Katolišk cerkven list.
Tečaj XII.	V Ljubljani 15». kimovca 1859.	List 10.
lllll
po milosti Hožji iMvanlinski škof vse verne ovčice svoje ikofije lepo pozdravim in jim vse dobro v Jezusu Kvi-stusu iz vsiga sevca želim.
Preljubi Slovenci, bratje in sesire moje! Itnel je imeniten kralj prelepo vinsko gorico. Žlahne terte iii mladike so v dragim vinogradi rasllc, cvetele in zorile. ter rodile obilno žlahniga blaga. Gorica žlahniga plemena je pa bila med dva mejaša razdeljena, ktera sta dragi vinograd po svoji moči obdelovala.
V mnogojih letih se je tersje narastlo, pomnožilo pa tudi vinogradnikama djanje in skerb. Naj bi žlahno tersje še obilnejše rodilo in se delo oskerbnikam polajšalo, modri kralj razdvojeno južno gorico združi in enimu oskerbniku sporoči, sosedu pa severno stran tvojih vinogradov domesti, naj vsak mejaš (sosed) po svojim kraji sadi, koplje, čedi in veže. naj bo vinograd, skerbno obdelan, kraljeviga serca veselje — lepa gorica kraljeve krone draga jagoda.
Le-ta naprava mcdriga kralja je bila visoko hvaljena, radost se je glasila po vinskih verhih, odmevala se v žitno polje rodovitih ravnin. Prijazno so si delavci roke podajali in si obetali dobro srečo in obiln blagoslov. Oh, naj bi to veselje stanovitno bilo, iu se ne premenilo sladko upanje v žalost, kakor se po sveti rado zgodi! —
Rakova pa je ta prilika od žlahne kraljeve gorice? Razumite milo pesem? Ali znate, de velja Vram, dragi Slovenci, ki ste bili prezvišcnimu Sekovskimu knezo-škofu toliko let v duhovski skerbi? Čedno so Vas vladali dobri viši Pastir, mila je Vam bila njihova pastirska palica. Bili so Vam dober Oča; naj Jim bo hvala in čast! Zdaj so Vas, drage ovčice Kristusove, meni v pastirsko skerb izročili. Dopolnile so se nam serčne želje naše in Vaše; po-dajmo si torej prijazno roko, naj ta sklenitva k vekši Božji časti in v naše zveličanje bo. Vsi naši sosedi nas gledajo, prijatii nebeški obilneje žlahuiga sadja, svetih krepost in dobrih del od nas pričakujejo. Oh poskerbimo, naj bo Slovenska gorica združena, blaga Lavantinska škofija nebeškimu Kralju slava, pa tudi svetimu Očetu papežu in svetlimu Cesarju našimu veselo serce, vsim naširn sosedam pa lepo oko. K temu nam je potreba sosebno treh reči: prave modrosti, stanovitne marljivosti, in pa blagoslova Božjiga.
t. Brave modrosti potrebujemo, pa ne modrosti tega sveta, ki je pred Bogam neumnost, temuč une modrosti, ktiro je usmiljeni Jezus učil, so jo apostoli razoznanili in jo uči sveta katoliška Cerkev, razsvetljena in vladana od samiga sv. Duha. Od te keršanske modrosti velja lepa Jezusova beseda: „Kdor moje besede posluša iu v svojim serci ohrani, on je modrimu možu podoben, kteri svojo hišo na skalo zida." Dragi bratje in sestre moje! dobri Kug je nam Slovencam še ohranil svete vere pravo luč; ni nam še zateninelo , hvala Bogu, prave modrosti jasno oko. Ohra-
nimo zvesto in varno svete vere dragi dar. branimo -vete katoliške vere nauk kakti zvezdo svojih oči. de nas ne o-slepijo krivoverci s svojimi lažmi. Tccitc torej radi v Božji hram keršanske nauke poslušat, skerbno pošiljajte r»vojo deco v cerkvo in v šolo k nauku Božjimu, pa tudi doma govorite radi Vi gospodarji iu gospodinje od ll<>žjih reči. Tako bote žlahnim tertam v Gospodovi gorici podobni, ktcie romeno soluce obsija iu včini. dc obrodijo obilno žlahniga virica prave modrosti, ne pa kalne pijače spak in zuiotojav. O sveta Božja Modrost, ki si postavila na sedem stebrov svoje svete cerkve hram. bodi vodilo škofu iu vsim namest-nikam Božjim, bodi vernim ovčicam družica!
2. Potreba nam je vdrugič marljivosti vsakim« po svojem stani. Delavci Gospodovi smo; razne so naše dela. Bodite pridni vi očeti in matere ljube; v rokah vaših so otroci, žlahne mladike Gospodove. Mati. ki malo dete dojiš, vtisni mu v serce gorečo Ijabav do Jezusa: in kedar po zimi predeš na klopi sede, popevaj otroku svete pesmi in uči ga lepo moliti. Materni nauk je deci juterua zarja. Pa tudi oča uc pozabi, de te je Bog otroku za perviga u-čitclja dal. Zvečer po dokončanem deli sc vsedi za mizo, pozovi deco in baraj, kaj so sc učili, ali so molili lepo. Ob nedeljah iu svetkih vodi otroke k službi Božji, peljaj jih popoldne na polje ali pa na vesele vinske verhe, kaži jim Božje čuda in dobrote, naj hvalijo Očeta, kteri je dober, in brezkončno njegovo usmiljenje. Očetov nauk je deci juterno soluce. Blagor otrokain, ki imajo skerbne boga boječe starše: rastli bojo kakti sadunosno drevje za potokain milosti Božje, ki rodi obilno sadu ob svojem časi.
Na noge, učitelji blagi! v vaših rokah jc šola otrok, mladik Gospodovih dragi rejevnik. I*čile deco brati gladko, pisati čedno, pa še bolj skerbno pravično živeti, se greha varovati, in Bogu lepo služiti vadite jih. Koliko dober učitelj velja, koliko terpi in občini dobriga včini, tega siccr svet malo spozna in slabo plačuje; pa veselite se. pridni učitelji moji, za toliko lepša hoče biti Vaša plača v nebesih. „Oni. ki jih veliko v pravičnosti podučijo, se bojo svetili kakti zvezde na nebi na večne ease :u veli sv. Duh.
Bridni Gospodovi hišniki bodite. Vi gospodarji in gospodinje keršanske; Vas je Gospod svoji družini za škofe postavil: pravi sv. Avguštin. Cujte in varno pazite, de Vam sovražnik, če bi Vi spali, ljulike med dobro pšenico ne priseje. Ne molčite, kedar hudobni jezik med Vašo družino pohujšanje trosi. Varujte svojo družino greha skerb-nejši ko ognja, dc Bog pri Vaši hiši žaljen ne bo. Ne pozabite ojstre besede sv. Pavla, ktera sosebno gospodarjem velja: ..Kdor za svoje in zlasti za domače nima skerbi, je vero zatajil, in jc hujši od n c v c r n i k a." Je Vaše delo težavno, bo Vam mogočna Božja pomoč in lepo Vaše plačilo v nebesih. — Pridni bodimo in marljivi neprenehama vsi: kjer pridnih delavcov ni. tam bo v kratkem naj gorši gorica s ternjem zarašena puša še toliko lepa škofija v malih letih pušava. Ne žalostna pušava
Ktrupnih kac (hudobnih ljudi), temuč vesela gorica polna svetih čednost in dobrih del ima bili novo omejena Lavan-tinska škofija z Božjo pomočjo. »Delajmo torej pridno, d o k I e r j e dan; pride n o c, in ne bo d el a t i v e č m o-»oče: takrat bomo počivali sladko, ako 1110 delali zvesto.
3. Potreba je nam še k naši modrosti in marljivosti tudi blagoslova Božjiga: »Ne on, ki seje; ne on. ki polj i v a, kaj velja, uči sv. Pavel, ampak Bog. kteri rast daje." Dobra sreča vse velja, ktero Bog da. Sedem živih studeneov, svetih zakramentov, nam teče Božje milosti iu pomoči; hitimo tedaj zajemati žive vode za večno življenje, vredno prejemati zakrament svete pokore in presvetiga Bonji-a Tele-a. r.I a z sim prava vinska terta, vi ste moje mladike; brez meue kaj ne zamorete:" veli usmiljeni Jezus, ter nas toliko ljubeznjivo k sebi vabi rekoč: ..Pridite k meni vsi, kteri sc trudite in ste obteženi: jaz vas hočem poživiti."
De se bo rosila milost Božja na vse naše djanje in nehanjc. nudimo vsako jutro iu prosimo vsaki večer Boga. de na>im delam blagoslov da. Prava molitev je zlati ključ svetili nebes. Sv. Pavel veli: »Kdor ne dela. naj ne je; jaz pa po vsi pravici povem: Kdor ne moli. naj tudi ne dela. in naj ne vživa darov Božjih. Molitev je naši duši sapa življenja; kakor hitro molitvo opustiš, dušo umori-. Ne pozabite, drage ovčice, kako lepo nam Jezus molitve priporoča, rekoč: „Prositc, iu bote prejeli, naj bode vaše veselje popolno."
