Poštnina plačana v gotovini.	3A'	IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.	Cena	posamezni	Številki	Din	1-50.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrlfo Irt obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za % leta 90 Din, za M leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XVII.	V	Ljubljani,	v	torek, dne 4. septembra 1934.	štev.	100.
  — 1 ■ — ■'     •   ■ ■■ ■ ■■ -
Solidarnost pospo-dacskiU stanov
Ob otvoritvi obrtniške konference v Ljubljani je predsednik Zbornice, gosp. Ivan Jelaičin izpregovoril nekaj pomembnih besed o potrebi solidarnosti gospodarskih stanov, ki so zlasti v današnjih časih nujno potrebne. Ne le zaradi tega, ker smo baš v nedeljo videli, kako nekateri čisto po nepotrebnem m le iz malenkostnih osebnih ozirov razdirajo skupnost obrtniških vrst, temveč predvsem zaradi časov, ki jih danes preživlja gospodarstvo in vsi gospodarski stanovi.
Kajti mnogo manj ostra in mnogo manj težka Ibi bila sedanja gospodarska stiska, če bi se posvečala gospodarskim vprašanjem večja pažnja. Velik del sedanje stiske je nastal sploh samo zaradi tega, ker so bila gospodarska vprašanja, zlasti v času strankarskih vlad — zadnja briga politikov in ker so se vsa velika vprašanja notranje in tudi državne gospodarske politike reševala brez sodelovanja, a tudi brez upoštevanja gospodarskih stanov. Koliko težkih nadlog bi bilo preprečenih, če bi se upoštevali v pravem času opomini gospodarskih ljudi, kako mnogo uspehov bi že bilo doseženih, če bi se z vsemi dokazili opremljeni (predlogi gospodarskih stanov uresničili. Pa glas gospodarskih ljudi je ostal le prepogosto brez pravega odmeva in zato smo bili ne le čisto nepripravljeni, ko je udarila na nas svetovna gospodarska kriza, temveč tudi še danes nismo našli vseh potrebnih sredstev proti tej krizi.
Brez vsakega pretiravanja moremo zato reči, da ne bi Ibila gospodarska stiska n it ti zdiaileka tako huda, čie bi se upoštevala že od vsega početka gospodarska vprašanja v potrebni meri in če bi se pozitivno urejevali vsi predlogi, ki so izšli iz gospodarskih vrst. Kljub tej težki izkušnji pa ni pričakovati, da bi se v bodoče glas gospodarskih stanov upošteval v potrebni meri, če se gospodarski stanovi sami ne bodo zato pobrigali. V javnem življenju je bilo in mora skoraj biti tako, da nima besede, kdor se ne zna uveljaviti. To velja tudi za gospodarske stanove, pa najsi je njih pomembnost iza narodno blagostanje še tako velika.
Ne morejo se pa gospodarski stanovi v javnosti uveljaviti, če niso absolutno solidarni. Če bo predlagal trgovec nekaj dru-gega ko obrtnik in industrialec, če bo lesni proizvajalec s svojimi predlogi v nasprotju s predlogi lesnega trgovca, potem se ni čuditi, če ne bo uresničen niti eden njihovih predlogov. Že tako je treba mnogo bojev in naporov, da se izvede vsaj tu pa tam kateri od predlogov gospodarskih ljudi, če si pa bodo ti medsebojno nasprotovali, potem je jasno, da ostanejo vsi neizpolnjeni. Uspeh predlogov gospodarskih ljudi je naravnost odvisen od tega, da se vsi njih predlogi medsebojno dopolnjujejo, da vsi izražajo eno osnovno njisel, da so vsi ena celota. Le na ta način je mogoče polagoma uveljaviti vse to, kar v interesu vsega gospodarstva zahtevajo gospodarski stanovi.
Pa tudi ugled gospodarskih stanov jo odvisen od njih solidarnosti. Ce bo javnost videla neenotnost celo v časih gospodarske stiske med gospodarskimi stanovi, potem bo podvomila o pravilnosti njihovih zahtev, ker pač vsaka neenotnost vzbuja le dvome. Oe pa vidi, da vsi gospodarski stanovi zahtevajo iste reforme, če vidi, da predstavljajo vsi strnjeno fronto, potem bo tudi prepričana o pravilnosti njihovih zahtev, ker enotnost prepričuje. Solidarnost gospodarskih zahtev je zato podlaga njih ugleda v javnosti, od tega ugleda pa je odvisno v kakšni meri se bodo upoštevali predlogi gospodarskih ljudi.
Solidarnost gospodarskih stanov pa je potrebna tudi zato, ker brez nje ni resnične gospodarske konsolidacije. Med gospo-
darskimi krogi mora vladati volja složnega dela in medsebojne pomoči, ker je propadanje gospodarstva neizogibno, kadar bo industrialec ubijal obrtnika, ta trgovca, trgovec pa nasprotoval industrialcu. Interesi vseh teh stanov so povezani med seboj, nikakor pa se ne izključujejo in zato imora vladati med vsemi temi stanovi solidarnost.
Ni misliti, da bi postali kos sedanji gospodarski stiski, če nimamo celega načrta, kako postopoma odpraviti en vzrok krize
Mesto pred ravnateljskim poslopjem velesejma se je izvršila zaradi naliva slovesna otvoritev velesejma v glasbeni dvorani paviljona »J«. Tako je za popoldanske ljudske koncerte namenjena dvorana tudi ob otvoritvi nadomestila ono neprijetno vrzel, da nima naš velesejem še danes svoje velike in reprezentativne dvorane. Dolžnost mestne občine, da pripomore k postavitvi te dvorane postaja vedno večja in vedno jasnejša.
Velik pomen našega 'velesejma je bil močno poudarjen po odličnosti gostov, ki so se zbrali k otvoritvi svečanosti. Nj. Vel. kralja je zastopal kraljev osebni adjutant polkovnik Radovič, ki so ga posebno prisrčno pozdravili vodilni gospodje velesejma, predsednik Ivan Bonač, g. Avgust Praprotnik in ravnatelj dr. Dular z drugimi člani velesejma. Svečane otvoritve so se udeležili min. aa soc. politiko in nar. zdravje dr. Fr. Novak, ban dr. Drago Marušič, ljubljanski škof dr. Gregor Rožman, komandant dravske divizije general Cukava«, ljubljanski župan dr. .Dinko Puc s podžupanom Jarcem in mariborski žu-i]>an dr. Lipold. Od senatorjev r.n poslancev so se udeležili svečanosti dr. Gregorin, dr. Ravnihar, minister n. r. Ivan Mohorič, Rasto Pustoslemšek iti drugi. Številno so bile zastopane naše gospodarske organizacije. Zbornico za TOI so zastopali: podpredsednik Rebek, svetnik Lenarčič, tajnik dr. Pless, Zvezo trgovskih združenj in Združenje trgovcev njegov podpredsednik Smerkolj ljubljansko borzo gen. ravnatelj dr. Slokar, .Zvezo hranilnic ravnatelj. Pretnar, Zvezo industrijoev inž. Šuklje, Okrožni odbor obrt. »druženj Prist°u, Kmetijsko družbo predsednik Detela in drugi. Odlično so bile zastopane tudi naše prve kulturne institucije, tako so se udeležili svečanosti: za univerzo rektor dr. Slavič, za Narodno galerijo dr. Wind1scher, za Glasbeno Matico dr. Ravnihar, za konservatorij direktor Betetto, za Sokola E. Gangl, za JG.Z Jos. Turk in drugi. Zastopani so bili tudi vsi uradi, večinoma po svojih šefih.
Posebej pa je treba še omeniti, da so bila zastopana pri slavnostni otvoritvi tudi razna ministrstva, tako notranje, prosvetno, trgovinsko, železniško, za gozde in rudnike po šefih svojih tukajšnjih oddelkov.
Pa tudi mnogo drugega občinstva se j© udeležilo slavnostne otvoritve, da je bila dvorana skoraj popolnoma zasedena, ko je točno ob 10. predsednik Bonač pozdravil v svojem govoru vse goste, nato pa nadaljeval:
Govor predsednika Bonača
»Častita gospoda!
