bodo nastopile pevke
Ženske pevske skupine KD Mandrač iz Kopra. Vljudno vabljeni.
Razstava bo na ogled do 5. marca 2004 ob ponedeljkih, sredah in petkih med 17. in 19. uro.
ulica Girodana Bruna 6 -v-	_ Izola
SOtiH DUORRIiij
JSKD
F
RAZSTAVA O KARLU ESIHU
Društvo za telesno kulturo in razvoj vasi Korte Na stopničkah prireja ob kulturnem prazniku razstavo o kortežanskem Čedermacu Karlu Esihu. Razstava bo odprta v mesecu februarju in sicer: od 8.2. (odprtje ob 16. uri) do 25.2.2004 v kulturnem domu.
Vljudno vabljeni!
V avli hotela Delfin je na ogled razstava slik izolanke
MARICE FRANČEŠKIN
ES m
galerija INSULA
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
BETI BRICELJ
»OPTICAL«
v Pretorski palači v Kopru.
Vzporedno je drugi del razstave na ogled v Galeriji Insula v Izoli.
Galerija Krka -
Zdravilišče Strunjan
razstava
fotografij
Jaka Varmuž
... mamila, metadon, alkohol, emarginacija,
Izhod iz tunela je predlog življenja:
»SKUPNOST SREČANJE«
za pogovor, pisarna Portorož: tel. 05 674 67 OO el.pošta: zupnija.portoroz@siol.net
Izolski ribič odkril potonulo ladjo
SKRIVNOST IZ MORSKIH GLOBIN 0STA|A SKRIVNOST
I Iztok Umer, novinar Slovenskih S	novic je	v torek	objavil
naslednjo zgodbo: Za zabojček 4» ^ človeških kosti, par čevljev, i	^	steklenico, košček	glinaste
j posode, nekaj lesenih in kovinskih predmetov je davi ob dvigovanju stoječe ribiške mreže na	krov 6,5	metra
dolgega kaiča potegnil 52-letni izolski ribič Veselko Hrvat. Nenavaden ulov je ribič prijavil policiji, ki ji je zaupal tudi natančne koordinate, kje je v nedeljo zvečer vrgel in davi dvignil mrežo, sicer namenjeno lovu pridenenih belih rib.
"Pred dnevi sem na sonarju približno uro plovbe iz Izole proti slovensko-italijanski morski meji zaznal grbino približno poldrugi meter visoko. Tam sem že nekajkrat spustil stoječo mrežo, tudi v nedeljo zvečer. Po tistem, kar sem se je med nočjo znašlo v mreži, sem prepričan , da gre za potopljeno plovilo. Takoj sem vedel, da gre za človeške kosti. Na tej koordinati, vsaj po mojem poznavanju, ni registrirano nobeno potopljeno plovilo, kar pomeni, da gre za novo odkritje," je mesto nenavadnega ulova opisal Hrvat, ki se z ribištvom poklicno ukvarja že 30 let in ima del zaliva med Izolo, Koprom in Piranom takorekoč v mezincu.
Izolski ribič si je vestno zapisal koordinate in najdbo z dna morja seznanil pomorske policiste, ki so po prijavi s patruljnim čolnom z Veselkovim sinom Danjelom odpluli na kraj najdbe. Po prvih ocenah, naj bi človeške kosti na dnu morja ležale kar nekaj desetletij, morda tudi od druge svetovne vojne. "Dvignjeni leseni in kovinski deli potrjujejo , da gre za potopljeno plovilo, zato sumim, da so na dnu morja kosti le enega brodolomca," je prepričan Hrvat.
ČE BI JAZ BIL PEK
JAZ BI BIL PEK, DA BI PONOČI PEKEL KRUH. VSI JEJO KRUH IN VSI GA KUPUJEJO. ZATO BI JAZ, ČE BI BIL PEK, BIL BOGAT.
JAZ BI PEKEL ČRN IN BEL KRUH, HLEBCE IN ŠTRUCE IN ŽEMLJE IN BI JIH JEDEL. KRUH JE NAJBOLJŠI, KO JE SVEŽ. KO JE STAR, PA JE DOBER ZA MOJE ZAJCE.