Hočemo dobro srečo imeti, sveti naj nam bojo dnevi t»o.-pou o v i. Ne hodimo ob svetih nedeljah in »vitkih ne na terštvo kupovat alj prodajat, ne na cesto I Ijga vozit brez velike potrebe. Kdor to stori, krade Bogu posvečene dni. in prave sreče imel ne bo. Bog je le tistim ^voj blagoslov obljubil, kteri njegove dni posvečujejo, ter je djal: „Se»t dni delaj, iu vse svoje dela opravi; sedmi dan ie sal.ota alj praznik Gospoda tvojiga lloga: tisti dan ne delaj ti. ne tvoj sin, ne tvoja hčer. ne tvoj hlapec, ne tvoja dekla, ne tvoja živina. Gospod je dau sabotui (praznik) Mago-lovil in posvetil." Prepovedano delo ob nedeljah iu svetkih je Bog preklel, de nima dobička ne sreče. Zakaj je pri ljudeh tako malo teka. joka in javka pa toliko po sveti' Zato. ko ljudje Bogu čast jemljejo, oh nedeljah in Metkih ali mamoiiu. nečisti sladi iu pa haliu (pijančevanju) sluzij<». Dajmo Bogu. kar je Bo/jiga. in dati nam lioce tudi Jtog. kar nam je potrehniga za dušo in za telo. To Vam. preljubi, v pervo priporočim, iu boni priporočal, dokler živim: v-aki dan lepo molite, vsako nedelj« iii svdek službo llo/jo spodobno obhajajte - vsake kvatre saj. če ne v«e-krat. k sveti -povedi in k Božji mizi vicdim pristopite;
tako b....... nehe-kiga kraljestva in njegove pravice iskali:
iu v-e dmgo nam bo naverzeno.
Mi-lim. de jc bilo mojiga perviga guea dovolj; saj dobrim ljudi in ni potreba dolge predige. Pa sc eno besedo nai rerrm \ am. m I a d c n c i. Vi korenjaki i.a-ih slovenskih goric. N: Vam enakih ne na vojski. ne doma. dokler ste pi idni in p-steni. in ne pozabite svojiga Boga. N as hvalijo na- -vetli lesar. Vam hvalo vejo Vasi duhovni pastirji in mi veselo povi dajo. kak i v dosti krajih keršanski mladinci \ pobožnosti in v ker-anskim djanji dekleta daleč prekosijo. 11|, mladi Slovenci. Vi naj -Toi-i \ en« i nase dežele materiie. moriti stebri naše mile domovine. bodiii zdravi iu veseli, pa tudi pošteni in pob »/ni kristjani, kajti piava pobozuost •/a v-c velja, in ima obljubo scdaujiga in prihodnjiga ziv-Ijtnja. liadiijtc se. in naj bo ve-elo Vase seicc; pa ne pozabite, de Vas bore Gospod /.a w to na sodbo postav iii.-Kak.I bi pa Vas pozabil. Vi deklici, nase matere, -vete katoliške cerkve /.lahne cvetlice. Oh naj ho Vase cisto srne prestol itioii) Jezusov, tempelj svetiga Duha dev iško telo. V;i>a lepa duša Ji zu-ova nrvesla. iu ve Vse hč«ri- Mariine. Ne daj Bog, de bi >e dale goljiilnimu s\etu zapeljali, in bi laziergalc vence svoje deviške časti.
Mlado serce mora ljubiti, in brez ljubezni biti ne more, kajti ljubezen je mladine blagost; alj če ne ljubiš Jezusa in Marije, se zaljubiš v pogubljivi svet. rln svet prejde in njegovo poželenje," pravi sv. Joan: „kdor pa voljo Božjo dopolni, ostane vekomaj."
Poprej pa, ko svojo besedo sklenem, še eno naj Vam povem. Meni, Vaši mu škofu, se zdaj ravno taka godi, kakor novimu gospodarju, kije veliko gorico drago prevzel, pa nima hrama, ne tlačivnice, ne vinjekov, ne motik, kteri tudi delavcov premalo za svojo veliko tersje ima. Kako si hoče sirotec pomagati, če mu dobrotniki v roke ne sežejo! Vaš novi gornik sim jaz. Vi pa dobrotniki moji. Zapustil sim svojo staro domovino, rajsko l.avantinsko dolino, iz posebne ljubezni do Vas. V ljubezni ste me sprejeli tudi Vi, ste mi postavili nov hram škofovski, ste okinčili s svojimi ilarmi k Božji časti stolno cerkvo. in tako pripravili prav ljubeznjivo meni in moji prečastiti družini prijeten stan. Bodi Vam hvala in zahvala vsim dobrotnikam mojim. To napravilo je slavno, in zgodilo se je, česar so Vaši predniki dolgo želeli. pa niso vcakali. Gospod nam je dal dan doživeti, de se ga razveselimo, pa tudi zapustimo svojim naslcdnikam (prihodnjim zarodam) veri spomin, kako smo v Marhurgi, v sredi slovenskih goric, škofov sedež vstanovili.
Veliko smo že storili, bodi hvala Bogu in Vam; pa veliko nam jc še storili, de oskerbimo, česar jc škofovi sto lici v sedanjih časih potreba, kakti vsakdaujiga kruha. Naši bogati sosedje imajo semeuiša za mladcnče, ki se za duhovsko službo redijo, imajo mnogo samostanov vernim v telesno in duhovsko pomoč; mi ubogi vsega tega še malo imamo, ali pa celo nič ne. Pa eno imamo, moje drage ovčice: Vaše dobro usmiljeno serce: dobro serce pa iz ljubezni do Boga velike reči naredi, in če jih ne stori, pravo dobro serce ni. Terdno zaupam in se zanesem na Vas, de me lic bote zapustili, kedar Vas boiu še poprosil v pomoč. Nas v kratkih letih na tem sveti ne bo; v hišo večnosti pojdemo vživat, kar smo dobriga storili. Naše lepe in poštene dela pa ostanejo Bogu v čast. našim ponamcam v dušni hasek in veselje. Na pokopi našim se bodo svetile slavne besede: ..Blagor meri vini. ki v Gospodu umerjejo; naj počivajo od svojiga truda: kajti njihove dela grejo za njimi."
Ti pa dobri Bog. Uca usmiljenja in vse tolažbe, kteri si dobro delo med nami začel. to napravilo tudi pri nas napreduj in doverši. Oča luči iu pomoči, od kteriga vsaki dober dar pride, blagoslovi pastirja iu vse njegove ovcicc. Blagoslovi naše žitno polje in lepe vinske gorice, oblago-slovi naše serca, žlahne terte svojiga vinograda, naj obilno dobriga sy,|a rodijo za Božje kraljestvo. Blagoslovi nas trojtiocdini Bog Oča. Sin y in sv. Duh. In ta llozji blagoslov pridi nad nas. in vselej pri nas ostani! Amen.
V Marhurgi 1. septembra IhjU.
Anton Marini, m. p.
I.ava nt. škof.
i*rijfizna Oescft/i r prertinveh znslran tmlchizmor in »noiitreniii tonlser.
Nasa mladost se poduceva na deželi po raznih katekizmih. Nasi katekizmi so pa. bi jaz mislil, p" zdanji obliki, bolj ravnilo (Jlichlsclmur | za učitelja keisanskiga nauka kakor za mladost, ker sv. Pavel uči v listu do lliin-Ijannv ( Iu. 17.): Vera je iz po-dušanja. poslušanje pa po Kristusovi besedi. Ne torej iz branja, desiravno jc branje koristna reč.
Ako sc mladost Ic poverhama nauči suhih zaznav iz katekizma, ji to pac malo koristi v prid svete vire; če sc pa ojstro tirja. de se kmetiška mladost nauči vsiga katekizma. jc to marsikferimii zares težavno delo. in če no moide celo prazno, gotovo ue toliko koristno, kolikor marsikdo misli, zakaj ludi mrk in jud. ako sta dobriga spo-
mina. bi se katekizma naučila, pa bi se njima serce vender morebiti za to ne prenovilo. Naš Zveličar je imel dokaj nevednih poslušavcov tudi iz nizkiga stanu, ki jim je razodeval visoke resnice v domačih in razumljivih prilikah; zakaj bi pa otrokam današnji dan izročevali nauke svete vere v učenih zaznavah in v preterdih lupinah?
Ako so tudi katekizmi z vprašanji in odgovori, so vender preveč polni posnetih zavinenov in so, kar sosebno tiče razodenje Božje, premalo zgodovinski. Naj ložej se je te pomanjkljivosti prepričati, kadar se otroci snidejo k poduku v poletni vročini, in če takrat jih učitelj naganja, se na pamet naučiti n. p.: Kaj je napuh, kaj požrešnost, kaj nevošljivost, kaj je jeza? itd., iu bo kaj lahko zapazil, kako se bodo kislo deržali, kakor bi jih kdo polival s hudim vriskam, ali pa bodo nepokojni in nepazljivi, dc bi bilo skorej treba leskaviga olja. ktero je siccr močno, vender v krisijauskim poduku kar ne zamore predramiti ljubezni do Boga iu do bližnjiga.
Ce sc um mladosti otesujc s Kristusovimi nauki, če sc ji neusmiljeno obklada spomin, če sc pa zraven tega volja kar nič nc omaja, in če se serce nc požlahtnuje, jc to kaj utrudljivo delo, vender inorde komaj toliko vredno kot bi z rešetam vodo nosil. Kjer se s Kristusovim natikam nekoliko uri obdeluje in spomin posebno izurja. se s takim načiuaui celo malo doseže namen, ki jc za zveličanje duše potreben; namreč ljubezen iz čistiga serca. dobre vesti in nehinavske vere. (1. Timot. 1. 5.)