Ko orumene v tivolskem gozdu prvi kostanjevi listi v znak, da se priroda počasi pripravlja k zimskemu počitku, vzklije na našem velesejemskem prostoru novo življenje. Sto in sto marljivih rok je na delu, da postavi na svoje mesto vse to, kar so zamislili in pripravili, požrtvovalni organizatorji naše letošnje jesenske razstave. Danes, ko je vse to delo srečno končano, odpiramo1 naša vrata množicam obiskovalcev od blizu in od daleč, da si ogledajo plodove složnega dela naših gospodarskih
za drugim. Takšen načrt morejo ustvariti edinole gospodarski stanovi, ker edino ti poznajo ne le vse potrebe gospodarstva, temveč tudi vse ovire njegovega napredka. A jasno je, da brez popolne solidarnosti gospodarski stanovi tega načrta ne morejo napraviti. Zato je izhod iz gospodarske stiske odvisen le od solidarnosti gospodarskih stanov. Delo za to solidarnost je zato delo za narodno blagostanje, vsako oviranje te solidarnosti pa preprečevanje narodnega blagostanja.
in kulturnih oratarjev. Naj vsi, ki pridejo na našo jesensko prireditev, vsaj, za nekaj bežnih ut pozabijo na vsakdanje skrbi in zadrege, ogled naše razstave naj jim vzbudi ponos na sposobnost in ustvarjajočo silo domačih ljudi, navda naj jih z zaupanjem v uspeh pridnega in smotrene-ga dela in vžge naj jim zarjo lepše bodočnosti.
Kot domačin kličem iskreno dobrodošlico vsem, ki ste se odzvali našemu vabilu, da prisostvujete današnji otvoritveni slovesnosti. Ko je pozdrav,:1 predsednik Bonači vse najodličnejše goste imenomat, je nadaljeval:
»Častita gospoda- Naša letošnja, jesenska razstava se vam predstavlja v znamenju složnega sodelovanja naših gospodarstvenikov z našimi kulturnimi delavci. Enako složno kakor pri tej prireditvi, moramo sodelovati v vsem javnem življenju brez razlike slojev in poklicev. Smo zdrav in krepak narod na pohodu navzgor. Otresimo se nesloge in zavisti, zatrimo medsebojne prepire, odstranjujmo drug drugemu ovire in prispevajmo vsak po svojih močeh in zmožnostih, pa nam bo pot do splošnega blagostanja lažja in hitrejša.
V nizu letošnjih kulturnih razstav prednjači velika Glasbena razstava. V javnosti ni biilo še nikdar združenih toliko dokazil naše glasbene kulture, kakor na tej razstavi.
Umetnostna razstava »Slovenska pokrajina« nam prikazuje, kako gleda umetnik našo domovino. Razstava je zelo pestra in zanimiva ter bo gotovo ugajala.
Po daljšem presledku imamo letos zopet higiensko razstavo pod devizo »Mati in dete«. Higienski zavod v Ljubljani je ® to razstavo primerno podčrtal skrb za čuvanje nad zdravjem naših najdražjih.
Zaključek kulturnega dela jesenske prereditve tvori izseljenska razstava. Gospod Rudolf Selič iz Holandske nam s spretno roko orisuje jugosl. emigracijo v zapadni Evropi, kjer se trudi naš rod za košček kruha.
V okviru gospodarskega dela letošnje prireditve naj omenim na prvem mestu ri-barsko razstavo, ki jo je organizirala Zveza ribarskih društev Dravske banovine. Ta razstava, ki predstavlja eno največjih atrakcij velesejma, kaže delo ribičevo v preteklosti, razkriva sedanje stanje ribar-stva in d opri naša dokaze, da se more z umnim gospodarstvom doseči gmotni dobiček tudi v tej panogi. Zamisel in izvedba te razstave je čudovita ter zasluži vso pozornost.
Po zaslugi društva »Živalica« imamo lepo razstavo perutnine, golobov, kuncev, in od S. septembra naprej tudi ovac in koz. Jugosl. kinološka zveza v Ljubljani pa priredi' dvodnevno mednarodno razstavo psov vseh pasem.
Posebnost je arhitektonska razstava, ki jo prireja Klub arhitektov Udru-ženja jugosl. inženjerjev in arhitektov v Ljubljani. Ta razstava je deljena na dva dela. Prvi del tvorijo projekti iz področja kmetijskega stavbarstva, drugi del pa projekti za malo hiša Razstavljena je tudi mala Weekendnhiišica v naravni velikosti.
Ko je pred 8 leti prišlo v Jugoslaviji do
splošnega dviganja vlog iz vseh vrst denarnih zavodov, se je pokazalo, kako malo se pri nas uvažuje pomen denarnih zavodov za napredek gospodarstva. Da se o tem pouči na nazoren način naša javnost, je organizirala Zveza jugosl. hranilnic poučno Hranilniško razstavo, ki predočuje važen pomen hranilnic v telesu narodnega gospodarstva. Pri pregledu razstavljenega gradiva si bomo šele prav na jasnem, kako ogromna škoda je, da so ti važni členi našega gospodarskega organizma vsled seda>-njih razmer takorekoč izločeni.
Tudi naša obrt in industrija sta častno zastopana na tej prireditvi, zlasti s pohištveno stroko.
Posebno pozornost zasluži obrtniška razstava Zbornice za TOI. V slikah, tabelah in grafikonih prikazuje ta razstava statistične podatke o gibanju obrtništva, obrtnem pospeševanju ter vseh drugih važnih obrtnih zadevah. Tudi naša obrt in industrija sta zastopana.
V okviru našega jesenskega velesejma je še mnogo prireditev, ki bodo razgibale našo belo Ljubljano. Prednjači festival »Slovanskih plesov«* ki ga prireja mestna občina v zvezi z našo upravo. V paviljonu »I« je^prirejena mala koncertna dvorana, kjer bodo dnevno koncerti in občinstvu brezplačno dostopni. Narodno gledališče prireja svoje izbrane prireditve na prostem in v svoji hiši. Končno naj omenim še običajno tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev, ki bo 8. septembra.
Ob tej priliki izrekam v imenu uprave iskreno zahvalo za podporo in pomoč vsem oblastem in korporacijam, vsem sodelujočim strokovnjakom in posebej še našemu vrlemu novinarstvu.
Tudi letolšmji velesejmski prireditvi je pokrovitelj naš vladar Njgovo Vel. kralj Aleksander. Pozivam vas, dragi gostje, da zakličemo našemu ljubljenemu kralju trikratni: Živio!
Vsi so se z navdušenjem odzvali temu pozivu, nakar je povzel besedo minister dr. Novak.
Govor ministra dr. Novaka
Gospod izaslanik Nj. Vel. Kralja!
Čast mi je imenom kraljevske vlade prisostvovati današnji slovesni otvoritvi odlične prireditve ljubljanskega velesejma, »Ljubljana v jeseni«. Gotovo je srečna zamisel združiti z gospodarsko razstavo tudi kulturno revijo. Gospodarska razstava je pomembna zlasti zato, ker ponovno dokazuje nezlomljiv na® optimizem in našo vero v bodočnost^ pa tudi našo žilavo vztrajnost, s katero hočemo in moramo prebroditi današnje gospodarske neprili-ke. Te r.eprilike se ne morejo zboljšati zgolj z uradnimi dekreti in naredbami; pomisliti je tudi, da raznih ukrepov v drugih zemljah ne moremo kar tetko aplicirati tudi na našo zemljo, ki ima svojevrstno gospodarsko strukturo. Saj tudi rastlina, prenesena iz tu je zemlje, ne uspeva vedno v drugem podnebju. Potrebna je iniciativnost privrednih krogov samih in to iniciativnost z veseljem konstatiramo na današnji razstavi iravnotako kot marljivost ir. nezmanjšano veselje do dela. Občudovanja vredni so n. pr. napori naše obrti, srednje in male, ki uspešno kljubuje vsem težkočam, občudovanja vredna je požrtvovalnost našega kmetskega stanu, za katerega moramo iskati in najti sredstva, da dobi za svoje pridelke pravični ekvivalent. Poleg vsakdanjih dnevnih brig in skrbi pa išče naš človek utehe v negovanju duhovnih vrednot v svoji izobrazbi ir. kulturi. Toli gospodarski koli duševni napredek pa črpata svoje sile in. moči iz ljubezni do lastne grude. Ljubezen do prirode, do vsega, kar se na tej zemlji nahaja, je trajen impulz za naš vsestranski razmah. Odlične eo te lastnosti našega naroda. Zelja po gospodarskem napredku, smisel za naobrazbo in ljubezen do svoje lastne grude. Te lastnosti treba da gojimo in negujemo ter da jih globoko vcepimo mladini, ki je poklicana, da nas nasledi.
