59. étey
V Ljubljani, v soboto 28. maja 1881.
Letnik IX.
meriti ae sprejemajo in velja t'i »topna vrsta :
8 kr., če >e tiska lkrat, i®	.1
II II i» II * VI
ti II II :i i II
Pri večkratnem tiskanji se «e-;a primerno emanjia.
Rokopisi
»e ne vračajo, nefrankovana
pisma ae ne sprejemajo, i-.roonlno prejema ooravniit-ro (administracija) in ekspedicija na Dunajski cesti it. 16 v Medija-lovi hiei, II. nadstropji.
Politicen list za slovenski narofl.
Po pošti	prejema« velja :
Za ceio ieto	, . 10 gi. — kr. ta poiieta S ,, — „
ta četrt ieta	. . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za ceio ieto . . 8 gi. 40 ki.
la poi icta . . 4 ,, 20 „ ea četrt ieta	Z „ 10 „
V Ljubljani na aom pojil jan velja 60 kr. več na ieto.
Vredništvo je Florijanske ulice št. 44.
izhaja do trikra na teden in eicer v torek, četrtek in soboto.
Kaj bo z deželnim zborom Kranjskim?
V kratkem ima državni zbor skleniti svoje delovanje, in potem pride čaB, ko bo treba sklicati deželne zbore. Nastane pa vprašanje, kaj bo z našim Kranjskim deželnim zborom, ali se bo sklical še v sedajni podobi skup, in ali ga je sploh mogoče sklicati1, kakoršen je zdaj? Kakor znano, nemarno deželnega glavarja, ker je Kaltenegger odstavljen, toraj zbor tudi nema predsednika, in ga v sedajni eostavi tudi ne bo imel, ker se slovenski poslanci branijo, sprejeti deželno glavarstvo, dokler so v manjšini, iz Bvojih nasprotnikov pa vlada tudi ne bo menda pri volji izbrati si glavarja. Nadalje ima sedajna nemškutarska večina štiri poslance med seboj, ki tako rekoč v zraku vité, in ti so: Kaltenegger, ki je prestavljen na Dunaj, ki se mu je odvzelo deželno glavarstvo, toraj bi moral, če ima količkaj rahločutnosti, tudi svoj po-slaniški mandat odložiti. Drugi je Vestenek, ki biva zdaj v Gradcu, bi moral tam na svojo službo paziti, ne pa v Ljubljano k sejam hoditi; njegov položaj kot poslanec postal je nenaraven. Ostala dva pa sta Dreo in Scb8ffer, ki zastopata kupčijsko zbornico, ki je zdaj pa v narodne roke prišla, ter se ne strinja več z dosedajnima zastopnikoma. Dreo vrhu tega niti več svetovalec ni v trgo-ski zbornici, ker je pri letošnjih volitvah propadel, moral bi se toraj po ustavnih nazorih odpovedati poslanstvu. Brez ozira na čudne dogodbe pri zadnjih volitvah postala je sedajna večina sama na sebi tako trhlena in posiljena, da vladi, če pomisli, da je ta večina tudi čisto nenaravna, ne ostaja druzega, ko da ta zbor razpusti in nove volitve razpiše. Ali bo vlada
to storila? Mi ne vemo, pa zdi se nam skor neizogibno, ako naši poslanci Btore, kar bo se že enkrat namenili, ter se zborovanja ne udeleže. Ču^no, da Be vlada toliko obotavlja storiti, kar je vendar tako opravičeno! In če misli kaj Btoriti, ker jej drugače ne kaže, čemu stvar odlaša? Preden se za to odloči, prej, da bodo nove volitve dovršene, preteklo bo toliko časa, da boža letošnje zborovanje že prepozno, ker te bo jeseni zopet državni zbor pričel.
če pa se nove volitve razpišejo, in če si pridobimo, kakor upamo, dvetretjinsko večino, potem je nastopil čas za naš zbor, da najprej spremeni volilni red, da ne bo več mogoče, da bi 5°/0 prebivalstva zadobilo večino nad 95°/0. To in še marsikaj druzega se bo lahko storilo, kar nam so do zdaj nam sovražne vlade zabranjevale ; bližali se bomo boljši prihod-njosti. Vprašanje našega deželnega zbora postalo je akutno ter odločno in nujDO zahteva rešitve.
Sveto leto.
i.
Za odvrnjenje velikih nadlog in do Bego velikih dobrot treba je nenavadnih pa velikih pripomočkov, med ktere be pred vsemi drugimi šteje „Sveto leto." In ravno za volj tega so sv. Oče papež Leo Bedajno sveto leto razpisali.
Velike so stiske, v kterih zdihuje rimskokatoliška cerkev ; žalosten je stan, v kte-rem se v obče znajde vesoljni svet, tako, da le združena moč, splošna molitev, pa čudeži miloBti božje zamorejo pomagati. Sv. katoliško Cerkev Bkušajo zatreti, kraljeve sedeže pre-
kucniti, vladarje napadajo, da si niso življenja svesti; celemu človeštvu grozi odpad od Boga v obšimosti, kajti nejevera in hudobija raste, vera in ljubezen pa Blabi. Vse to zapazimo, ako le količkaj bolj natančno svet sploh premišljujemo. Še bolj se nam oči odprejo , ako bolj v posamezno gremo, zlasti ako premišljujemo stan sv. rimsko-katoliške Cerkve.