Nekteri otroci imajo precej dober spomin in se nauče odgovarjati gladko vse po besedi, pa tudi radi kaj hitro pokažejo, de jim je Kristusov nauk Ic spominska reč. oni namreč, ker jim nauk scrca ne požlahtni, ošabno zaničujejo svoje verstnike. ki se zavolj zanikarniga spomina težko uče. Komur sc sveta vera le veči del zida na spomin, tudi sadu nc obrodi, in čc bi kdo takiga, ki jc (ako podu-čevan bil, čez kej časa poznej spraševal zastran poduka, bo želel slišati perve besede odgovora, iu potlej, če sc mu še ni izneveril spomin, bo v eni sapi izsnoval odgovor; ce ga je pa spomin že zapustil, bo težko dobiti ali slišati kak pameten odgovor iz njegovih ust, čc bi ga še tako utnno po domače izpniševal.
Poskušaje sim že marsikdaj koga vprašal: Kdo jc dober kristjan? Pa sim tudi slišal odgovor: nTisti, ki moli." (Oportet ununi facerc ct alterum noti omittcrc.)
Ne motim se, ako rečem, de je mnogo mnogo ljudi, ki sami sebe na ravnost dobrim kristjanam prištevajo zato, ker večkrat molijo, k sv. maši hodijo in prejemajo svete zakramente, desiravno v veliki meri, če je le priložnost, slehern dan zanemarjajo dolžnosti svojiga stanu, v starih grehih po več let tičijo in se malo vesti delajo, čc koga kolikor toliko poškodovajo. Pri takih sc namen kristjan-skiga poduka ni dosegel.
Uiakon iz Kartage, po imenu Deogratias, jc pridno pripravljal iu kaj ljubeznjivo podučeval ljudi, de bi sprejeli Kristusovo vero in bili keršeni. On je slovel zastran raz-umniga in prijetniga kristjanskiga podučevanja, pa vender ga je zelo zelo skerbelo, de premalo v tej reči stori, in sam seboj je nezadovoljen. Torej prosi sv. Avguština, dc naj mu v tej reči spiše kaj pripravniga. Sveti Avguštin, preblaga duša, ves vnet od ljubezni do Boga. do bližnjiga in do svete Cerkve, mu spiše za ravnilo v tej reci zares lepe bukvice. v kterih ga oserčuje in mu daje lepe nauke, kako uaj se obnaša kot učenik. kako naj podučeva zgodovinsko. kako naj nikdar ne zanemarja podučevajc doseči
•) Te bukvice je Avguštin Grubar blaženiga spomina obilno pojasnil pod na&lovam: katccbeiisclie Vorlesuns »iber des hcili-gen Augustinu.s Bucb Salzburg 1830. A\guniin lirubar. po-snemaje svetiga Avguština, je spisal dvojo knjig, zares nioj-stersko delo. pod naslovam: 1'raktisrbes llamibuch der hate-chctik. kterih pervi del jc bil v šesto natisnjen v Solnimgradti 1W4.	Pis.
poglavitniga namena kristjanskiga poduka, to jc, ljubezui iz čistiga serca, dobre vesti in nehinavske vere, in de naj vedno skerbi, de tudi tisti, ki poduk posluša, ta tolikanj imenitni namen vedno pred očmi ohrani.
Ali se je čuditi, kjer je pri kristjanskirn poduku poglavitna reč, de se otroci le katekizem dobro vtisnejo v spomin. če jim potlej le nektere šega svete vere veljajo namesto vere? Čuditi bi se bilo, če bi taki ljudje jasne zavmene (zapopadke) imeli od svete vere, ki perviga in praviga namena kristjanskiga poduka morde niso nikdar živo spregledali.
Od začetka je res težavno, otroke podučevati po načinu sv. Avguština, kar jc tudi sloveči učenik Avguštin Grubar posnemal, sosebno ker mora sc učenik sam za vsaki poduk pripravljati, ali kdor hoče prebirati bukvice (dc rudibus catechizandis) sv. Avguština in posnemali lini barja. ki je v tej reči mojster, bo y,a trud obilno p";.lat an. kadar bo vidil. kako sc otrokam volja k pobožnimu življenju naklanja, sc jim serce požlahtnuje in tudi sp< min i,c zanemarja.
Imam katekizem v čislu iu bi bilo želeti, dc bi jih več bilo v vsaki hisi iu naj bi sc marljivo prebirali: vender pa terdim, kar sim že zgorej rekel, de se kar sveto vero tiče. poglaviten namen kristjanskiga poduka kar nikakor ne da doseči, čc sc otrokam Ic spomin g«'sti s tekizmum. Iz Kartage Deogratias je vedno v skeibi bil. le bi premalo umevno ne podučeval ljudi, in de jim mo ie preslabo vkorciiinja v serce ljubezen do Boga; tega str: au se pa mende tudi nobeden, ki podučeva v kristjan-kih tankih, dokler bo svet stal. nc bo iznebil do čistila.
Ako bi pa katekizem zadostivno ravnilo bil zastran otročjiga poduka, bi krisljanski učenik vselej na v se i:sta mogel reči, de je svojo dolžnost skoz in skozi zveršil. berž ko mu otrok dobriga spomina ume gladko povedati vse zaznave in tiabadkc v katekizmu. Kaj bo pa s tistim, ki ima slab spomin, ki nc ume brati, in ne utegne dolgo časa poduccvan biti? Ali ni tudi taki poklican v Gospodov vinograd?
Slovenci imamo molitvenih bukev obilno. V sleherni hiši sc skorej ktere najdejo. Ženskim pa posebno čast gre. dc si vsaka, čc le brati zna, saj eno molitvensko knjižico priskerbi. Druge bukve, desiravno bi podučljive iu kaj koristne bile. sc močno pogrešajo. Marsikteri celo brati pozabi zato, ko nima bukev razun molitvenih, ki sc jih pa nekteri preveč naveličeva. Ali bi ne bilo lepo in kaj koristno, čc bi se sveto pismo obilo razširilo po naši slovenski deželi, de bi ga ljudje, posebno mladenči in dekleta ob nedeljah in praznikih prebirali, ob kterih dneh skorej naj večkrat zahajajo na široko pot hudobij?
Sveti Ilieronim piše v nekim svojih listov, dc so kmetje v tisti dobi okrog Betlehema grede za drevesarn z otko v roci prepevali psalntc, in ravno ta cerkveni učenik v Ki. listu naročujc zastran neke mlade dcklicc. kako naj se oskcrbljujc njena izreja. in kako naj se podučeva. On tole piše: Kadar deklica doživi sedmo leto svoje starosti, in se jame sramovati, iu vč kaj gre molčati in kaj govoriti, naj se uči psalmov. potlej Salomonovih bukev, apo-stoljskiga djanja, cvangeljev itd. To tedaj očitno kaže, de so takrat kristjani vajeni bili sveto pismo prebirati. Tudi so popred brali nekaj bukev stare zaveze in potlej so še le evangelji prišli na red. Salomonove in Sirahove bukve bi bile zares koristne, ko bi se med Ijudstvam razširile, ki v kratkih sostavkih razumevtio in kerpko povedo rtsniec, ki so za dušo in telo. za čas in večnost koristne, li. p. (Pripov. i. b.): rMoj sin! ako te grešniki priliznjeno vabijo, ne vdaj se jim. — ("t. 7.) Ne bodi sam pri sebi moder, boj sc Boga iu odstopi od hudi ga: tvoj život bo zdrav in tvoje kosti polne mu z ga. (1. !'.♦.) Hudobnih pot je temna, oni ne vedo. kje padejo. (5. ) N c č i s t o v a v k i n e ustnice so kot s a t o v j c. iz kterih s c med cedi in nje
*
g c r I o je glajše kot olje, nje poslednj epa kakor pelin grenko in nje stopinje peljejo v pekel. — (Sirah. 0. 4.): Xe znani se s plesavko in nje ne poslušaj, de te smertno ne omreži. C9- 6;) prepusti se nečist niči, de sebe in premoženja ne zapraviš. (9. 7.) Oberni obraz od nališpane ženske. (19. 1.) Delavec pijanec ne bo obogatel. (19. 2.) Vino in ženske store, de modri padejo, in de se razumni zaničujejo. (Pripov. 23. 29.) Komu gorje? l'iga vi mu očetu gorje? Kdo ima prepir? Kdo se prekucne v jamo? Kdo ima rane brez vzroka? Kdo i in a kalne oči? Ali ue t isti, k i pri vinu sede in h i prizadevajo bokale prazniti? — (Sir. 6. 16.) Zvest prijatel je zdravilo življenja, in kteri se Boga boje, ga bodo našli?" Ali bi ne bilo želeti, de bi take iu še mnogo mnogo drugih rekov, kterih en sain več v sebi iina, kakor nektere cele bukve, naši Slovenci prebirali?
Bi morde kdo mislil, de se to lahko zdaj zgodi, de ljudje prebirajo sveto pismo, v kterim je polno prelepih naukov, ker sc sv. pisino v slovenskim jeziku natiskuje in je že razun nove, tudi že precej stare zaveze natisnjene? Res je to lepo delo, ki se ga razveselujemo. Ali bo pa muogo prostih bravcov ga dobilo v roke? ali mu bodo zvezki bv. pisma, ki so v precej veliki obliki, po volji? ali ne bo za siromaškiga bravca cena prevelika? Za drobne molit-venske bukvice marsikteri uterpi komaj nekaj soldov potrošiti. bo Ii taki na sveto pismo mislil?