V današnjih časih nam je bolj ko kdaj
Otvodtev iese*tsUe#a i/eUsepna
Govora predsednika velesejma Ivana Bonača ter ministra dr. Novaka
potrebna stanovska sloga, smisel za vzajemnost, za medsebojno pomoč. Ni danes časa za razne prepirke in nezdrave tekme, ki izvirajo iz stranskih nagibov. Tega luksusa si danes ne moremo privoščiti, posebno ne na gospodarskem polju. Zavedati se moramo, da je nas vseh prva in najsvetejša dolžnost služiti skupnemu blagru, na!ši domovini, po vzoru in inten-cijah našega prvega državljana, vzvišenega vladarja, Njegovega Veličanstva kralja.
Gospoda! Mislim, da mi ni potreba še iposebej poudarjati, da posveča kraljevska
OMnil<za
V	nad vse težkih sedanjih časih, ko propadata trgovina in obrt, je popolna solidarnost vsaj obrtnikov ne le nujno potrebna, temveč edina možnost njihovega obstoja. Kiljuib teami pa vidimo, da nekateri kar nočejo složnega delovanja in da pri vsaki priliki in nepriliki vnašajo v obrtniške vrste neslogo in razdor. Zato je tem bolj hvalevredno delo onih, ki brez ozira na razne osebne napade ter razne posebne akcije, mirno nadaljujejo svoje delo za napredek vsega gospodarstva in obrtništva še posebej. To njih mirno in le splošnemu blagru posvečeno delo ni moglo ostati brez posledic in tako vidimo, kako stalno raste okoli njih zbrana obrtniška armada in kako vedno bolj prodira zavest, da more obrtnik edinole v slogi z drugimi gospodarskimi stanovi priti do svojih pravic in v tem do zboljšanja svojega položaja.
Im včerajšnja nedelja je ta zdravi razvoj v obrtniških vrstah jasno potrdila. Proti že davno napovedanemu manifestacijskemu zborovanju Zveze obrtnih društev je bil napovedan protishod, ki pa ni uspel in je bil neprimerno slabše obiskan ko shod Zveze obrtnih društev v veliki dvorani hotela »Miklič«.
Na tem shodu se je zbrala obrtniška armada, na tem shodu je obrtništvo manifestiralo za slogo gospodarskih stanov in zato ostro nastopilo proti ločenim zbornicam. Voditelji obrtnikov, zlasti predsednik Zveze obrt. društev, g. Jo«. Rebek, so doživeli v nedeljo velik uspeh in mi jim k temu uspehu iskreno čestitamo. Shod v hotelu »Miklič« je jasno dokazal, da je velika večina obrtnikov na njih strani in samo hvaležni moramo biti sklicateljem protishoda, da so omogočili ta dokaz.
Velika dvorana hotela »Miklič« je bila nabito polna, ko je točno ob 10. otvoril manifestacijsko zborovanje Zveze obrtnih društev njem predsednik Josip Rebek. Pozdravil je navzočne obrtnike, zlasti pa številne goste ter imenoma načelnika dr. Marna ikoit zastopnika bana, inž. Pavlina kot zastopnika ljubljanskega župana, zastopnike Zbornica za TOI konzulenta Žagarja in dr. Koceta in tajnika zbornice v Podgorici Radoviča, zborničnega svetnika Zadravca, zastopnike raznih obrtniških organizacij in druge.
Nato je konstatiral, da je na zborovanju navzočnih:	287 zastopnikov štirih
okrožnih odborov, 133 zastopnikov obrtniških združenj in da je zastopanih tudi 28 obrtniških društev iz vse banovine. — Ogromna večina vseh obrtniških organizacij Dravske banovine je torej bila zastopana na shodu Zveze obrtnih društev.
Nato je podal predsednik Rebek poročilo o težkem položaju našega obrta. V svojem referatu je zlasti podčrtaval nujno potrebo skupnega gospodarskega parlamenta, ki bi skrbel za gospodarsko delo po začrtanem programu. Njegov, s stvarni-imti podatki globoko podprt referat je žeti veliko odobravanje.
Sledili so pozdravi gostov. Načelnik dr. Marn je pozdravil zborovanje v imenu bana, inž. Pavlin v imenu ljubljanskega župana in tajnik skupne zbornice v Podgorici Radovič za obrtnike Zetske banovine.
Nato so poročali: zbornični svetnik Zadravec o davčni preobremenitvi, g. Miha Vahtar iz Maribora o nujni potrebi stanovske zaščite obrtniškega stanu ter Ivan Vrečar iz Domžal o povzdigi in propagandi domačega obrtniškega dela. Vsi referati so bili sprejeti z glasnim odobravanjem. Prav tako nato predlagana udanostna brzojavka kralju in pozdravni brzojavki ministrskemu predsedniku Uzunoviču in trgovinskemu ministru Demetroviču.
Resolucije:
Koncem zborovanja so bile sprejete soglasno resolucije, v katerih se zahteva:
1.	Zaradi uvedbe moratorija ter zaščite denarnih razmer zahteva slovensko obrtni-
vlada vso pažnjo gospodarskemu in kulturnemu podvigu; prinašam Vam njene pozdrave im iskrene želje za najboljše uspehe jesenski prireditvi ljubljanskega velesejma.
Izjavljam, da je razstava otvorjena.
Gostje so si nato podi vodstvom predsednika Bonača in ravnatelja dr. Dularja ogledali vel esejem in vse njegove številne razstave ter z zadoščenjem komstatirali, da pomeni tudi letošnji jesenski velesejem nov in lep napredek.
jpofe f	\tavic6
štvo, da se kreditne razmere v naši državi čim prej normalizirajo in da velja kmetska zaščita samo v posebej utemeljenih individualnih primerih. Maksimalna obrestna mera se mora znižati na največ 6 odstotkov.
2. Glede na splošno pomanjkanje dela je treba omogočiti obrtnikom udeležbo pri državnih licitacijah in je zato potrebno, da se zakon o državnem računovodstvu iz-premeni, da bo v soglasju z obrtnim zakonom in da se bo z njim povečala domača delavnost.
3. Slovenski obrtniki kar najodločneje protestirajo proti onim industrijskim podjetjem, katerih proizvodnja dobiva vedno bolj monopolski značaj, kakor podjetji Bata in Tivar, ki ogražafa obsitoj obrtništva in s tem škodujeta narodnemu gospodarstvu. Delovanje teh podjetij naj se utesni v meje, ki jim dejansko pripadajo. Njih podružnice in prodajalnice morajo biti prepovedane v krajih izpod 10.000 prebivalcev.
4. Opusti naj se vsaka proizvodnja rokodelskih izdelkov v kazenskih in drugih državnih delavnicah, ker se s tem samo vzgaja nadštevilni, a strokovno slab naraščaj.
5. Izdelki šušmarstva dosegajo samo v Dravski banovini že vrednost 50 milijonov Din. Zato je treba z vso strogostjo nastopiti proti šušmarstvu.
6. Davčna bremena so mnogo previsoka, davčna praksa mnogo preostra in zato je treba davčna bremena zmanjšati. Silen padec obrtniških obratov najjasneje dokazuje, kako je ta zahteva upravičena.
7. Zbor ugotavlja, da se je o vprašanju sistema zbornic slovensko obrtništvo v zakonitem roku, določenem po obrtnem zakonu, z ogromno večino izreklo za skupno zbornico in zaradi tega najenergičneje protestira proti vsakemu poizkusu omajati enotno gospodarsko fronto, ki jo bo do zadnjega branilo.
Končno se v resolucijah izreka pričakovanje, da bodo oblasti bolj ko dosedaj uva-ževale obrtniške zahteve in potrebe ter s tem podpirale domači obrt, ki je podlaga vsake gospodarske osamosvojitve.