Papeževih dežel bo se polastili isiloma in z zvijačo zakleti sovražniki Božji; cerkveno premoženje pograbili, mnogo cerkvenih vata-vov zatrli, cerkve spremenili v ječe, kosarne, magazine, delavnice in druge posvetne poslopja. Rim, Bredišče kršanstva, sedež namestnika Kristusovega, djan je v duhovnem oziru v obležni stan in sv. Oče so v pravem pomenu besede jetnik v Vatikanu. Cerkveni zavodi, samostani, oropani bo svojega premoženja; duhovšina, redovniki in redovnice trpijo veliko pomanjkanja, veliko jih kar strada. Božje in natorne pravice se teptajo; prosto-mavtarji so po več krajih prišli na verhunec, vladno krmilo je v rokah zagrizenih sovražnikov Božjih; odreja mladine izročena je brezvercem ; sveta vera, njeni obredi pa služabniki 3e očitno zaničujejo, in vse to v Rimu, kjer je toliko tifuč in tisuč mučencev v pervih stoletjih keršanstva za KristUBa kri prelilo, da je bila zemlja kar nspojena z njih kervjo. Ako je v Rimu tako, kdo Be bo čudil, če se tudi iz drugih mest in pokrajin laškega kraljestva vedno slišijo le prežalostne novice. Ker je po trinoštvu vsiljena vlada pregrešila se nad cerkvijo in njenim premoženjem, ko si ga je po krivici prilastila, si pač ne moremo drugači misliti, razun da ne more nikjer biti sreče in blagoslova Božjega. Prekletstvo očitno leži nad vlado; pomanjkanje, ropi, umori so na
Ruski zgodovinar Sergij Mihajlovič Solovjev.
i.
(Dalje.)
Dne 16. oktobra 1879 je umrl v Moskvi glaBoviti ruski zgodovinar Sergij Mihajlovič Solovjev. Do zdaj ni še pri nas nobeden o tem za celo Slovanatvo znamenitem možu in o njegovih zaslugah za vedo spregovoril, iz-vzemši kratke vesti o njegovej smrti. Zatoraj objavljujem nekrolog tega glasovitega Rusa po raznih podatkih iz ruskih novin in po Radu jugoslavenske akademije.
Sergij Solovjev se je narodil 16. maja 1820 I. v Moskvi od duhovna pravoslavne cerkve imenom Mibajla, ki je bil na prvej moBkovskej gimnaziji učitelj krščanskega nauka in proto ene od moskovskih cerkev. Mladi Sergij se je tudi na tej gimnaziji Školal. Večkrat se dogadja, da si mladeneč še za d<jako-Tanja svojega izbere priljubljeni mu predmet,
s kterim se najraje piča, tako ljubi tudi mladi Solovjev že kot gimnazijttlec zgodovino, posebno rusko. On je že takrat marljivo in pomljivo čital glasovito Karamzinovo „istorijo rossijskago gosudarstva' ') „Za človeka, ki se počne zanimati za zgodovino", pravi ruski hi-Btorik K. Bestužev Rjumin, nima boljega ro-kovodstva; v Karamzinovih opazkah se bode upoznal s celim obsegom izvorov, ki so bili Karamzinu pristupni, a tedaj more lahko sam si dopolniti znanje". Težko je najti knjigo, pravi on na drugem meBtu, ki bi bila priprav-neja že v gimnazijalcu probuditi domoljubje in ljubezen do historije. Po Karamzinovej historiji, ki je v obliki, v jeziku in v liepem pripovedanju dovršena, odgojeni bo prvi ruski zgodovinarji naše dobe, kar je bilo že omenjeno tudi pri nekrologu M. Pogodina.2) Ka-ramz n je bil tudi mlademu Solovjevu roko-
') Glej Životopis N. M. Karamzina ruskega historiografa v Letopisu Matice Slovenske 1. 1877 atr. 67—77.
«) „SUvenec" 1. 1878 štev. 88- 89, 91-97.
voditelj pri izučavanju prošlosti ruskega naroda. Zraven historije pa je ljubil Solovjev kot gimnazijalec tudi jezikoslovje, posebno klasično in rusko, ter je že takrat proniknul v zvezo, ki zedinjuje ta dva jezika, kar se je trudil dokazati v izpitnej nalogi prigodem izpitu zrelosti pod naslovom „o važnosti izuča-vanja starih jezikov, posebno grškega, za temeljno poznavanje svojega narodnega". Tukaj je izkresal misel, da se po književnih spome-uicih in po jeziku naroda značaj, čud in pro-sveta naroda proučiti in prosaditi zamore.
L. 1839 stopi Solovjev na moskovsko vseučilišče v zgodovinsko-jezikoBlovni fakultet. Tukaj je poslušal historična predavanja dveh profesorjev, ki sta takrat v izučanju ruske historije zastopala dva protivna aostava. Namreč profesor Mihail Trofimovič Kačenovskij (roj. 1775 f 1842), osnovatelj tako zvane skeptične šole, je začel dokazivati neverodostojnoat stare ruBke historije kijevske periode, kakor se je ona do takrat tolmačila, podpirajoč svoje mnenje s tim, da so izvori letopisi namreč ru-
dnevnem redu, ječe napolnjene, da ni moč budodelnikov va-nje spraviti. V takem žalostnem stauu se cahaja Rim, v kterem prebiva namestnik Kristusov, ki dan za dnevom mora gledati in Blišati jokajočo nevesto Kristusovo, vid(5ti kakošue kervave rane ji njeni zakleti sovražniki neprenehoma vsekujejo — kteri žalostni stan že terpi čez deset let, odkar namreč se je laška lažiliberalna vlada ne samo papeževih dežel, ampak na zadnje še celo Rima polastila, cerkve samostane ropala in cerkveno premožeujc božjeropuo grabila.
Poglejmo po Bvetu še na druge kraje in kraljestva. Z žalostjo človek zre na Rusijo; kajti tudi ondi se katolčanom verska prostost krati. Duhovni katoliški se mnogo pošiljajo v pregnanstvo v Sibirijo, in njih zapušene duhovne ovčice so brez duhovne pomoči. Katoličani so na več krajih brez svojih duhovnov, brez božje službe, brez vse duhovne tolažbe; občevanje 8 katoliškimi duhovni je njim prepovedano. Obeta se sicer k&tolčanom večja verska prostost; rfč vender še ni dognana. Bog daj, da bi se vlada z Rimom sporazumela, kajti sila ji na vrata trka; carjev umor je očitni dokaz, kam brezverstvo nihilistov in drugih zločincev človeštvo prižene. Le živa vera, verska prostost in božja roka zamore take strašanske rane zaceliti in vlado obvarovati še večjih nesreč, prekucij in puntov.