Ako bi mati potisnila pred slabo dete, ki zavolj glada joka, veliko pogačo, s ktero bi sc mogia velika kad pokriti, kakoršna pogača se peče sem ter tje po svatovšinah in botrinjah, ali se bo s tem jokajočimu detetu ugodilo? Mila in dobra mati, ki se ji dete sm.li in ve, dc bi poleg velike pogače umiralo lakote, ga ne terpinči s celo pogačo, temuč ona odrezuje tanjke in ne preterde kosce ter jih smehljaje podaje detetu, ki se pri tem kaj dobro počuti.
Sme se tudi sveto pismo veliki pogači primeriti, in dc bi dobro teknila marsiLierimu bravcu, naj bi se mu podelila v majhnih koscih. Taki kosci naj bi se pa pridevali raznim molitvenim bukvam. Vsaki pisatelj, ki hoče spisati kake molitvene bukve, naj bi razun svete maše Ic naj po-trebniši molitve vredil po kratki obsegi, iu naj bi svojim bukvam k koncu pridružil ki i kos svetiga pisma, na pr. ^Salomonove pripo vesti," drugi pisatelj naj bi pridružil svoji knjigi: rpridgarja in modrost;" tretji: rb u k ve Si rabo ve." Tudi naj bi se spisale molitveuske bukve zakonskim v rabo, s kterimi bi se tudi z Ruto za-mogle Tobijeve bukve skleniti; zakaj nauk, ki so ga zakonski dolžni \editi. -e pogostama pogreša. Bukvicam sv. Križeviga pota naj bi se priložila zgodba Kristusov iga tcrpljenja po popisu vsih štirih evangelistov, apostolsko djanjc bi tudi ljudje radi brali in bi bilo kaj koristno.
Po takih bukvicah bi naši slovenski bravci kaj radi segali iu če bi jih marljivšc prebirali, bolj bi se jim priljubile. Pa tudi omikani bravci se jih ne bodo sramovali v roke vzeti. Ali jih bodo mar naši omikani učenci zaničevali? O dobi svetiga llieronima so bolj omikane deklice v dvanajstim letu svoje starosti veči del vse Salomonove bukve vedile povedati iz glave; bi tedaj zares čudno bilo, če bi sinovi sedanjiga veka, ki se po deset let vklanjajo modricam, ne prebirali Salomonovih bukev! Naj bi solska mladost kak del svetiga pisma pridno prebirala, bi bila tudi zmožna prav ceniti puhle veterne pisatelje iu bi ne mislila, de je svinec zlato. Pisatelj dijakam dobro znan govori: rKhret die Frauen, sic flechten und uebeu himmlische Rosen ins irdisehe l.ebeu." Beri 31. poglavje Salomonove pripovesti in povej, če ni čast verle žene lepo popisana, in kaj naj ona stori, de čast zasluži iu de je njena cena čez to, kar je od deleč in od poslednjih pokrajin zemlje. Dobra žena je dober dar, ona je bogabojecih delež
in bo možu dana zavolj dobrih del. (Sirah 26. 3.) Čast, komur čast!
Pod solncam je stvarem temna in tudi svetla stran. Tudi temne strani ne gre vselej prezreti; zakaj žene tudi nekterikrat vpletajo bodeče teme v človeški rod. Kaj ga ni, če hočemo resnico govoriti, že perva žena obilno vpletla? „Ni hujši glave memo kačje glave, ni hujši jeze, kotje žene jeza.a (Sir. 25. 22, 23.)
Ravno tistiga pisatelja pesmico tudi učenci kaj radi ponavljajo: An der Quel!e sass der Knabe u. s. vv. So res lepe besede, ki jih zamoremo sladkorni lupini permerili, v kteri teči nezmerno grenko jedro, če se vresničijo poslednje verstice; naj si kdo zakonski stan izvoli na polževo hišico, ne bo manjkalo joka in stoka.
So dežele, kjer prebivavci ljubijo česen in čebulo skorej kot oblizek, in so spet kraji, v kterih. če kdo česen in čebulo sliši imenovati, ga skorej že strese merzlica. Kerpek živinorejic na visokih planinah ne zamore umeti, kako bi človek mogel brez mleka živeti, ponudi pa mleka pri terti izrejenimu, ti poreče, de je hrana za mačke. Cesar se mladi privadi, se stari težko odvadi. Naj bi se mladenčem, dokler se njih slad z bukvami nekterih puhlih pisavcov preveč ne pohabi, marljivo prebirali saj nekteri deli *) svetiga pisma, bi gotovo marsikteri manj zabavljal čez cerkvene pisatelje, ktere pogostama komej po imenu pozna. Vse poskusite, kar je dobriga ohranite. (1. Tesal. 5, 21.)	X.
Slovesnost r Kamni gorici.
(konec.)
Pri naslednjim gostoljubnim kosilu, ki so ga bili v. č. zlatomašnik svojim prijatlam napravili, so nar pred v. č. gospod Vovk napiIi gospodu jubilantu. Pri ti priči je zager-melo streljanje od nasprotniga hriba, ktero se je potlej za-poredama ponavljalo. Gospod zlatomašnik so nato odgovorili: Danes obhajani dvojin god, svojiga patrona in petdeseto leto svojiga ntaštva. Pred vsim drugim bodi hvala od mene ne-vredniga Bogu Očetu, Sinu in sv. Duhu; nadalje hvala vsim pričujočim gospodam, ki so me danes s svojo pričujočnostjo počastili. Vošim vsim pričujočim prečast. gospodam, de bi tudi oni petdeseto leto svojiga duhovstva doživeli in obhajali; vsim pričujočim zakonskim, de bi doživeli in obhajali petdeseto leto svojiga zaročenja; vsim samskim vošim, de bi si po Božji volji svoj stan izvolili in tudi petdeseto leto doživeli. Nekoliko pozneje so gosp. jubilant več zdravic posebej na-pili iu pred sleherno odstavek primerjene pesmice izrekli. Povzdignili so glas in rekli: Bog ohrani našiga ljubiga cesarja Frauca Jožefa, vso cesarsko rodovino, vso vojno, vse ranjene in bolne vojake, ki so kri prelivali za cesarja, domovino iu za nas. — Nadalje: Bog ohrani našiga sv. Očeta, vse duhovske iu deželske oblastnike itd.: — vse tiste, ktere sim jest kerstil, pričujoče in nepričujoče; — vse moje učence, pričujoče in nepričujoče. posebej prečastitljiviga vikšiga škofa goriškiga gospoda A n d reja Gol maje rja; — vse moje
*) Desiravno se zdaj vse sv. pismo v slovenskim jeziku natiskuje, smo tudi mi te misli, de vsi deli za naše ljudstvo niso. ampak le po izbiri in morebiti tudi po okoiišinah in stanu brav-eov. Skušnja priča, de iz stariga natisa sv. pisma so se tisti deli nar bolj brali, kteri so nar manj za prosto ljudstvo. Prav bi bilo. de bi višji po odboru umnih in v sv. pismu znajdenih moi določili, kteri Jeli naj se ljudstvu v roke dajo in posebno priporočajo po čast. duhovstvu. V nemšini imajo neprecenljivo delo: Die heil. Schrift von \Vaibl. v kterim je tisto iz sv. pi.-ma posneto in prav serčno razlagano, kar je za ljudstvo primerno; kaj taciffa bi bilo tudi Slovencam privošiti. Vr.
•¥) Njih oiilost goriški knez in vikši škof. rojeni Radoličan. so bili v Radolici pervi čas svojiga šolanja posebno pridin in moder učenec visokočastitiga gosp fajmoštra. in Njih blago serce Jih je naklonilo, se pri ti priložnosti svojiga nekdanjig.t ljubljeniga učenika hvaležno spomniti ter so jim v prav prijaznim in priserčnim listu srečo vošili. Po vošilu vsih pričujočih se je to pismo med kosilam bralo. — Š to priliko opomnimo, dc
bivši gg. kaplane, pričujoče današnje ministrante, vse šolske gospode: okrajniga in domačiga šolskiga ogleda, vse Kain-ničane in Kropničane, poslednjič vse, ki se za mir poganjajo itd. Nato je gospod dr. L. To man gospoda zlatomašnika z naslednjo napitnico nagovoril:
Kipi mi od veselja serce, de mi je sladka priložnost, Vam prečastiti Gospod fajmošter, v imenu vsih tukaj zbranih gospodov izreči preserčno češenje in iskrene vošila; — kipi mi serce, ko se spomnim, de iz Vaše roke na mojo glavo je lila blagoslovna kaplica, ki me je posvetila otroka Božjiga, ko iz Vaših ust so mi donele pervič resnice večne.
—	Kako imenitna godova praznujemo danes ob enim! Sedemdeseto in peto leto Vašiga življenja, petdeseto Vašiga duhovskiga pastirstva! Oj presrečni Vi, prečastiti gospod fajmošter! de dal Vam je Neskončni in Večni doživeti v sreči in zdravji slavni dan!