Konferenca obrtniških zbornic
V	ponedeljek dopoldne se je začela v prostorih ljubljanske Zbornice za TOI konferenca obrtnih zbornic in obrtniških odsekov vseh zbornic v državi. Na konferenci so zastopane obrtniške zbornice, od. obrtniški odseki zbornic iz Zagreba, Osjeka, Beograda, Sarajeva, Splita, Novega Sada, Podgorice in Ljubljane. Svojo odsotnost sta opravičili zbornici v Dubrovniku in Banji Luki, dočim delegati skopijanske zbornice v ponedeljek niso še prišli.
Konferenco je otvoril ob 8. dopoldne predsednik ljubljanske zbornice, Ivan Jelačin. Po pozdravu delegatov, zastopnikov banske uprave dr. Marna in referenta Sinica ter drugih udeležencev konference, je
v	krajšem govoru poudaril pomen današnje konference.
Naglasil je, da isamo pozdravlja udeležence konference, dočim prepušča njeno otvoritev in vodstvo predsedniku obrtniškega odseka, g. Josipu Rebeku, da s tem tudli na zunaj dokaže, da je obrtni odsek popolnoma avtonomen in da obrtniki popolnoma sami složno in neodvisno odločajo o svojih zadevah. Isto svobodo ko v ločenih zbornicah imajo obrtniki v ljubljanski skupni zbomlici.
Zlasti ga veseli, da so si zastopniki obrtniških zbornic izbrali za kraj svoje konference bas ljubljansko zbornico, ki nikdar ni pozabila in noče pozabiti nobenega antagonizma med posameznimi panogami gospodarstva. Vsa nesoglasja, ki so kdajkoli nastala, so nastala le izven ljubljanske zbornice. Pa ko so ta nesoglasja tudi nar stala, je vendarle Zbornica vedno ostala
zvesta svoji tradiciji: harmoničnemu sodelovanju gospodarskih stanov. Zastopniki trgovine in industrije niso prenehali podpirati obrtništvo, temveč je Zbornica po njih želji še intenzivneje delovala v korist obrtništva, ker je vsa ljubljanska zbornica globoko prepričana, da je zdrav razvoj obrta pogoj za napredek gospodarstva. Iz malega obrta se razvija srednji obrt, iz srednjega pa nastaja industrija. V tem razvoju je zdrava podlaga za razvoj gospodarstva.
Zato je bila Zbornica vedno ponosna na to, da se je naš obrt razvil v močan in pomemben gospodarski faktor. Zato je tudi trgovstvo in industrija vedno krepko podpirala obrtništvo in mu dajala podporo ki je obrtniki sami v ločenih zbornicah ne bi zmogli. Z željo, da bi konferenca razpravljala o vseh predmetih dnevnega roda v duhu popolne sdKdarnasti gospodarskih stanov, je zaključil predsednik Jelačin svoj, z navdušenjem, odobravani govor.
V	imenu bana dr. Marušiča je pozdravil konferenco načelnik dr. Marn. Posebno 'važnost polaga banska uprava na sklepe konference glede novelizacije obrtnega zakona. Prav tako pa bo banska uprava z vneimo podpirala tudi vse drugo delo konference.
Predsednik zborničnega obrtnega odseka g. Josip Rebek je nato po krajšem govoru proglasil konferenco za Otvorjeno.
Kot prvi je nato poročal gen. tajnik zagrebške obrtniške zbornice dr. Butovac o novel izaciji obrtnega zakona.
Popoldne so se nadaljevali referati, od katerih je vzbudil posebno pozornost referat konzulenta Žagarja o davkih. Konferenca se v torek nadaljuje.
Mariborski gospodarski drobiž
Nova tvornica sukna v Melju, ki je last industrialca in veletrgovca RoSnerja, ,je že pričela z obratom. Zaenkrat je v pogonu GO strojev, ki izdelujejo suknena vlakna.
S	ipolnim obratom bo pričela tvornica na jesen, čiim bo gotova velika kotlarna, ki se sedaj gradi.
Znak današnjih dni so številne licitacije
— brez lioitamtov. Tako so se te dnii na mestnem magistratu oddajale ,poštne vožnje za mesto Maribor! Nastavljena pa je bila tako mizica licitacijska vsota, da sta prišla na dlražbo samo dva interesenta, pa še ta dva odstopila, ko sta videla, da bi oddajatelji 'radi stisnili ceno vožnje še navzdol. Licitacija se bo morala ponoviti.
— Prav tako je bila zanimiva licitacija na carinarnici: na dražbi je bil krasen luksuzni osebni avto znamke Austro-Daimiler, ocenjen na 50.000 Din in kompleten srebrn servis, cenjen na 21.000 Din. Prišlo je na licitacijo mnogo ljudi, bdli pa so to sami radovedneži in niti enega kupca. Tudi ta licitacija se bo morala' ponoviti.
Nabiralne akcije se zopet pričenjajo po Mariboru. Izgleda, da bodo leto® še številnejše, ko druga leta. Naravno, da so v pr-
vi	vrsti žrtve teh akcij trgovci. Komaj so si oddahnili nekoliko od tombol, ki jih je bilo v 'Mariboru več, ko v vsej državi, že prihajajo z novimi prošnjami zopet ista društva, ki so prirejala doslej tombole. Trgovci doprinašajo pri takih nabiralnih akcijah neprimerno večjje gmotne žrtve, kakor drugi stanovi. Je to kulturni in dobrodelni davek, ki ga prav za prav nihče ne uvidi in ki obdavčuje naše trgovske obrate za visoke tisočake. Na vsak način bi bilo potrebno napraviti glede vseh teh akcij neko mejo in v interesu trgovstva samega bo, da si na neki način pomaga.
Novo tvornico »vile je izgradilo znano mariborsko podjetje Thoma, ki ima tkalnico v Mlinski ulici. Tesnoba prostora je preprečila nadaljnje razširjenje obrata ter se jo podjetje radi tega preselilo na Pobrežje. V bližini Drave je zgradilo tu novo veliko barvarno, namerava pa prizidati še druge obrate. Nova tvornica jo že dobila električno napeljavo, ki jo je izvršilo te dni mestno električno podjetje.
Nova industrijska podjetja v Rumuniji
Da zniža uvoz, je začela Rumumja nad vse pospeševati domačo industrijo. Tako se v kratkem ustanove tvornice za kavčuk, avtomobile in razne bombažne predilnice.
Banca Romaneasca je v sporazumu z Ru-munisko kreditno banko in neko skupino industrialcev naročila v Angliji najmodernejše stroje za predelovanje jute. Nova tvornica bo začela obratovati že prihodnje leto.
Rumunski ministrski predsednik Tata-rescu je prišel v Beograd, kjer ostane štiri dni. Njegov obisk na Bled odpade.
Bolgarska vlada je izdala nov zakon za zaščito države, ki je zlasti naperjen proti vsem ilegalnim organizacijam in posebno prati makedonskim.
Bolgarska vlada je uvrstila vse duhovnike med državne uradnike in je zato odredila, da morajo biti vsi pogrebi, krsti in poroke brezplačne.
Francoska vlada je izrekla avstrijskemu pariškemu poslaniku svoje začudenje, da piše avstrijsko časopisje proti Jugoslaviji. Sama avstrijska vlada se je vendar Jugoslaviji zahvalila za njeno korektno postopanje ob narodno socialističnem puču, kljub temu pa sedaj avstrijski listi ponavljajo italijanske klevete.
Avstrijska'vlada je razpustila Landbund na pritisk Italije, ker je Landbund zlasti nasprotoval italijanski orientaciji avstrijske politike. Odvisnost Avstrije od Italije raste stalno.
Na kneza Starhembcrga je bil poizkušen atentat, ki se je pa ponesrečil. Atentatorja so aretirali. Je neki bivši socialist.
Bivši dunajski župan Seitz, ki so ga izpustili iz zapora, da se zdravi v zasebnem sanatoriju, je zaprosil vlado, da ga zopet zapre, ker ne more več plačevati stroškov za zdravljenje. Skupno mora namreč na dan plačevati okoli 1500 Din, ker mora nositi tudi stroške za svoje stražarje.
Da preprečijo beg narodnih socialistov, so začeli v Avstriji ob vsej meji napelja-vati bodečo žico.