Serce človeka boli, ako premišluje Žalostni stan katolčanov na Pruskem, kterim so vzeti katoliški duhovni pa učeniki mladine, na njih mesto pa so postavljeni vladni krivoverski popi in odpadniki. Mnihi in nune so pregnani; veliko duhovnov je ali v zaporu ali pregnanstvu, njih duhovne ovčice pa so brez duhovne pomoči, brez sv. maše in pridige, brez tolažbe ca smertni postelji. Brati je, da je kak pol-drug miljon katolčanov brez vse duhovne pomoči. Kako žalostni prizor!
Francozka dežela, od nekdaj sloveča kot katoliška in verna, kako globoko je padla, kam se je pogrezuila! OJ nekdnj je pošiljala vsako leto veliko svojih rojakov kot miBjonarje v raznotere dele svetu; veliko redovnic, ki pomagajo oznauovavcem sv. evangelija med nejeverniki v Aziji, Afriki, Ameriki in Avstraliji, ¡¡je iz Francoskega. Na tisoče francoskih svetovuih in redovnih duhovnov in redovnic je zapustilo ali v cvetji svoje starosti ali v moških letih svojo ljubo domovino, odpovedalo se vsemu
posvetnemu veselju ter posvetilo se naj sve-tejšemu poklicu — svetemu inisjonu. Francoska dežela zamore na to ponosna biti. Veliko duhovnih redov in bratovšin vsakoverstuih se je že tam vstanovilo — sploh cerkvena zgodovina priča, da bi se francoska dežela v resnici v pervi vrati morala pred vsemi drugimi ka-tolška imenovati, ktero ime in čast je tudi do zdej med svetom imela.
Ako pa pogledamo, kaj Be zdaj ondi godi, bi skorej človek ne verjel, da je zamogla ta dežela tako daleč zabresti. Vladali so nekdaj kralji, ktere cerkev šteje med Bvetnike, kakor n. pr. sv. Ludvik IX ; zdej pa vlada jud Gambetta, zakleti sovražnik vsega božjega. Smela se je poprej imenovati odgojilnica misijonarjev, redovnikov in redovnic; lausko leto pa je čez sedem tisoč domač.nov, redovnikov iz dežele spodila.
Ž njimi je dežela zgubila veliko mašnikov, spovednikov in najboijših učenikov, na ktenh mestu bo zdej brezvestni, brezverni prostomi-šljaki, ki v šoli ne trpijo ne podob Križanega in Matere Božje, ne Bvetnikov, ktere so po vladnem povelji iz šol spravili in s silo ugrabili- Redovnic še dozdej niso ravno izgnali, toda zatirajo jih pa s tem, da samostanom nalagajo Bilno visoke davke, ki bodo že zavoljo pomanjkanja morali nekteri poprej ali poznej se izprazniti. Kaj si bodo prostomavtarji s Bvojim judovskim predsednikom še vse zoper sv. cerkev izmislili, kaj še čaka svetovne duhovne redovnice, zveste katoličane in tudi celo deželo, Bog sam ve. Dobrega gotovo nič; kajti hudobneži šli bodo naprej v svoji hudobiji, dokler jih Bog ne vdari 8 svojo mogočno roko, kteri vdarec bodo žali Bog tudi še drugi čutili, kakor cerkvena in svetovna zgodovina spričuje.
Kaj pa Avstrija? Znal bi kdo reči: pri nas je pa dobro; kajti naštete hudobije sosedu h kraljestev se tli ne nahajajo, verska prostost se ne krati duhovni redovniki pa redovnice se ne preganjajo, cerkveni obredi se ne smešijo, duhovstvo zamore brez opovire v cerkvi in v šoli pa v javnem življenji svojo dolžaost spolnovati, pravoverni po vesti in naukih sv. vere živeti.
Hvala Bogu! boljši je res kakor v imenovanih deželah. Duhovni se no preganjajo in tudi redovniki pa redovnice imajo mir in svoje pravice; tudi verska prostost se nam
ravno očividno (ne krati. Toda, ko pa pogledamo na nove šolske postave in njih izvrševanje; če čitamo razne časnike, ki z vso nesramno predrznostjo služabnike cerkve obre» íujejo, verske resnice tajé in smešijo, cerkev in vlado zaničujejo, bitro bomo zapazili, da tudi nam nevarnost proti in sicer silno velika.
Kar se tiče šolskih poBtav, kaže se že zdaj le preveč njih brezverski sad pri učjči se mladini, zlasti še po mestih. Res vseh nekdanjih šolskih postav si ne želimo nazaj — bile so mnogo pomaujkljive; ali z novimi pa tudi noben verni kristijan ne more zado-voljeu biti.
Ako se z vero in preganjanjem duhovnov, redovnikov ne godijo hudobije, kakor v naštet h deželah, je vzroka iskati le v verni, katoliški cerkvi vdani cesarski rodovini habsburgški, ki po svoji moči vpljiva na merodajne kroge, da se omenjene postave na kvar katoliške cerkve strogo ne izveršujejo. Kakor hitro pa bi cesarska roka tega ne zabranjevala, kakor hitro bi liberalci, prostomavtarji prišli popolnoma do vladnega kermila, bati bi se bilo v verskih zadevah gledé duhovnov, redovnikov in redovnic, pa verske prostosti ravno take žalostnih reči, kakor se godijo na Pruskem.
Politični pregled.
V Ljubljani 28. maja.