Rekel sicer je gerški modrijan, de mladiga bogovi k sebi pokličejo, kteriga ljubijo, — ali kteriga „Bog" — pravi in „edini" ljubi, njega pusti dolgo živeti, de konča pozno svoje dneve v korist in prid domovine, človeštva!
Dospeli ste verh mnogozasluženiga življenja. Ozrite se nazaj — z zadovoljnim in radostnim sercam; nam pa dovolite, de se ozremo z Vami vred nazaj v preteklost in opomnimo Vaših zaslug!
Veselo se razlega inarsiktera pesmica, ki ste jo zapisali Vi narodu, in pričala bode v prihodnje de Vam je bilo v persih milo serce!
Koliko truda in muda ste imeli shranovaje starinske dragocenosti; koliko ste oteli in obvarovali pogina domačih svetinj, priča naš domač „muzeju£) iu dokazujejo druge enake shranila. Vsako rodoljubno djanje ste podpirali rado-voljno in djansko. Hvala in spomin Vam zato ostaue v narodu!
V poklicu svojem duhovnem vedno skerbeu pastir prestali ste mnogo terpljenja.
Vpepelil je leta 1828 hud požar Kamnogorico. Tre-balo je podpirati, tolažiti, svetovati in pomagati na noge.
Prišla je huda ,,kolera" leta 1855. Strašno je bilo. Pri delu, na ulicah, v cerkvi — povsod cepajo bolezni napadeni — v smertno naročje. Stare nožice Vaše plazijo po revnih stanicah od hiše do hiše. Nevtrudeno ste jim delili zemeljske iu nebeške pomoči? Noč in dan Vas skerb in ljubezen kličete s hriba visociga od cerkve doli v Kamnogorico, kjer sta se bila strah in smert zaročila.
Hvala Vam preserčna, prečastitljivi gospod fajmošter! Nikdar Vam ne bode pozabljeno Vaše to djanje! Ce je bilo očitno spoznanje zaostalo: Vaša zavest Vas plačuje, v naših scrcih Vam jc brezmerna zahvala in veden spomiu!
Pa Vaša duhovna ljubezen ni se skazovala samo domačim. — čez morje je segla z darili. V Gondokori od Vas sužnosti oprostena keršena deklica danes moli za Vas
—	svojega rešenika, — očeta!
so gospod fajmošter prejeli tudi veliko druzih vošilnih pisem od vsih strani, na pr. od visokorodniga gr. Hugona Turna-\alsasina. v kterim blagorodni grof opomni, de so gospod jubilant že od nekdaj naj priserčniši prijatel gr. Turnove hiše — pravi prijatel do groba, ker so grofovimu ranjcimu očetu in materi na smertni postelji oči zatisnili. — Tudi ljubljanske gospe Uršulinarice so vis. čast. gosp. jubilanta ob tim veselim godu počastile. Poslale so jim pozlačeno tablo s prelepo ma-lano razcveteno cvetlico in cvetne peresa v kroni nosijo imena obeh častitih gg. duhovnov in vsih gg. Uršulinaric. Na treh spodnjih zelenih peresih pa se berejo imena treh samostanskih zamurk. ki so gospod fajmošter njih dobrotnik in so jiin tudi srečo vošile k temu lepimu godu. Za ta spomin je posebno poskerbela č. M. Benedikta, ki je rojena Kamnogoričanka ter farmanca v. č. gosp. fajmoštra.
•) Opomnimo samo. de se njih ime v darilnih zapisnikih že 91 krat bere. in že spet novih reči v ta namen pripravljenih imajo.
••) V poslednjim listu je po zmoti rečeno „v Radolici*4. namesto „v kamnogorici."
•**) Znano je, de so gospod fajmošter posebni prijatel afrikanskiga misijona, kterimu so že mnogotere, zares spomina vredne darove na oltar položili, zlasti tudi več otrok iz sužnosti odku-
„Kteriga rBogu ljubi, ga pusti dolgo živeti, de konča pozne svoje dneve v korist in prid domovine, človeštva.* Srečni tedaj Vi, prečastiti gospod fajmošter, dvakrat iu trikrat, ker spolnili namen ste Božje ljubezni!
Srečni živite še dolgo in dolgo let! Za zdravje Vaše, v srečo Vašo dvigujemo svoje serca k Bogu, dvigujemo zdaj svoje čaše, ki v njih verši vince, kakor kerv v sercih za Vas, in zavpijemo: Bog Vas živi!
Morebiti nc bo prederzno, ako opomnimo, de dobro in vkusno kosilo je nar starši (84letua) kuharica naše škofije sama pripravljala. — 27. u. m. so v. č. gospod fajmošter v spomin veseliga praznovanja tudi uboge domače blagoserčno obdarovali.
Imeli bi še marsikaj povedati, de pa ne bo spis preobširen, prejenjamo in opomnimo samo, de vsi gg. gosti so se razšli razveseljeni in s serčniin vošilam, de bi Bog tako blaziga gospoda zlatomašnika še veliko let njim in drugim v blagor ua duši in na telesu poterdoval in zdra-viga ohranil.	M. M.
Ogled po SioeensHim in dopisi.
Iz Ljubljane. Pri poslednjim zboru (kapitelnu) CC. 00. sv. Frančiška so bili naslednji samostanski vikši ali gvardijani izvoljeni: Za Kostanjevico pri Gorici v. č. O. E v s t a h i O z i ni e k; za Kamnik v. č. O. G e u c r o z Maršal; za Pa z en v. č. O. Vilhclm Rizzoli; za Klanjcc v. č. O. Magen Bosček; — za Brežce \. č. O. Teodor Zajic. V druzih kloštrih so ostali poprejšnji. Sicer pa se preselijo naslednji vv. čč. OO. tako-lc: lj V Ljubljano: O. Man s ve t Smajdek za namestnika ali vikarja in O. Konrad Logonder za oskerbnika v delavnišnici. 2) V Ter sat: O. Florcntin C ven k za krajnskiga pridigarja in organista. 3) V Kostanjevico: O. K o r n e 1 i A r k o, doveršeni bogoslovec, za lektorja v 7. in 8. odredu. 4) V Novo mesto za gimnaz. učenika: O. R o g a I a t Stamcer, in O. Frančišk Samotorčan; O. Tadej Gregorič pa za učenika v normalnih šolah. 5) V Kamnik: O. Alfons Smolič za namestnika in O. A m and Maucr za učenika. 6) V Pa z en: O. Viktor Mi halo vi č za giinnazialniga vodja, O. Kri/, ostom Pečar in O. Janez Žibrat za gimnaz. učenika; O. Andrej Kcršič za kateheta iu O. Maksimilijan Gcstriu za učenika v normalnih šolah. 7) V Samo bor: O. Ambrož K os tanje v ec za kateheta. 8) V Klanjec: OO. Jak op M e š k o in F e 1 i c i a n M a t a v š. 9 ) V K a r I o v e c: O. Feliks V resic za namestnika in gimnaz. učenika. O.Justin Kus za oskerbnika v bolnišnici, O. .luli Brunncr in O. Juri Novak za gimnazialna, O. Gavdioz Lom-berger pa za normalniga učenika. 10) V Brežce: OO. Klemen Polja ne c iu Kap is t ran Barbarič za učenika. 11) V J as k o: O. Matija Pcmcc za pridigarja.
Iz Ljubljane. Gospod 01 i vic ri jc v Ljubljani in pričakuje svojiga tovarša, kteri ima v kratkim z več otroci iz Egipta priti.
Iz Ljubljane. 14. t. m. Zdaj zdaj pojdejo v natis poslednji rokopisni listi za veliki ncmško-slo venski besednjak, kteriga je ranjki Vodnik 23. grudna ob 7. zvečer 1806 po svojim dodelal, ga slovenska družba 13. kim. 1852 dopoldne ob 10. obširniši zveršila, ga mnogi slovenski jezikoslovci več ali manj prebirali iu dopolnovali, poslednjič pa gospod Matevž Cigale na Dunaji \>c v red spravil, šc obilno zmnožil in do verši I 14. tnal. serp. opoldne 1859, ter so ga ranjki mil. knez in škof Anton Alojzi z mnogimi jezerji goldinarjev založili, gosp. Jožef Blažil i k pa ga natiskuje.