Francoska vlada pripravlja posebno Spomenico na Diruštvo narodov zaradi Posaar-ja. Zahteva jasnosti glede bodoče usode
150.000	francoskih državljanov v Posaarju, glede bodočih trgovinskih odnošajev med Francijo in Posaarjem, glede bodočega položaja posaamskih rudnikov nn glede poldruge milijarde zlatih frankov, kii krožijo kot plačilno sredstvo v Posaarju. Svoje zlate franke nikakor noče zamenjati Francija s papirnatimi franki.
Italijanski kralj obišče Pariz in druge evropske 'prestolnice. Nekateri listi pišejo, da pomeni obisk italijanskega kralja začetek nove akeje za zblizanje med Italijo in Francijo.
V	Milanu je prišlo med delavstvom, ki je hoitelo protestirati proti znižanju plač, in policijo ter orožništvom do krvavih spopadov. Potlr.cija je streljala na delavce ter je bilo več delavce v ubitih, mnogo pa ranjenih. Tudi iz drugih italijanskih mest poročajo o podobnih nemirih.
Vse dopisnike italijanskih listov namerava nemška vlada izgnati. V ministrstvu za propagando že izdelujejo v ta namen potrebne odloke.
Znani Hitlerjev posredovalec Ribbentrop je prišel v London, kjer se sestane z zunanjim ministrom Simonom. Razpravljal bo baje o zopetnem vstopu Nemčije v Društvo narodov. Kakor trde nekateri listi, bi bila Nemčija pripravljena vrniti se v Ženevo, če bi dobila v Angliji večje zunanje posojilo.
Ko je Hitler ogledoval v Koblcnzu razstavo <9 Posaarju, je naenkrat padel več sto kilogramov težak gasilski aparat ravno na mesto, na katerem je stal le par sekund prej Hitler. Takoj je bila uvedena preiskava, če ni morda bil pripravljen atentat.
Angleški zunanji minister je odposlal na vse pomorske sile spomenico, v kateri predlaga, da vse države znižajo svojo trg. mornarico.
Zastopniki Švedske, Danske, Norveške in Finske se sestanejo dne 6. in 7. septembra v Oslu, da se dogovore glede gospodarskega sodelovanja vseh štirih držav.
Tajna radijska postaja razširja v Španiji monarhistično propagando. Kljub vsemu trudu je policija še ni mogla zaslediti.
Japonski veleposlanik v Moskvi je imel zelo važen sestanek s pomočnikom sovjetskega zunanjega niiniistra Tomjamkomi o dogodkih na Daljnem Vzhodu. V političnih krogih smatrajlo, da je po tem sestanku napetost mnedi Japonsko in sovjetsko Rusijo znatno popustila,
En milijon tekstilnih delavcev bo stavkalo v Ameriki, če se v zadnjem hipu ne doseže sporazum med delavci in delodajalci. Delavci zahtevajo: znižanje delovnega časa na 34 ur na teden, plače pa se zaradi tega ne smejo znižati. Združenje tekstilnih delavcev morajo delodajalci priznati, ustanoviti se mora posebno delavsko razsodišče in vsi odpuščeni delavci, ki so člani strokovnih organizacij, se morajo sprejeti nazaj.
Mogočen manifestacijski shod Zveze obrtnih društev v
Ljubljani
Denacsb/a
Poštna hranilnica ne daje davkarijam podatkov
Ravnateljstvo podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani nam je 'poslalo ta dopis:
V	štev. 97. Vašega uglednegalista z dne
28.	avgusta 1934 ste objavili izvleček govora predsednika-združenja trgovcev v Mariboru g. Pinterja, ki v njem navaja, da daje Poštna hranilnica davčnim upravam vse podatke o višini prometa posameznega davkoplačevalca. Ta trditev je neresnična. Poštna hranilnica je osvobojena z odlokom g. finančnega ministra štev. 49.700 z dne 21. aprila 1928 kot finančna ustanova dolžnosti, dajati podatke o svojih klientih davčnim upravam. Ta odlok jc še vedno v veljavi. Poštna hranilnica se tega odloka poslužuje in dosledno odklanja dajanje kateregakoli pojasnila davčnim upravam o prometu na čekovnih računih njenih klientov.
Ker ipriobčiitev te trditve škoduje ugledu Poštne hranilnice, prosim, da priobčite v Vašem cenjenem listu popravek zgornje trditve.
*
Priobčujemo ta dopis ravnateljstva Poštne hranilnice z željo, da bi ga zlasti pne-čiitali na vseli davčnih upravah. Kakor popolnoma verujemo ravnateljstvu Poštne hranilnice, ipa moramo omeniti, da vendarle ni izključeno, da so se le kje pripetili pr imeni, kakotr jih je navedel v svojem govoru predsednik mariborskega združenja g. Pinter. Zato bi bilo umestno, da bi Poštna hranilnica opozorila vse poštne uirade, da dosledno odklanjajo davčnimi uradom vsaka pojasnila o denarnem prometu njenih klrientov.
Zanimiva predavanja o načrtnem gospodarstvu na ljubljanskem velesejmu
Zveza jugoslovanskih hranilnic priredi v okviru svoje hranilniške razstave v vele-sejmskih dneh od četrtka, dne 6. t. m. do vključno nedelje, dne 9. t. m. vsakokrat ob
9., 10. in 11. uri dopoldne kakor tudi ob
15., 16. in 17. uri popoldne
predavanja
o načrtnem gospodarstvu, budžetni kontroli, analizi bilanc in o vodstvu statistike, vse plastično prikazano na najnovejših patentiranih aparatih.	f
Zveza jugoslovanskih hranilnic kot prirediteljica Hranilniške razstave najvljudneje vabi vse gospodarstvenike iz mesta in dežele na ta, nadvse zanimiva in izredno poučna predavanja, ki so vzbudila že v prvih velesejmskih dneh največje zanimanje im občno pozornost.
Na povabilo Zveze jugoslovanskih hranilnic predava o gornjih predmetih ravnatelj Alojzij Križnič, t. č. predsednik Hranilnice za konjiški okraj iz Slov. Konjic. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala in so vsi, ki se za ta vprašanja zanimajo, najvljudneje vabljeni k predavanjem.
*
Predsedstvo rumunske narodne kmetske stranke je sklenilo, da vloži v parlamentu zakonski načrt o devalvaciji rumunskega leja.
Svetovna produkcija zlata je znašala v prvem letošnjem polletju 12*88 milijonov unč, dočim je znašala lani samo 12*17 milijonov unč. Na prvem mestu je Južna Afrika s 5-24 milijoni unč.
I* Petrograda je prišla v New Yor,k pošiljka srebra v vrednosti 80.000 dolarjev.
UR
Belgijske gospodarske reforme
Posebni odbor ministrov pripravlja na podlagi pooblastil, ki jih je dobila vlada od parlamenta, vrsto ukrepov za ublažitev gospodarske stiske. Predvsem se bodo znižali davki, <la se okrepi gospodarstvo. Nadalje se bo znižala tudi obrestna mera. Izvedla se bo nadalje reorganizacija bančništva, da se olajša dajanje kreditov. Vlada Upa, da bodo ti ukrepi ugodno vplivali na gospodarstvo in da bodo spravili na dan tudi tezavriran denar.
Devizno tržišče
Tendenca nestalna, promet Din 4,655.908-13
Ves tekoči teden je vladala na tukajšnji borzi znatna kupčijska živahnost, posebno še na ponedeljkovem in včerajšnjem borznem sestanku kot je razvidno iz naslednjih podatkov o dnevnem deviznem prometu:
27. avgusta Din 2,167.020-09 Curih-London
28. avgusta I>in 92.255-50 Dunaj
29. avgusta Din 381.896 49 Din
HO. avgusta Din 284.526*79 Din-Dunaj 31. avgusta Din l,730.209‘-26 Newyork-London Kajti samo skupni promet, dosežen na borznem sestanku dne 27. m. m., presega celotni promet minulega tedna za 47.000 Din, dočim znaša porast dev. zaključkov v tekočem borznem tednu napraim minulemu ledmu (2,120.000 Din) nič manj ko 2 milijona 536.000 Din.
Min. teden Tek. teden (vse v tisočih Din)
Amsterdam	50	32
Budimpešta	—	137
Bruselj	—	4
Curih	25	1.271
Din. deviza 550	955 avstr. priv. klir.
London	501	888	inkl.	priv.	klir.