Avstrijske deiele Odsek za volitve je pretresaval volitev poljskega poslanca IfcdorovicA', ki je bil voljen v rusinskem okraji. Rusini trde, da je bil Fedorovič voljen le vsled groznega pritiska uradnih osob in vsled mnogih krivic in nepo-stavnosti. Poročevalec čerkavski pa pravi, da vse to ni res, in da se je volitev postavno vršila. Naše moralično prepričanje je tako, da so se morale pri ruainskih volitvah krivice goditi, ker imajo Rusiai, kterih je skor tri mi-Ijone, samo tri poslance, ko so jih prej vendar 15 imeli. Nam je bilo neljubo, da je desnica potrdila volitev Puzine, ki se nam ni popolnem pravilna zdela, ravno tako mislimo, da bi bilo treba, tudi Fedorovičevo volitev natanko preiskati, prej da se o njej glasuje. Kajti bolje bo, ako zgubimo en glas, pa obranimo zaupanje v pravičnost naše stranke, nego pa da bi svojo vest obtežili 8 kako krivico, katero nam bodo vedno očitali, 8 katero bodo
ski, iz kterih so podatci za njo izčrpani, 8um-njivi, ker so do nas prišli v rokopisih razmerno kasnih. Vsled tega je Kačenovskij pobijal ta-kozvaui Nestorov letopis, zametaval „Slovo o polku Igorove" in „Rusko Pravdo", ta uajsta-j reji zakon ruski. Drugi profesor vseuč.lišni in učitelj Solovjeva, omenjeni M. P. Pogodin pa je dokazival z učiteljske stohce in peresom verodostojnost onih izvorov za najstarejo rusko povest, ter je bil zaštitnik teorije o uorman-ščini prvobitnih Ilifiov proti teoriji o slovenščini , ktero je takrat uedavno uuirvši Juri Venelin (f 183D) zastopal. Ko je Solovjev po bajal filogijsko historični fakultet, je bil Ka čenovskij že prestopil s historične na stolico slovenskih jezikov; ali tudi s te stolice je branil svoja načela historična, kjer koli se mu je priložnost ponujala, a to je bilo večkrat, ko je tolmačil uajstareje Bpumenike ruske kuji-ževnosti in ruskega jezika. S kolikim osve-dočenjem je Kačenovskij svoje mnenje s stolice branil, o tem je Solovjev kasneje tudi svojim drugovom pripovedoval. „Starček je že takrat bolehal" — pripoveduje on — ali vsakrat je
oživel, ko se mu je ponudila priložnost, da očituje kakšno suinujo; takrat so se mu zasvetile oči njegove". Ta prepirka, to protislovje na učiteljskih stolicah ni bilo samo neškodljivo, nego je bilo koristno za učečo mladež in za rusko znanost. Obe stranki ste ostrili svoje orožje, tražili ste dokaze za svoje trditve; iziskvali in tolmačili historične izvore; a vse to je tudi slušatelje ca izučdnje pre-pirovnih vprašanj sililo in spodbadalo. Ta plu-donosen posledek prizuaje tudi Solo vjev. On se za svojega dijakovauja ni bil še odločno izjavil niti za to niti za drugo stranko; ali se je vendar na Pogodinovo nugibal. Med onimi slušatelji, ki so marljivo dohajali v Po-godinov 8tan ter se tukaj v izučanju rokopisov iu historičnih izvorov pomenljivo vadili, bil je Solovjev eden od najbolj marljivih iu daiovitih. Proučavnjoč tukaj rokopise zadene slučajno na en rokopis, ki je sodržaval en del ruske historije; mladi Solovjev najde dokaze, da je to peti del ruske povesti V. N. Tatiščeva (f 1750) najbolj znamenitega ruskega historika dobe carice Katarine. Ta opazka Solovjeva
je bila priznana, in ta odiomek je bil potem tiskan v zborniku društva historije in drev-nosti ruske (Čtenia god. III, kn. IV. i V.) pri moskovskem vseučilišču. Ali Solovjev se je tudi svojega drugega učitelja M. T. Kačenov-skega s zahvainostjo spominjal, ter mu je kasneje v „biografičeskom Blovarč professorov i prepodavateljev moskovskega universiteta" (č. I, str. 383 — 403) kot hvaležen mu učenec, živo-topis uapisal. Kako se je zadolb>l Solovjev še za časa svojih vseučiliščuih naukov v iziski-vanje najtežjih vprašanj stare ruske historije, pokazal je s svojo razpravo „o pravah in obi-čajah gospodstvovavših v drevuej Rusi ot vremen Jaroslava I do našestvija (navale) Mongolov", ki je bil 1. 1841 tiskaua v „Otenijah imp. občestva istorii i godrevnostej rossijskih" (II, 46-60), ter z recenzijo Venelinove knjige „Skandiuavomanija", tiskano (v Moskvitjanine č. IV. br. 8) sledečega leta 1842.
(Dalj. prih.)
;pri bodočih volitvah zoper nas agitirali. Tudi bi se zamogli rusinski poslanci na našo Btran privabiti, ako bi se jim nekoliko naproti prišlo. Boljši se je zameriti Poljakom, nego pravici in svoji vesti. Kaj briga prepir med Poljaki in Rusiui nas Slovence in Čehe? Tudi Rusini bo naši slovanski bratje, in ni prav, da jih pomagamo zatirati. Kako zamoremo zahtevati ravuopravnost za se, pa je Rusinom ne privoščimo, — ker Poljaki tega nočejo. Prvo naj bode pravica, potem še le politične zveze in oportunBtvo.
Senat dunajske univerze je tudi mislil, da mora protestirati zoper češko VBeučilišfce, in izročil je ta protest gosposki zbornici. Dobil je pa zato dobro zaušnico od miniBtra Konrada, ki je profesorjem rekel, če imajo kako pritožbo, naj Be obrnejo do svojega predstojnika, naučnega ministra, ne pa do drugih oblastnij , ki niso z njimi v nobeni uradni zvezi. Enake nosove bo bojda dobili tudi profesorji v lnomostu in v Črnovicah.
