e * Leto IX (XV PoStnina plačana v gotovini Me?ribOf t dne pa odpotoval domov v Pariz. skem predelu, kjer se azijska in ameriška celina najbolj približujeta, se bodo ob tej priliki osredotočile po-morske vojne sile dveh silovitih rivalov. In če trčita nekega dne po naključju skupaj...? Odpoved ni prišla kar takole. V japonski sredini so velika strojna trenja. Mladine se polašča neko vznemirjenje. Pred-znamenja tega razburjenja so umori leta 1932., ki so jih izvršile nacionalistične tajne organizacijo. Drug za drugim so padali ministrska predsednika In uka j in H a m a g u č i, baron D a n in finančni minister I n u j e. V ozračju te razburlj:- ki jo desničarsko usmerjena mladina napoveduje za leti 1935 in 1936. Obup in mržnjo pomeni »Kiki« in vse, kar je s I tem v zvezi. Na vseh javnih zborova-! njih se razpravlja o tem kritičnem razdobju 1935 in 1936. »Kiki« je bil glavni 1 refren na nedavnem ogromnem zborovanju nacionalistične mladine, ki se ga je udeležilo 200.000 članov »Mcirinkay Asso ciation«. V ozadju tega silovitega nacionalističnega gibanja je energični general Tanak, nekdanji vojaški ataše v Washingtonu. »Kiki« — ali prinaša Ja-‘ ponski srečo ali nesrečo? ... -ec. It»lllamskl tisk hvali PO RIMSKIH INFORMACIJAH IZ PRAGE PRIDEJO V RIM VSI TRIJE ZUNANJI MINISTRI MALE ANTANTE. .nekem članku, da je mala antanta zadovoljna, da je francoski zunanji minister Laval izvedel preliminarna pogajanja z Rimom z veliko opreznostjo in lojalnostjo napram vsem, ob-držujoč stalen telefonski stik z zunanjim ministrom dr. Benešem. Mala antanta more mirne duše sprejeti rimske sporazume, ker ne zapuščajo političnih smernic, katerih se drži mala antanta že od leta 1927. dalje. Češkoslovaška ni imela nikoli nobenih sporov z Italijo. lemika proti Litvi, in sicer v takem tonu, ki dokazuje, da Nemčija zaradi dogodkov v Klajpedi nekaj pripravlja. Zlasti ostro piše »Berliner Borsen zeitung«, glasilo nemškega generalnega štaba, in pa »Volkischer Beob-achter«. Objavljeno je bilo celo neko pismo, v katerem se trdi, da trpljenje klajpedskih Nemcev ne bo trajalo dolgo in se naglo bliža dan svobode. SCHUSCHNIGG OBIŠČE PRAGO? RIM, 8. januarja. »Messagero« poroča z Dunaja, da bo avstrijski kance-lar Schusclinlgg z zunanjim ministrom Berger-Waldenegom po vrnitvi iz Pariza in Londona, kamor bo v kratkem odpotoval, obiskal uradno tudi Prago. Schuschniggovo potovanje v Prago bi pomenilo prvi korak k uresničenju pakta, katerega podlaga je bila sedaj pripravljena v Rimu. PREDOR POD MEJO MANDŽURIJE. HARBIN, 8. januarja. Japonci poročajo, da so odkrili tajen podzemeljski predor, ki veže Mandžurijo s sovjetsko Rusijo pod gorovjem v bližini jezera Hanka. Po odkritju tega tunela je razjasnjena skrivnost, kako so mogli mandžurski uporniki, ko so jih zasledovale vladne in japonske čete, vedno brez sledu pobegniti in se potem znova nepričakovano prikazati- RUSIJA NAM POŠILJA MRAZ. DUNAJ. 9. januarja. Iz sovjetske Rusije prihajajo valovi mraza, ki se širijo po vsej vzhodni in srednji Evropi ter so že dosegle Rokavski preliv. V vseh evropskih državah pada temperatura in povečini povsod tudi sneži. Najhujši je mraz na Poljskem in v vzhodni Romuniji. V Varšavi je padla včeraj temperatura na minus 25 stopinj C, v Romuniji pa celo na minus 30 stopinj C. RM, 8. januarja. Fašistični listi poročajo iz Prage, da se v dobro poučenih češkoslovaških krogih zatrjuje, da bodo, ko se bo podpisoval avstrijski podonavski pakt, verjetno dospeli v Rim vsi trije zunanji ministri male antante. Fašistični listi posebno na glašajo, da komentira češkoslovaški tisk na zelo objektiven način sestanek Mussolinija in Lavala^ v Rimu in podčrtuje pri tem zlasti pisanje glavnega glasila agrarne stranke »Venko-va« in glasila zunanjega min-istra »Češkega Slova«. Poslednje piše v Senzacionalna razprava v BucSimpeit! BUDIMPEŠTA, S. januarja. V ponedeljek 14. t. m. se bo pričela tu glavna razprava proti bivšemu madžarskemu ljudskemu komisarju Matiji Rakusiju. Za razpravo je povsod veliko zanimanje. Državni pravdnik toži Rakusija zaradi umora, ponarejanja denarja, razbcfnlštva in oškodovanja državne banke za 3 in pol milijarde kron, ker je dal razbiti tre-sore in vzeti iz njih originalne klišeje, po katerih se je tiskal denar brez dovoljenja banke. Sovjetski poslanik v Londonu, Ivan Majski, je zaprosil za vstopnico k razpravi. Največja senzacija razprave bo čltanje tajnega zapisnika seje madžarske sovjetske vlade, ki je bil najden šele sedaj po 15 letih. Nemci groze Litvi BERLIN, 8. januarja. V nemškem tisku se pojavlja vedno bolj ostra po- Dnevne vesti Pos‘av‘mo spomenik našemu Parmi NAJPRIMERNEJŠI PROSTOR BI BIL PREUREJEN SLOMŠKOV TRG. Naš Maribor je dal veliko mož, ki so se zelo uspešno izkazali s svojimi talenti v slovenskem življenju. S svojimi javnimi deli so si ti možje sicer sami postavili trajne in najlepše spomenike, vendar pa bi bila naša dolžnost, da ovekovečimo spomine teh mož tudi z vidnimi, čeprav skromnimi spomeniki, saj si razkošnih in dragocenih v teh hudih časih ne moremo zamišljati. Že večkrat smo naglasili, da je Maribor mesto brez spomenikov, odkar so odstranjeni simboli nemške miselnosti slovenskega Maribora. Med možmi, ki zasluži tak viden spomenik, je tudi naš skladatelj Viktor Parma, čigar 10-letnico smrti smo pred kratkim obhajali. Naša Talija se bo poklonila spominu tega zaslužnega skladatelja z njegovo opero prihodnjo soboto, dolžnost vse javnosti pa je, da izvoli iz svoje srede odbor za postavitev spomenika skladatelju Viktorju Parmi. Najprimernejši prostor za tak spomenik bi bil pač na Slomškovem trgu, ki naj bi se primerno preuredil. Parmov spomenik naj bi dobil mesto na oglu parka pred gledališčem, na ostalih treh oglih pa naj bi se postavili skromni spomeniki še drugim zaslužnim možem. Prema!o zanimanje za Pohorje Seniorjev dem in njegova smučišča. Naši vrhovi so beli* a naših smučarjev je malo, posebno na najvišjih predelih Pohorja. Na Seniorjevem domu je snega za smuko in to dobro smuko dovolj. Smu carjev je tu precej — a ne naših iz Maribora in okolice. Senjorjev dom se je spre menil v postojanko HPD, četudi je last