ČE PEK ZASPI, KO PEČE KRUH, NASTANE PREPEČENEC. POZIMI BI DELAL CELE DNEVE, KER BI MI BILO LEPO TOPLO V MOJI PEKARNI. POLETI,
KO JE VROČE, PA BI PEKARNO ZAPRL.
JAZ NAJRAJŠI JEM KRUH	ZJUTRAJ,
POPOLDAN IN ZVEČER.
(JADRAN)
Žlico Brodeta urejajo varovanci izolske enote Varstveno delovnega centra Koper
Človeške kosti so v izolskem mandraču	prevzeli
kriminalistični tehniki koprske policijske uprave in jih bodo poslali na analizo na inštitut ^	za sodno medicino, kjer bodo
določili starost in skušali ugotoviti	istovetnost
brodolomca. Kot smo uspeli izvedeti, se bodo na kraj najdbe v kratkem spustili potapljači, ki jih v primeru sumljivih najdb ali nesreč na morju aktivira koprski regijski center za zaščito in reševanje.
Zanimivo je bilo nadaljevanje zgodbe, saj so v torek popoldne v Izolo prispeli potapljači, ki naj bi preiskali kraj najdbe in s pomočjo kamer zabeležili podvodno grobnico. Seveda so v Izolo prihiteli novinarji in fotografi, vendar se je zapletlo pri dovoljenju za vstop na ladjo, saj je poveljujoči ekipi POP TV-ja prepovedal vstop na ladjo, češ da imajo ekskluzivno pogodbo z nacionalno TV. Tako so poptevejevci ostali na kopnem, glede na to, da ekipe nacionalne televizije v glavnem poznajo pa je bilo hitro jasno, da skušKot vse kaže pa tudi iz tega posla ne bo veliko, saj so potapljači našli le ostanke ladje, ki je najverjetneje med drugo svetovno vojno prevažala živino (konje) in je morda naletela na plavajočo mino ali pa se potopila zaradi kakšnega drugega vzroka. Potapljači so našli le veliko ostankov živalskih kosti, tako da, vsaj zaenkrat, od velikega odkritja ni nič, razen slabe volje televizijcev, ki so ostali na kopnem, čeprav je bilo jasno, da sami niso opremljeni za podvodno snemanje in bi lahko posneli le potop in dogajanje na barki.
JjŠk VSAKDANJE ZGODBE vgH«.Z ŽIVALSKEGA SVETA
ŽIVA IGRAČA KOT DARILO ?
Ko mame muce pripeljejo na svetlo svoj naraščaj si bo marsikateri otrok zažel imeti mlado mucko pri sebi. Mar lahko starši otroku v veselje podarijo mladiča samo v zabavo, podarijo le kot igračo?
Vedeti moramo, da je to popolnima zgrešeno! Tudi mlada mucka je živo bitje ki potrebuje toplino doma, negovanje in tudi precej spoštovanja. Podarimo otroku mlado mucko toda povejmo mu tudi, da mora zanjo skrbeti tako za hrano kot za čistočo. Povejmo otroku, da tudi žival ima svoje potrebe in je potrebno skrbeti za njeno čistočo. Potrebno je, da ima mladič ki bo odrasel v zrelo mačko svoj prostor kjer bo spal, kjer bo imel na razpolago svojo posodico s hrano in vedno svežo vodo in da bo seveda moral imeti tudi svoj prostor za stranišče. Ko podarimo otroku mlado žival mu moramo razložiti, da bo za vse to moral skrbeti sam če bo želel, da mu bo mucka hvaležna in ga sprejela za svojega gospodarja tudi še potem, ko bo odrasla mačka.
Če podarjamo otroku živo bitje ne glejmo toliko na čistokrvnost živali. Ne kupujmo mu pasemskih mačk ki so precej bolj zahtevne od navadne mačke s ceste. Siamska mačka zahteva stalno ukvarjanje z njo. Perzijska mačka pa zahteva stalno skrb predvsem v česanju kajti nasplošno so mačke najbolj čiste živali saj ogromno svojega časa porabijo prav za lastno nego ki je pri dolgodlaki mački še toliko bolj potrebna. Vsaka mešanka ali kot pravimo mačka s ceste bo vsakomur veliko bolj vdana, mu bo pravi prijatelj.