(¿ališko poprečno železnico je državni zbor že v tretjem branji sprejel. Ker je tudi vlada z njo zadovoljna, potrebuje le še potrjenja gosposke zbornice. Ker so ustavoverci videli, da s svojo opozicijo nič ne opravijo, in da se tudi gosposka zbornica ne bo upirala čisto gospodarskemu predlogu, hoteli so se pokazati velikodušne in so nekteri aa železnico glasovali. Čemu pa so potem po evojih listih toliko pisali proti tej železnic"'.
Iiienfiaclicrjeva šolska postava bila je po hudi borbi sprejeta. Pri tej priliki so levičarji napravili grozen šum in vriš, tako da je predsednik pustil galerije izprazniti in nemirne poslušalce odgnati, Pro-vzročil pa je ta vihar krščeni jud prof. Svijs, kateri je vlado in večino strastno napada), ter se posluževal do sedaj še nezaslišanih psovk. Predsednik ga je po pravici karal. Judovski listi bodo govor svojega rojaka se ve da povzdigovali, nam pa je le novi dokaz judovske nesramuosti in predrznosti, pomešane 6 čenčami in frazami, jedru ni pravega najti v teh besedah Siissovih, pač pa dosti hiperbel (pretiranosti), povdarkov (schlag\vorte) in fraz. Ko bi naši hoteli, imeli bi veliko več pravice, ropotati ter nebo in zemljo na pomoč klicati za bolj pravične zahteve, ko so levičarske.
Vnnnjc države.
Bolgarski knez zahteva, da mu „narodno sobranje" dovoli le tri točke: 1. Knez ima za sedim let izvauredne oblasti, da sme po svoj i volji postave in ukaze dajati. 2. Letos se narodno sobranje več ne skiiče; proračun se dovoli zdaj za dve leti vkup. 3. Pred pretekom teh sedmih let sme knez sklicati veliko skupščino in jej svetovati tako spremembo ustave, kakoršna se bo do tje potrebno izkazala. — Z eno besedo, ustava je sistirana, knez Aleksander Battenberg neče imeti rok zvezanih, on hoče absolutno vladati. Bolgari mu bodo najbrž pritrdili, morda tudi ne bo na škodo dežele, ako ima knez dobre namene in modre svetovalce. Slabše pa bo, ako dela po tujih ukazih in svetih.
Nemški listi so velik hrup zagnali, ko je Ignatijev miuister postal. So pa tudi listi, ki stvar bolj trezno sodijo. Tako prinaša „Pol. Corr." dopis, v kterem pravi, da je v Rusiji zdaj slavjauoljubna stranka naj bolj na mestu. Kajti nihilizem se da potlačiti le z izbujeujem narodnega iu domovinskega čuta, in slavjanoljubua stranka, ki jo zastopajo Ignatijev, ČernOjev, Aksakov, Katkov itd., ne bo na boj klicala zoper Evropo, kakor se jej podtika v neopravičenem strahu pred panslavizmom,
ampak obrnila Be bo zoper notrajnega sovražnika, zoper brezdomovinski nihilizem. Tako-zvani „zapadnjaki" v Rusiji jemljejo premalo ozira na narodni ruski značaj, ampak hočejo le slepo vse posnemati, kar na zapadu vidijo.
—	Tako trezne sodbe avstrijskega vladnega lista nismo še kmalo brali. To nam je dokaz, da hoče Avstrija z Rusijo v prijateljstvu živeti
—	vkljub „strašnemu" Ignatijevu.
Izvirni dopisi.
Tj Dunaja , 26. maja. (Levičarji žalujejo. Iz državnega zbora.) Levičarjem ni nobeno Bredstvo napačno, da bi le dosegli svoj namen. Posebno ei prizadevajo bujBkati dunajsko prebivalstvo, da bi z njegovo pomočjo zgubljeno vlado zopet dobili nazaj, kakor so bili pred leti z njegovo pomočjo vlado prisili r da je odpravila konkordat in vpeljala nove cerkvene postave. Te dni so prav b trte zvili priliko zato. Že zadnjič Bem pisal, da se gotovo nobenemu ne godi krivica in da Be šolBtvo nikakor ne krati, ako zadnjič sklenjeua postava nasvetovana od Lienbacherja starišem daje pravico otroke iz šole vzeti, ako so že 6 let hodili v šolo in se potrebnih reči naučili. Vendar pa so levičarji kričali na vse grlo, da bode zdaj šolstva konec. Pa ,to jim še ni bilo zadosti, v torek zvečer so v Sechs-hausu, kjer stanuje poslanec Fridrih Suess, brat ponosnega Edvarda Suessa na šolskem poslopji izobesili črno zastavo, ki bi imela prebivalcem biti žalostno znamenje, da ne bode treba nekterim otrokom več 8, ampak samo 6 let v šolo hoditi. Pa policija je reč kmalo izvohala in ob 3/42. uri po poluuoči prišlo je od policijskega svetovalca Landsteiuerja občinskemu predstojniku povelje, da se mora zastava s šolskega poslopja umakniti. Pa treba je bilo še druzega ojstrejšega ukaza, preden bo ubogali in zastavo s strehe sneli. Vrlega levičarja Fridriha Suessa je to tako zabolelo, da se je včeraj v zbornici o priliki posvetovanja peticije, da bi se kraji Fuufhaus, Sechs-hauB in Hernals sprejeli v volilno skupino mestno, britko pritožil, in ministerskega predsednika vprašal, kako zamore policija občini kaj takega ukazati? Gospodje res mislijo, da smejo delati, kar hočejo, in da vladina oblast za nje ne obstoji. Sicer pa bode imel g. Fridrih Sues že še priliko zvedeti, zakaj da je policija zaukazala sneti črne zastave, ker se čuje, da bode gosposka to reč natančneje menda tudi sodnijsko preiskovala.