SPI). Ni se temu čuditi. Naši dnevniki in ted niki ne pišejo skoro ničesar o našem Pohorju in pohorskih planinskih kočah in o Senjorjevem domu še posebno ne. Ža-lastno je, a resnično. Stavba, ki je stala mnogo denarja in truda in je res lepa ter ima dobro in ceneno oskrbo, je danes neobiskana — vsaj od nas, ki smo ji najbližji, — to je namreč važno. Iskati je temu vzroka v tem, da nimamo pač o tem delu Pohorja nikakih vesti. Saj v Mariboru niti ne vemo, kake so snežne razmere pri Senjorjevem domu. Želeti je. da bo posečanje tega dela Pohorja dolžnost našega Maribora in mariborskih smučarjev. Senjorjev dom je naša zadnja pohorska postojanka, a ne bi smel ostati zadnja v vsakem oziru. Snega je za smuko dovolj, zato smučarji — smuk pri Senjorjevem domu! Vesela zgodba s smešnim koncem Ce človek pozabi hišno številko. Pri Magdaleni je odbilo polnoč, ko so trije boljši gospodje precej nadevani kolovratili proti Koroškemu kolodvoru. Z vriskanjem in pesmijo so dajali duška svojemu veselju tako, da jih je moral ostro posvariti službujoči stražnik. Vino ima svojo moč in se vinjenemu človeku kaj lahko pripeti, da pozabi hišno številko. Nekaj podobnega je doletelo tudi naše tri junake. Naključje je hotelo, da so s ključem odprli sosedna vežna vrata in se v temi priguneali v prvo nadstrop- je, kjer so skušali odpreti vrata stanovanja. Rožljanje po ključavnici pa je prebudilo gospodinjo, ki je vsa preplašena skočila iz tople postelje in pričela klicati na pomoč stražo, misleč, da so vlomilci pred vratmi. Za njene kl’ce se gospodje niso zmenili in so se potrudili celo v dru go nadstropje, kjer pa so že v nočnih oblekah bezlale po hodniku preplašene stanovalke. Šele jedki klici na pomoč so naše tri junake prebudili iz »rožic« in zavedati so se pričeli, da so v tuji hiši.. Pri vežnih vratih pa je čakal že stražnik, ki je bi! tako ljubezniv, da jim je pomagal poiskati pravo hišno številko. Minister dr. Kramer predsednik ljubljanske ZKD. Preteklo nedeljo je imela ljubljanska Zveza kulturnih društev svoj redni letni občni zbor, na katerem je bil soglasno in z velikimi ovacijami izvoljen za predsednika zveze minister g. dr. Albert Kramer. Novoizvoljeni predsednik je imel ob tej priliki pomemben progra-matičen nagovor, ki je bil z velikim odobravanjem in navdušenjem sprejet. Iz zdravniško in sodne službo. Za sodniškega pripravnika pri mariborskem okrožnem sodišču je imenovan dr. Igor Vilfan; za zvaničnika pri istem sodišču je imenovan služitelj Blaž Škrabot, za dnevničarja služitelja pri okrajnem sodišču v Ormožu pa Ivan Zorko. Prepovedan tisk. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo prodajati in razširjati 5. številko »Službenega glasnika zagrebške nogometne podzveze«, ki se je tiskal v Zagrebu. Da oživite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. Mariborčani radi zborujejo in so veseli. Znan je Maribor kot zelo veselo in živahno mesto. Dal je že marsikatero pametno pobudo, ki jo je pozneje sprejela in osvojila najširša javnost. Marsikatera pametna in koristna misel je bila že porojena v glavah brihtnih Mariborčanov. Politično, kulturno in vse drugo življenje Maribora je zelo pestro in če ga pogledamo v luči statistike, precej zanimivo. Lani je bilo v Mariboru 252 občnih zborov, 198 sestankov, 65 predavani, 10 shodov, 29 koncertov, 86 raznih drugih prireditev, 13 plesov, 11 tombol in 52 raznih tekem in dirk. Prijavljenih je bilo 660 sej in posvetovanj. Tisoč pet sto radio-lastnikov ima mesto Maribor. Številka nam pove, da je Maribor v tem pogledu slabo napredo-■ val, a se je lani na novo prijavilo komaj j 62 novih lastnikov. i Mestna podjetja, avtobusni promet. Prebivalci Pobrežja in Tezna, kakor tudi obiskovalci pokopališča se opozarjajo, da so predstavniki gori omenjenih občin sporazumno s avtobusnim podjetjem predelali vozni red tako, da bo vsem ustregel. Novi vozni red je odposlan kr. banski upravi v odobritev. Smučarji, turisti, izletniki, najceneje in pri tem tudi najugodneje se vozite z av-tokarom mestnih podjetij »Rdečini Frančkom«. Primer; vožnja v Ribnico in nazaj stane samo 30 Din za sedež. Prenehajte motiti radio-sprejem. Zaman se že delj časa trudi poštna uprava, da bi izsledila nekaj brezvestnih ljudi, ki motijo ob nekih urah radio-sprejem Nek tak hudobnež si dovoljuje to šalo tu-(di v spodnji Gosposki ulici, kjer moti | vsak dan sprejem, zlasti v večernih urah. J Prebivalci spodnje Gosposke ulice iri last niki radio-aparatov sumijo nekoga in ga prosijo, naj že neha motiti, sicer se bodo poslužili drugih sredstev, če ne bo javna prošnja nič zalegla. Kam so izginili milijoni Slovencev? Ako bi bilo ob naselitvi prišlo v sedanjo domovino le 1000 Slovencev in bi se množili s prirastkom 10 na 1000, bi nas moralo biti leta 1935. že 11,049.200, v resnici pa nas ni na vsem svetu niti točno 2 milijona. O tej in drugih presenetljivih zadevah življenja narodov bo predaval v ponedeljek 14. t. m. ob 20.15 v Ljudski univerzi v Mariboru glavni ured nik in pisatelj g. Radivoj Rehar pod naslovom »Veleposestniki in kočarji med 1 narodi«. Ljudska univerza v Studencih priredi tekom januarja in februarja ciklus juri-dičnih predavanj o zakonih, ki so za vsak t danje življenje posebno važni. Obravna-’ valo se bo v 10 predavanjih osebno, rodbinsko, dedno, stvarno in delovno pravo, kolikor posega globoko v današnje i^zmerc širših slojev našega ljudstva. Da bo snov čim bolj zanimiva in poljudna, se bodo predavanja vršila v obliki dvogovora med odvetnikom in radoved-uežem-lajikom. Iz prijaznosti je prevzel vodstvo teh predavanj mariborski odvetnik g. dr. Igor Rosina, vpraševalec pa bo učitelj g. E. Vrane. S tem ciklom hoče studenška »Ljudska univerza« ugoditi onim svojim mnogoštevilnim prijateljem, i ki želijo svojo izobrazbo izpopolniti tu-|di na področju neizprosnih paragrafov. Občina Studenci je k temu »tečaju« pri-1 spevala poleg redne podpore še 500 Din, za kar ji gre iskrena hvala. — V četrtek, dne 10. januarja ob 19. (7.) uri bo v dvorani g. Špureja prvo predavanje: »O oseb nih in družinskih pravicah.