Newyork	2	552
Pariz	360	166
Solun	—	116	boni
Trst •	17	9
Dunaj	615	526	priv.	klir.
Temeljem gornje razpredelnice izkazuje največji porast zaključkov deviza Curih, katere je bilo v tednu nabavljeno za 1 milijon 246.000 Din več nego v preteklem tednu, dočim sta London in dinarska deviza skoro enako porasli, in sicer skupno za približno 800.000 Din, Newyork pa za
550.000	Din.
Skupni devizni promet v mesecu avgustu t. L znaša Din 14,103.000-— nap ram Din 10,008.000 v lanskem, kar znači porast za nad 4,185000 Din dočim znaša njegov presežek v primeri z julijem 1934 le 1,589.000 Din.
Narodna banka je posredovala kot običajno v Curihu (za Din 50.000), Parizu (za Din 50.000) in v Amsterdamu, katerega je dala za Din 25.000 na razpolago.
V	privatnem kliringu so notirali: funti
29.	m. m. Din 226-20—227-80, dne 31. m. m. Din 224-20—225-80; boni Din 29-05—30-35 dne 27. avg. t. 1.; šilingi pa v ponedeljek Din 7-96—8-06, v četrtek Din 7-94—804, a na ostale dneve Din 7-95—8-05.
Dne 27. avg.	Dne 31. avg.
Devize	najnižji najvišji	najnižji najvišji
Din Din	Din Din
Amsterdam	230096	2312-32	229790	230926
Berlin	1325-14	133594	1330 14	1340 94
Bruselj	796-91	800-85	79635	80029
Curih	1108-35	111385	110835	111385
London	16975	171-35	167 36	168-96
Newyork	331661	334487	3318--	3346-26
Pariz	223-96	22508	22390	22502
Praga	140-90	141-76	140 90	141-76
Trst	290-90	293-30	290 68	29308
Po gornji tečajnici je v tekočem borznem tednu beležil edinole Curih povsem brez izprememb, dočim je Praga včeraj noti-rala ob ponedeljkovih tečajih, vmesno pa neznatno oscilirala. Od ostalih deviz je tekom tedna oslabel tečaj Amsterdama za 3-06 točke, Bruslja za 0-56 točke, Londona
Črni petek za naše češplje
Kot prvi je nastopil »Trgovski lisk p*oti popolni desorganizaciji našega sadnega izvoza, ko pošiljamo zlasti sveže češplje na tuje trge brez vsakega ozira na konsumno moč tamošnjih trgov. Tako so tuji trgi, zlasti dunajski, nekatere dneve kar prenatrpani s sadjem, da ostajajo velikanske količine češpelj neprodane, ki potem gnijejo in se prodajajo za slepo ceno. Dosti kesneje je za »Trgovskim listom« tudi Zavod za pospeševanje zunanje trgovine svaril pred tem nepremišljenim pošiljanjem svežih češpelj na tuje trge in to svarilo je imelo pozneje tudi nekaj uspeha. A bilo je že prepozno in milijoni so šli v nič.
Sedaj po toči zvone seveda tudi drugi listi in tako čitamo v »Politiki« opis, kako je bilo pretekli teden na dunajskem sadnem trgu. Ta petek so nazvali naši izvozniki svežih češpelj za črni petek, tako so padale cene. V 24 urah je padla cena
za 2-39 točke, Pariza za 0-06 točke in Trsta za 0-22 točke, medtem ko je v tem času porasel Berlin za 5 poenov in Newyork za 1-39 poena.
Efektno tržišče
Tendenca za državne papirje še nadalje čvrsta
Tudi v tem tednu so notice bančnih in industrijskih papirjev povsem izostale, medtem ko so bili v državnih efektih doseženi na poedinih borznih sestankih tekočega tedna naslednji tečaji:
7 “/o inv. posojilo; 27. avg. 71 (povpr.), 28. avg. 73 (povpr.), 29. avg. 72 (povpr.),
30.	avg. 73 (pon.), 31. avg. 71 (povpr.).
8 °/o Blair: 27. avg. 67 (pon.), 28. avg. 65-50—67, 29. avg. 67 (pon.), 30. avgusta 65-50 (pon.), 31. avg. 65-50 (povpr.).
7«/o Blair: 27. avg. 57 (povpr.), 28. avg. 57—58, 29. avg. 58 (pon.), 30. avg. 56-75— 57-50, 31. avg. 56-50 (povpr.).
Seligmanove obveznice: 28. avgusta 68 (povpr.), 30. avg. 68 (pon.), 31. avgusta 68 (povpr.).
Agrarne obveznice; 27. do 29. avgusta 40—41, 30. avgusta 40 (pon.), 31. avgusta 40 (povpr.).
Begluške obveznice: 27. avg. 62-50—63,
28.	avg. 62-50—63-50, 29. avg. 63 (povpr.),
30.	avg. 62—63-50, 31. avg. 63 (pon.).
Vojna škoda: 27. avg. 345—350, 28. avg. 357—359, 29. avg. 356—359, 30. avg. 352 (pon.), 31. avg. 351—353-50.
Največji tečajni porast izkazuje vojna škoda; toi je od ponedeljka (27. avg.) na petek (31. avg.) okrepila svoj tečaj za
6	točk v povpraševanju in 3-50 točke v ponudbi. Prometa ni bilo.
Žitno tržišče
Tendenca neizpremenjeno živahna
Na tukajšnjem žitnem tržišču je ostal položaj povsem neizpremenjen, borznih zaključkov ni bilo. Cene nekoliko čvrstejše, in sicer se je v tem tednu podražila koruza za 2 in pol pare pri kg, moka pa za 5 par pri kg. Notice so bile:
Žito:
(Cene za 100 kg fco vagon slov. postaja) Koruza:	Din Din
popolnoma suha, za mletev sposobna, s kvalitetno garancijo, za promptno in 1. pol. septembra, nav. voznina, slov, post., plačilo 30 dni,
prej: 147 50—150-— 150-— 152'50
Pšenica: bačka, 79/80, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, plačilo 30 dni,
prej: 155-157-50 157 50 160--bačka, 80 kg, 1% primesi, zdrava. suha, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, plačilo 30 dni,
prej: 157-50-160-— 160-- 162‘50 Mlevski izdelki:
Moka:
bačka, nularica, slov. postaja, plačilo 30 dni,
preji: 250—255-— 255'— 260-— banatska, nularica. slov. postaja, plačilo 30 dni,
prej: 255—260' — 260-—
Naše narodno gospodarstvo v juliju 1934.
(Po statistiki OUZD-a v Ljubljani.)
Od vseh industrij izkazuje tekstilna industrija še vedno na j višje stanje (12.807 zavarovancev) lin največji letošnji prirastek +2546 delavcev. O nevarnosti hiperpro-dukcije tekstilij se je že ponovno mnogo razpravljalo. Tekstilni industriji sledi gozid-no-žagarska industrija s stanjem 7.093 zavarovancev in letnim prirastkom -f- 702 deilavca. Za trgovino so merodajni podatki Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani. Pomembnejše nazadovanje izkazujejo samo tri industrije: pridelovanje kože rz letnim padcem — 233 delavcev, gradnje nad zemljo (zidarstvo) z letnim ipadoein — 291 delavcev in kovinska industrija z letnim padcem — 312 delavcev.
Serijsko naraščanje zaposlenosti je najpomembnejše pri gostilničarskem obrtu (le. ltoviščar|jli!); prirast Iznaša mapraim prejšnjemu mesecu + 344 oseb ali 10'90%.
Stanje posameznih industrij z zadnjimi enoletnimi, odnosno enomesečnimi izpre-memibami je razvidno iz sledeče tabele:
3
ia
Industrijska skupina
•2.
'Jz	‘S
•2.	.2.