Državni zbor je včeraj potrdil volitve sledečih poslancev: Golda, Goe»ss, Rajski "VVeitlof, Abrahamovič in Zatorski. Dalje je prej omenjeno peticijo občine Sechshaus itd. izročil vladi s pozivom, naj ona preiskuje, so li tam navedene številke resnične, in izdela predlog, da se ti kraji glede volilne pravice iz kmečkih občin predenejo v mestno skupino. Dolg razgovor je bil o vravnavunji Donave ter so bile sprejete od odseka nasvetovane resolucije, naj vlada v dogovoru z deželnim zborom in mestnim odborom dunajskim izdela načrt, kako bi se Donava od otoka reke Ispera do ogerske meje vravuala. Jutri in v soboto bodo zopet seje, pa brez posebno važnih obravnav.
Jako važna Boja pa bo v ponedeljek, ko pride na vrsto predlog o praškem vseučilišči. Šolski odsek je včeraj izdelal dotično postavo in Bicer v soglasji z levičarji. Upati je toraj, da ne bo posebnih ugovorov. Levičarji pa bo od vlade zahtevali zagotovilo, da ona pritrdi postavi, kakor jo je izdelal šolaki odsek, ter je čisto nič ne spremeni, kar je minister Z i e-
mialkovski v imenu vladinem tudi obljubil Dalje so zahtevali levičarji, da mora tudi poročilo odobriti šolski odsek Za poročevalca bil je včeraj soglasno izvoljen profesor K v i č a la. Seja je trpela do polu enajstih zvečer; danes bode poročilo soatavil, jutri ga boae najprej pretresal pododBek in potem šolski odsek, v soboto se bode razdelilo, in v ponedeljek pride v obravnavo. Glavno besedo za pemske nemce imel je poslanec Rus, ki je kakor sam unidaa pisal, krvi slovenske.
Včeraj so se načelniki avtonomističnih klubov posvetovali, kaj naj zbornica pred bin-koštmi še reši. Sklenilo se je, da vojaška postava ne pride več na vrsto, ampak da jo zbornica obravnava še le na jesen. Dalje se je izrekla želja, da naj bi gospodska zbornica precej v ponedeljek in naslednje dni obravnavala h'šno- in zemljiino- davkarsko postavo, da ji bode zbornica poslancev, ako kaj spremene, rešila še do binkoštih. Ako bi pa to ne bilo mogoče, bi se državni zbor okoli 20. junija zopet sošel, da sklene in sprejme omenjeni postavi.
Tj Dunaja, 24. maja. (Levičarji pa šolski predlog Linbacherjev. Iz državnega zbora.) Une dni je umrl vodja dvornega gledišča, baron DingelBtedt. Ako so bili v skrbi dobiti mu vrednega naslednika, bo zdaj te skrbi rešeni, ker včeraj je poslanec Edvard Suess v državni zbornici pokazal, da je za višjega komedijanta silno sposoben, in da bolj priBtuje za gledališni oder, kakor pa za državno zbornico. Obravnavala se je od gosposke zbornice sklenjena postava o polaj-ševanji pri obiskovanji ljudskih šol. PoBlanca Beer in Suess. oba profesorja na tukajšnjih višjih šolah, sta bila botra, ko so se rodile nove šolske postave, ter se ž njima ponašata pri vsaki priliki, češ, da boljih postav na svetu ni, in da bi bila največi pregreha, ako bi se te postave kaj spremenile. Kadarkoli je toraj v zbornici razgovor o šolskih postavah imata omenjena poslanca prvo besedo. Tudi včeraj nista smela zaostati, ter sta po svoji navadi ropotala zoper mračnjake, ki bi ljudstvo najraje pustili v nevednosti, da bi ga tem laglje po svoju volji vladali. Razun ujiju bila je še cela rešta liberalnih govornikov vpisana pa za Beer o m govoril je samo še Promber, potem vladini zastopnik Pozzi in konservativni kmečki poslanec Oberndorfer, ki je prav krepko razlagal potrebo, da naj se obiskovanje šol od 8 let zniža na 6. Potem pa je bil sprejet konec obravnave in Edvard Suess izvoljen za glavnega govornika.
Ta mož je že veliko hudega govoril zoper sedanjo vlado, ali tako strastno, kakor včeraj, ni govoril nikdar. Videlo se je, da je nalašč uajhuši izraze rabil, da bi gu predsednik pokaral, pa dr. Smolka ga je mirno poslušal, in je še le potem, ko je bil izgovoril, po steno-grafičnem zapisniku naštel več hudih izrazov in napadov, zarad kterih ga je posvaril. Suess se je bil na ta slučaj menda že pripravil, ter se že prej naučil, kaj bode predsedniku odgovoril. Skočil je toraj po konci, in dasiravno ni imel več pravice govoriti, kerje bila obravnava že sklenjena, je vendar hotel še nekaj debelih povedati. Rekel je, da se sicer vkloni oblasti predsednikovi, da je pa gotovo jako pomenljivo znamenje spravne dobe, ako celo Edvard Suess svojega čuta ne more potlačiti in je tako vskipel, da ga je g. predsednik pokarali Kaj tacega zamore le judovska predrznost ziniti; Edvard Suess Bamega sebe ima za najpohlevnišo dušo na svetu iu se s tem še javno v zbornici po-
baba! Ali ni to res čudno? Io ni Se čudnejši, da bo mu tovarši njegovi pri teb beBedah hvalo ploskali, io da bo celo galerije tako razgrajale, da je moral g. predsednik zaukazati, naj jih nemudoma izpraznijo, razun tistega dela, kjer bo bili poslušalci mirni ? Najbolj prav je sodil o Suessu in njegovem govoru pa obnašanji poslanec Schönerer, ki je rekel: „Zdaj me je Sues3 v škandalih prekos i, zdaj moram iti!"