« (Razmerje staršev in otrok, varuhi in skrbniki, pravice nezakonskih otrok, o sklenitvi in ločitvi zakona itd.) Nadaljnja zadevna predavanja bodo ob petkih. Redna predavanja Ljudske univerze z drugimi temami in predavatelji pa bodo še nadalje ob četrtkih. — Vstop k juridičnim pre davanjem je prost, mladini pod 18. leti prepovedan. Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravna naravna »Franz Joselova« voda izborno toli važno delovanje črevesja. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnej-ši otroci dobro preneso »Franz Josefo-vo« vodo. »Franz Joselova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Po najvišjih grških vrhovih nas bo v sredo 9. trn. popeljal naš priznani alpinist dr. A. Brilej iz Ljubljane. Tega dne bo namreč v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu njegovo zanimivo predavanje o »Tesalskem Olimpu«. Vsebina predavanja bo nadvse zanimiva, predvsem za naše planince, ki se bodo imeli priliko seznaniti z lepotami grške-.g0.^s*va’ ki je pri nas posebno z alpinistične strani tako malo znano. Predavanje bo spremljalo veliko število izbranih skioptičnih slik. Naj nihče ne zamudi lepega in zanimivega predavanja. Pričetek ob 20. uri! Važno predavanje priredi društvo »Na nos« jutri 9. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih v gradu in opozarja nanj vse članstvo in prijatelje. Rdeči križ v Krčevini. V nedeljo 13. januarja ob 15. uri v krčevinski šoli Ne-stroyewa veseloigra s petjem in godbo »Utopljena«. Vstopnina običajna. — Dohodek v društvene namene. Radio Ljubljana. Spored za sredo 9. t. m. Ob 12.15: pesmi iz operet na ploščah; 12.50: poročila; 13: čas, havajske kitare na ploščah; 18: predavanje o filozofiji; 18.20: radio-orkester; 18.40: literarna ura; 19: radio-orkester; 19.25: čas, jedilni list, program za četrtek; 19; nacionalna ura; 20: prenos iz Zagreba; 22: radio-orkester. Pankongres. Zveza opekarn savske oblasti je sklicala za februar v Zagrebu pankongres vseh zainteresiranih organizacij za odpravo ovir gradbene delavnosti. Gradbena delavnost je jedro vsega gospodarskega delovanja in bodo zato skušali na kongresu rešiti to posebno aktualno vprašanje ter najti izhod za splošno zboljšanje. Kongres bo nedvomno velika prireditev v naših gospodarskih krogih in bo tudi udeležba prav gotovo častna. Trgovski pevski zbor je razposlal pred Božičem mnogim trgovskim tvrdkam dopis zaradi priglasitve k pevskim vajam. Pevski zbor prosi torej ponovno gospode trgovce, oziroma njih nameščence, da se blagovolijo v teku tega tedna prijaviti. Vozne olajšave za udeležence kongresa mednarodnega društva za kirurgijo, ki bo v Kairu v času od 30. decembra 1935 do 4. januarja 1936. Delegati kongresa, njih soproge in po eden sin ali hčerka bodo uživali 50% popusta pariških cen. Vse nadaljnje informacije pri »Putniku«. ofic. pot. biroju in konc. menjalnici, Maribor, Aleksandrova c 35 Tel. 21-22. Štorklja sredi ceste. Šele 15-letni Kristini R. iz Pekla pri Poljčanah, viničarjevi hčerki, se je pripetil sredi ceste prav neprijeten in obžalovanja vreden dogodek. Ob pol 11. se je pripeljala iz Maribora, nato pa se je vračala proti domu. Na strmem bregu so jo pa popadli porodni krči in kar sredi ceste je nato porodila mrtvega otroka. Brez vsakega pomišljanja je brezčutno odvrgla trupelce v obcestni jarek in šla dalje. Šele pri naslednji hiši se je čez nekaj korakov zgrudila. Usmiljeni ljudje so dekle spravili v hišo. Komisija je ugotovila, da je bil porod predčasen, a z zadevo se bo vendar še ukvarjalo tudi sodišče. Nevaren rokovnjač pod ključem. Brezposelni posestniški sin Klevža France, o katerega rokovnjaških činih smo večkrat poročali in ki se je dalje časa skrival pred orožniki, je bil te dni prijet in odpeljan v slovenjebistriški sodni zapor. Narodno g*eda6iske REPERTOAR. Torek, 8. januarja ob 20. uri: »Carjevič.« Red A. Znižane cene. | Sreda, 9. januarja: Zaprto. I Četrtek, 10. januarja ob 20. uri: »izgubljeni valček.« Red B. I Petek, n. januarja: Zaprto. Spominska predstava ob desetletnici skladatelja Viktorja Parme bo v kratkem. Uprizore njegovo opero »Urh, grof Celjski«. Muzikalno hrani to delo prave bisere, vsebinsko pa obravnava poplemeni tenje Teharčanov. Dirigent: Herzog, režiser Skrbinšek, scenograf ing. arh. Stupica. V večjih ulogah nastopata kot gosta priljubljena operna pevca Vida Zame-jic-Kovičeva in Frau Neralič. Ostale partije pojo Udovičeva, Sancin. P. Kovič, Medven in Gorinšek. O »Urhu, grofu Celjskem« je vsa kritika enoglasno priznala, da je to izborna predstava. Pred predstavo bo spominski govor. Veliko zanimanje vlada za krstno pred stavo »Od zore do mraka«, originalne in redke zanimive satire mariborskega podžupaa in književnika Rudolfa Golouha, ki jo pripravlja mariborsko gledališče kot naslednjo dramsko novost. Ta predstava ne bo samo vsebinsko zanimiva, temveč tudi v odrski produkciji, ki jo vodi glavni rešiser J. Kovič, obenem tudi inscenator dela. Nove kostume izdeluje atelje ge. O. Neratove v Mariboru. Zasledili so ga pod Pohorjem pri nekem kmetu slovenjebistriški orožniki. Pri zaslišanju v Poljčanah je priznal vse tatvine in izdal tudi svoje pomagače. Povedal je tudi, kam je dal ukradene stvari, ki so jih nekaj še našli. Tako kolo v Hočah, 2 suknji pri starin, itd. Fant je star komaj 21 let. Ljudstvo okrog Boča, Rogatca in izpod Pohorja, kjer sc je sukal mladi rokomavh, se je po tej novici močno oddahnilo. Mlada žrtev sankanja. V Slivnici pri Mariboru se je včeraj popoldne hudo ponesrečil pri sankanju 5-letni posestniški sinček Tonček Krivec. Po strmem klancu je zdrčal v dolino in se pri tem zaletel s tako silo v neko drevo, da mu je počila lobanja. Nezavestnega so našli otroci ležati v plitvem snegu in brž sporočili nesrečo staršem. Poklicani reševalci šo hudo ponesrečenega dečka prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer so mu zdrav niki zašili zevajočo rano na glavi. Nezgodna kronika. Pri Sv. Jerneju se je hudo ponesrečil 26-letni posestnik Tomaž Strane. Po nesrečnem naključju je prišel z roko v slamoreznico, ki mu je odrezala dva prsta na desni roki. V Spodnjem Dupleku pa je padel 55-letni posestnik Anton Novak tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Podobna nezgoda je doletela v Slivnici stanujočega delavca Srečka Kobaleja, ki si je zlomil desno nogo. Huda nezgoda je doletela v Košakih tudi 10-letno viničarjevo hčerko Terezijo Belejevo, ki si je pri padcu zlomila levo roko. Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnišnici. Od doma je pobegnil. Danes dopoldne se je zglasila na tukajšnji policiji delavka Aa Frasova od Device Marije v Brezju in prijavila, da je že pred nekaj dnevi ne-znanokam pobegnil od doma njen 13-let-ni brat Ivan. Deček je majhne postave, dobro razvit, okroglega rdečega obraza, oblečen pa v dolge črne hlače. Po njeni izjavi ni imel povoda za pobeg, zato menijo domači, da se je fantu najbrže pripetila nesreča. Mraz pritiska. \z raznih krajev sveta poročajo o hudem mrazu, ki pa je zadnje dni pričel pritiskati tudi pri nas. Niso se uresničile napovedi nekaterih, da ne bomo imeli letos prave zime, da ne bomo dobili snega. V redkih kosmih naletava, ker je premrzlo, da bi mogel zapasti. V letošnji zimi je bilo današnje jutro najbolj mrzlo, saj je živo srebro zlezlo skoro 6 stopinj pod ničlo. Po vseh znakih sodeč bomo torej dobili še ostro zimo. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 4.6 stopinj C pod ničlo, minimalna temperatura je znašala 5.8 stopinj C pod ničlo; barometer je kazal pri 13 stopinjah 742, reduciran na ničlo 741; relativna vlaga 89; vreme je oblačno in na-| letava sneg; vremenska napoved pravi: spremenljiva pojemajoča oblačnost, pa-1 dec temperature in naraščujoci mraz. V Mariboru, dne 8. IS*EEfiE22Ci!^i.iKs^-!? .sJl. T. 1935. .... Sijassmam Mariborski »V e 2 e r n i C* Blaira'. 9 msubssbbkiz ccmm Iz naših sodnih dvoran TRAGEDIJA NA IVANJSKEM VRHU PRED SODNIKI. — MORILKA LASTNEGA MOŽA IZ SMOLINC SE ZAGOVARJA ZA SVOJ ZLOČIN. Le Bog in sodišče imata pravico soditi ljudi. Kdor si od navadnih zemljanov sam vzame to pravico in sam izvrši obsodbo nad svojim bližnjim, tega zadenejo posledice hudih paragrafov državnih zakonov, Že nešteto strašnih sodb je izreklo mariborsko sodišče, vendar pa vse te hude kazni ne izuče našega ljudstva, ki v tako pogostih primerih iz malenkostnih vzrokov, v nepremišljenosti in v pomanjkanju srčne kulture prelije kri svojega bližnjega. Tudi danes dopoldne je mariborski vel'ki kazenski senat okrož nega sodišča obravnaval dva taka žalostna primera. Mladenič 25. let je v razburjenosti segel po puški in ustrelil svojega znanca ter nevarno poškodoval njegovega prijatelja, zakonska žena pa se je spozabila nad svojim lastnim možem in ga na prav okruten način s krampom pobila do smrti. Tragedija, ki se je odigrala lani v okt. na Ivamjskem vrhu, je dala povod dolgotrajnim govoricam tamkajšnjega prebivalstva. Ljudje so ugibali, zakaj je 25-let-ni posestniški sin Anton Rakuša ustrelil svojega znanca, posestniškega sina Franca Kavčiča. Hudobni jeziki so govorili marsikaj, kar je metalo silno slabo luč na Rakuševo hišo. Rakuševa hčerka Pepca je namreč nekaj mesecev pred kritičnim dogodkom povila otroka. Ljudem je bilo znano, da sta si bila s posestniškim sinom Francem Kavčičem dobra in da sta večkrat hodila skupaj. Pep ca je sama trdila, da ni oče nikdo drugi kakor Kavčičev France, ki pa se je pričel kaj kmalu izogibati Pepce in izmikati njenim trditvam. To je dalo zopet precej gradiva za govoričenje in besedičenje raznim ljudem, ki so po Francetovih na-migavanjih obdolžili očetovstva njenega je zelo radi imeli. Njegova žena pa je ime la to napako, da ji delo ni nič dišalo. Prav taka je bila tudi njena 15-letna hčer k Klara, ki jo je bil oče nekega dne zaradi lenobe in nemarnosti napodil od hi-je puško, nameril skozi okno proti Kav-! še. Od takrat pri Bračkovih ni bilo več čiču in sprožil. Kavčič se je zgrudil na ! miru. Žena je zbadala moža za vsako tla, njegovemu prijatelju Ivanu Gomzeju j najmanjšo malenkost, pa so svinčena zrna poškodovala tako | Kritičnega dne ji je bil naročil, naj po- hudo levo oko, da je oslepel. Ko je Kavčič na dvorišču izdihnil, je šel Tone k orožnikom in se sam javil. To so navedbe obširne obtožbe proti Tonetu Rakuši, ki se je danes dopoldne zagovarjal pred sodniki. Trdil je, da ni imel namena ustreliti Kavčiča, marveč samo prestrašiti njega in njegovega prijatelja ter da je zato strelja]. Bledih lic je stopil pred stroge sodnike in mirno ter ravnodušno odgovarjal na vsa stavljena mu vprašanja. Ko ga je predsednik senata vprašal, če je kriv, je polglasno odgovoril, da se čuti krivega, takoj pa je dostavil, da ni imel namena ustreliti Kavčiča. Naslonil je nabito puško na okno, ki se mu je kar sama sprožila v roki. Ko je videl, da se je Kav člč zgrudil, ga je spreletelo po vsem telesu. Pri razpravi je bila navzoča tudi njegova sestra Pepca. Zaslišana ni bila nobena priča, pač pa so bile samo pre-čitane izpovedbe številnih prič. Ker ni predsednik povabil k razpravi nobene priče, je proti temu nastopil državni tožilec, vendar pa je bil po četrturnem posvetovanju senata predlog državnega to žilca odklonjen. Sledili so govori državnega tožilca in obtoženčevega zagovornika. Državni tožilec je zahteval kazen v smislu obtožbe, zagovornik pa je skuša’ prepričati v stvarnih izvajanjih visoki sodni senat, da je njegov klient ravnal le neprevidno z orožjem, kar je imelo za posledico smrt Franceta Kavčiča. Po daljšem posvetovanju je predsednik senata, okrožni sodnik g. dr Zemljič ob prisotnosti prisednikov okrožnih sod- grabi listje okrog hiše, česar pa ona ni storila. Pred večerjo jo je malo okregal, po večerji pa se je podal v svojo delavnico, kjer je imel tudi še posla. Ko je odprl vrata, je zamahnila in ga udarila po glavi. Mož se ni takoj zgrudil na tla in je bil še toliko pri zavesti, da je legel v posteljo. Skozi okno ga je zato opazovala žena, kaj se bo z njimi zgodilo. Ker pa je opazila ob svitu petrolejke, da se mož še giblje, je stopila v sobo in ga ponovno večkrat udarila po glavi. Da je ubila svojega moža, to je tudi povedala svoji hčerki Klari. Skupno sta šli pogledat v delavnico, kjer je bil mož že mrtev. Mrtvega sta zavlekli nato k potoku, Sira n 3, kjer ga je drugo jutro našel posestniški sin France Hrnja. O