To so morda zgolj skromni napotki toda o dejavnosti o teh domačih ljubljencih vam lahko marsikaj povemo tudi v našem društvu ki skrbi za dobrobit živali. Lahko se včlanite, lahko pa postanete naš podporni član. Vsaka vaša moralna ali finančna pomoč je društvu vedno dobrodošla. Potrebno je le^ da se oglasite DRUŠTVU za DOBROBIT ŽIVALI - IZOLA na telefonsko številko 051 351 791.Veseli bomo vsakega novega člana, tudi mladega človeka ki mu je ali pa še bo mlada domača žival postala zvesta spremljevalka bilo mačkica ali pa kužek. (Za DDŽ - Izola Anton Pavlovčič)
KRIMINALNE
NAIVNOST BREZ MEJA
V naše mesto in v določeno stanovanje je prišla ženska in se predstavila kot akviziterka. Kot so zapisali policisti je z lažnim prikazovanjem dejstev pridobila zaupanje Izolanke do te mere, da ji je ta zaupala bančno kartico in celo kodo zanjo. Namišljena akviziterka je z več transakcijami ubogi lastnici kartice dvignila za 320.000 tolarjev gotovine in izginila z njimi.
NAIVNOST BREZ MEJA II.
Mlajša priseljenka v Izolo je prišla do starejše Izolanke z jasnim namenom, da jo prevara. Dobro se je namreč infonnirala o ženici in o njenih težavah ter vedela tudi to, da mora ženska odvetniku iz Ljubljane plačati 200.000 tolarjev. Bila je tako prepričljiva, da ji je ženska izročila omenjeno vsoto denarja, ki pa nikoli ni prišla do Ljubljane, še manj do odvetnika.
POLETJE PRIHAJA
Očitno nekateri že razmišljajo o letošnji turistični sezoni, saj je doslej neznani storilec s čolna ukradel izvenkrmni motor znamke Yamaha. Lastnika je oškodoval za 60.000 sit.
SRAKARSKE
-	Četrtkovo noč oz. jutro so bili vlomilci ponovno na delu. V Izoli je nekdo vstopil v odklenjeno kurilnico trgovine, kjer je iz odprte garderobne omarice ukradel marsupio za okoli pasu z denarnico v kateri so bili dokumenti in gotovina. Lastnika je oškodoval za 70.000 SIT.
-	Neznani storilec je v nedeljskih jutranjih urah iz torbice, ki jo je pustila oškodovanka v stanovanju na Pekarniški ulici v Izoli ukradel mobilni telefon znamke Motorola.
-	V zadnjih desetih dneh je do sedaj neznani storilec pri poljskem objektu na Dobravi nad Izolo ukradel štiri bele marmorne stopnice dolžine 1,20 m in lastnika oškodoval za 100.000 sit.
-	Možakar je na stopnišču k pizzeriji pustil aktovko, čez dve minuti pa je ni bilo več. Par dni kasneje je dečkom sporočil, da je aktovko našel na sosednjem stopnišču, kjer gaje lepo čakala.
ŠOFERJI BEŽIJO
Dečki so dobili obvestilo o prometni nesreči brez telesnih poškodb, povzročitelj pa je zbežal. Izsledili so ga na domu in opravili kar po zakonu sledi.
Zgodila se je še ena prometna nesreča z materialno škodo in tudi v tem primem je povzročitelj odpeljal a so ga kmalu dobili v Kopru. Vozil je brez vozniškega dovoljenja, brez registracije in brez zavarovanega vozila. Ukrepi seveda sledijo.
LEDENO VROČE JUTRO
Lepega hladnega jutra so policisti na cesti Izola Korte zaradi poledenelega vozišča obravnavali tri prometne nesreče. Zaradi neprilagojene hitrosti je izven vozišča zapeljala voznica Alfe 155, ki se je prevrnila na streho. Zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča je v jarek zapeljal voznik Opel Corse. Za njim pa je pripeljal voznik katrce, ki je trčil v Corso. V nezgodi se je lažje poškodovala le voznica, ki je iskala pomoč zdravnika.
