Karlovška skupnost komun
Aktivna udeležba državljanov v delu Ijudskega odbora
Lani so na mnogih sejah ljud-skifo odborov razpravljali o ta-kih vpr&šanjih, ki se v doseda-nji praksi lo-kalnih samouprav-n.ih organov sedaj prvič pojav-Jjaj« $ njihovii pristogjiosti. Od lani se je krog teh»poslov zelo razširil, pa tudd odgovornost ijudskih odborov je postala mno-go večja. Hkra,ti se je znatno arazviila tud» dejavnast raznih or-ganov samoupravljaoja v kra-jevnih področjih in pri krajev-nih posJih. Z njiimi Ijudski od-bari zbirajo pri svojero delu vse
večje število državljanov, ki a>k-tivno sodelujejo pri reševanju razniti profolemov.
Da bi dobili približ-no sliko o sestavi ljud.skih odborov in nji-hovih organov ter o njihovi ak» tivnosti in organizacijskem sta-nju, smo se oibrnili na Ljudski odbor okraja Kaiiovac za po-datke. Ker nimamo dovolj pro-stora, da bi podrobno apisali razgovar s predst-avniki tega okrajnega odbora, bomo v naj-krajših obris-ih podaJi samo naj-važnejša skupna opažanja.
Sestav in struktura ljudskega odbora
Oba ztoora okrajnega odbora imata po 70 odbornikov." Seg, ki jih SikiHcujej-o včasih tudi po tri-krat na mesec, se udeležuje pov-preično 85"/o odbo.mikov. V zad-njem času je sodelovalo v okraj-nem ztooru v dfekusiji 31 odstat-fcov odbomikov, v zboru proiz-vajajcev 15 od.stoUcoiv, na skup-n.ih sejah c.beh zborov pa komaj 2% odbornikov. V dveh skupnih in sedmih ločenih koimi>sijah okrajnega zibora ozi.roma zbora proifcviijalce-v sodeluje okrog 60 odbcwni>kov, medtem ko v 11 svetih deluje  49 odbonn;,kov.
Kariovškd ©knaj je razdeljen na 21 občin, izmed katerih ima-jc tri zbore proizvajalcev. Vsj ti odibori imajo Ikupno 685 odbor-niikov, od teh je 108 v z.boru pro-izvajalcev. V 99 občinakih eve-tih, koilikor jih imajo v vseli ofc-tinaih, sodeJ-uje 243 odbarnd-kav.
Ti poda.tki kažej« predvsem, cla je preceji&nje ite<vtilo odbor-nikov zadolženiii z določen.imi etalnimi obveznostml v poseb-Dih odborovih telesih. Njihovo Ste-vilo doseže v posameznih pri-merih 50"/(i vseh odbomikov. Na podlagd šleviia odbarnikov, ki se udeležujejo djakusiij na posa-imeznih sejah, bi moigli sklepati, da bolj oenijo ločene s«je, na katerih so bolj pogosle in boJj ži-ve diskusije.
Neka druga ainaliza ^estava •ljiHiakega odbora ka-že sliko, ki ni popolnoma na Uniji družbeno-poldliičnega razvoja v naši drža-vi, čeiprav se na podlagi podat-kov, ki jih je nedavno tegaob-javil zvezni s.ta.tis.tični zavod. ne oddaljuje preve* od povprečne-ga stanja. Gre za sestav Ljud-ske^a <xlb»ra glede na pokJic odbornikov.
orgajiiizacije v pritiodnje morale zjafiotoviti večio aktivnt»t defcav-cev v raznih svojih afctivi-h, kar bi gotovo privedlo do povečanja števila delavcev v oltrajnem od-boru.