Ko se je vihar zopet polegel, razložil je mirno poslanec Lienbacher svoj predlog in dokazal, da ste v tem obe stranki edini, da so polajšave pri obiskovanji šol potrebne, ter se ločujete le v tem, da večina hoče etarišem pripoznati pravico otroke po 6 letnem obiskovanji vzeti iz šol, manjšina pa hoče to pravico edino le izročiti miniBterstvu. Ker pa morajo tudi šolski sveti izreči svoje mnenje, treba bi bilo veliko pisarij, pri ministerBtvu bi morali za to napraviti posebno kancelijo, in reč bi imela dolgo pot in bi potrebovala veliko časa. Tudi je prav, da imajo Btarši zopet nekoliko pravic pri šolstvu, ne pa samo dolžnost Bkrbeti za stroške in otroke pošiljati v šolo. Potem bilo je glasovanje in sicer najprej o predlogu manjšine, ki je bil zavržen b 175 glasovi proti 148; za tem pa je bil predlog večine sprejet 156 proti 149 glasovom. Oboje glasovanje je bilo ustmeno in je trajalo vsako pol ure. Pri posebni obravnavi je poprijel besedo Fuks iz Znojma ter je nasvetoval postavo po osnovi gosposke zbornice, pa je ostal s svojim predlogom v manjšini.
Ko je predsednik napovedal prihodnjo Bejo za danes in na dnevni red postavil tretje branje šolske postave, stavil je Fuchs iz Solnograda predlog naj bo prihodnja seja precej zvečer. Bal se je namreč, da bi nekoliko čeških in poljskih poslancev ne odšlo, in da bi predlog v tretjem branji ne padel, ker je manjkalo že več naših, in je bila večina tako pičla. Ta nasvet je zbudil velik krik na desninici, ker je bila ura že pet. Fuks iz Znojma je nasvetoval ustmeno glasovanje o tem predlogu. Zopet je poteklo pol ure, pa Fuchsov predlog o zvečerni seji bil je sprejet s 140 glasovi proti 97. To videvši nasvetoval je Rechbauer, naj se seja prične ob 9. uri zvečer in naj se tretje branje šolske postave ne stavi na dnevni red, Fuks iz Znojma pa je predlagal, naj se seja prične še le ob 10. uri, in naj se o njegovem in Rechbauerjevem predlogu zopet gl&BUje ustmeno, in pred glasovanjem vselej 10 minut počaka, kakor dopušča opravilni red. G. pred sednik je to storil in za 10 minut pretrgal sejo. Ko jo je zopet odprl in hotel pričeti prvo glasovanje, za kterim so hoteli levičarji iz zgolj nagajivosti nasvetovati, četrto, peto itd., da bil celi večer tako potekel, vstal je grof Hohenwart ter nasvetoval, naj zbornica ovrže prej storjeni sklep o zvečerni seji ter naj bo prihodnja Beja drugi dan ob 10. uri dopo-ludne. To 8e je res tudi zgodilo; pametni so odjenjali in tako je bilo konec silno burne seje, ki je trajala od 10. ure dopoludne, do 3/46 zvečer. Poslanci še toliko niso imeli časa, da bi se bili med tem kaj okrepčali, in večina njih je še le okoli 7. ure šla k jedi.
Danea bilo je tretje branje. Glasovanje bilo je se ve da zopet ustmeno in postava bila je sprejeta b 151 glasovi proti 141. Poljaki in Čehi so se izvrstno držali; vsi so OBtali tukaj in tudi glasovali za postavo ter b tem pokazali, da jim je res mar za prijateljsko zvezo z nemškimi konservativnimi poslanci. Samo štirje mladočehi so se laskanju levičarjev vdali in so mislili, da bi ne bili več liberalni, ako bi glasovali za to, naj Be staršem na
kmetih dovoli, da smejo otroke svoje vzeti iz šole, ako jib potrebujejo doma za delo, in so že 6 let hodili v šolo ! Levičarji vedno kričč, da se je zdaj odpravilo 81etno obiskovanje &ol. Pa to je čisto napačno. Ako hočejo kteri sta-riši svoje otroke 8 let pošiljati v šolo, bodo to Blobodno zamogli storiti. To je pa gotovo prav in potrebno, da smejo starši svoje otroke tudi pridržati doma, ako jih zaradi pičlega zaslužka in preobilnih opravkov ne morejo več kot 6 let pošiljati v šolo.
Naj še omenim, da se je tudi vlada prav krepko potegovala za Lienbacherjev predlog, in da so ministri, ki so ob enem poslanci, zmirom glasovali z večino ter ostali v zbornici tudi tedaj, ko bo levičarji začeli nagajati s predlogi o ustmenem glasovanji.
Razun šolske postave, bila je danes rešena v tretjem branji tudi poBtava o pobiranji davkov. Najpred pa se je volil odsek 24 udov za predlog Hohenvvartov o kompetenci državne sodnije. Desnica je za ta nasvet volila samo 15 udov, 9 pa jih je prepustila levičarjem Ker pa se ti volitve niso hotli vdeležiti, treba je bilo na koncu voliti še 9 udov.
Razun tega se je obravnavala in sprejela še žganjarska postava, kakor jo je spremenila gospodska zbornica, poročilo dr. Roserja o premembah zastavnic in njegov predlog o vravnanji zavarovalnic in predlog g. Obreza in tovarišev njegovih o borznem davku. G. Obreza je prav temeljito dokazal potrebo in primernost tega davka v dolgem govoru, ki Vam ga pošljemo po stenografičnem zapisniku, da ga poslovenite in objavite vsega. Predlog Be je izročil v pretresovanje pristojbinškemu odseku.
Na konci seje je Auspitz naučnega ministra interpeliral, je li res pokaral VBeučiliške profesorje na Dunaji, v Innspruku in Černo-vicah, ker bo gospodski zbornici poslali prošnjo zoper prestrojo praškega vseučilišča?