ISTRSKE CESTE SO NEVARNE
Hudo telesno se je poškodoval 44-letni voznik osebnega avtomobila iz okolice Kamnika, ki je na cesti med Šaredom in Malijo zapeljal na levi rob vozišča in po nekaj več kot 16 m vožnje po neutrjeni bankini zapeljal na kolovozno pot in se prevrnil na bok. Domnevamo, da je nesreči poleg nepravilne strani vožnje botroval tudi alkohol, kar pa bo pokazal strokovni pregled.
ALKO LESTVICA
Že nekajkrat zapovrstjo je bilo treba za zmagovalno stopničko popiti več kot je policistom a tudi zdravju primemo. Rekorder je tokrat napihal 2.69 g/kg, tudi drugouvrščeni je napihal izvrstnih 2.22 g/kg, tretji pa je zaostal za las za srebrom, saj je napihal 2,20 g/kg. Še dva voznika sta imela preveč alkohola v krvi, eden pa je odklonil strokovni pregled zaradi suma, daje zadet.
MALI OGLASI
Stanovanja, poslovni prostori
■	IME MI JE TEA IN IŠČEM V IZOLSKI OBČINI ENOSOBNO OPAEMUENO STANOVANJE ZA
NEDOLOČEN ČAS. PONUDBE NATEL.ŠTEVILKO: 041 345-115.
-	Prodam zelo lopo obnovljeno in opremljeno (varovalna vrata, klima, el. centralna kurjava, oprema po naročilu) enosobno Stanovanje z atrijem v mirnem delu Izole z lastnim parkiriščem (40mJ+20m2). Inf. 031 672 851 vsak dan med 19.00 in 20.00.
* PBODAM GARSONJERO V PIRANO, III. nadstropje, 40m2, obnovljena, svetla, zračna, z vsemi priključki. Cena: 13,5 mio (info 041 68 70 68)
-	Zakonski par petdesetih let išče Stanovanje v Izoli ali bližnji okolici za določen čas. Ponudbe na tel.: 041417187
-	Zaposlena Izolanka s hčerko in sinom išče manjše stanovanje za daljše obdobje v Izoli ali okolici tel 040 888 623
-Staro hišo ali Stanovanje v Izoli ali okolici kupi štiričlanska družina, tel 041 608 765 -Oddam nov. Opremljen kozmetični salon,v športnem centru Portorož, info: 040 749 530
-	Kupim manjšo garsonjero v Izoli, tel 05 753 03 87
-V starem mestnem jedru Izole Oddamo popolnoma Opremljen bar. Tel.: 031 353 270
-Kupim manjše stanovanje v Izoli tel 031 500 368
-	PETČLANSKA DRUŽINA Z DVEMA OTROKOMA S CEREBRALNO PARALIZO NUJNO POTREBUJE STANOVANJE, NAJRAJE PRITLIČNO. POKLIČITE 041 557 661
Motorna vozila
-	Hvndai Ponv 1,5 GSL letnik 1991 srebrno kov. barve, centralno zaklepanje, el. pomična stekla, radio, dobro ohranjen, reg. do marca prodam, cena 150.000,00 SIT tel. 041 315 966
-	Prodam dobro ohranjen DIESEL MDTOR za ČOlU s komandno ploščo in propelerjem -Lombardini 9 KS z vodnim hlajenjem. Informacije: 041 627 576 (Edo)
Delo
-	Nudim UČNO POMOČ OSNOVNOŠOLCEM (angleščina, matematika). Tel.: 041 866 774
-	Poštena upokojenka nudi pomoč dobrim ljudem 2 - 3 ure dnevno, tel 041 338 419 -Inštruiram angleščino in nemščinoza srednjo in osnovno šolo. Tei.: 031 506 573
-	Če potrebujete pomoč V gospodinjstvu ali pri likanju, pokličite. 031 316 949. (Zarja)
-NUDIM POMOČ in varstvo starejšim osebam klicati na 041 856 855
-	BELJENJE sten, barvanje oken, vrat, postavljanje parketa, tlaka in druga zaključna dela. Tel.: 031 862 579
Razno
-	Prodam 4 GSM teleione: Nokia, Sagem ialErricsona s priključki po zelo ugodni ceni. Tel.: 041 738990