Podoibne pr&bler»e odkriva primerjalna analiza tud: v ibo-ru praizvajalcev. Razmerje med številcnn odbornikov, ki jih da-jejo posamezne gospodarske ve-je na podlagi njihove propor-ci<xnalne udeležbe pri bruto pro-duktu okraja je tako, da daje kmetijstvo 17 odbornikov, obrt 1, iindustrija (v širšem smislu) pa 52 odbornikov. Problem j€ nam-reč v tem, da število delavcev ni v pravilnem ra^merju z dru-giTni. Uslužbeneev, ki v tsm prl-meru zaistopajo direktorje, iože-nirje, tehnike in  administralor-
k protolemom njtho- ^e gospodar&kih organizacij je v zboru ¦ 30 od skupno 32 odborni-kov, tako da-je samo 22 odbor-nikov delavcev.
TaJco stanje so v Karlovcu po-jasnili s tem, da deOavci niso do-volj a.ktivni v družbenih orga-nih, oziro.ma organih družbenega upravljanja izven podjetja in da so potenrtakem enostraosiko usmerjeni
vega podjetja tn sploh na pod-ročje delavs-kega samoupravlja^ nja. Poudarjajo, da bi družbene
Enotni okrajni organi •
Karlovški okraj spada s svo- sanieznih skladov, jiimi 3600 km! površiine in 225.000 prebivalci med največje okraje v državi. Okraj obsega pasivna področ-ja ka-kor tudi zeio bogate predele. Karlovški okraj ima staro indus^trijo, ki sodeluje v le-tnem bruto produktu s skora] 60"/».
Vse to, zlasti pa noivi poigoji, ki so nastali z uvedbo komunal-nega sistcma, zahtevajo da okraj-ni odtoor usmerja in koordini.ra de.!o vrste organov na zelo pro-etranem področju najrazličnej-šth deiavnoisti, lti so življenjske-ga ^pomema za celotno področje, To so predvsem občinski odbori m njihovi organi, veliko število različnih o*"ganov družbene-ga upravljanja ter gospodarske io druge organizacije.
Okrajni  odbor v Kanlovcu je
pokazal do!o4eno pobydo pni opravljanju svojih poslov. Spre-videl je, da bi bilo nevarao, če bi dovoliil, da se vsklajevanje dela občin že od samega začetka prepusti izključao avtomatiine-mu delova.nju odb&roivih odlofrb in predipisov. Da bi se temu iz-ognilt, je predsedništivo odbora organiziralo vrsto sestankov s preds«dniki občin in olani posa-meznih svetov, predvs«m svetov za gosipodarstvo. Na teh sestan-
kih so često razpravljali o vpra^
V okrajnem ziboru je 29 usiuž-  -žanj-Ih konkretne poiitike, kot je
na primer trošenje sredstev po-
bencev, 27 kmetov, samo 7 de-lavcev, 1 abrt.nik, 6 pa jLh od-pad« na druge pokilice. Podobno je tud'i v ob«ns.kiih zborih, kjer j« med 577 od,bonn»k,i 416 kme-tov, kar je tudi "razumlijivo gle-de na pretežno kmetijski značaj cbčioskih področij, 72 uslužben-cev, 43 delavcev, 16 obrtnikov in 7 drugih jx«k]i-cev.
Tako majhnfrga števlla delav-cev v okrajnem iin občinsikih zborih niikakor ni moč opraviči-4i, Zadostuje, če ugotovimo, da daje industrija 27,5 mildjard od ektipne vso-te 46 inilijard letnega bruto produkta karlovškega olcra.ja, pa da zaključimo, da bi •noralo biti v samoupravnem po-Hitiiftnem organu večje število delavcev. StevdJo delavcev v okrajnem zboru ni niiti propor-cionalno z odstotkom delavcev v ekupnem aktlvnem prebiivalstvu okraja, kajti ta odstatek znaša 11.2, medtem ko je v odboru sa-mo 10»/» delavcev.
slališče   do
splošnega ljuds.kega premoženja, organiziramje veteHna'rske služ-be, pa tudi o neka'tenih organi-zacijskih vprašanjih, Jcot je na primer delovanje kornisij oibčin-ski-h odbarov. V sklop teh ukre-pov, ki jih je storiji okrajni od-bor, da bi pomagal občinam, spada tudi prlrejanje seminar-jev in predavanj za pravni apa-rat oibčimskih odbo,rov.