dogodku so bili takoj obveščeni orožniki, ki so kmalu našli sledove krvi, ki so vodili cd potoka do Bračkove hiše. Zverinska žena se ni dolgo obotavljala in je že orožnikom priznala svoj strašni zločin. Pri današnji dopoldanski razpravi ie obtožena Neža Bračkova odkrito priznala, da je ubila svojega moža, ki pa so ga nekatere priče pri zaslišanju naslikale kot zelo nasilnega človeka. Večkrat je pretepal svojo ženo, ki je imela poleg njega pravi pekel. Zaradi štednje ni bila k razpravi povabljena nobena priča in so se samo prečitale izpovedbe raznih prič, ki pa obtoženo Bračkovo deloma obremenjujejo, deloma pa razbremenjujejo. Po polurnem posvetovanju je senat spoznal Nežo Bračkova za krivo in jo obsodil na 12 let težke ječe in trajno izgubo častnih pravic. Kazen je sprejela. Obtoženko je branil g. dr. Gorišek od iSv. Lenarta v Slov. goricah. Iz organizacije našega učiteljstva DELO GLAVNEGA ODBORA JUGOSL OVENSKEGA UČITELJSKEGA UD3U- ŽENJA. lastnega brata Toneta. Ko je za vse to j nikov gg. dr. Tombaka, Lenarta, dr. Kot-zvedel Tone, ni imel več miru. Ob neki j nika in Kolška razglasil sledečo obsod- priliki sta se Tone in France hudo sprla in se je moral France zaradi tega zagovarjati pred radgonskim sodiščem. Razprava pa je bila zaradi pomanjkanja dokazov preložena. Drugi dan po obravnavi se je podal Kavčič v spremstvu svojih prijateljev Atona Domanjka in Ivana Gomzija k Rakuševim, da bi se s Tonetom poravnala. Ko sta Kavčič in Tone obravnavala svojo zadevo, je Tone vpra šal Kavčiča, kdo ga je nahujskal k temu, da se ga je lotil. Kavčič je pričel trditi, da mu ni ničesar hu_cga storil in da se želi ž njim poravnati. Kavčičev odgovor je hudo razburil Toneta. Med tem pa se ie pojavila na dvorišču Pepca. To priliko je porabil Tone in vprašal svojo sestro, kdo je oče njenega otroka. Pepca je hladno odgovorila: »Saj veš, kdo je oče, ker razven s Kavčičem nisem imela z nikomur ničesar opraviti.« Te besede je slišal tudi Kavčič in dejal: »Bomo že videli na sodniji, kdo je kriv. Tone ali jaz.« Divja jeza je popadla Toneta, ki se ie naglih korakov podal v hišo. Snel bo: Rakuša Anton je kriv smrti Franceta Kavčiča in se zato obsodi po § 176/IV in 182/1 k. z. na 8 let težke ječe, na trajno izgubo državljanskih pravic, na plačilo pogrebnih stroškov in na 10.000 Din odškodnine Gomzeju za njegovo oko. Pri izreku sodbe je senat upošteval obiožen-čevo razburjenost, ker mu je pokojni Kav. čič očital očetovstvo otroka njegove sestre Pepce. Obsojeni Rakuša je sodbo mirno sprejel. Obtožbo je zastopal državni tožilec g. dr. Hojnik, obtoženca pa je branil odvetnik g. dr. Milan Gorišek od Sv. Lenarta v Slov. goricah. Nato je stopila pred veliki kazenski senat 39-letna posestnica Neža Bračkova iz Smolincev, obtožena, da je 9. novembra lanskega leta s krampom do smrti pobila svojega moža Janeza. Kratka, zato pa tem bolj žalostna obtožnica navaja da sta Bračkova nekaj let dobro gospodarila in se dobro razumela. Brač-1 Da bi se izvršil pregled dosedanjega poslovanja in dal večji zamah stanovskemu, prosvetnemu in kulturnemu deiu, je v dneh 28.. 29. in 30. decembra posloval glavni odbor JUU in o svojem delu izdal naslednje poročilo: Minister prosvete g. Štefan Čirič, je sprejel celokupen glavni odbor, zaslišal željo učiteljstva po njegovih predstavnikih in obljubil popolno moralno pomoč delavcem za slogo, za stanovski in šolski napredek. O svojem delu je izdal glav ni odbor naslednji komunike: Glavni odbor JUU je na svoji seji 28., 29. in 30. decembra 19,54 pred poročili in referati, ki so bili na dnevnem redu, počastil spomin blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Ko je predsednik izvršnega odbora poročal o vsem, kar se je povodom tragičnega dogodka izvršilo, je glavni odbor ugotovil, da je ta dogodek bolno pretresel vse naše organizacijske edinice in je izvršni odbor razumel tolmačiti žalostna čuv-stva, ki so vladala v srcih vsega jugoslovanskega učiteljstva. Po prehodu na dnevni red ie 1. Glavni odbor z zadovoljstvom sprejel poročilo predsednika JUU slede prosvetnih, šol-sko-političnih in stanovskih vprašani. Nato je podrobno pretresal in v celoti sprejel predložena načela v pogledu prosvete, šolske in stanovske politike, po katerih bo v bodoče delal centralni odbor, kakor tudi vse organizačne edinice in posamezni člani. Na pod’agi referatov ostalih poročevalcev se je ugotovilo: 2. da se je mnogo storilo in doseglo uspehe v pogledu dviganja učiteljskega ugleda, učiteljske etike v splošnem in pri utrjevanju stanov ko je bil posestnik in mizar. Znan je bil i ske solidarnosti v organizaciji. Posebno kot miren in priden človek in so ga ljud- i se podčrtava kot pohvalna zamisel izda- ja spominske knjige, ki bo vsebovala izražene misli velikih ljudi o uspehih jugoslovanskega učiteljstva v kulturnem in nacionalnem boju. 3. Da je v pogledu moralne in pravne zaščite članstva storil izvršni odbor vse, kar je bilo v njegovi mo či, i,osebno v pogledu odprave vseh kvarnih vplivov na pravilen razvoj organizacije, kakor tudi na prosvetna, šolska in personalna vprašanja. 4. Izvršni odbor je povsem pogodil željo članstva s tem, da je n?, seji glavnega odbora stavil predlog glede novih pravil in poslovnika, ki bo stavljen na dnevni red prihodnje skupščine. 5. Glavni odbor z neprikritim zadovoljstvom konsiatira, da je v pogledu prosvetno-šolskih vprašanj: šolskega nadzorstva, upravitelj::tva šol, šolskih knjig, učnega načrta, učiteljskih praktičnih izpitov i. dr., storil izvršni odbor vse potrebno za čim boljšo rešitev teh vprašanj. 