pili. Opomnimo samo. de je njih perva cerna duhovna l-či, >1 arij a 1'ršičeva. z Jižefam Vodicam, ki so ga \ ..dicanje odkupili. v liondokori omozena. Tudi ljubljan-kim zaiuurc.uu so že marsikaj dobriga storili
Iz Marburga 12. septembra. K. Kar so štajerski Slovenci že tako dolgo želeli, in za kar so že tolikokrat iu tako serčno prosili, to sc je te dni z Božjo pomočjo srečno dopolnilo: Lavantinski škofijski sedež je prestavljen s Koroškima na Štajersko, v prijazno mesto Maribor, in prctečeno angcljsko nedeljo so ga naš premilostljivi knez in škof Anton Martin vse slovesno in častito v posest vzeli. V saboto poprej smo pervokrat v novi stolni cerkvi slovesno cerkvene večcrnice peli in na večer od G do 7 je zvonjenje vsih zvonov po vsih cerkvah novo pridruženiga dela školije naše vernim oznauovalo, de so novi viši pastir, od sv. Očeta jim poslani, k njim prišli in pastirsko palico, ktero so jim sekovski knez in škof O tok ar Marija izročili, v svojo roko vzeli. Po pravici so se vernikam in duhovnam goste solze vtrinjalc, ko so nedeljo poznej pastirski list po cerkvah brali, v kterim so sekovski škof od svojih slovenskih ovčie slovo vzeli, ki so jim vsikdar po očetovsko ljubili, in njih pobožnost in gorečnost pohvalili, in jim enako pokoršino in ljubezin do noviga višiga pastirja priporočali, kakoršno so Slovenci tudi njim vsikdar skazovali. Ali v ne manjšim veselji so se jim serca topile, ko so jim tisti večer zvonovi prihod noviga višiga pastirja oznanovali. kteri bodo zamogli zanaprej v slovenski besedi s svojimi duhovnimi otroci govoriti, kar do zdaj nemškim višini pastirjem se-kovskim ni bilo moč. Priča tega veselja so bile množice ljudstva, ki so še prednji večer v mesto prihajale; priča obilni duhovni, kterih je bilo okoli 100 od vsih. tudi prav daljnih krajev skupej prihitelo; priča marburško mesto, ki jez veliko marljivostjo višimu pastirju častiti obhod pripravljalo; priča pa še zlasti nova stolna cerkev, kteraseje zares v začudenje vsili v presilni lepoti lesketala, in na znanje dajala tisto prevelik > hrepenenje svoje, s kterim je že toliko let želela včakati dne. ob kterim bi sc kakor vredna nevesta zaročila na veke iu veke z vzvišenimi škofi Lavantiuske cerkve. Sabota je slovo vzela v spevanji milih pesem, ktere je mestna pevska družba o poznim mraku še pred knežjo dvorano prepevala, in mogočiu strel in slovesna muzika sta zopet zlato zarjo angeljske nedelje napovedala. V semiuišni cerkvi sv. Alojzja smo pričakovali zbrani duhovni. mestna gospoda in truma ljudstva, milostIjiviga kneza, kteri so ob osmi uri tukaj tiho sv. mašo slišali, in poprej še lepo podobo sv. Aloizja blagoslovili, ktera zdaj veliki oltar lepša, in ki jo je častilo predstojništvo tukajšnje gimnazije s podporo mestnih dobrotnikov za blizo 140(1 gl. omislilo. Še preden se jc ta sv. maša pričela, ste jelc obhod blizomestni fari: gamliška in šen-peterska, in predmestni fari sv. Magdalene iu Matere Božje, kterim sc je potlej pridružila presilno dolga versta mestnih prebivavcov, po stanu in rokodeljstvih razločenih, duhovnov, cesarskih in mestnih uradnikov in cesarskiga voj-ništva. V sredi te častite procesije so stopali milostljivi knez. od treh infuliranih prelaiov in prečastitih korarjev spremljani, s pastirsko palico v roki. in so grede s svojim spremstvam vred pobožno sv. roženkranc molili. V cerkvo pridši srno opravili nar poprej molitve, ki so navadne pri škofjim obiskovanji farnih cerkev. Na to so nagovorili namestnik marburške dekanije. preč. gosp. Jožef Kos tanje vic. predmestni fajmošter, v kaj lepim latinskim nagovoru mi los t Ijiviga kneza, sebe in duhovne brate Njih Milosti priporočajo. Ko so poslednjič v svojim iu vsih pričujočih imenu v znamnje duhovne poroke in zaveze z novim škofam. Njih roko in perstan poljubili, so povzeli besedo milostljivi knez. so v preizverstnim latinskim nagovoru svoje nove duhovne sine nagovorili ter jim razlozili. po kterih načelih de hočejo svojo težko službo med njimi opravljati iu h ka-košnjimu delu de jih v teh težavnih časih zlasti povabijo in opominovajo. Stopijo po'mu na prižnico in so v svojim pervim pozdravu vernikam na tri vprašanja odgovor dali: Kaj želite vi od nas"' — kaj želimo mi od vas? — iu kaj želi II.»g od nus v si h? Po pridigi so peli slovesno sv. mašo in po maši zahvalno pesem, s ktero je bila lepa
cerkvena slovesnost dokončana. Mestnjani so svoje veselje nad tem dnevam še posebno lepo s tem na znanje dali, de so vse bolnike v občni mestni bolnišnici s prav dobrim obedam smodkami itd. razveselili. Zaupamo, de bo spomin tega dneva v tem mestu v blagoslovu ostal, in de bodo njegov sad vživali še pozni rodovi.
Ker je bilo dosihinal premalo duhovnov v mestu, se tudi ni mogla beseda Božja tako obilno oznanovati, kakor bi bilo za 8000 mestnih prebivavcov za obširne predmestja potreba, zlasti ker so Slovenci in Nemci vse križem na-mešani. Zato je bil tudi precej po pridigi nov red sv. opravil za prihodnjo jesen oznanjen. V tako imenovani slovenski predmestni fari, proti železnici ležeči, bo zanaprej ob 11. uri ob nedeljah in praznikih tudi nemška pridiga in potlej tiha maša, v predmestni fari sv. Magdalene bo ravno ob tej uri slovenska pridiga, obe te pridige bodo učitelji bogo-slovstva še z nekterimi drugimi duhovni opravljali. Ker je v mestu toliko slovenskih poslov in rokodeljcov, bo zanaprej v serainišni ccrkvi sv. Alojzja ob nedeljah in praznikih ob 5 zjutraj sv. maša in potlej slovenska pridiga, popoldan ob štirih pa po slovensko keršanski nauk in sv. žegen. Te opravila bota mogla učitelj pastirstva in duhovni voditelj iz seminiša z bogoslovci vred opravljati, kteri bodo po tej poti naj lepši priliko našli, se polagama prižnice privaditi; ob enim bodo tudi spovednice v cerkvi sv. Alojzja semeiiišnim predstojnikam in učiteljem bogoslovstva odkazene. Učitelji bogoslovstva pa so naslednji: Preč. g. dr. Jakob Stc-pišnik, korar. učitelj cerkvcniga prava; — dr. Jožef Llaga, sv. pisma stare iu po nekaj tudi nove zaveze in iztočnih jezikov. — Martin K o v a č i č in J ur i M a t i j a š i č, učitelja verne (dogmatike); — Matija Sinko, učitelj nrave (moral); — korene Kerg, zgodovine in po nekaj sv. pisma nove zaveze; — Juri Caf, pastirne in hatehe-tike. Razun teh bodo še učili gg.: preč. g. dr. Janez Vošnjak, korar, propedevtiko, — Martin Ter stenj a k, cerkveno umctalnost (kirchl. Kunst), in Franc Košar, liturgiko. —
Ker so prečastitim gg. korarjem, kakor konzistorialnim svetovavcam, duhovnije in duhovni marburškiga okroga premalo znani, je bilo v pervi konzistorialni seji, ktera seje 1. septembra obhajala (tedaj ravno tisti dan, ko so milostljivi knez duhovno vladarstvo marburškiga okroga vradno nastopili), število djanskih konzistorialnih svetovavcov nekoliko pomnoženo, z možmi teh krajev, kteri so te časti in tega poklica v resnici vredni. Tukaj sledijo njih imena, kterim ob enim še druge izvolitve in spremembe v naši škofii pridenemo, ki so se od tistiga dne zgodile. Djanski konzistorialni svetovavci in ob enim svetovavci pri zakonski sodnii so izvoljeni preč. gg.: Franc Tepe, častni korar sekovški iu dekan jareninski; — Jožef Kostanjevic, marburški dekanij ' i namestnik iu fajmošter v slovenski predmestni fari: — Marka G laser, duhovni svetovavec sekovski in fajmošter pri sv. Petru. Bjanski konz. svetovavec in prisednik pri zakonski sodnii je izvoljen preč. g. Juri Matij asi c, učitelj veroznanstva na gornji gimnazii marburški. — Duhovni svetovavci so izvoljeni preč. gg.: Matevž Korošak, dekan frauheimski: — Juri Tu tek, dekan šent-lenarski; — Anton Lah. dekanijski namestnik lembah-ški, in Martin Terstenjak, učitelj veroznanstva na spodnji gimnazii marburški. Škofovi dvorni kaplan, tajnik konzistorialni in pri zakonski sodnii. je imenovan Matija Modrinjak, bivši tukajšnji kaplan pri mestni fari. — G. Martin Godi na je postavljen fajmešter v Šmarjeto pii laških toplicah. -- Prestavljeni so gg. kaplani: Gašpar Ceneč v Šmarje; — P e t c r E r j a v e c v Kozje; — F rane Trafenik v šen-Pavl pri Preboldu; — Anton Šiba v v Bistrico; — Simon Pihler v Doberuo; — Juri Ccrin k vsim Svete i in; — Mihael Vogrin v šen-Lenard. Cuicrli so preč. gosp. Franc Križaj, duh. svetovavte in dekan novoccrkevski. R. I. P.!