-	Prodam nov raztegljiv kavč na črko L, kopalniški umivalnik, žensko gorsko kolo, rabčjen kombinirani hladilnik Gorenje.. tel: 641 35 34 ali 041 908 046
■	V IZOli nudimo pomoč pri gospodinjskih delih (likanje, varstvo otrok...) 3 do 4 ure dnevno, tel 031 210858
-	Iščem mlajšo (študentko) za prevajanje iz nemškega v slovenski, angleški in hrvaški jezik. Delovni čas po dogovoru, plačilo od 600-1.000 SIT na uro. tel 031 471 046
-	Podarimo zmrzovalno skrinjo lth 2101. tel 041 679 743
-	Glasbena Skupina išče prostor za vaje, pa naj bo to zaklonišče, garaža ali kaj drugega. Imamo vso opremo in tudi izolacijo, pripravljeni smo prispevati stroške! Tel.:031420240
-	Ugodno prodam kompletna Alu vrata, termična zapora, ventus na svetlobo, termopan stekla, bele barve, dimenzij 70 X 245 cmm. cena 70.000 SIT. tel. 041 611 387 -Kabelski priključek Za TV v centru mesta ugodno prodam, tel 041 429 332
-	Prodam peč na svetilni petrolej Toyoset rca 880 za 10.000 sit tel 641 36 80

je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT.
Založnik / elektronski prelom : GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522
OBČINSKI PLAKETI ZA POGUM
Proslava ob kulturnem prazniku je bila tudi priložnost za podelitev priznanj za pogumno dejanje, ki sta ju iz rok županje Brede Pečan prejela Damir Komadina in Davorin Marc.
Kot je znano sta nagrajenca pred dnevi iz hladnega morja rešila utapljajočo starejšo žensko, varovanko izolskega doma upokojencev. Za njuno pogumno dejanje sta prejela občinsko plaketo s srebrnim grbom.
OD PALAČINK DO POLONE
V klubu Horizont je bilo v nedeljo prijetno kulturniško popoldne, ki je obiskovalce obdarilo z refoškovimi palačinkami Alberta Pucerja, pogovori z literati in založnikom, zgoščenko Vlada Jeremiča, videospotom Pornostarz in za dodatek še z nepričakovanim nastopom Polone Furlan.
SAVNA
MASAŽA
SOLARIJ ležeči in turbo
uporaba solarija možna tudi izven delovnega časa
URNIK:
ODPRTO VSAK DAN od 14.00 do 01.00 SOBOTA od 14.00 do 00.00 ob ponedeljkih zaprto
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Tel.: 641 40 33, 641 31 06

"fr
SHOTO JE BIL PREMAJHEN
Shoto klub se lahko pohvali z uspešnim glasbenim vikendom. V soboto so navduševali izvrstni miss.bee, v petek pa lokalni in predvsem lucijski hip hop-erji z nekaterimi zanimivimi gosti.
Med številnimi obiskovalci smo opazili tudi znan obraz pionirja izolske elektonske muzike in nekadanjega urednika Radia Morje, Zox-a, ki trenutno ureja spletno stran Mladine.
NAGRAJENCI IN POBUDNIK
Letošnji NAJ:Tonči Žlogar, Anja Argenti, Jože Filipčič, Kristina Rahotin, Bine Pišlar in pobudnik akcijeLucijan Kozlovič. Manjka Vesna Dekleva, ki je na pripravah v Atenah.
eniki
Imanahi
I rošure
asopisi
opisi
ormularji
tikete
lasila
zkaznice
. ologramske tiskovine
ubilejne tiskovine
uverte
1
etaki
ape
O gledni kartoni
osi I ne vrečke
lokati
amokopirni bloki
e vij e
rdo vezane knjige
O tevilčene tiskovine
čbeniki
Z gibanke
izitke
in vse ostale vaše elje
[S BORI
K A TISKARNA IN KOPIRNICA IZOLA, Industrijska cesta 4 b,
11 6310 Izola, Telefon: 05/663 54 24, Faks: 05/663 54 20,
6 B E-mail: tiskarna.izola@birografikabori.si, www.birografikabori.si