6. Glavni odbor ugotavlja, da je stanovski in strokovni tisk na dostojni višini. Interes učiteljstva za lasten tisk je razviden v povišanju števila čitateljev in zvišanju dohodkov od listov. Prav tako pohvalna je akcija izvršnega odbora: a) za razširjenje duhovnega obzora članstva potom izdajanja novih podagoških in književnih edicij; b) z izdajanjem izbrane mladinske literature in c) z izdajanjem lista, ki bo ustvaril čim tesnejšo zvezo doma s šolo. V zvezi s tem delom je treba prav posebno podčrtati idejo izvršnega odbora o osnovanju jugoslovanske Pedagoške Matice, ki bi združevala vsa jugoslovanska pedagoška društva in ustanove 7. Reorganizacija uprave listov centrale, kakor tudi storjeni koraki v gospodarsko-gmotnem pogledu dajejo jam stvo, da se bodo vsa dela vršila ekspe-ditivno in v zadovoljstvo članstva. S. Glavni odbor pozdravlja ustanovitev »So M. K.: Slovo Ali še pomniš, Ruša, onega jesenskega popoldneva, ko si prišla k meni po slovo? Ali §>3 pomniš? Nebo je bilo sivo, temni oblaki so ga prepregali, mrzel veter je bril okoli hiš, tako mrzel, kot bi hotel segati prav do srca in do duše, da bi oledenela na vekomaj. Tvoj obraz je bil bled in oči so bile tako r«sne, kot da nikoli ne bi bile poznale onega sladkega otroškega smeha. Tiho, nekako boječe, si me prosila, naj Sreva še enkrat po oni poti, po kateri sva hodile tolikokrat in kjer sva si odkrivali najini duši kakor najsvetejši zaklad, ki ga ni smel zreti nihče razen naju. Molče sva hodile druga poleg druge Ovelo listje je šumelo pod najinimi stopinjami, kakor bele, prebele skrivnosti so šepetale breze v vetru se zibajoč, vse je bilo tajinstveno tiho in le tu pa tam je završalo v vrhovih dreves. V najinih dušah je bila neka tesnoba, neka nerazumljiva bojazen pred nečem temnim, nepoznanim. Kaj zdaj? To vprašanje nama je bilo na ustnih, a preko niih ni prišlo, ker je bil mraz v najinih dušah in, ker so najine oči s strahom strmele v bodočnost, v ono daljno, skrivnostno^ Pot je vodila zdaj navzgor; gozd je počasi izginjal, žalostno so kvakale vrane po poljih, na katerih je še pred kratkim zorelo žito in po travnikih, kjer je človek v opoju rož pozabil na moreče skrbi in na noči brez spanja. »Zima se bliža...« Tiho, s tresočim glasom si spregovorila. Nisem ti odgovorila, saj odgovora nisem vedela. »Zima se bliža«. Ah, da! Saj bo zima tudi v najinih dušah, v srcih. Odkod naj pride solnčr.i žarek, da bi jih ogrel? V tujino odhajaš, Ruša, ti otrok z onimi resnimi, vedočimi očmi. Kaj ti prinese? Tega ne veš, a neko čudno hrepenenje te žene tja ven v svet, kjer so bele aeste in zeleni hribi, kjer vriska življenje in pojo ptički vse lepše kot tu v tern resnem domačem gozdu, ki poje svojo večno pesem, pesem življenja in minljivosti. In vendar ga ljubiš, z vsakim utripom srca ga ljubiš, saj te nanj veže tisoč vezi, saj tvoja duša poje kakor on, saj si eno z njim — njegov otrok. Ljubiš domovino, neskončno jo ljubiš, a hrepenenje te žene v svet, močnejše je kot ljubezen, čeprav ni tako vzvišeno. Zdaj sva bile na vrhu, pri križu. Bledi obraz Kristusov je bil videti izmučen do zadnjega, kaplje krvi, ki so kapale iz srca božjega, so bile ogromne, iz oči je sevala smrtna žalost. Zopet odhaja ubogo človeško bitje v življenje, brez opore gre, samo sebi bo prepuščeno! Nesrečno dete! Tudi tebe bodo križali, kamenjali te bodo in ko boš viselo na križu trpljenja, tedaj ti bodo ponudili gren kega žolča, z zasmehom ti ga bodo ponujali; tvoje uboge izmučene oči pa bodo gledale same trde obraze brez usmiljenja, polne zaničljivosti in napuha. In tedaj sc boš spomnila na skrivnostno pesem domačega loga, kot na pesem večernih zvonov za daljnimi gorami. Kakor sladek privid iz preteklih časov ti bo stopila pred oči zelena trata, posuta s pisano preprogo cvetic, bele breze ti bodo šepetale zadnjo milo pesem. In tedaj bo tvoja trpinčena, umirajoča duša razumela: z brezmejno grozo boš spoznala, da si za vekomaj pokopala svojo srečo, ko si se onega mrzlega jesenskega dne poslovila od domovine. Tvoje blede, ledene ustnice bodo šepetate: »O domovina, ti sladka, ljubljena.c Dolgo sva stale na vrhu pri križu, str- meli sva v dolino, ki je bila videti siva in žalostna, kakor da bi tudi ona tarnala za svojim odhajajočim otrokom. »Pojdi !< Resen in trden je bil tvoj glas. tvoja roka, ki si jo položila v mojo dlan pa je bila mrzla, ah, tako mrzla! Počasi, s sklonjeno glavo sem odhajala. V mojem srcu je bilo vse prazno, nobene misli ni bilo v moji trudni glavi. Ko sem prišla v dolino, sem se ozrla. O Ruša, tam ob križu si stala, razprostirala si roke, kakor bi zadnjič blagoslavljala to sveto, ljubljeno zemljo. Negibno, kakor kip si stala tam zgoraj še ko je mrak legel na zemljo in so se bre ze kakor srebro bleščale v nočni temi. Završalo je v vrhovih dreves, kakor tožba je zvenelo in kaksr stolit?^ Nato si odšla. Nisi se več vrnila, o Ruša, premogočni so bili valovi življenja, prehudi vrtinci so te zajeli in lakomno pogoltnili svojo žrtev. Tu med belimi brezami, mimo cvetočih travnikov in križa na hribu, pa tava tvoja sestra. Mraz je v njenem srcu, duša ji je oledenela. Ne vidi cvetočih livad, ne čuje skrivnostnega šepeta belih brez. Ko bi objela grm, poln cvetočih rož, olede-nel bi in žalostno bi rože povesile glavice ... A* K. Grln: BogasfoD . Roman. Ko se je bližala hiši, postaja njen korak medlejši, njeno srce brez poguma. »O, da bi mogla zaspati in se dolgo, dolgo ne zbuditi!« Toda morala je pozvoniti, stopiti v hišo, pozdraviti Hilary in takoj nato na njo čakajočega ženina. Stal je v majhni sprejemnici, poleg dvorane. Še preden se je mogla otresti težke omotice, je stal poleg nje, navidezno v veselem razburjenju; toda ni mu mogla pogledati v oči in se mu je zgrudila molče v naročje. »Spet sem tukaj!« je vzkliknil. »Moja mati ti pošilja svoj blagoslov in upa, da te v kratkem pozdravi. Minil je čas čakanja in oba si osrečila.« Prikimala je. Njegove besede je niso motile. Spoznala je, da je bil spremenjen. Je li čital pismo, ali samo del? Še vedno ni imela poguma, da ga pogleda. Vzrok njenega nemira je uganil. »Jenny, še nekaj imam na srcu, rad bi imel pojasnilo, preden se podava k poroki; tiče se pisma . ..« Dušilo jo je. »Pismo?« je ponovila tiho. »Ti si ga pisala, vsaj »Jenny« je podpi- V Mariboru, dne 8. I. 1935. —— m n niii m ni nr - . trs -VH3'ši>sai sana in naslovljeno je na Hamiltona De-grawa. Neki gospod, ki me pozna po imenu, ga je našel odprtefa na cesti in me je nagovoril na kolodvoru, da me o tem obvesti. Tu je pismo — nisem ga prebral.« Ali je dobro slišala? Pozabila je na vse drugo v brezmejnem veselju nad rešilno besedo. Iznenaden je povesil roke, ki so jo okle pale, in prvič se mu je začrtala v obrazu poteza boječega dvoma. Nisem vedel, ako je meni namenjeno. Ali je bilo zame?