Iz Kaire piše gospod provikar Kirchner o začetku t. m.: Tudi zdaj ti ne morem obširno pisati, ker v nekterih tednih bomo iz Kaire odriuili in moja uboga glava bi ini skorej počila od tavžent več i h in manjših misel in skerbi, ki vse le samo na me teže. Ze začenjam hudo čutiti težo, ki na meni sloni, in skorej zanesljivo mislim, de je ne bom mogel prav dolgo nositi. KavHo de sim bil dospel v Kairo, že najdem bolniga eniga misijonarjev, ki sta semkaj prišla iz Jeruzalema in sta name čakala; vender ne tako, de bi se bilo kaj hudiga bati. Ali v nekterih dneh je merzlica tolikanj pritegnila, de ga ni bilo več moč oteti. O. Luigi da Car-pasio, mlad gospod, predobrih zmožnost in izverstne pridnosti, je pervi dar, ki je bil iz frančiškanskiga reda za naš misijon odmenjen. Sc tisti dan je O. Janez Keiuthaler nevarno zbolel in že sini se bal, de bo druga zguba. Njegov napad pa sc je na prav obernil in v eniui tednu je bilo vse dobro. Silno pretresla me je smert verliga škofa (Svete zemlje v. č. gosp.) Guasco-ta, ki je v mojim naročji sklenil. Bil jc prišel k šolski skušnji (iz Aleksandrije, kjer jc bil njegov sedež) v Kairo, je imel pri ti priliki pri gospeh dobriga Pastirja" še poprejšnji dan nagovor, se jc slabiga čutil; in ko sim ga hotel drugo jutro obiskati, že ni bil več pri zavednosti; ob dveh (popoldne) 2<>. vel. serpana je bil že mertev. Njegova zguba bo zanesljivo britka tebi, kakor meni. bil je priserčin, odkrit prijatel našiga misijona. Čezmerna vročina v Kairi je več enacih smert napravila. — Pred nekterimi dnenii je prišel v to mesto Don-Danielc Comboni iz Hartuma, kjer sc ni mogel nikoli iz merzlice izkopati. Prinesel mi je žalostno naznanilo, de je izverstni misijonar Angelo Melotto umeri: kmal ko je bil od sv. Križa v Hartum sc vcrnil, je za mcrzlico omagal. — Zdaj sta v Hartumu šc misijonarja G i o v a n n i B e 11 r a m e in Hal Bos k o, pri sv. Križu Lan z iu Kaufnianii, v Gondokori Morlang in Viehvvcidcr. Bog jih ohrani, dokler jim novo misijoniše v Selalu ali kje drugej daljši in bolj žive delavnosti nc zagotovi, kot je bila dosihmal. Ali tudi vstanova noviga niisijoniša ima silne pritcžuosti, zlasti ko bi sc tako hitro napravilo kakor je ravno potreba. Vse bodi Bogu zročeno! — Vse misijonske prijatle prav lepo pozdravim.	M. Kirchner, I. r.
Iz Aleksamlrijc piše ondotni misijonar za Nemce, v. č. O. Janez Peter Jančovič, de je žc douiu v G rade c napravljen, in bi utegnil zdaj že ondi biti ali pa kmal dospeti. Sta ravno menjala z O. lic i n t h a I a r j c m iz Gradca, kteri je zdaj na potu v srednje-afrikanski misijon z gosp. Kircbnerjcm. O Jančovič jc bil veliko let v Egiptu, poslednji cas vikati v frančiškanskim samostanu, in se je prav sercno obnašal: bil jc pa tudi nejevoljin nad marsikterimi evropejci. ki se v pohujšanje ncjevernikain na ptujstvo prav zauikaruo iu zanicljivo obnašajo.
Verla Danica! Sama veš iu znaš, dc te še nisini nadlegoval; *) ali ker sini ze večkrat priložnost imel, se prepričati, de dobro rada med svoje verstice vzameš, naj že pride od kodar hoče, se prederznem, ti drobtinico od laskiga boriša i/, življenja nekiga najuiga domorodca podeliti, t. j., le spisek i/, lista, ki ga je verli pa tudi pobožni vojak svojimu stricu, čast. gosp. Jan. Brccelnik-u. fajnioštru pri sv. Jerneju ( v Barkoli | poleg Tersta iz llasanc pisal. Ta vojak naddesetnik (Itldvebel) pri našim krajiiskim polku, se pise Brecelnik, iu je bratrance čast. Očeta Ambroža0**) sedanjiga gvardijana kapucinerskiga reda v školji L«.ki. in pa gori imenovaniga g. duhovnika. Vidila boš. moja Danica! tudi iz tega pisemca, de kdor se Boga derzi, ga on nc zapusti. Pi^c pa naš junak tako-le; ..Ljubi gospod stric! Zdaj imam perložnost in Njim	to pismo pisem, ker
•) Z.t tako ..na«tli'So~ no vem <lrozi<ra k.ikor prav priserčno li v a I e ž n o s i. in ;iko smem. naj željo razodeiicm. ile naj lii sc ponavljali.	Ihnira.
*") H.t£ Njih naj živi.	p;.,.
Ne zamerite, če ~onikamo.~	|,i>.
od 12. majnika do 4. velkiga serpana je bilo moje prebivališe le pod milim nebam. Jim dam vediti, dc sim zdrav. Bodi hvaljen Bog tavženkrat, ker si me še pri življenji ohranil!
Berž ko smo iz Milana na Piemonteško prišli, smo bili že pred sovražnikam in se začeli z njim poskušali. Francoz je bil dosta močneji v svoji armadi, kakor pa naši, ki so pa tudi vcasi preveč ljudi varovali. To jc vzrok, dc smo priinoraui bili, se nazaj pomikati. Vročina jc bila huda, še huja pa žeja, in sicer taka, de jih je dosta od nje omagalo in na cesti obležalo.
Tisti dan pred Krcsain pridemo že pozno zvečer v vas Montrameiigo. in tam siuo mislili vender enkrat brez skerbi nekoliko počiti se. ali pražili up! — Drugo jutro prav za rano začnejo topi pokati, kadar siuo šc ravno. ak.» pravna golili tleli, sladko spali. Pa ko bi trenil, smo ua no-ah iu v Božjim imenu sovražniku nasproti hitimo. Ob v zjutraj se spopademo iu se ž njim poskušamo, dc jc veselje bilo. Vender pa tako hudo na nas sili. de smo ga mogli šestkrat z bajonetam naskočiti. Tukaj sim jez zmiram /ravcu bil. Sovražnik je vselej retiriral (se umikal I. pa spet pomoč dobi iu na nas plane. Mi pa poskakamo po grabnih, ali pa za drevesi ticimo, iu ga tako klestimo, de se sploh v beg poda. Ta klatviua je terpela do devetih zvečer.
Kako so krogle žvižgale, Njim ne morem povedali. Vsak, ki je tu bil, si jc mogel mislili, de le eden izmed nas nc bo živ ostal. Mene, ako bi bil le za ped bolj na desno ali pa na levo stal, bi bilo zadelo gotovo več ko dvajset krogel. Za lakoto že ui nobeden porajtal, le žeja žeja je bila tako huda. de smo clo vodo s kervjo zmetano pili, ker mertvih iu ranjenih je ležalo, kakor o želvi snopja na polji. Bili so marsikajni ran jenci. Tu je ležal eden In cz roke. lam drugi brez noge in tretjimu so se čeva iz trebuha motale. Tu pravi eden: ..Pomagaj mi prijatel!" Tam kriči drugi: ..Za Boga! vsirelime. de se ne bom toliko icrpiucil:•« (Sleherni mende ve, de laka morija bi bila za oba strašili greh iu nikoli ni pripušena, Vr.) kar nas je paše zdravih bilo. smo bili skoraj popolnama zmešani. Za pu»nc krogle že kar porajtal ilisiui. ker se mi je zdelo, kakor de me nobena zadeti ne more, desiravno tako naletovale >o, kakor dež od neba. kroglam lopov sim se tudi umikov al. ker so tako strašno butale, kakor naj huja borja ua Krasu. Tudi moje oblačilo sim prestreljeno na-el, meni se pa vender nič zlega zgodilo ni. Prav res. druziga ne morem reci. kakor to, de le gospod Bog. preljuba Mali Božja iu pa moj zvesti angel varh so me varovali, de sim še pri življenji ostal. Koliko lav/.ent fantov je strašno smert našlo, katirih dus se naj usmili vsigamogoeni Bog. iu jim daj večno življenje!
Na to, dc sini nekaj cez devetdeset maršov storil, -e znajdem zdaj v Itasaui. kjer vender če/, dva iu pol m.--« a mizico in stol imam. Ce pomislim, kolikrat sim v veliki vročini, kolikrat v gostim dežju ali plohi markiral, iu de ni bilo tako geni iga in slabiga vremena. de ne bi se bil /na-el pod milim nebam. de sim malokdaj čevlje izul. in de s,- mi je telečnjak ( kani-lra ) skoraj lierbta prirasel, druziga reči ne morem, kakor de le tisti, ki v Boga popolnama zaupa, z Božjo pomočjo tudi v-e prestane. Sklenem iu Jih i/, sena pozdravim itd." — .Mi pa le -c samoto pristavimo, d.- ako ravno je roniciu pregovor, de vsaka krogla ne zadene, vedno pa le resnične ostanejo besede -v. Duha. ki pravi: Gospod bi poslal svojiga angela, ki le bo \•••lii tvojo p.m. 1. Moz. 24. 1».
Jšfi2f/let? ho	srci*r.
Z Dunaja. Svitli ce-ar so proteMantam na Ogerskim. Ilervaskim. v V ojvodini iti lianam mnoge pm-io-ti zastran njih notranjima cerkveniga življenja. -olstva itd. dodelili, in tudi druge okrajiuc nove uredbe pr « akujejo. Bo morebiti iicvo>||jvi kiik zavoljo katol. ..k o u k o r d 11 uu od ene strani kaj potihnil.