ES	S
£ co	g ^
w tH	P3	tH
ca	a
Tekstilna industrija 12807 +2546 — 107 Gozdno-žagarska Industrija	7093	+	702	—	345
Trgovina	3888	+	478	+	071
Industrija kamenja
265--
svežim češpljam od 35—38 grošev na 20 do 22 grošev in to za prvovrstno blago. Kmalu pa so začeli nekateri naši izvozniki ~ ker tudi to je ena usodnih napak naših izvoznikov, da si medsebojno konkurirajo
—	prodajati češplje po 16 in celo po 14 grošev. Samo prevoz na Dunaj z vsemi stroški pa velja od 12—13 grošev za kg. Tako so dobili izvozniki od 10 do 20 par za kg. Pa ni bila to edina nesreča. Češplje so začele gniti in ko je začelo curiti iz zabojev, so se mogle prodati češplje le za industrijske svrhe. Za takšne češplje pa se plača največ od 10—14 grošev. To se pravi, da nekateri niso dobili za češplje niti toliko, kolikor so plačali za prevoz češpelj. Prispevali so za transport češpelj, da so jih potem tujci dobili zastonj! Ali je treba k tej obupno žalostni konstataciji še kaj dodati?
TRGOVCI! Širite »Trgovski list*.
in zemlje	4471 + 311 +		50
Gradnja železnic, oest			
in vodnih zgradb	2693 + 292 —		336
Kemična industrija	1887 +	219 +	145.
Občinski obrati	1565 + 197 —		63
Hišna služinčad	8244 + 158 —		80
Gostilne, kavarne in			
krčme	3501 + 116 +		‘\AA uit
Javni promet	599 +	93 +	96
Papirna industrija	1961 +	90 +	2
Industrija kože in			
gume	1650 +	90 +	60
Industrija hrane in			
pijače	3582 +	78 +	22
Higiena	1793 +	74 +	63
Gradnja prevoznih			
sredstev	328 +	66 +	19
Gledališča, svob. po-			
klici in razno	1144 +	31 +	25
Grafična industrija	1125 +	11 —	3
Centrale za proizv.			
sile in presk. z vodo	499 +	8 +	9
Denar, in zavar. za-			
vodi in samost, pis.	310 —	8 -	89
Industr. za predel.			
lesa in rezbarstvo	3397 —	44 +	68
Industrija tobaka	892 —	54 —	57
Poljedelstvo	553 —	56 —	69
Oblačilna industrija			
in čiščenje	4059 —	66 —	206
Zasebna prometna			
podjetja	735 —	94 -	118
Predelovanje kože in			
njenih surogatov	2096 —	233 —	16
Gradnje nad zemljo	•		
(visoke gradnje)	5156 —	291 —	21
Kovinska industrija	6081 —	312 —	263
Skupaj
82835 +4403 — 168
Zadolžitev hrvatskih obrtnikov
Po podatkih zagrebške obrtniške zbornice je znašal dolg 3281 podeželskih obrtnikov 43-1 milijonov Din, dočim so znašale njih zamirale terjatve po hranilnicah 111 diugod 25"06 milijonov Din. V Zagrebu dolguje 328 obrtnikov 29-3 milijonov Din, njih zamirzie terjatve pa znašajo 13-89 milijonov Din. Še bolj trpe od zamrzlih ter jatev gradbeniki. 69 gradbenikov dolguje 7-8 milijonov, njih zamirale terjatve pa znašajo 6-03 .milijonov D;in. Na vsakega gradbenika pride torej 113.144 Din dolga in 91.391 Din zamraliih terjatev. Skupni dolg 3.678 obrtnikov znaša 80-2 milijonov Din, ali na glavo 21.825 Din dolga in 12.580 dinarjev zamrzlih terjatev. Te številke jasno dokazujejo, da zaihtevajo obrtniki z vso pravico enako zaščito, kakor jo imajo njih dolžniki, kmetje in denaa-ni zavodi.
E*.‘Pivčeva slad.net. hava
je ptvoTMien^ domad izdelefe, % katerim ^ pripravile zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Va* in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. ■■■-	   '	=
Velik obisk velesejma
Kljub slabemu vremenu je bil velesejem tako v soboto ko v nedeljo zelo dobro obiskan. Zlasti v nedoljo popoldne je bil obisk izredno dober. Pa tudi v ponedeljek in torek se je 'mogla velesejmska uprava z obiskom velesejma pohvaliti. Velesejem je obiskalo tudi več odličnih tujcev, ki so se vsi z največjim priznanjem izrazili o letošnjih velesejmskih prireditvah.
Podrobnejši opis vseh razstav in prireditev priobčimo prihodnjič.
Za danes moramo naglasiti le to, kar je splošna sodba vseh obiskovalcev velesejma, da je letošnji jesenski velesejem še zanimivejši, pestrejši in pouonejši od prejšnjih.
Zato pa — vsi na velesejem!
Bolgari na festivalu
Na festivalu slovanskih plesov in slovanske glasbe, ki bo v Ljubljani v dneh od
5.	do 10. septembra v okviru jesenskih velesejmskih prireditev., nastopi 'tudi bolgarska plešna družina iz Sofije. Bolgari imajo bkrog 120 narodnih plesov, ki so tako po nošah kot po plesnih gibih zelo slikoviti in raznovrstni. Nastop bolgarske plesne reprezentance je na sporedu prireditev v soboto, dne 8. septembra. Njih udeležbo na ljubljanskem festivalu je organiziral etnografski muzej v Sofiji.
Spored velesejmskih prireditev
SREDA, DNE 5. SEPTEMBRA.
Ob pol 16: Varičtč predstava pred paviljonom K.
Ob 16: Koncert reproducirane glasbe, paviljon J.
Ob pol 18: Koncertna dvorana, pav. J: Slovenski vokalni kvintet.
• Ob 20: Slovanski plesi. Simfonični koncert opernega orkestra v Filharmonični dvorani.
Ob 20: Varičtč predstava pred paviljonom K.
Ob 22: Kabaretne predstave in zabavišče.
ČETRTEK, DNE 6. SEPTEMBRA.
Ob 15: Kako se proizvajajo gramofonske plošče? Univ. prof. ing. Osana (Pav. F).
Ob pol 16: Varičtš predstava pred paviljonom K.
Ob pol 18: Koncertna dvorana, pav. J: Koncert godalnega orkestralnega društva Glasbene Matice.
Ob 20: Češka vaška svatba. — Izvaja narodopisna společnost iz Plzna. Operno gledališče.
Ob 20: Varičtč predstava pred pav. K.
Ob 22: Kabaretne predstave in zabavišče.
Dne 6. septembra bo pri ekonomskem oddelku gen. direkcije drž. železnic v Beogradu oferilna licitacija za dobavo raznih železnih vijakov. (Pogoji so na vpogled pri strojnem oddelku drž. železnic v Ljubljani, Ljubljanski dvor, soba 194, vsak delavnik med 10. in 12. uro.)
Direkcija špm v Ljubljani proda na prvi pismeni licitaciji dne 11. septembra, v primeru neuspele prve licitacije pa na drugi dne 2. oktobra večjo množino mehkega okroglega lesa, izdelanega v režiji v pod-
ročju šumske uprave Kranjska gora, in dne 17. septembra na prvi piSnleni licitaciji, oziroma dne 8. oktobra na drugi pi-ismueni licitaciji večjo množino mehkega okroglega lesa, izdelanega v režiji v področju .šumske uprave Bled.
Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 13. septembra ponudbe o dobavi 100 kompletnih >T«-delov za gumiasti kabel in 50 kg žebljev za krovno lepenko.
Dne 13. septembra bo v skladišču 1. Oddelka Vojnotehničnega zavoda v Sarajevu tretja ofertalna licitacija za nabavo 500 m8 desk za čolne.
Direkcija šum v Ljubljani proda na prvi pismeni licitaciji dne 7. septembra, v primeru neuspele prve pa na drugi dne 1. oktobra, večjo množino mehkega okroglega lesa, izdelanega v režiji v področju šumske uprave Boh. Bistrica.
na blagu
Seznam spodaj navedenih povpraševanj po našem blagu je sestavljen odi Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine (Zavod za unapredjivanje spoljne trgovine, Beograd, Ratnički dom) na podlagi vprašanj, ki jih je prejel iz tujine.
Na ta način je zbral Zavod velik naslovni material. Kdor se zanima za eno od ponudb ali povpraševanj, navedenih v seznamu, naj piše zavodu in pri tem navede: številko, pod katero je povpraševanje navedeno, točno označbo vrste blaga, način embalaže z ozirom na tržne uzance, razpoložljivo količino blaga, ceno, kalkuli-rano po možnosti dl pristanišče države, kamor naj gre blago ali pa franko naša meja, plačilne pogoje in rok dobave. Istočasno naj se pošljejo tudi vzorci blaga.