Pomembna je bila tudi dejav-niOist posameznih svetov, ki so svoie sadelovanje z ustreznimi sveti občiin raizširili tu<Ji na upravna telesa ustreznih usta-nov in organiBacij. Zlas.ti usp-eš-no je bilo sodelovanje med sve-tom za gospodarstvo iin svetom za kme.tijstvo ter zbornicami, kl aktivri'O sodelujejo pri pripravah predlogov in analiz za ljudski odbor.
Predisedstvo namerava kaj kmalu dopolniti povezanost od-bora z organi d;ružbenega uprav-ljanja po ustreznih svetih tud« z ne:posredno povezano-stjo zbora prcii:zva.i»lcev z delavskimi sveti. Sestanki, ki jih pripravljajo, ne bodo OTnogočili samo tega, da se bo od.bor bolj zavzel za proble-me delavskega sam&upravljan.ia, temve<S tudi krepkejžo povezavo delavcev z ljudskim odboi-om, kar vs-ekakor ne bo ostalo brez posledic za povečanje aktivnciiSti delavcev na drugih področjih lokaJne samouprave.
Sveti — najvažnejša transmisija odbora
Ker so se razširile dodočene pri&tojnosti okrajnega odbora in se je pove^čalo njegovo teritori^ alno področje, je potrebno tudi večje število svetov. V prejš-njem karlovškam ckraju je bilo 70 Sol, medtem ko jih je sedaj skroraj 250. Svet za prosiv-eto, šol-stvo in kulturo se ni mogel vei sam ukvarjati s problemom šo\-stva, čeprav so mTio.gi posli v zv&zi s šolstvorn prešli na obii-ne. Ustanovili so nov svet za Sok.tvo. Raz«n sveta za šalstvo »0 iz podobnih razlogov ustano-vjli še deset drugjh svetov: svet za gospodarstvo, za komumalne posle in urbanizem, za kmetij-stvo in gozdarstvo, za notranje zadeve ta spiošno upravo, za zdravje, za socialno skrbstvo, za delo i« delovne odn-ose, za plan in fimance, xa prosivcto ln kul-iuro in svet za tolesno vzgojo.
Pri občinsfcih ljudskih odbo-rih so prav tako ustanovtli sve-te kot organe. ki razpravljajo o vseh problemih, o ka.terih i^daja odbotr svoje odločbe. Njihovo število se giblje med 4 vn 9.
Metoda dela okrajnega odbora ixk.ljučuje možnost, da bi na od-t»ro.vo sejo prišel kak material, o katerem ne bi poprej ra^prav-ljali ina sesitankih ustrezmih sve-tov. La-ni sta se pripeUla samo dva ali trije primeri, da so za-radd nujrfosti opustili tak način d&la ljudskega odbora.
V preteklem obdobju so sveti okrajnega odbora in v veCini priimepov tudi sveti oMiinskth odifoorov razpravljali poleg te-kočih profolemov tudi o vreti drugiih viprašanj, o kateriih odbor ne odioča neposredmo. Tako je svet ia delo in delovne odnose raapravljad o stanju hiigiensikc-
tehnične zaščite v gospodarskih organizacijah, svet za gosipodar-eIjvo je a.naJizira.1 trgovska pod-jeittja in razipravljal o možnostih za povečanje proizvodnje blaga za široko potrošnjo, svet za kme-tijstvo je diskutirai o ukrepih za ureditev stanja na državnih June.tijiskih poseslvih in o mož-
nostih splošnih kinetijskih za-drug, da prevzamsjo promct • kmetijskirm pridelki. Sk^raj vsak odborav sv«t je imel do zdaj na svojem dnevnem redu po nekaj točk, ki so bile bolj an-alitičnega značaja i.n o kate-rih ljudaki odbor pozneje ni razipravljal.