Za Parmo, ktero lioce Sardinija pogoltniti, sc je
jela Spanja potegovati; njeni poslanci se vpirajo zoper pun-tarske pohlepnosti pri dvorih velikih vlad in pet španjolskih vojnih bark je prišlo pred Genvo, — pravijo, de na svet iz Pariza.
V	Livorni, Flo renči i in drazih puntarskih laških krajih je velika draginja, revšina in lakota. Punt le podira in razdira, tapta in pokončuje; jesti in piti pa vender hoče, kar nc gre skupaj. Kjer se v Livorni gospod ali gospa prikaže, jih stari in mladi gladuhi obsipajo; gnjusno in sramotno jc, ko se derhal po 20 do 30 nadležnih in silnih be-računov dervi za vozaiu. Poprej so voz zadervili in so taki drušiui ušli, zdaj pa bi voz germada kamnjev spremila, ako bi se ue ustavili in gerdunov ne obdarovali. Tako je v puntu in drugač ne more biti; zakaj punt nima časa delati, on ima s tem dosti opraviti, de razdira, kar je mir postavil, — de je, kar so poštene roke pridelale, — de ropa, kar je pravica prihranila. — Punt je iz pekla, pun-tarjc pa bo pekel požerl, kakor je zemlja Koreta, Datoua in Abirona.
Ljudstvo v Toškani se iz svojiga spanja budi in spoznava čczdalje bolj, kako so ga škricarski puntarji slepili. Prošnja do francoskiga cesarja za povernitev velikiga vojvoda kroži po Florencii in veliko veliko se jih podpisuje, tcrgovcov, delavcov in ljudje iz služniga stanu. Pričujoč-nost francoskiga poslanca jim k temu serčnost daje. Mladi fcrkcži in plačani podpihovavci puntarske vlade pa na vse svitke gredo in to razodevanje poštenih želj ovirajo. —
V	M od en i je pod diktatorjem Farinam revšina, sol-datje godernjajo, ki jih Garibaldi ne more plačati.
Vikši škofje 4 cerkvenih okrajin, Florencije, Pize, Luke in Sijene so vpor razpisali zoper dva razpisa puntarske vlade.
Vikši škof v Ha veni. kardinal Falkonieri, je umeri. Bil jc iz imenitne stare florenške rodovine tega imena, ki ima že 2 svetnika, namreč, zveličaniga Aleksi-a Falkoni-eriana . zmed vstanovnikov servitovskiga reda, in sv. Juli-jano Falkoniersko. Aleš Falkonieri je bil tudi svojiga brata pregovoril, de jc dal zidati silno imenitno baziliko nalla santissima Annuziata44 v Florencii.
Naznanilo od 26. uniga mesca pravi, dc sv. Oče papež so bolni in že 6 dni k njim zdravniki hodijo: imeli so že poprej bolezen v nogi, zdaj pa se je rana odperla. Telesna bolezen, še bolj pa žalostni stan po njih deržavi življenje kali iu jemlje sv. Očetu navadno jasnost. Govorijo od svoje smerti in od naslednika.
Naznanila od 6. t. m. pravijo, de sv. Oče zavoljo mcrzličniga napada že več dni nikogar k zaslišanju ne spre-jemljejo. no pa vender toliko bulji. dc se bodo v kratkim na svojo pristavo v Kastel-Gondolfo podali. — Med kardi-nalam Antonelam iu špaujolskim poslancam Rios-Rosas-am jc pogodba podpisana, de bo španjolska za ktero koli potrebo sveti vladi vojašino na ponudbo imela.
Tudi iz mesta Forli so jezuiti pregnani, in vse njih premakljivo iu nepremakljivo premoženje v prid mesta po-grabljeno. Tu je že štirnajsta hiša, kar so jih mogli 00. jezuiti od začetka punta zapustiti. — Kakor v Bolonii tako se je mogel v Fcrari vikši škof s cerkvcniga obiskovanja domu verniti, ker puutarska vlada cerkvenimu premoženju žuga: nc ve se pa. če bo tako ropanje zamogel ubraniti ali ne.
V	ti c n f u je bila 8. t. m. nova katoliška ccrkev od škofa Marillev-a posvečena. - S vaj ca rs k a Pijeva družba jc v svojim zboru 23. in 24. u. m. sklenila, v Bieuni novo cerkev zidati, in za duhovstvo upne ubožne mladenče čversto podpirati.
Spanj s k a vlada jc sklenila pogodbo (konkordat) z rimskim stolam. in je že podpisan: prodajane cerkvene dobra bodo odškodvane.
Badcnska pogodba (konkordat | z Rimam je bila
28. u. m. od velikiga vojvoda in od nadškofa badenskiga podpisana.
Mogunški list „Mainz. Jour.4* se znaša nad sv. Napoleonam, od kteriga se toliko govori, in dokazuje, de je to ime prazna beseda, ker 15. vel. serp. sv. Cerkev vse drugi god obhaja, in sv. Napoleona nikjer v pratiki ni, ampak le sv. Neopol mučenec, ki jc I. 303 pod Dioklecjanam za sv. vero kri prelil. Napoleončarji pa so le zato 15. vel. serpana napravili ta god, ker je bil pervi Napoleon ta dan 1769 rojen.
Iz Hamburga pišejo, de po severni Nemčii kolera grozno divja po nekih krajih od jutra proti večeru — od Pomerita do izhodnje meje Dithmarš-a, tedaj blizo Izhod-njiga jezera iu dolenje Elbe. V Meklenburgu in na Ham-burškirn je nar hujši; v poprenjim kraji marsikterikrat nimajo dosti nosičev, de bi mertve pokopali. Po t.ti krajih, kjer je kolera, to poletje ni bilo neviht; je tedaj dosti o-čitno, de tudi nevihte svojo dobro stran imajo. Marsikteri bi rajši terpel, de bi mu toča pridelek več let pobila, kakor de bi kolera njega ali marsikoga od hiše vzela.
Francosko. Neki notar je bil nedavno zavolj 3 velikih hudobij za vse svoje žive dni k ječivnimu delu obsojen. Ko sodbo zasliši, se hoče sam sebe končati, pa mu ubranijo. Pozneje je uesrečni rekel pred predsednikam: „Učeniki naj gledajo zato, ki so mojo mladost izobrazovali. Cki, ki sim jih od njih prejemal, so krivi mojih hudobij. Siba tih hudobij mene zadene, odgovornost pa druge.a Nekimu prijatlu je pisal: „Tebi, ki sim t* poprej svojiga pri-jatla imenoval, bom povedal, pred vsim svetam bi hotel vpiti: „„Na vseučilišu pridobljeni nauki so me v nesrečo pahnili!4"4 Imel sim, kakor veš, ravno serce; perve svoje leta sim čednost ljubil in po nji živel. In kako sim to začel biti, kar sim? O de bi odgovor, ki ga moram dati, serca moje tolikanj prežaljene matere še z grenkejši britkostjo ne napolnil! — — — Malopridno govorjenje, še malopridniši zgledi mojih sošoleov, brezbožnost in nemarnost učenikov, nesramne bukve, dvomi in nevera v naukih, ki so jih učili, merzlota, opušanje in zaničevanje verskih dolžnost: o ktero serce je zmožno tukaj zopervati! Sam angel ii se spačil! In vender sim se dolgo vojskoval, skrivaj jokal, svoje vesti ne zaterl. Poslednjič sim omagal." Ta nesrečni notar kliče poslednjič še staršem, ki svoje sinove pošiljajo v višji šole, pomenljive besede: ^Trepetajte! dobro glejte, de svojih otrok ne daste v pogubo. Preiskujte in poskušajte kraj. Nikoli ne verjemite slcpilni dozdevi; ker pred Bogam vam je za vaše o-troke odgovor dati!"
V	K o č i n č i n i so Francozi s Spanjoli vred v več bojih domačine zmagali in do glavniga mesta Hue prišli. Anamski cesar jim mir ponuja, kteriga zedinjenca nočeta sprejeti, razun de se keršanski veri dopolna svoboda zagotovi.
Duhoruke zadeve*
V	ljubljanski škofii. Podlipski lokalist v. č. g. Peter H i ci tiger so izvoljeni fajmošter in dekan za Po-stonjo. Podlipa je torej 9. t. m. razpisana.— Gosp. Janez Z ust, duh. poni. v stari Loki, pride za subsidiarja v Mot-nik. Za posvečenjc premlada klerika gg. Mat. Jereb in Ilcnr. Zagorjan prideta za prefekta v Alojzjeviše.
Dobrotni tlaroei.
Za afrikauski misijon:
G. J. D-r. 3 gld.-- Družba sv. Uršule 5 gld. — O. Kriz. Gr. 2 gold. — Balant Krmar 1 gold. — Štef. Kumar 1 gold. — J. K. 1 gold. (G. J. V. iz KI.: Gratias!)
Za misijon gosp. Olivieri-a:
Za srečno zadnjo uro 2 gld. — Bog spreoberni uboge zaniurce 1 gold. — Dobrotna deržina ua Gorenskim 3 tolarje, t. j. 5 gold. sreb. — Dobrotnica 1 tolar, t. j. 2 gl. — Parce Domine! 1 gold. — G. A. 1 gold.
Odgovorili vrednik: Loka Jeiail- — Založnik: Jožef Blazcik