Zavodi pripominja, da za boniteto tujih tvrdk ne jamči.
Ce zahteva naša tvrdka nove možnosti za plačevanje svojih prispevkov v tujini, se objavi njena ponudba v posebnem biltenu, ki se brezplačno razpošilja tujim interesentom.
Les in lesni izdelki:
712 — Tanger — jelov in smrekov les; madrijeri, deske in morali;
713 — Milan — jelovim za izdelavo lesne mase (celuloze);
714 — Istambul — zastopnik za sode, doge in obroče za sode, ročaje za orodje in razne lesne izdelke;
715 — Ajaccio — jelov in smrekov žagan les ter hrastovi parketi boljše vrste;
716 — Zader — impregnirani borovi brzojavni drogi;
7,17 — Tel-Aviv — upognjen les;
718 — Jaffa — hrastov in parjen bukov les;
719 — Hamburg — semenje od smreke.
Deželni pridelki in zdravilne rastline:
720 — Le Caire — zdravilne rastline;
721 — Milan — konoplja za izvoz v Nemčijo;
722 — Hamburg — grahorica, proso, fižol, suh grah, semena od sončnic;
723 — 'Niirnberg — seno;
724 — Dunaj — pšenična živalska krma in otrobi;
725 — Toronto (Canada) — olivno olje.
Proizvodi sadjarstva in vinarstva:
726 — Le Caire — suhe češplje in pekmez;
727 — Berlin — sadje, povrtnina in suhe češplje;
728 — Dunaj — jabolka;
729 — Toronto (Canada) — suho sadje in orehi, tudi oluščeni;
730 _ Bedin — sveže sadje;
731 — 'London — razno sadje;
732 — Hamburg — razno sveže sadje;
733 — Hamburg — suho sadje;
734 — Koln — razno sveže in suho sadje;
735 — Aachen — vse vrste sadja.
Živalstvo, perutnina in ribarstvo:
736 — Le Caire — žima (konjska);
737 — 'Gera — volna oprana in neoprana, odpadki od volne;
738 — Cottbus — sirova volna;
739 — Pariz — sir in jajca;
740 — Bagnole d’ Istria — nasoljene sardele;
741 — Praga — zastopnik za ovčje in kože od jarcev ter jagnjet;
742 — Niedereinsiedel — sirova iri predelana žima;
743 — Jaffa — nasoljena riba.
Rudarstvo in kovinski proizvodi:
744 — Blesle (Francija) — antimonska ruda;
745 — Istartibul — zastopnik za razno železnino, orodje, okove za mizarstvo in gradbeno stroko;
746 — Skadar — konjske podkve bosanske izdelave (5—6 vagonov);
747 — Amsterdam — drobnarije iz jekla ko žepni noži, škarjice, klešče za nohte itd.;
748 — Tel-Aviv — namizne tehtnice.
Industrijski predmeti;
751 — Istanbul —zastopnik za okensko steklo, stekleno blago, papir vseh vrst, lepenko, trgovske registre itd.
750 — Izmir (Smirna) — zastopnik za stekleno blago, umetna gnojila in kemične industrijske proizvode.
Razno:
751 — Istanbul — zastopnik z akrtače, čopiče, metle, vrvarske izdelke, električne baterije, tiskarske barve, (predmete iz
itimeitine rotžemne, držala;
752 — Amsterdam — vsakovrstni toaletni in parfumerijski predmeti, izdelki iz celuloida.
Bolgarski princ Ciril je prišel na Bled, kjer je gost našega dvora.
Dijaški dom kralja Aleksandra v Skop-lju je dovršen. V domu je prostora za 150 dijakov.
Banja Luka potroši za tobak na leto 2P8 milijonov Din. Vsa Vrbaska banovina pa 86-7 milijonov Din.
Blagajnik tvornice Teokarovič se je umoril, ker je poneveril več ko 60.000 Din, kakor je ugotovila preiskava.
Avstrija je dobila svojo prvo trgovsko ladjo. Ta je bivši jugoslovanski parnik
»Jurko Topič« s 3.700 ton nosnosti. Parnik je biil sedaj prekrščen v »Wien«.
Državno kontrolo je vpeljala vlada USA nad vso vojno industrijo, da prepreči izvoz orožja v nekatere države.
Član makedonske teroristične organizacije Ilijev je bil v Petriču obešen. Na smrt je bil obsojen zaradi več umorov, ki jih je izvršil na povelje makedonstvujuščih.
Hitlerjeva knjiga »Mein Kampi«, ko tudi druge narodno-socialistične knjige, so na Poljskem prepovedane.
Pol milijona delavcev je mobilizirala sudanska vlada, da utrjujejo nasipe, da se prepreči grozeča povodenj Nila, ki bi uničila vse bombažne nasade v Sudanu.
Ameriška vlada je odredila, da smejo biti ob Panamskem prekopu zaposleni samo ameriški državljani. 70 odstotkov dosedanjih nameščencev izgubi zaradi tega službo.
Redoma smejo biti v Nemčiji v bodoče nastavljeni samo delavci, stari nad 25 let, kakor zahteva najnovejši zakon v Nemčiji.
Brezposelnih je bilo v USA v juliju 10 milijonov 722.000, za 672.000 več ko pred enim letom.
Kruppova tvornica ima danes isto število zaposlenega delavstva, kakor tik ob izbruhu svetovne vojne.
V	bližini Livorna je zavozil potniški avtomobil v neki kanal. Vseh šest potnikov je utonilo.
Portugalska je sklenila, da oboroži svojo
vojsko na najbolj moderen način in je v ta namen naročila orožja za 2 milijona funtov.
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično enači obleke, klobnke itd. Skrolit In svetlolika srajce, ovratnike in manSete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Seleburgova ni. 6.
Teleton it. S2-73.
Narodno gledališče v Ljubljani.
Torek, dno 4. septembra. Zaprto.
Sreda, dne 5. septembra. Simfonični koncert opernega orkestra v Filharmonični dvorani.
Četrtek, dne 6. septembra: Češka vaška svatba. Izvaja Narodopisna společnost iz Plzna. Izven. Znižane cene._________________
Program ljubljanske radio-postaje
Sreda, dne 5. sept. 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13.00: Čas, plošče. — 17.30: Slovenski vokalni kvintet (prenos z velesejma). — 18.30: 0 velesejmu (Zdravko Gosak). - 18.50: Plošče. - 19.30: Salzburške slavnostne igre (Ciril Debevc). 19.50: Čas, jedilni list. — 20.00: Vokalni koncert Roberta Primožiča. — 20.45: Radijski orkester. — 21.30: Fantje na vasi. 22.00: Čas, poročila, prenos z velesejma.
Četrtek, dne 6. sept. 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13.00: Čas, plošče. — 17.30: Koncert godalnega orkestra Glasbene Matice (prenos z velesejma). — 18.30: Plošče po željah. — 19.00: Inlerview prof. Jarca s prireditelji »Slovanskih plesov«. — 19.30: Plošče. — 19.50: Čas, jedilni list. — 20.00: Vokalni koncert Toneta Petrovčiča, vmes izvaja Radijski orkester lahko glasbo. — 21.30: Prenos z velesejma. — Vmes: čas in poročila.
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
reg. zadr. z o. zav.
LJUBLJANA. KOPITARJEVA 6
Nudi po izredno nizkih cenah: Sal_da^jconte!_6tracBi journale, šolske zvezke, mape, odj^najjij^kjij^ žice, risalne bloke itd.
Trg ovcil Naročajte blago -pri tvrdkah, katere oglašajo v trgovskem listu“ I
a
VELETRGOVINA
A. Š4R4BOI
V LJUBLJANI
vrivoroia špecerijsko
moko ter deželnejpridel-ke, kakor tudi__razno-vrstno rudninsk^vodo
Lastna pražarna_ea kavo in ntlini za dišave eelektridnin^bratom
Telefon It e v. 3666 Ceniki na raepolagol
Hadelic in dtiU*
TRGOVINA S PAPIRJEM~NA VELIKO
liMitoui	cesfa	9
zastopstvo Slovenijo.
Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh
ftoročaife	„TvgI i*i“?
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za TrkOTako-tnduutriieko d. d. »MERKUR, kat ladajatelja lo Rakarja: 0. MIHALEK. Ljubljana.