Iz Serajeva, 20. majnika. Čital sem v „Narodu", da nabira „erar" voznike za Bosno; tukaj se pa od tega nične vč; mislim toraj, da bo to kaka judovska sleparija. Mislim sploh, da za Kranjce še ni prišel pravi čas, da bi se preveč v Bosno spuščali. Kajti vsi ti ljudje, ki imajo kako podvzetje v Bosni ali pa ga še le Bnujejo, nemajo sami nič denarja ampak si Bkušajo le z žulji revežev pomagati. Serajevo mrgoli od takih Bleparjev, ki jih že po nosu za židove spoznaš. Res je, da se bo tukaj začela železnica zidali od Sarajeva do Zenice; pa ti podvzetniki bo VBled mnog h praks z vsemi , žavbami" namazani, ter ne bodo na vboge delavce gledali, ampak le na svoj žep. Kar se tiče reda in različnih organizacij, bo tukaj razmere hvale vredne. Ne slišiš po noči krika, ne šuma, ne od pretepov ali pobijanj, zdi se mi, kakor bi živel med ljudmi, ki druge, kakor avstrijske vlade, niti ne poznajo. In vendar ima Sarajevo toliko različnih elementov, ko malokatero drugo mesto. Turčin se je navadil našega reda, in prav lahko nam je, ž njim občevati. Naj menj Avstriji prijazni so „Srbi", ki še zmirom v Beligrad škilijo. Pa počasi bo tudi to minulo; kajti reči se mora, da tukaj ima vsak narod Bvoje pravo, pristranosti ni nobene. Samo madjarski čifuti so nezadovoljni, ker jim vlada na pete stopB, ter jim ne dovoli, da bi ljudstvo goljufarili in slačili kakor bi hoteli. Vreme imamo tu prav žalostno, v dveh meBcih imeli smo malo lepih dni, zdaj se je nekaj zvedrilo. Poroka cesarjeviča Rudolfa obhajala se je tu sijajno. čez 1000 ljudi Be je udeležilo narodne veBelice. Lovili so 8e na konjih, metali kroglje na daljavo, plezali na smreke itd. Zmagovalci
bili bo obdarovani z denarjem, s suknom in galanterijskimi izdelki, den je dobil čibuk v vrednoati 50 gl. V pondelek na večer so |po hribih užgali veliko kresov. Vse mesto je bilo razsvitljeno, na mnogih krajih so se videli lepi transparenti s podobami cesarja in cesa-sice, princa Rudolfa in njegove svetle neveste. Tudi Btolpi vseh 200 turških mošej bo bili razsvitljeni, kar je delalo prav prijeten vtis. Drugi dan je bila slovesnost v katoliški kapeli in v pravoslavni cerkvi, ob 12. uri pa v „ca1-revi mošeji", kjer bo Turki „allaba" prosili za srečo novozaročenima. Popoldne je bil slovesen banket. Vse mesto je bilo okinčano z velikimi zastavami, med kterimi je bilo največ Blovan-skih in ceBarskih.
Kar se življenja tiče, ni ravno preslabo, nektere reči so pač dražje, ko v Ljubljani, nektere pa tudi ceneje. Vino je po 60 kr. liter; to se bo pa kmalo zboljšalo, kedar bodo Bošnjaki Bami začeli vinograde delati; kajti pod turško vlado tega niso Bmeli, zato vinogradov ni v deželi in Be vino uvaža iz Dalmacije in iz Hrovaškega. Goveje meso je po 44 kr. kilo, tedaj boljši kup, ko v Ljubljani ali kjer si bodi v Avstriji. Najlepših rakov je za 10 kr. toliko, da sta jih dva človeka Bita.
Domače novice.
V Ljubljani, 28. maja.
(Narodna veselica v Trstu.) Slovensko delavko družtvo napravi binkoštno nedeljo veliko narodno veselico v Trstu, ua ktero priti je obljubilo že več narodnih Blovenskih in hrvaških družtev. Iz Ljubljane pojde „Sokol" in pevsko družtvo. Tudi zagrebški „sokol" in Karlovška „Zora" hočeta priti.
(Zadnja tombola) je imela 618 gl. čistega dobička, ki se je razdelil med dva dobrodelna zavoda, bolniško podporno družtvo in otročjo bolnišnico.
(iSirotišnica za dečke) se je začela zidati na Poljanah. Ta Bilno potrebni zavod je omogočil najbolj pokojni župnik Kosti s svojo blagodušno oporoko. Načelnik tega podvzetje, dr. Gogala , res vnet za sirote, nam je porok, da se bo delo srečno dovršilo.
(Bogoslovcev) je v III. letu v našem du-hovekem semenišču samo četvorica, morda še nikdar tako malo, in dva Bta celo premlada. Na prošnjo škofovo došlo je privoljenje, da se bodo vai štirje posvetili za mašnike ali pres-biterje, in ti bo gg. Fr. Dol nar, Fr. Lampe, Jan. Lavrenčič in Jan. Nagode. Vseh skupaj bode letos samo pet novib maš v škofiji ljubljanski.	_
Razne reči.
— Judje bežč k nam. Kakor je bilo pričakovati, beže v reanici judje iz Rusije v celih trumah proti avstrijski in nemški meji. Nemška vlada je aklenila, da ne bo dovolila stalnega naseljenja iz Rusije pregnanih judov, ampak da jim hoče le začaBno zavetje dati, potem pa jih v Rusijo nazaj poslati. Kaj bo avatrijeka vlada storila, še ne vemo. To je gotovo da je judov v Avstriji tako že preveč, posebno v Galiciji, na Ogerskem in na Mo-ravskem. Kot oderuhi in pijavke so tako že doati znani, ravno tako kot sovražniki bIo-vanstva in katoliške vere. Komaj Be bodo v Avstriji ogreli, bodo že pričeli svoje pogubno delovanje, zato tudi mi nikakor ne moremo želeti, da bi Be ti judje stalno v Avstriji naselili ter število tega rodu v naši državi še pomnožili. Naj gred6 v Azijo, ali na Turško kam, ne pa med Slovane in kristjane, ki jib v svojih listih tako zaničujejo iu obrekujejot
Idatelj in odgovorni urednik Kip erlap.
J. lazikovi nasledniki  Ljubljani.