« »Ne«, je dihnila komaj slišno. »Potem ga zopet sprejmi, ljubo srce, toda..držala je pismo že v rokah, ko je pripomnil: »Mogoče bi se čutil sreč nejšega, ako mi dovoliš, da ga prečitam. Ne vem prav za prav sam ne, zakaj, mogoče je !e nekaj trme, toda odkar sem v njegovi posesti, me mučita nemir in skrb. Imela si pravico pisati gospodu Degra-wu, a vendar, bodisi ljubezen ali ljubosumnost, bi si želel slišati, iz tvojih ust: Citaj pismo, Hamilton, in glej, da sem ti ostala zvesta in njega samo motila«. »Moraš ga citati.« Te besede so zvenele medlo in brezupno. Notranji glas ji je pravil, da se je sum, ki ga je sama vzbudila, sedaj v njegovem srcu resnično oglasil. Zamudila je trenutek, ko bi naj kot igralka porabila vso moč pretvarjanja In oblasti nad seboj. Pogled, smeh- ljaj bi odvrnil njegovo pozornost, toda namesto tega mu je pokazala najprej svoj strah in nato občudovanje — za vsak izgovor je bilo sedaj prepozno. »Moreš ga čitati, toda šele ko bom oblečena kot nevesta. Hočeš li tako dolgo čakati?« Njen glas je razodeval tako iskreno prošnjo in blesk oči ji je postal tako nenavaden, da se ga je polastila neznana bojazen in jo je skušal pomiriti, kakor je vedel in znal. * Gotovo hočem počakati; tudi ne zahte vam, da mi ga pokažeš, upam le, da boš to sama hotela. Žena naj možu odklene vse svetišče svoje duše, da čuti, da ne skriva pred njim nikake tajnosti. Aii me razumeš, moje sladko bitje?« Dobro ga je razumela; to je pokazala s hrepenečim pogledom in s strastnim objemom. »Še pred poroko ga moraš videti«, je ponovila, ko je spravila pismo. Nato je postala mirnejša in smehljaje je poslušala, ko ji je pripovedoval o materi in o načrtu, da preživita pri njej mesec dni v gorah v Connecticutu. Med tem razgovorom je vstopila Hi-lary, da se še nekaj pogovori o bližajoči se slavnosti. Po poroki, kateri naj prisostvujejo le nekateri prijatelji, naj se vrši majhna večerja in nato odpotujeta poro-čenca z nočnim vlakom. Ko so se dogovorili o vsem potrebnem in se je Degraw hotel posloviti, je stopil k njemu in ga nagovorila: »Še nekaj predragi! Poroka se vrši ob osmih; pridi pol ure prej k meni; hočem poslati po tebe svojo kočijo. Želim, da se pelješ v njej k poroki, saj jo bom zadnjič rabila v svoji službi. Ali mi hočeš uslišati to prošnjo?« »Ako želiš, Jenny — zakaj ne?« »Kočijaž pride ob sedmih po tebe v atelje. Benjamin te bo vozil, zaupaj mu!« Še nekaj mu je hotela povedati, a čeprav jo je smehljaje pogledal, ni izprego-vorila ničesar. Čudno ga je pogledala, da se je obotavljal jo zapustiti; še enkrat se je vrnil, da ji poljubi čelo in lica. Ko je končno odhajal, je čutil v srcu hlad in strah, katerega mu tu# lileščeče soln-ce krasnega septembrskega dneva ni moglo odvzeti. ILII. Bilo je ob sedmih, ko je Jenny obljubila, da pošlje ženinu poročni voz. Hamilton Degraw je sedel pravkar zatopljen v prijetne misli pred sliko, ki jo je predstavljala v ljubki nezavesti ležečo na postelji. Ko je slišal uro biti, je veselo poskočil, da se urno poda iz hiše. Bil je tako zamišljen v najdražje spomine, da je v trenutku mislil edinole na nerazruš-Ijivo srčno vez, ki bo spajala odslej oba. Da mu hoče Jer.ny že prej razkriti tajnosti. na to je pozabil. (Se bo nadaljevalo.) cialnega f.onda Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja,« opelira na vsa sreska društva in posameznike, da v mejah najvišje možnosti prispevajo, da bo mogel fond uspešno služiti svojemu namenu. Izvršni odbor je vzel v svoj delovni program zidanje novih in asanacijo obstoječih učiteljskih ustanov za samopomoč. 9. Glavni odbor je uvidel potrebo, da Jugoslovansko učiteljsko združenje še nadalje sodeluje v internacionalni zvezi uči teljskih organizacij in da to ustanovo pod pira v njenih stremljenjih. Prav tako smatra za potrebno, da stopi JUU v čim tesnejšo zvezo z vsemi bratskimi slovan- skimi učiteljski . li organizacijami. V ta namen bo naša organizacija sodelovala pri snovanju slovanskih učiteljskih lig, ki bi podpirale vseslovansko učiteljsko za-jednico. Ob zaključku svojega dela apelira glav ni odbor ponovno na vse jugoslovansko učiteljstvo, da v duhu letošnje resolucije kakor tudi zaradi nacionalnih potreb sedanjosti še krepkeje podpira izvršni in glavni odbor v stremljenju popolne realizacije sloge in edinstva v naših vrstah za kralja, narod, državo, šolo nro-sveto in učiteljstvo. Že’ezna metla Kimona Georgijeva BOLGARIJA V BOJU ZOPER DEFRAU DANTE IN KORUPCIJO. Roda-Roda razlaga naš znani »Primite tatu« na posebno sarkastičen način, pravi namreč: Male tatove obešajo, veliki pa pustijo drug drugega uteči. Ni prav jasno zakaj; pa je vendar že v imenu dela velika razlika med obema. Mali tatovi so in ostanejo tatovi, velikim pa damo častni naslov defraudanti. Kaj prida pa niso ne eni ne drugi, bolj škodljivi pa so zadnji, zlasti, če segajo globoko v državne ali občinske blagajne kot splošno lastnino ali pa v imetje velikih hranilnic, bank ir. zavarovalnih zavodov. Vse se jih boji in jim gre s pota. V njih pobijanju je pa menda Bolgarija na prvem mestu. Nova vlada je izdala namreč za te pijavke čisto posebne odredbe. Po njih je vsak ravnatelj soodgovoren za svoje uradništvo. Blagajnik tudi izven urada ne sme delati, kar bi hotel, če se ga n. pr. najde po gostilnah, da hudo kvarta in čez svoje razmere pi-jančuje, se mora takoj drugi dan izvršiti revizija blagajne. V primeru pa, da ravnatelj tega ne stori, in se pozneje izkaže, da je mož vendarle defraudiral, je tožen tudi ravnatelj, ker je prikrival in ščitil defraudacijo. In kar je pri pobijanju de-fraudacije še posebno važno, je to, da morajo tudi ravnatelj, žena defraudanče-va in otroci kriti škodo, v velikih primerih do tretjega kolena. Pod nekdanjimi režimi so nekvalificirani protežiranci padli istočasno s svojimi protektorji. Danes pa sploh nihče ne more spraviti svojih sorodnikov in prijateljev na javna in odlična mesta, ker je vsak odgovoren za njihovo zmožnost in kvalifikacijo. Noben minister ne podpiše nastavitvenega dekreta, dokler kompetent ne priloži šefovega spričevala, da