Treba je izboljšati organizacijo zborov volivcev
Sveti" okrajnega odbora nima-jo sajno tega pomena, da pri-pravljajo profaleme, ki pridejo pred odbor in torej s tem precej vplivajo na njegove odločitve, tenweč tudi pritegujejo k so-delovanju organe družbenega upra;vljanja in zbirajo akrog se-be ši.rok krog državljanov za re-ševanje bis.tvenih krajevnih pro-blemov in poslov.
priso&tvujejo občinskim zborom volivcev in da tudi sicer vzdr-žujejo po družbenih organizaci-j«h neposredne stike z 'volivci, Sicer pa praanavajo, da so obči-ne glavni organizatorji _.zborov volivcev. Po nepopolnih podat-kih so občinsiki adbori v prvih štirih mesecih svojega dela or-ganizirali 154 zboro-v volivcev^ na kaiterih je bilo navzočih sku-
Karlovac: Središče mesta
V okraj.nih svetih sodeluje po-1-eg 49 odfoannikov tudi 70 držav-ljajiov. V Karlovcu je prevlada-io   prepriča-nje,   da   je treba   v tlanstvo svetov abvecno vključi-ti   tudi  določeno  število   d.ržav-ljanov  lz  ustreznih  področij.   S tem bt se zavarovali pred more-b!tno enostranostjo   diskusij  in gled Sč sveitov.
Za množično zbiranje in po!i-t'čno vključevanje državljanov v delo ljudskih %dboiw imajo občinski sveti še veiji pomen. 99 oboinskih svelov obsega razen 243 odbornikov tudi 474 držav-ljanov, s 6 mer je ustvarjena zelo množična baza celotne dejavno-sti odbora. S tem so tudi dosegli, da štrok krog državljanov pre-vzema neposred-no odgovornost za reševanje mnjgih vprašanj. S tem so .napravili kvalitetoo in vsebinsko nov korak v smeri raivijanja političn« samouprave lokainih organov.
Prav t'i je v den najvrfji na-predek, ki so ga dosegLi v okraju v preteklem letu. Danes ni lako rekoč nobenega profblema, o ka-terem so razpravljali v okraju ali republiki, ne da bi se zanj zaoimala tudi abčima. Ni nada-lje tudi nobenega iz vrste vpra-šanj, ki jih je zakon dal v pri-sitojnos.t občin, da ne bi o njem razpravljail Sirok krog obfanov, kd nieo odbomiki.
V  Karlovcu ra,di prlpoveduje-jo, d-a akrajni odiborniki obvezno
paj 19.000 prebivalcev. Tako ve-liiko število teh zborov, ki so biM razmeroma dobro obis.kani, bl biilo kar razveseljivo, le če ne bi tudi nekaterih drugih zborov canaiiH kot zbore volivcev.
Z zbo-ri volivcev ni rr >č dosečl večjega napredka pri aktivizira-nju prebivatetva za pretresanje in reševanje raznih ko-munalnih vprašanj vse dotlej, dokler jili ne borao izločili in naglasili kot organe, ki i.majo svojo posebno podobo i-n ki delajo po določe-tbih ustaljenih načelih in čigar sklepe odbor up<x%teva. Dejstvo je, da ponekod štejejo med zbo-re volivcev razne konference Socialislične zveze in drugih družbenih arganizaoij in da se po drugi strani zbort volivcev spremi.njajo v konference, na katerih razpravljajo o vseh mo-goevh stvareh, in ki se končajo brez kakršndh koli sklepov. Pa tudi če kaj skle-nejo, ti sklepi ne pride,k)  pred ljudski  odbor.
Dostikrat ne bo ta.ko enostav« na in lahka stvar izluš^i.ti zbore volivcev iz vrs-te drugih zarea ze!o podobnih oblik družbeno paliitičnega življ&nja. Po drugi strami pa mora biti to staini smoter vsakega ljudskega odbo-ra. Dosega tega smotra bo zgo-vorrvo z.namenje, da so zreli po-goji za še večjo pritegnitev pre» bivalstva v neposredmo oprav-ljanje lokalnih p<wlov.
Zdravko Mičič
Ker brez potrebnega ekonomskega in politič-nega znanja v organih družbenega upravljanja ni mogoče uspešno sodelovati in zlasti ne pravilno in kvalitetno ODLOČATI, secaite po »Naši skupnosti« in izpopolnjujte svoje znanje.