ima tudi potrebno kvalifikacijo. Sedanja vlade je pometla iz službe vse tiste nastavljence, ki so se v službi kompro mitirali in delali kakršnokoli škodo državi. Da pa se onemogoči škodoželjno denuntcijantstvo, mora biti vsaka ovadba podpisana in utemeljena ter se preuči v posebnem oddelku v notranjem ministr stvu. Macedonska protekcija od polpreteklega časa je izključena. je 14 milijonov strastnih kadilk, to je 35%. Največji odjemalski kader je iskati v pripadnicah srednjega stanu. V Zedinjenih državah so na primer v letu 1921. pokadili cigaret za 45 milijard. V letu 1933 je to število poskočilo na 109 milijard. Že davno so minili časi, ko je kajenje v javnih lokalih ameriških bilo nekaj redkega in nenavadnega. Posebno pozornost zbuja v tem oziru preokret v Italiji, kjer se je že pred vojno smatralo kot nekaj nemogočega, da se je ženska pokazala v javnosti s cigareto v ustih. Le redkoštevilne so bile tiste aristokratinje, ki so dajale prednost cigaram in ki so jih ljudje imeli za ekscentrično usmerjene. Danes smatra italijanska žena že od 18. leta naprej kajenje kot nekaj nenadomestljivega. Drža- vi gre to v prid, saj ima od tega samo velike koristi. Kamnica Kadilk |e vedno več ZANIMIVE UGOTOVITVE V ANGLIJI IN DRUGOD. V Angliji so postali pozorni na poseben pojav: v prvih šestih mesecih leta 1934. je bilo uvoženega v Anglijo tobaka za 95,832.861 funtov. V letu 1932. pa v istih mesecih za 67,464.080 funtov. Radovedni in znatiželjni ljudje so šil raziskovat, kjer tiči vzrok temu visokemu porastu tobačnega uvoza. Soglasno se je napravil zaključek, da gre naraščanje gle de tobačnega uvoza na rovaš iz leta v leto množečega se števila angleških kadilk. Po restavracijah, železnicah, avtobusih in drugih javnih lokalih vidiš vedno več pušečih mladih gospodičen in dam. Sila zanimiva je izjava, ki jo je v tem oziru podal neki angleški veletrgo- vec s tobakom zastopniku uglednega angleškega dnevnika. 20 let je sem, ko so ženske neverjetno popularizirale kajenje v svojih vrstah. Mlada generacija je prevzela kajenje kot nekaj samoobsebi razumljivega. Ni sicer možno točno ugotoviti, koliko odstotkov pade pri kajenju na moške in koliko na ženske. Drži pa, da je odstotek pušečih žensk izredno visok. »Kobanci«. Pevsko društvo »Kobanci« v Kamnici deluje že nekaj časa na polju narodne prosvete. Samostojnega pevskega nastopa sicer še ni priredilo, pač pa je ponovno sodelovalo pri raznih prosvetnih prireditvah in priložnostih. Nedavno so sami postavili na oder ljudsko igro »Guzaj«, ponovili so jo pa 30. decembra lani pri Sv. Križu nad Mariborom. Niso se ustrašili slabe, blatne poti. V zgodnjih jutrnjih urah so bili že na cilju. Domačinom v veselje, so zapeli pri službi božji. Popoldne so dali v šolski dvorani »Guzaja«, ki kaže človeka z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi ter njegov žalosten konec — konec roparja. — Pred in po igri so zapeli. H kor.cu je sle-Til kratek nagovor zaslužnega pevovod-3 Fr. Avsenaka o pomenu prosvetnega sla, posebno petja, za naše narodno življenje, nato pa so se vrli domačini počasi razšli. Z lepo prireditvijo so bili vsi prav zadovoljni. V Verdonikovi gostilni so se »Kobanci« okrepčali, nato so pa zapeli še nekaj pesmi. Za slovo je zadonela himna »Hej Slovani«!, pri kateri so pritegnili tudi navzoči Križanci. Prav lepo in romantično je bilo ob povratku videti številne luči, ki so svetile na slabi poti vračajočim se »Kobancem«. — Na Silvestrovo je isto društvo pri tov. gostilničarju Pavešiču v Kamnici, priredilo domač večer. Zopet so nam pridni »Kobanci« prepevali, da smo lažje počakali Novega leta. — Pevci! Ponosni smo na vas in radi vas imamo. Vaše požrtvovalno delo je narodr.o-prosvetno in vzgojno. S petjem vzbujate smisel za lepo stvar in utrjujete tu na meji narodno zavest. Želimo, da bi nas skoro zopet razveselili s kakšnim nastopom. S0l(0te*'40 Sokol Maribor III. Seja društvene upra ve bo 9. t. m. v društveni sobi. Redni občili zbor pa 20. tm. ob 9. uri dopoldne v krčevinski šoli. Pred občnim zborom bo članski sestanek, ki pa bo 3e pravočasno najavljen. por Mariborski smučarski klub In SK Železničar priredita v nedeljo, dne 13. t. m. smuško tekmo za prvenstvo klubov s startom in ciljem Ruška koča. Tekmuje se v dveh kategorijah: seniori na 16 km. juniorji na 8 km. Start pri koči ob 8. uri Pravico do tekmovanja imajo samo člani kluba prireditelja. Vsak tekmovalec se mora za tekmo prijaviti najkasneje do 11. t. m. Prijave za MSK naj se oddajo v trgovini Stoječ, Jurčičeva ul. 8, za SK Železničar pa g. Fišerju. Tekmovalci, ki se iz opravičljivih razlogov ne bi mogli prijaviti do termina, se izjem, sprejmejo še do 20. ure pri Ruški koči. Razglasitev in razdelitev nagrad popoldan v Rušah! Najlepši spomin. Ona: »Se spominjate, kako ste nekoč zaprosili za mojo roko, pa sem vas odklonila?« On: »Kako bi se ne spominjal, saj je ta dogodek eden mojih najlepših spominov.- Silvester med boksačl. Tovariši, napočil je čas, da dvignem^ čašel Še pol minute, in staro leto je knook - out... Razno Kupim KUPIM IN PLAČAM DOBRO moška in ženska Kolesa, vsakovrstno pohištvo, obleke, čevlje. Starinama, Koroška cesta 3. 77 CENENE POROČNE PRSTANE. kakor prstane s kamenčki 111 vsakovrsten zlat nakit si lah-Slične pojave so preiskovali in dognali ko daste iz stare pokvarjene tudi v Zedinjenih državah ameriških, zlatnine moderno predelati, kjer se je posrečilo zbrati skupaj nekate- p°pnr“^a hltr0 ».i? re konkretnejše številke. V območju Ze- yjnstvru Avgust Jahn, zlatar novo preurejeno, s kopalnico, dinjenih držav je v smislu zadnjega štet- j„ draguljar. Stolna ul. 2. j oddam. Ciril-Metodova 18, ja 40 milijonov ženskih nad 15 leti. Od teh i 5400 I vrata 9. 76 Stanovanie TRISOBNO STANOVAN.lt Prodam MODERNA SPALNICA jedilnica, postelja iz medenine, železna blagajna štev. 3, omare, postelje, stoli, veliki plišasti divan, ;ena nizka, 4 pernice. Vprašati: Koroška cesta 3, starinarna- _ 78 iupujte svoji po. rnbščine pri našilft inserenlih s Izdaja konzorcij »Jutrat v Ljubljani; predstavnik Izdajatel’" in urednik: RA DIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribora