Podtalna plačana r gotorfoL Leto XII., štev. m Ljubljana, petek 14. avgusta I93I Cena 2 Din Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgov« uL 3. — TeL 3492 n 2492. Podružnica Mari^ee: Aleksandrova cesta St 13 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova alica it 2. — Telefon St 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana St 11542, Praha čislo 7S1S0 Wien št 105 241 Naročnina znaša mesečno 25Din. za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 2440 (ponoči 2582). Ceije: Kocenova ul. 8. Telef št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Organizacija našega Izvoza v Srednjo Evropo Privilegirana izvozna družba si je ustanovila na Dunaju generalno zastopstvo z dalekosežnimi pooblastili Beograd, 13 avgusta AA. S sklepom trgovinskega ministra je postavljen za šefa zastopstva Privilegirane delniške družbe za izvoz poljskih pridelkov na Dunaju Aleksander M-itič. Zastopstvo na Dunaju bo prodajalo blago neposredno kupcem, mlinom in trgovcem. Ce bo treba, bo imelo tudi podagente. Vsak dan bo poročalo Privilegirani delniški družbi v Beogradu o možnostih ->ro-daje in o cenah, ki jih lahko doseže. Prodajo bo vedno vršilo na podlagi nalogov im instrukcij iz Beograda. V kolikor se bo prodaja vršila s podagenti v mestu, Dro- \ vinci ali sosednih državah, pride provizija za podagente v breme dutjajskega zastopstva. Zastopstvo ima nologo. da takoj likvidira vse poslovne razmere dosedanjih zastopstev in agentov na Dunaju in Budimpešti. Prodajo bo vršilo ne samo na Dunaju, nego v vsej Avstriji. Češkoslovaški in Nemčiji Z okrožnicami bo zastopstvo obvestilo vse trgovske žitne centrale v Avstriii. na Češkoslovaškem in v Nemčiji o ustanovitvi in začetku delovanja društva. Zastopstvo na Dunaju bo izprva. dokler se ne pokaže potreba po oosebnih zastopstvih v sosednjih državah, generalno zastopstvo za centralno Evropo. Priviegira-na delniška družba bo vse svoje oonudbe za centralno Evropo pošiljala preko zastopstva na Dunaju. Razen s prodajo žita se bo zastopstvo bavilo tudi s prodajo ostalih izvoznih predmetov, kakor n. pr. svežega sadja, suhih sliv, mezge, orehov, fižola itd., vendar bo tudi te posle vršilo oo direktivah Privilegirane izvozne družbe ali pa po nalogu izvoznikov iz Jugoslavije, strogo oo navodilih komisij onar je v. Delovne pogoje bo zastopstvo poslalo na pristojno mesto v odobritev. Špekulacijskih kupčij, združenih s kakršnimkoli rizikom, zastopstvo ne bo smelo sklepati ne za lastni račun, ne za račun drugih. Kot podlaga za vzdrževanje zastopstva na Dunaju bo služila enoodstotna provizija prodajne vrednosti b'aga v vseh kupčiiskih poslih. Računa se s tem. da bo zastopstvo vse osebne in upravne izdatka krilo s doseženimi dobički na račun provizije. V prvem času, najdelj 3 mesece od ustanovitve zastopstva, pa gredo ti izdatki še v breme Priv. izvozne družbe, odnosno države, vendar se bodo oo tem roku. ko se bodo začeli ooslj razvijati, ti ustanovni izdatki prenesli na dunajsko zastopstvo na račun zasluženih provizij. Če bo oo izplačilu vseh režijskih stroškov in enoodstotne provizije kaj ostalo, se bo prebitek do višine 50% razdelil v obliki tantijem med šefa in osobje v foraz-merju^ s plačami, z drugimi 50 odst. oa se bo ustanovil obratni kapital. Ta obratni kapital bo zastopstvu služil za rezervo v skrajni sili Francoski poset v Berlinu še ta mesec Slnžbeno vabilo nemške vlade Briandu in Lavalu, ki obiščeta Berlin zadnje dni avgusta Parii, 13. avgusta. AA. Nemški poslanik v Parizu Hoesch je izročil ministrskemu predsednika Lavalu uradno povabilo nemške vlade, naj pride z zunanjim ministrom Briandom v Berlin. Pariz, 13. avgusta, g. Nemški poslanik ▼. Hoesch je danes dopoldne izročil francoskemu ministrskemu predsedniku Lavalu oficijelno povabilo državne vlade za poset Berlina Laval je vabilo sprejel in izjavili, da je pripravljen prepustiti določitev termina obiska državni vladi. Ker je nemška vlada izrazila željo, da bi se obisk vršil še v teku tega meseca, bo odhod francoskih državnikov v Berlin po vsej priliki določen na 28. t m. Današnji razgovor med ' Lavalom in poslanikom v. Hoeschom je trajal nad eno uro in se Je med drugim nanašal tudi že na podrobnosti obiska Pariz, 13. avgusta, č. Skoro vsi francoski listi se bavijo s posetom francoskih državnikov v Berlinu in priporočajo, naj bi se vršil ta poset še pred zasedanjem. Društva narodov, to je še pred odločitvijo haaškega mednarodnega, razsodišča v zadevi avstrij-sko-nemške carinske unije, da bi bila tako pri razgovorih oba dela enakovredna ln bi se ne mogel nihče čutiti zapostavljenega. Za poset francoskih državnikov v Nemčiji ni nobenih ovir več in zato bi bilo želeti, da se to čimprej zgodi. Pospešeno delo Macdonaldove vlade Šefi strank so bili brzojavno pozvani v London— Ukrepi za rešitev državnih financ bodo sklenjeni že prihodnji teden London, 13. avgusta g. Današnji dan je prinesel več presenetljivih političnih dogodkov, ki jih je povzročilo objavljenje poročila komisije za štedenje. Popolnoma nepričakovano je prispel davi vodja konservativne stranke Baldwin v London. Bald-win je na poziv Macdonalda, naj se spričo težavnega finančnega položaja vrne v London, prekinil svoje bivanje na letovišču. Sličen poziv je baje dobil od Macdonalda tudi Chamberlain, ki se je davi iz škotske pripeljal v London. Tudi vodja liberalcev Herbert Samuel, ki zastopa Lloyd Georgea za čas njegove bolezni, je prišel na enak poziv v London. Baldwin je imel takoj po svojem prihodu v London daljši razgovor s Cham-berlainom, proračunskim in finančnim strokovnjakom konservativne stranke. Popoldne je sprejel ministrski predsednik Macdonald v svojem uradnem stanovanju Baldwina in Chamberlaina, s katerima je Imel enournl razgovor, na katerem se je, kakor se zatrjuje, razpravljalo o ukrepih, ki jih namerava izdati vlada za omiljenje finančne krize. Ministrski predsednik je oba zastopnika konservativne stranke prosil za podporo njegovih predlogov. Razen tega ju je tudi povabil k udeležbi na konferenci treh strank, ki naj bi se vršila prihodnji teden. Obenem so državniki razpravljali o ukrepih za štedenje v državnem proračunu. Konservativni voditelji so baje sprejeli povabilo Macdonalda na konferenco treh strank, vendar podrobnosti o tem še ni bile mogoče izvedeti Razgovoru med Macdonaldom in konservativci je sledila pozneje konferenca z voditeljem •liberalne stranke Herbetom Samuelom. Tudi njemu je ministrski predsednik predložil nameravane ukrepe vlade v vednost, in ga prav tako povabil na konferenco treh strank. Sladkorna revolucija na Kubi Gospodarski vzrok! revolucije — Neprestani spopadi med oporniki ta vladnimi četam! — Obsedno stanje nad vsem otokom največji producent sladkorja na svet«. Sladkorna produkcija je zavzela l.imkaj naravnost fantastičen obseg. Od kakih 60(1 tisoč ton v letu 1900 je produkcija sladkorja narasla na več ko 5 milijonov ton v lanskem letu in vlada si ie postavila nalogo, da v smislu konvencije z Zedinjenimi državami zmanjša sladkorno produkcii ? na Kubi za eno tretjina To njeno prizadevanje je naletelo na oborožen odpor prizadetega prebivalstva. Havana, 13. avgusta AA. Poročalo, da so zvezne čete naletele na 200 ud ot i kov noc poveljstvom Luisa del Pozosa blizu mesta Ceiasa del Negro. Predstraže so ubile 14 upornikov, 26 pa iih zajele. Mednarodni kongres bivših bojevnikov v Pragi Praga, 13. avgusta AA.. Delegacije, ki se udeležijo kongTesa mednarodne zveze bivših bojevnikov med 31. avgustom in 4. septembrom v Pragi, pridejo v češkoslovaško prestolnico 29. in 30. t m. Predsednik češkoslovaške republike Masaryk bo 6. septembra sprejel v Toplasianu predsedstvo mednarodne zveze bivših bojevnikov. Havana, 13. avgusta d. Kljub proglasitvi obsednega stanja in kljub tema. da je predsednik Machado odpravil vse ustavne svoboščine. se širi revolucija naglo po vsem otoku. V provincah Pinar del Rio ln Santa Clara so vstaši v premoči in so naoadli vladne čete. Pri nekem spopadu v bližini mesta Gu-nabacce ie bilo ubitih 9 revolucionarjev in en \iadni oficir. Govori se, da so se revolucijonarjem pridružil* tri bojne ladje. Vlada si prizadeva, da bi prijela tri glavne voditelje revolucij onar jev, bivšega predsednika Menocala. oolkovmka Megietto in dr. Mendezo Penate. Havana, 13. avgusta d. Kakih 300 vsta-šev je 10. t m. vpadlo v mesto Santa Clara ter ubilo 30 zveznih vojakov, 25 oa ujelo. Kubanska vlada notriuje. da »e nrišb v provinci Pinar del Rio med vladnimi četami i.- vstaši do boja. v kater :m ie bilo ubitih 14 vstašev. 19 na ranjenih. Nad vsem otokom i* bilo proglašeno obsedno stanje. Med rednimi četami in v?ta5i ie orislo v šestih ookrajinan do spopadov. Baje ie bil ubit general Peresa, eden izmed sedmih voditeljev revolucionarjev. Glavni vzrok revolucije na Kubi ie iskat* fe sladkorni krizi. Kakor znano, je ""aba 1 V NEMČIJI OBRAČUNAVA JC S KOMUNISTI IN HITLERJEVCI Obe ekstremni stranki bosta najbrž razpuščenf - Energično zasledovanje komunističnih teroristov - Preiskava o nedeljskih izgredih Berlin, 13. avgusta d. Kakor se do-znava iz dobro poučenega vira, se v vladnih krogih sedaj resno bavijo z že napovedano prepovedjo nemških eks-tremnih strank, namreč komunistične in hitlerjevske. V vladnih krogih govorijo, da hočejo še počakati na izid preiskave o atentatu na ekspresni vlak pri Juterbogu in o umoru obeh policijskih častnikov na Bullowplatzu v Berlinu. Izid preiskave bo tvoril zakonito podlago za prepoved teh strank. Politična utemeljitev tega ukrepa bo izpopolnjena s kronološko navedbo obtežilnih dejstev, ker so omenjene stranke od volitev 14. septembra 1930 z neprestanim vznemirjenjem javnosti pred vsem svetom vzbudile vtis, kakor da Nemčija ni več država reda, temveč taborišče političnih desperadov. Samo zaradi te napačne slike, ki jo je dobilo inozemstvo o Nemčiji, so nastale odpovedi inozemskih kreditov in v zvezi s tem poostritev gospodarskega položaja, ki je dovedla do krize. Berlin, 13. avgusta, g. Po vsej državi se vrši sedaj sistematična racija proti komunističnim organizacijam in njihovim tajnim celicam; ker je policija prepričana, da so v raznih krajih Nemčije zarotniške centrale, izmed katerih je nekaterim že prišla na sled. Danes so bile v Finsterbergu na Turinškem in v Reklinghausnu v Porenju izvršene številne aretacije komunistov. V Finsterbergu so odkrili tako zvano vaditeljsko šolo komunistov. V poslopju so zaplenili nmogo obremenilnega gradiva. Proti učiteljem in udeležencem tega tečaja, skupno 42 oseb, so bile vložene prijave zaradi suma praprav za veleizdajo. Med drugim je bil zaplenjen ogromen transparent z napisom: »Polastite se orožja! Delavci, ki tega ne skušajo, zaslužijo, da živijo še dalie kot sužnji!« Berlin, 13. avgusta. g. Policija je danes v nekem uradu za brezposelne aretirala komunista, pri katerem je našla točno skico Biilowplatza z označbo mesta, na katerem je bU izvršen atentat na policijskega častnika. Pri aretiranem so našli tudi druge zabeležke, ki so v zvezi s komunističnimi terorističnimi dejanji. Policija je dalje našla lastnika avtomobila, s katerim so ss atentatorji odpeljali na kraj atentata. Lastnika so pozvali na policijo in ga zaslišali. Njegovo ime in izjavo čuvajo zaenkrat v tajnosti. Ugotovljeno je, da je avtomobil pripeljal prav do mesta, kjer je biil atentat izvršen in sta atentatorja v svetlobi njegovih reflektorjev položila bombe na tračnice. Še tekom današnjega dne pričakujejo presenetljive aretacije. P a r i z, 13. avgusta. AA. Iz Magde-burga poročajo, da so o priliki svečanosti obletnice weimarska ustave nacionalni socialisti napadli z revolverji člane društva Reichsbanner. Policija, ki je takoj stopila v akcijo, je pri njih zaplenila veliko število revolverjev in nožev ter je aretirala 60 nacijonalnih socialistov. Tudi v Luneburgu. Kolnu in Dortmundu je prišlo do izgredov. Komunistična centrala v bližini naše meje EhraaJ. 13 avgusta s. Preiskava v zvezi z umorom komunističnega agenta Semme}-manna na Dunaju je dognala, da je neznanec, ki se je izdajal za Braderja. takoi po umoru Semmelmanna odpotoval z Dunaia na svoje posestvo pri Lipnici na Štajerskem. V njegovi hiši so sedaj orožniki izvršili hišno oreiskavo in našli mnogo obremenilnega gradiva, ki kaže. da ie bila tam močna komunistična centrala. Lastnik i« med tem že pobegnil v Nemčijo. Zato obvladuje vtis, da je bil eden izmed voditeljev komunističnega pokreta. Z Dunaia m o podrobnostih preiskave in najdenem gra-divu poročali v Berlin, kjer se je izkazalo, da je dozdevni Brader že tudi v Nemčiii osumljen kot vodja komunistične stranke. Kakor zatrjujejo je pričakovati v zvezi s to zadevo že v prihodnjih dnevih nove aretacije. Preiskava o atentatu na ekspres B®rlin, 13. avgusta, d. Poizvedovanja za, pojasnitev atentata na ekspresni vlak Ba-sel—Berlin 6o znatno napredovala. Ugotovljeno je, da biva človek, ki je pretekli teden v petek in soboto kup:! v neki trgovini za instalacije žico, uporabljeno pri atentatu, v Berlinu. Vsekakor ne gre za imozemca. Kakor znano, je atentator pri nakupu v trgovini za instalacije omenili, da je bil prej irski oficir, ki pa je sprejel nemlko državljanstvo. Objava te pripombe atentatorja je imela za posledico, da je krim'nalna policija prejela več ovadb o nekem bivšem irskem oficirju, ki biva v Cladowu pri Berlinu. Policija je nato aretirala tega bivšega irskega ofeirja, pri konfrontaciji- z lastnico omejene trgovine pa se je izkazalo, da aretiranec ni identičen s kupoem. Mnogi so mnenja, da je bil atentat na ekspresni vlak izvršen z dinami-tom, ki je bil v zadnjih mesecih likraden v raznih krajih Nemčije. Zopet nov atentat na železnico Vratislava, 13. avgusta, d. Na osebni vlak Ziillichau—Gloga« je bil izvršen v noči od 11. na 12. avgusta atentat. Neznanci so zavaHi na tir veliko skalo, ki pa jo je močna lokomotiva brez posebne težko« če odrinila. Domnevajo, da gre za aten« tat iz političnih motivov- 1 Program za sanacijo Nemčije Posvetovanja v Baslu - Definitivna sanacija nemških fi nanc naj se izvede v treh etapaL 4 A 7ocflkr»,' >• >wmttm lan ^ Im 7a/v1mm4 J^k Basel. 13. avgusta d. Zasebni razgovori o pripravah za skupno konferenco študijskega odbora in bančnih zastopnikov prizadetih držav, ki so bili povabljeni v Basel v svrho poročanja, so se pričeli že včerai Ofioijelna konferenca bo otvorjena jutri dopoldne. Gre pri tem za stabilizacijo Nemčiji dovoljenih kratkoročnih kreditov za čas od 3 do 6 mesecev. Dosedanje preiskave za določitev višine teh kreditov so do vedle do ugotovitve, da gre za znesek približno 3 milijard mark. V Baslu se že mude inozemski bančni zastopniki in sicsr za Anglijo Thiars, za Holandijo Oudet In Niierod, za Francijo Velay, za Belgijo Cai- lens hi Zeeland, dočim zastopajo Italijo, Švico, Švedsko in Zedinjene države že navzoči člani študijskega odbora Benedu-ce. Bindschedler, Rud d m Wiggins. Basel, 13. avgusta s. Delo v studijskem odboru za proučitev finančnega položaja v Nemčiji ie taiko napredovalo, da računa jo sedaj s saniranjem Nemčije v kreditno-političnem oziru v treh etapah. V prvem delu nai bi se razpravljalo o podaljšanju kratkoročnih kreditov, nato o dovolitvi novih kratkoročnih in srednjeročnih kreditov, dočim naj bi bil tretji del nogaiani no končani konsolidaciji nosvečejj dovolitvi velikega dolgoročnega posojila. Francoski clenar v mednarodnih posojilih Privatne banke nadaljujejo z odpovedovanjem kreditov Angliji — Posojila za vzhodnoevropske države Pariz, 13. avgusta d. Odtegovanje francoskih kreditov iz Anglije se nadaljuje. V pariških bančnih krogih so mnenja, da je bil večji del 50 milijonov funtov, ki sta jih dala Angleški banki Francija ln Amerika kot rediskcmtni kredit, že načet čeprav še ni minulo od tedaj 14 dni. Francoska banka je pritegnila tudi francoske zasebne banke, ki so udeležene s 50 odstotki pri francoski tranši, to je z vsoto 12.5 milijonov funtov. Francija, ki je največji upnik Anglije, gleda s skrbjo na nadaljnji razvoj angleškega finančnega položaja. Samo majhna tolažba je za francoske kreditne zavode, da se sedaj oglašajo pri njih za kredite stari odjemalci Anglije. Večje kreditne akcije, o katerih razpravljajo v tem času v Parizu, se tičejo predvsem vzhodne Evrope. Poleg letonskega posojila v višini 5 milijonov funtov je pred zaključitvijo pogodba o posojilu 100 milijonov zlotov za Poljsko, ki je namenjen za gornješlesko težko industrijo. Poljaki si prizadevajo, da bi pri tej priliki vnovčili tudi sovjetske menice. Francoske banke bodo udeležene tudi pri nameravanem posojilu Društva narodov Avstriji. Nove zahteve Gandhija London, 13. avgusta, g. V zvezi z novim sporom zaradi pobiranja davkov v Indiji je udeležba Gandhija na konferenci »okrogle mize« negotova. Gamdhi je poslal, kakor znano, v tej zadevi indijskemu podkralju ostro pismo, v katerem je med drugim izjavil, da se v nasprotnem prime« ni ne more udeležiti londonske konference. Vlada naj bi ustavila pobiranje davkov in vrnila že pobrane davke nekaterim rev« niim kmetom. Podkralj 6e je pravemu od« govoru izognil in 6e sploh ni hotel baviti s podrobnostmi Gandhijevih zahtev. London, 13. avgusta. AA. Na pristojnem mestu smo izvedeli, da je indijski kongre6 sklenil poslati na konferenco pri okrogli mizi samo enega delegata in to Gandhija. Dela za konferenco se nadaljujejo po že prej objavljenih navodilih. V Franci ii zaplenjeno nemško letalo Pariz, 13. avgusta. AA. »Matin« poroča, da se je pri poletu iz Stuttgarta v Gronin-gen spustilo neko nemško letalo na vojaškem letališču v Metzu. Ker je pilot preletel francosko ozemlje, kar je prepovedano, so oblasti letalo zaplenile, pilota pa zadržale v Metzu. Abd el Krim pobegnil Pariz, 13. avgusta, č. Nekateri listi so objavili vest, da je bivši vodja rifsfcih Ka-bilov Abd el Krim, ki je bil interniran na nekem otoku, pobegnil. Listi izražajo bojazen. da bo Abd el Krim zopet zanetil upor Kabilov, in pozivajo zaradi tega vlado, naj takoj ukrene primerne korake, da se to prepreči. Amerika uničuje bombaž Washington. 13. avgusta, c. Ameriška vlada se je odločila, da z radikalnimi ukrepi nastopi proti padcu cen agrarnih pridelkov. Vlada je pozvala guvernerje 14 glavnih severnoameriških agrarnih držav, naj se sporazumejo s farmarji, da uničijo najmanj eno tretjino letošnjega bombažnega pridelka. Ameriška vlada se v tem primeru obveže, da ne bo prodala bombaža, ki ga je nakupila v zadnjih dveh letib, da je na ta način držala cene. Z uničenjem ene tretjine letošnjega pridelka bo mogoče cene ne samo držati na sedanji višini, marveč jih še celo zboljšati. Venlzelos v Rumunij? Bukarešta, 13. avgusta AA. Doznava se, da je prihod grškega ministrskega predsednika Venizela v Bukarešto odgoden na 21. t m. Odhod zunanjega ministra v Varšavo Beograd, 13. avgusta. AA. Zunanji minister dr. Marinkovič bo na povabilo poljske vlade odpotoval v Varšavo, kjer ostane od 22. do 24. t m. Trgovinska pogodba med Madžarsko in Rumunijo Sinaja, 13. avgusta, d. Rtrmunsko-ma« džarska pogajanja so dovedla do zaklju-čitve trgovinske konvencije in veterinar« skega dogovora, ki sta bila včeraj podpisana od obeh delegacij. Prav tako je bila podpisana konzularna konvencija, po kateri bo mogoče, da se osnuje v Rumurniji pet madžarefc:h konzulatov. Kdaj bo pogodba uveljavljena, še ni objavljeno. Iz državne službe Beograd, 13. avgusta. AA. S sklepom prometnega ministra sta premeščena po potrebi službe: Jožef Pundrič, uradnik 8. po-ložajne skupine in šef postaje Striživojna-Vrpolje na postajo Jesenice in Rudolf Za-vašnik, uradniški pripravnik na postaji Hrastnik, na postajo Velenje, na lastno prošnjo pa je premeščen Ivan Pušar, uradniški pripravnik na postaji Velenje, na po. stajo Hrastnik. Beograd, 13. avgusta p. Za eno skupino sta napredovala člana Narodnega gledališča v Ljubljani Angela Rakarjeva in Josip Plut. Beograd, 13. avgusta, p. Z odlokom prometnega ministra je napredovalo v višjo skupino večje število poštnih uslužbencev. V področju ljubljanske poštne direkcije so napredovali: Iliza Horvat Gabrijela VTa-tarič v Ljubljani. Franica Olivčič na Bledu, Marija Petennel na Jesenicah, Terezija Zemljak v Ormožu, Lovro Dovjak, Josip Ceridk, Anton Šterk in Alojzij Tomier v Ljubljani, Anton Kavčič pri gradbeni sekciji v Ljubljani, Anton Koželj pri 10 terenski se/kiciji v Mariboru. Josip Šulc. Vin« ■ko Povše v Domžalah. Ivan Manester pri 18. terenski sekciii v Ljubljani, Karel FI?« 6ek v Zagorju. Marija Kino! pri Sv. Jurij« ob južmi železnici, Joeipina Kofiček v Hrastniku, Alojzij Križe v Gor. Radgoni in Josip Vipotnik v Žalcu. (Za točnost imen ne moremo jamčiti. Op. ur.) Španski zapletljaji Cordoba, 13. avgusta, d. Na sled so prišli pripravam za revolucionarni pokret, ki sra je pripravljala splošna delavska zveza. Vstajo so na ta način še pravočasno preprečili. Vse urade splošne delavske zveze je policija zatvorila, voditelje pa aretirala. Po mestnih ulicah patruljirajo vojaške čete. Madrid, 13. avgusta, d. Stavkarsla pokret, ki se je v zadnjih dneh razširil po vsej državi, postaja vedno večji. V Barceloni so se pridružili 40.000 stavkuiočim kovinarjem tudi delavci in nameščenci tvornic kavčuka. Kritičen je tudi položaj v Tarragoni, kjer je kakih 5000 brezposelnih zahtevalo od industrijcev in trgovcev, nai jim v teku 24 ur preskrbe delo. Ker delodajalci na to zahtevo niso pristali, so brezposelni napovedali, da bodo danes v četrtek napadli tvornice in trgovine. Guverner je ukrenil potrebno za varstvo industrijcev in trgovce«. Avstri|skO'ita!i]anska gonja proti Jugoslaviji Priznati ie treba, da je avstrijski tisk v stvari atentatov na naših železnicah, ki so bili pripravljeni na oni strani naše meje, zavzel večinoma pravo, nepristransko stališče; obžalujoč nedolžne žrtve tega zločinskega početja je obenem tudi zahteval, da avstrijske oblasti v polni meri store svojo dolžnost, da se krivci izslede in izroče roki pravice. Apeliral je na avstrijsko vlado, naj ukrene potrebno, da ne bo Avstrija več zavetišče zločincem, ki pod krinko političnih beguncev in preganjancev snujejo na avstrijskih tleh zarote proti sosednim državam in pripravljajo teroristične akciie proti njim. Zaloslno izjemo je delal zopet enkrat tisk vladne krščanskosocijalne stranke, na čelu mu dunajska »Reichspost«. Tem listom bi nikakor ne zamerili, ako bi skušali na dostojen način oprati sokrivde avstrijske oblasti; ne moremo »Reichsposti« odpustiti, da je tudi to žalostno priliko, ko so zaradi nemarnosti avstrijskih oblasti in njihovega vse obsodbe vrednega prizanašanja dunajskim leglom pla-čanskega zločinstva dobesedno zgorele v plamenih nesrečne človeške žrtve, zlorabila za zlobna podtikavanja in obrekovanja proti naši državi. »Reichs-posti« se seveda ne čudimo, ko vendar ve ves svet, da se prav okoli nje zbira vsa ona od sovražnikov naše države plačana pavelič-perčevska družba, ki skupno z ravnotako iz istega nam sovražnega inozemstva vzdrževanimi rnakedonstvujuščimi uživa vso naklonjenost vodilne gospode avstrijske krščansko - socijalne stranke. In iz teh krogov, iz okolja »Reichsposte«, so šle tudi v zunanji svet vse one podle izmišljotine in klevet, ki so kljub nečloveški strahovitosti dogodka zlasti v j Italiji našle plodna tla za še bohotneiši j razrast in razmah. Nekdaj so veljali milanski »Corriere della Sera«, turinska »La Stampa« in rimski >11 Giornale d'Italia« za liste svetovnega glasu; danes so ti listi padli na nivo zakotnih bulvarnih listov, ki j:m je zlasti v njihovi neprestani gonji Droti naši državi dobrodošla tudi nai-nesramnejša izmišljotina in najgnusnej-ša laž, samo da bi se z njo zmanjšal in izpodkopal ugled naše države v svetu. Tako si je tudi sedaj, ob priliki zločinskih atentatov na naše železnice, italijanski tisk dal poročati, seveda z Dunaja, iz tistih krogov, ki so pač najbolje poučeni o stvari, ker se je pripravljala pod njihovem pokroviteljstvom, o — vnebovpijoči krivici, ki jo dela jugoslo^ venski tisk avstrijskim oblastem, ko jim očita malomarnost v nadzorovanju železniškega prometa in kaznivo priza-nesljivost dunajskim terorističnim leglom. In kakor so ti razni Paveliči in Perčeci prav tako doma v Italiji kakor v Avstriji — sai je sodno dokazano, da so tudi iz Italije dobavljali orožje in strelivo za teroristične akcije na naših tleh — je prav verjetno, da je dunajska razlaga atentatov proti našim železnicam v italijanskem tisku zrastla kar naravnost iz te čedne družbe in italijanski tisk se rti sramoval priobčiti te laž ni ve samoobrambe. Seveda ne; saj je vendar treba pomagati prijatelju v zadregi! In kake nesramne izmišljotine je na ta način objavil italijanski tisk! »Corriere della Sere«, navaja v svojem dunajskem dopisu, kjer se tudi sklicuje na »Reichspost«, v dokaz, da se peklenski stroj, ki je eksplodiral v br-zovlaku pri Zemunu, ni vdelal v voz na avstrijskih tleh. pač pa na naših, med drugim dobesedno tudi tole: »... sam profesor Brunetti, ki je izgubil ženo in sina, trdi. da je bombo v direktnem vozu Monakovo - Beograd montirala neka neznana oseba, ki je stopila v voz v Ljubljani in takoj izginila!« Kolikor se spominjamo, je med vsemi jugoslovenskimi listi edino »Jutro« v svojem poročilu o zemunskem atentatu omenilo izjavo prof. Brunettija napram neki privatni osebi, da namreč po njegovem opazovanju ves čas ni nihče vstopil v voz, izvzemši potnike, ki so potovali do Beograda. Te izjave tudi ni objavil noben inozemski list, zlasti pa ne »Reichspost«, ker je pač preveč dokazilna za dejstvo, da je bil peklenski stroj vdelan v voz na oni strani jugoslovenske meje. In ker je podla laž, da bi bil prof. Brunetti podal kedaj komu izjavo, kakor po je objavil »Corriere della Sera«, je čisto jasno, da se je na Dunaju izjava prof. Brunettija, katero je objavilo »Jutro«, na predrzen način potvorila in tako prenesla v milanski list, ki jo je objavil z velikim zadoščenjem kot opravičilo avstrijskim oblastem in njihovim zločinskim varo-Vviuvciu, a v zasmeri nas, ki zahtevamo, da Avstrija zadosti resnici in pravici. Pa si pomislite sedaj — po »Corrieru della Sera« — prof. Brunettija, ki gleda, kako neznanec montira prav za njegovim hrbtom peklenski stroj, in čaka celih dvanajst ur, kdaj in kako bo eksplodiralo, mu razmesarilo ženo in sina, njega in oba ostala otroka pa težko ranilo in osmodilo! In vse to, ne da bi komu kaj javil, ne da bi koga opozoril! In prav Ljubljana, da je leglo takih zverinskih zločinov! Da, res je treba neizmerne mržnje do vsega, kar je naše, pa bodi človek ali stvar, treba je res nepojmljive brez-srčnosti in duševne pokvarjenosti, da se more celo tak grozen dogodek uporabljati za tak način gonje in hujskanja proti nam in naši državi. Toda tako je in ne more biti drugače, ko si Dunaj in Milan podajata roko po — Paveličih in Perčecih, VMRO in Sarkotičih! Rajhovce na Koroško i Katastrofa dunajskega inženjerja pri Savici Vesoljni potop na Kitajskem Poplave še vedno naraščajo - Pomoč prizadetemu prebivalstvu je nemogoča - Nad 25 milijonov ljudi brez strehe in hranr Loudon, 13. avgusta, d. Po poročilih iz Kitajske, se glad v poplavljenem ozemlju širi v naravnost groznem obsegu. Ne glede na pomanjkanje materijelnih sredstev je sploh vsaka poinof izključena, ker povodenj neprestano narašča in je zaradi valovja nemogoče prodreti v notranjost opustošene pokrajine. Več tisoč naselbin Je popolnoma odrezanih od zunanjega sveta ter so prebivalci zato prepuščeni smrti, bodisi v vodi ali pa zaradi lakote Vlada v Nankingu ni mogla storiti ničesar drugega, kakor da je odposlala vojaške letalce na rekognosciranje nad poplavljeno ozemlje, da bi na ta način dobila, vsaj poročila o dosedanjem obsegu katastrofe. Poizkusi, da bi metali iz letal poplavljenccm zdravila, so se izkazali kot praktično neizvedljivi, ker je voda takoj odplavila predmete, ki so jih vrgli iz letal. Doslej povzročeno škodo ceni vlada v Nankingu na najmanj pol milijarde dolarjev. Milijonsko mesto Hankau je en sam velik grob, kjer se odigravajo najbolj grozni prizori med obupanim prebivalstvom. Število ljudi, ki so brez strehe in hrane, je preseglo ie 25 milijonov. Na pokopavanje rnrli-čev ni misliti, zaradi česar postaja nevarnost kuge čim dalje večja. Hankau, 13. avgusta, d. Nori silni nalivi, spremljani od viharja, oo bedo še povečali v poplavljenem ozemlju. Rumena reka je nadalje močno narasla. Pred kratkim zgra- Atentati na rumunske vlake Bukarešta, 13. avgusta, d Ne daleč od postaje Jablanice v Banatu so štirje oboroženi razbojniki napadli brzovlak Temešvar-Bukarešta. Posrečilo se jim je, da so prišli v poštni vagon, iz katerega so odnesli več paketov. Ker je bilo osobje vlaka ne-oboroženo ,so roparji z lahkoto pobegnili v temi. Na begu so izgubili nekaj paketov. V južni Besarabiji je bil izvršen atentat na železniški vlak na ta način, da so storilci odstranili več pragov. K sreči so mogli vlak še pravočasno ustaviti. Na progi Bukarešta-Sinaja je orožniška patrulja presenetila nekega železniškega čuvaja in nekega vojaka, ko sta hotela pod tirom izkopati jamo. Brazilska vlada proti komunistom Buenos Aires, 13. avgusta s. Policijski komisar je po preiskavi o delovanju sovjetske trgovske delegacije priporočil vladi, naj sovjetski trgovinski koncern prisili k likvidaciji, njegove ravnatelje in nameščence pa izžene iz države. jeni nasipi so odnehali ter jc voda porušila 500 hiš, pri čemer so veliko število ljudi zasule razvaline. V Sinpukovu je prestopil preko bresa velik kanal ter je voda poplavila železniško progo Lunghaj - Tientstn. Provinca Šantung je resno ogrožena od na-raščaojče Rumene reke. Zaradi škode, ki so io napravile poplave pri žetvi, je cena riža poskočila na trgu v Šanghaju za 40 odstotkov. Newyork, 13. avgusta, č. Ameriška vlada je ponudila kitajski vladi v Nankingu 30 milijonov bušljev pšenice pod enakimi pogoji, kakor Nemčiji, to je na dolgoročni kredit. S to količino pšenice bi lahko kitajska vlada zasigurala prehrano -7 milijonov ljudi. Doslej kitajska vlada na to ponudbo še ni odgovorila. Danes premiera monumentalnega velefilma razkošja, čarobnega petja! Pevec iz nepozabnega filma RIO RITE John Boles kot pevec v filmu Marzeiieza NEPOZABNO! POPOLNOMA NOVO! Predstave ob 4 no družbo Simplon Av&la v Beogradu pod pogojem, da bi v slučaju, 8e bi pri konkurenčnem razpisu ne bili sprejeti nje« ni pogoji, plačalo podjetje, ki bi most zgradilo, izdelane načrte. Ministrstvo j® že pristalo na zgraditev mosta ter je dovolilo izjemno pobiranje mostnine v iznosu sedanje brodnine. Občinski svet je odobril poročilo ter naročil predsedstvu, naj vstopi v stik s Stavbno družbo, zaradi naprave načrtov i® sestave proračuna. Obenem je predlagal obč. svet. Grčar, naj se predsedstvo zainteresira za akte o zgraditvi tega mosta, ki je bil že sklenjen pred vojno ter odobren od pristojnih obfasti. Akti se nahajajo pri sreskem poglavarstvu. Za četrti odsek je poročal obč. svet. Pušenjak. Mestna občina bo prispevala sa zgraditev vojaške grobnice, v katero bodo shranili ostanek vseh v svetovni vojni na aiariborskih pokopališčih pokopanm rojakov, 63.000 Din. Obenem je bilo sklenjeno, da prevzame mestna občina na prošnjo stavbne družbe železničarska družina 20 odstokov Jamstva za gradbeno posojilo pri Mestni hranilnici. Prošnja Narodnega gledališča, za subvencijo, oziroma jamstvo r višini 100.000 Din, se je odobrila pod pogojem, da da Narodno gledališče v Mariboru knjige na vpogled in da vrši gledališč® vse nakupe v bodoče samo z odobrenjem gledališkega odseka občinskega sveta. Obenem je bil odpisan dolg 30.000 Din za električni tok. Tlakovanje Tattenbachove ulice med Glavnim trgom in Kopališko ulico se bo nadaljevalo po razpoložljivih sredstvih iz kuluka. Preračunano je na 676 tisoč dinarjev. Zadrugi Pohorski dom je bil odpisan znesek 21.421 Din za uporabo traktorja in zaposlitev mestnih delavcev pri gradbenih delih. Prošnje pravoslavne cerkvene občine,, železničarskega športnega kluba ter podpornega društvo za gluhonemo deco v Ljubljani so bile izročene proračunskemu odseku. Zanimiva debata s« je razvila o predlogu, naj mestna občina ▼ smislu svoječasnega sklepa prispeva zs zgradbo pohorske vzpenjače obljubljeno posojilo 500.000 Din. Predlog je utemeljeval župan dr. Juvan. V debati so vsi govorniki odobravali predlog, vendar pa je bilo sklepanje v svrho natančnejše proučitve ren-tabelitetnih računov odgodeno do prihodnje seje. Sokolskemu društvu Maribor I. je bil? odobrena najemninska pogodba za dobo 20 let za letno telovadišče med Mag-dalensko in Koseskega ulico. Za zgradbo carinarnice je mestna občina nakupila zemljišče od tvrdke Franz in sinovi za 500.000 dinarjev. Po rešitvi nekaterih manjših zadev, Je bila javna seja zaključena ter Je sledila še tajna seja. Ker pa niso bile rešene vse zadeve, se bo seja nadaljevala prihodnji četrtek ob 18. amymoJS V glavnih vlogah LIEN DEYERS MAKS HANSEN SZoKE SZAKAL Cenik za analize v državnih preizkuševališčih Beograd, 13. avgusta. A A. Na podlagi fl. 6 zakona o kmetijskih vzornih in kontrolnih postajah je kmetijski minister soglasno z glavno kontrolo izdal pravilnik in cenik za izvrševanje analiz in drugih del zasebnikom v agro-kemičnih in pedoloških odsekih državnih kmetijskih, vzornih in kontrolnih postaj. S pravilnikom, ki ga je predpisal g. minister za kmetijstvo, se določita dve vrsti cen za izvrševanje analiz in drugih del privatnim strankam, in siccr je cena. kadar prinesejo v analizo kakšno stvar kmetje, ki sami obdelujejo zemljo, ali pa kmetijske zadruge za 25% nižja od normalne cene. ki velja za vse druge državljane; mehanične analize in fizične proučitve zemlje so za 50% cenejše. Pravilnik določa cena ra izvrševanje analize umetnega gnojila, sredstev za pobijanje rastlinski!] bolezni in škodljivcev, živinske hrane, dalje za mehanično analizo in fizično proučevanje zemljišč itd. Po tem pravilniku *e bodo sprejemati v analizo vsi tisti zemeljski vzorci, ki »o jih strokovnjaki dobili na licu mesta. Nostro-kovnjaški vzorci se ne bodo jemali v analizo. Ustanovitev Glavne -vinogradniške zadruge Beograd, 13. avgusta. AA. Upravni odbor Glavne zveze poljedelskih zadrug v Beogradu je na svoji seji dne 4. t. m. pod št. 7 v smislu točke 2 čl. 102 zakona o kmetijskih in obrtnih zadrugah sklenil sklicati in prirediti 23. avgusta ob 10. dopoldne ustanovno skupščino Glavne vino« gradniške zadruge v kraljevini Jugoslaviji. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved za danes:' Nastopilo bo poslabšanje vremena, vendar pa v prihodnjih 24 urah še ni verjetno. — Situacija včerajšnjega dne: Barometerska depresija, ki je bila zadnje dni nad severnim delom kontinenta, se spušča proti jugu in bo povzročila verjetno poslabšanje vremena. Barometerski pritisk je padel za 0.5 do 4 mm, temperature pa so ostale večinoma nespremenjene. Dunajska vremenska napoved za petek: Bolj oblačno, toda bolj toplo. Pozneje pada« HIUS, morda tudi fterviht®. Naši kraji in ljudje >N Troje spominov na prof. Chodonnskega Slovenski akademik v Pragi je začutil takoj, da se mu ne odpira le praški znan-rtveni m slovanski svet, ampak tudi oni družabni narodni družinski krogi, ki so biti našemu akademiku n. pr. na Dunaju ali v Gradcu vedno zaprti. Nekak prehod v češki praški nam prijateljski družabni krog so tvorila predavanja praške podružnice S. P. D. Komaj se je naš akademik dobro 6poznal po praških ulicah, že je bil vabljen na večer SPD na tedanjem žofinskem, sedanjem slovanskem otoku. Nepozabni so bili ti večeri za nas. V mali dvorani se je zbrala elita čeških gostov, ki so prebili počitnice po naših krajih. Nekaj uglednih družin (Heyrovsky, Prachenskv, Mareš itd.) so tvorile stebre te družbe. Duševni vodja je bil prof. Cho-dounskv, z njim dr. Dvorsky m Čermak, dva agilna turista in popisovalca naših tur. Marsikateri slovenski študent je šele tu spoznal lepoto svoje domovine. Predavanja SPD v Pragi so bila tako lepa, da enakih niti v domovini nismo poznali. Luči 90 ugasnile in pred nami se je začela vrsta slik iz naših gor. In kadar se je na takih klinih pojavila obdrgnjena jerhovina prof. Chodonnskega, je nastal aplavz. Njegovi učenci so ga radi za Salo fotografirali na zelo »kočljivih« mestih. V teh trenutkih si začutil, kdo je prof. Chodotm-6ky. Mož, ki je vzljubil naše gore in vzgojil cel zarod navdušenih planincev. »Alp-ekv vestnik« je bil prvo znanstveno spopol-nilo »Planinskega vestnika«. Ta praška družba je bila pravo središče agitacije za naša letovišča, posebno za Jezersko, dokler ni Dalmacija, posebm Baška, začela vabiti k sebi praške goste. A tak družinski krog, kakor je bil v praški podružnici SPD, je mogel ustvariti le mož takega srca in dela kakor je bil dr. Chodounsky. Ko je šlo za častno članstvo prof. Cho-ilounskega v društvu »Ilirija«, je neki naš govornik trdil, da je dr. Chodounsky samo rportman. Ne vem, ':ako je bilo, da je prišel prof. Chodounskv sam na občni zbor (ali je zvedel za ta očitek ali kaj) in je rekel: »Za me turris trika ni samo šport. Če bi bila samo šport, šel bi lahko tudi drugam. Zame je tudi šport narodno delo In sicer ono narodno delo, ki ga moramo vršiti vsi. S tem delom sem vam rešil Jezersko ... Gosti so danes povsod dobrodošli, a mi smo hoteli, da kot gostje rešujemo slovansko zemljo.. .* L. ]Q08., ko je secesija iz Zagreba napolnila Prago, je bilo med jugoslovenskimi akademiki tudi mnogo takih, ki niso bili ▼redni praškega azila. Grešilo se je mnogo na račun »bratske vzajemnosti«. Po gostilnah, kavarnah itd. so rastli dolgovi. Neki zakotni listič je pograbil to priliko in napadel »jugoslovenske brate«. V jugoslovenski akademski koloniji je nastal velik nemir. Vse je zahtevalo zadoščenja. Najbolj oni, ki so bili največ krivi... Vršil se je zbor, ^urednik lista je imel biti oklofutan etc. Nastala je javna polemika. Takoj prvi dan se je s polnim imenom oglasil prof. Chodounskv, ki je rekel, da prevzame za slovenske akademike vsako odgovorenost, da so to dobri, pošteni in mirni akademiki, ki se jih oni skupni napad ne more tikati. Ave anima candida! Mož, ki je videl mnogo sveta in denarja Ljubljana, 13. avtgussta. Danes mineta 70 let, kar je prijoikal na »vet v stari hiši pri Pacu na Sv. Petra ce-*ti poleg Pollalcove tovarne, ki pa je danes fce podrta, g. Karol Vidmar, po vsej Ljubljani jn po širni deželi znani blagajniški nameščenec v mestnem knjigovodstvu. Rojenice, ki so 6tale ob njegovi zibelki, so bile še bolj skrivnostne kakor so navadno in so sklenile, da bo fant v svojih mladih letih mnogo potoval, kot mož tudi ne bo miroval, na 6tara leta pa, so dejale, bo njihov varovanec ostal trajno v Ljubljani rn prenašal mnogo občinskega denarja ... Karol Vidmar se je v mladih letih izučil etrugairstva in je že s 15. letom krenil po svetu. Stopil je najprvo v Italijo, kjer je imel v Padovi strica Obiskal ga je, tam pa je zvedel, da leži na 6mrtni postelji pa* pež Pij IX. in mladeniču 6e je zahotelo vi« deti Rim. Pa je odkoračil po beli cesti pro« ti večnemu mestu, kjer je našel papeža že na mrtvaškem odru v baziliki Sv. Petra. V Rimu je bil potem še večkrat, iz Italije pa je mladenič potoval v Nemčijo, kjer je preživel 7 let v Berlinu, Magdeburgu in drugih večjih mestih. Strugarski mojstri so bili tedaj še redki in je naš »vandrovec« le redko kje dobil stalno, primerno mesto. Iz Nemčije je pohitel v Francijo in je de* lal v Parizu več mesecev, nato pa si je šel ogledat tudi ogromni, megleni London, nakar je potoval nazaj preko Belgije in Nizozemske in je obtičal leta 1882 zopet v beli Ljubljani. Tu je postal samostojen mojster in je odprl v Židovski ulici tudi trgovino z raznimi, finimi strugarskimi iz« delki. Po štirih letih pa je Obrnil trgovini hrbet in 6e posvetil zavarovalni 6trc*ki Dobil je mesto pri banki Slaviji in sta s poznejšim ljubljanskim županom in ministrom g. Ivanom Hribarjem obhodila v6o Koroško, Štajersko, Kranjsko, Primorsko, ktro in Dalmacijo. Ustavila 6ta se skoro pri vsaki hiši, kjer ta spoznala brige in skrbi našega ljudstva. Po 15 letih, ki jih je preživel v tej stroki, si je Karol Vidmar vendar zaželel mirnejšega kotička in je dobil siednjič službo pri mestni blagajni Od tistega dne je letos v juliju potefldo že 33 let Karol Vidmar je v tej dolgi dobi prenesel že milijone in milijone mestnega in tujega denarja brez kakršnihkoli skušnjav. Zato poznajo našega jubilanta ne samo mestni nastavljenci, marveč tudi vsi bančni ljudje od ravnateljev do njegovih tovarišev, a tudi niso redki njegovi ne-številni prijatelji in znanci, ki mu ob lepem jubileju iskreno čestitajo, želeč mu prijetnega miru v okviru njegove prijazne dru« žinice v hiškr tam v Trnovem. Poleg tega bi mu morda želeli za njegov jubilej tudi kako malo presenečenje v obliki posvetnih dobrot, ki mm naj jih nakloni Bog in pa oni, za katere je delal in dela, pa bo zaao* voljen on in vsi okrog njega in 6i bo mor« da tako g. Vidmar lahko čestital tudi 6am. Smrt starega veterana Ljubljana, 13. avgusta. Najstarejšega in najpopularnešega moža šentviške fare ni več. Danes ob 3. zjutraj je umrl g. Ignacij Nučič, upokojeni nad* zornik policijskih agentov. Do zadnjih ča* sov je predsedoval korenjaški in vedno veseli starček balinarskemu klubu in ko je letos začetkom februarja praznoval svojo devetdesetletnico, bi mu vsakdo prisodil največ 6 križev. Ko so mu tedaj v Rupar-jevi gostilni v Št. Vidu čestitali in ga vpra* ševali, kam je skril svojo starost, je de- jal: »Sem se že davno skregal ž njo.« V visokih svojih letih je bil vedno ve6el, rad je imel prijetno dražbo, merico vina in 6vojo priljubljeno viržinko ali pipico. Bil je pravi koreniti Ljubljančan, rojem v Gradišču v stari hiši s pekarno in ko-vačnico, kjer je sedaj stanovanjska hiša Kranjske hranilnice. Izučil se je za dimnikarja, potem pa so ga za 8 let vtaknili v vojaško suknjo. Ko je dolga vojaška leta odslužil v Ljubljani, Veroni in bogzna kje še vse, je stopil v Trstu v službo varnostne 6traže. V policijski služibi je dosegel leta 1878 črn nadzornika, upokojen pa je bil leta 1899. V Trstu je živel 37 let in se je tam tudi oženil. V srečnem zakonu je imel tri otroke, a mu je že vso rodbino pokosila smrt. Od njegovih sorodnikov je menda edino še znani naš gledališki igralec g. Hinko Nučič v Zagrebu. Šentvidčani in Ljubljančani, ki so tako radi pokramljali z ljubeznivim možem pri Ruparju in drugod, se bodo gotovo nanj spomnili tudi v soboto na praznik, ko ga bodo oib pol 9. nesli k zadnjemu počitku na šentviško pokopališče. Naj počiva v mira, blagi starček! Vodovod na Ponikvi Ponikva ob juž. žeL, 13. avgusta. Gradlba vodovoda, za katerega smo 6e borili dolgih trideset let, je v teku. Padavinsko območje edinih studenčnih vrelcev na Pustikah, ki prihaja v poštev pri za* sledovanju in zajetju vodne žile, nam pri* zadeva pri odikopanju resne skrbi, če bo sploh količina v^de dejansko krila vsakdanje potrebe vašcanov. Ako se nam samo še to posreči, ko je vse drago 6 finančno« tehnične strani lepo urejeno, bo v splošno zadovoljstvo vseh zadruigarjev rešen pe* reči m življensko važen problem — z edino izjemo »Slovenčevega« dopisnika. Sklepamo, da mož bržkone ni član Vo« dovodne zadruge, kajti če bi bil in če bi po dozoreloeti sodeč, razumel njen ustroj, ne bi kvasil o nekem »diktiranju« cen, še manj pa bi tako vodeno govoril o vodovodni »politiki«. Toplo bi mu priporočali, da čim preje pristopi sam kot član k Vodovodni zadrugi in 6e tudi na ta način v lastno korist osebno prepriča o zdravem učinku uživanja pustišice vodice. Vodovodna zadruga mu bo iz srca hvaležna, ako najde zlato sredino in še popolnejši socialni način razdelitve na vse zadrugarje, tako da ne bo premožnejši premalo in nasprotno šibkejši preobčutno obremenjen. Skoda in naravnost žal nam je, da se po enoletnem obstoju zadruge šele danes oglaša v vodovodni »politiki«. Brez dvoma je, da bi nam vsaka njegova pametna pobuda in ideja doprinesla neprecenljivo korist, ker tako izvrstno pojmi zadružna načela. Še najbolj pa bi nam ustregel, ko smo itak v veliki vodni krizi, ako zaigra tudi vlogo svetopisemskega Mojzesa ter s palico v roki brez »političnih« stroškov prikliče na dan kje sredi vasi neusahljiv vrelec čiste vode, brez izjeme za vse, da ne bo zopet kakšne »socialne« pritožbe. »Konjski praznik« na Murskem polja Ljutomer, 11. avgusta. Danes je bik) na našem prostranem glavnem trgu izredno živo. Od vseh strani so se pripeljali na svojih zapravljivčkih muro-poljski kmetje, da pokažejo svoje žlahtne kobile in žrebeta komisiji konjerejskega društva, ki je poslovala pod šotorom pred občinsko hišo in določevala nagrade pridnim konjerejcem. V komisiji so bili: gg. Lovro Petovajr, Josip Turk, inšpektor Pavlin, načelnik kmetijskega odbora Jakob Rajh, sreski kmetijski referent Žnidarič, sreski veterinarski referent škof in ravnatelj Julče Novak. Prigon je bil zelo številen: 7- ameriških kasačev ter 33 angleških toplokrvcev, v celem 104 glave. Premovanje se je vršilo v petih kategorijah: kobile z žrebeti, 3 in kletne žrebice, 21etne žrebice, 1-letne žrebice in mladi žre-bičlci. Vse nagrade so znašale 8040 Din. Prispevala je banovina 4500 Din, st. kmetijski odboir 3000 Din in zadruga za rejo žrbet 500 Din. Materijal je bil dober, oso-bito so bile lepe 3—41etne žrebice. V 1. kategoriji je dobil prvo nagrado Franc Žitel iz Bučečovcev, v 2. Jožef Kosi iz Mejašev-cev, v 3. Janez Filipič iz Grlave, v 4. Rru-men Firanc iz Stare nove vasi in v 5. zopet Janez Filipič iz Grlave. V celem je bilo izdanih 6 diplom, 6 priznanic in 62 premij. Ta, v resnici »konjski praznik« je pokazal, da je muropolski kmet ostal priznani ko-njerejec, dasi čuti tndi naša konjereja ka- kor druge kmetijske panoge, vso težo splošne gospodarske krize. Drugi praznik naših konj pa bo dne 30. t. m. Ta dan bo kolo jahačev in vozačev v Ljutomera priredilo običajno jesensko dirko na cvenskem dirkališču ter je določilo za njo 12.000 Din nagrad. Spored je naslednji: 1. Enovprežni heat za 4 do 12-letne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Dolžina proge 1600 m; distančni drog 160 cm. Dodatki: za pridirkanih 2000 Din 20 m, največ 160 m; posebej za vsako zmago v tek. letu 10 m. Nagrade: 1500, 700, 500, 300 Din. 2. Enovprežna dirka za 3-letne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Dolžina proge 1600 m. Popusti: maiden 20 m, konjem kmetske reje iz sreza Ljutomer 20 m. Dodatki: žreb-cem 10 m, za prvih in dragih pridirkanih 250 Din po 20 m, za vsakih nadaljnjih 500 Din — 20 m. Nagrade: 900, 500, 300, 200 in 100 Din. — 3. Drugi heat. — 4. Enovprežna dirka za 3 do 121etne jugoslovenske konje, ki še niso pridirkali 7000 Din. Dolžina proge 2000 m. Popusti 3-letnim 80 m, maiden 20 m. Dodatki: za vsakih 500 Din 30 metrov do 2000 Din, za vsakih nadaljnjih lOOODin 20 m, meetingski dodatek za 500 dnarjev 20 metrov. Nagrade: 1000, 600, 400, 300, 200 Din. — 5. Tretji heat. — 6. Ravna galopna dirka za častniške in civilne konje. Dolžina proge 1600 m. Nagrade: 800, 400, 300 Din. — 6. Dvovprežna dirka za 3 do 12-letne jugoslovenske konje. Dolžina proge 2400 m. Popusti 3-letnim 40 m, kmetske reje in v kmetski posesti iz domačega sreza 20 m. Dodatki: za pridirkanih 2000 dinarjev 20 m, največ 200 m, matengski dodatek za 1000 Din 20 m, za vozove z gumijastimi obroči 30 m. Nagrade 1200, 700, 500, 400, 200 Din. Strokovnjaki sodijo, da bo prijavljenih lepo število kasačev in da bo dirka nudila izreden sportski užitek. Zato je pričakovati in želeti, da bi dne 31. t. m. prihitelo na zeleno Mursko polje čim več ljubiteljev lepih konj in napetih dirk. Nevihta s strelo Trbovlje, 13. avgusta. V sredo okrog poldne so se začeli z>bi* rati nad gorami proti Savinjski dolini črni oblaiki, ki niso obetali nič dobrega. Med močnim grmenjem se je vlila ploha, pomešana s točo, ki je v hipu pobelila travnike pod Sv. Planino. Vse skupaj je trajalo ko* maj četrt ure in vendar je napravilo mnogo Škode. V Gabrskem, na cesti proti Podmeji, je bil zaposlen 6in posestnika Ahaca iz Planinske vasi. Da bi se umaknil plohi, je zbežal pod bližnji kozolec, a v istem hipu je udarila v kozodec strela in ga vžgala. Po naključju je ostal fant nepoškodovan, ko. zolec pa je bil hipoma v plamenih. Alarmirani gasilni društvi sta bili prav v kratkem času na mestu in stopili takoj v akcijo. Na pomoč jima je prispel tudi novi škropilni avto občine, ki je pokazal, da bo lahiko izborno služil tudi v gasilske svrhe. Zaradi močno kalne vode po nevihti. je bilo delovanje gasiJnih motork otež-kočeno. Kozolec, ki je bil nabito poln sena, je popolnoma pogorel. Posestnik Kerše je bil zavarovan le za 5000 Din, škoda na znaša gotovo nad 20.000 Din. Sestanek po 38 letih Ljubljana, 13. avgusta Maturantje ljubljanskega učiteljišča iz leta 1893 so se v ponedeljek zbrali v Ljubljani, da proslave 38-letnico svoje mature. Sestanek je sklical tovariš Župančič, ki je imsl vso to dobo stike s svojimi bivšimi še živečimi sošolci. Sestanka so se udeležili: Baraga Janko, sreski šolski nadzornik v p. z Bleda; Čuk Gojko, šolski upravitelj v p. iz Dolskega; Rosenstein Nande, šolski upravitelj v p. iz Št Jurija ob Tabora; Ro-stan Janko, finančni računski nadsvetnik v p. z Ljubljane; Schlenz Rudolf, šolski svetnik m rrofesor iz Innsbracka; Vidmar Tone, šolski upravitelj iz Čateža pod Za-plazom in Župančič Janko, šolski upravitelj v Preserju pri Ljubljani. Opravičil se je zaposleni Šabec Avguštin, upokojeni šolski upravitelj iz Limbuša. Umrlo je deset tovarišev in sicer: Bussbach (nadel kot aktivni stotnik), Clemente (Nevlje), Jakše (Ljubljana), Jordan (Ljubljana), Koželj (Velike Poliane), komponist Krek (padel). Lesjak (šef poštnega oddelka Ljubljana), Lavtižai (sreski šolski nadzornik, Ljubljana), Sadai Adolf (ravnatelj vzgojevališča, Ljubljana) in Vrhovec (kr. višji finančni uradnik. Ljubljana.) Da ni bilo v predvojni dobi učiteljstvu postlano z rožicami, svedočijo razni poklici, ki so jih zbrali maturantje tega letnika. Izmed profesorjev živi še edini g. Vilhelm Linhart v Gradcu. Zbrane tovariše je poleg nekaterih družinskih članov in priia-teljev počastil tudi banski šolski nadzornik Andrej Rape, ki je v lepo zasnovanem govoru pozdravil in nagovoril zbrane, že osivele delavce na prosvetnem polju. Schlenz se je s hvaležnim srcem spominjal živečih in umrlih sošolcev, ki so ga, njega kot rojenega Nemca, ravno tako ljubili kakor bi bil njih rojak, zato pomiluje vse zasužnjene Slovence kakor svoje podjarmi iene roiake Nemce. Lepe nagovore sta imela še zabavni Baraga in vedno mladi Rostan. a naš sklicatelj Janez se je zadovoljno smehljal. ko »šteje glave svojih dragih«. Med veselimi in žalostnimi spomini je dan tako hitro potekel, da so se razgovori podaljšali v nožno n*>č. Tovariš Čuk je prvi intoniral svojo najljubšo, nato je pa a d hoc sestavi ien kvartet zanel nekaj starih a še vedno lenih pesmic, ki so zbrano družbo nrestavile v otie lepe čase, ko njih temen še niso »krasili« venci in sivi lasje in so bila niih srca še nolna mladeniške ljubezni in lepih idealov. Z upanjem, da čez dve leti proslave 40-letnico v večjem obegu, so naročili tovarišu Janezu, naj dobro pazi na svojo še živečo »čredo«, segli si v roke in se. zadovoljni s sestankom in lepimi spomini, razšli. Pri orehlajenfn. hrinl. vnetju v vratu, otekliih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje iznraznenje črevfea s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Josefove« grenSce. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijab in špecerijskih trgovinah. v^c * - a* Repr. Rave d. d., Zagreb Dve požarni katastroSI V kratkem času Je požar opustošil že drugo notranjsko vas — Usodno pomanjkanje vode — Tragična smrt mladega kmeta v plamenih Rakek, 13. avgusta Notranjsko je v kratkem že v drugič udarila strašna nesreča požara. Že včeraj .so došle vesti o katastrofalnem požaru na Blokah, danes pa sledijo podrobnosti o tej veliki nesrečL Ogenj je izbruhnil v torek ob pol 9. zvečer v vasi Fari, in sicer najprej v skednju posestnika Josipa Vesela. Ker je skedenj ob cesti, je nastala nesreča najbrž po neprevidnosti kakega kadilca. Ogenj se je naglo razširil in je v teku pol ure uničil 5 posestnikom skoro vso imovino. Vsega skupaj je zgorelo 11 poslopij. Zaradi pomanjkanja vode je bilo gašenje skoro nemogoče. Gasilci so bili takoj na mestu, a so morali svoje delo omejiti zaradi pomanjkanja vode na lo-kaliziranje ognja. Prvi so stopili v akcijo gasilci iz Nove vasi, ki so imeli dve ročni in eno motorno brizgalno. Motor-ka je sijajno učinkovala, dokler je bilo kaj vode, v največji sili pa se je ustavila, ker se je zamašila z blatom. Gasilci so jo takoj odpeljali v 900 metrov oddaljeno Novo vas k glavnemu vodnjaku ter pričeli odtod dovajati vodo na pogorišče. Na drugem delu vasi Ea so se udejstvovali gasilci z Velikih ilok ter omejili širjenje ognja. Na ^o-moč so prihiteli tudi gasilci iz Loža, , Starega trga, Gorenjega Jezera, Žerov-\ niče, Grahovega, Dolenje vasi, Gore in Loškega potoka. Večji del teh društev pa ni mogel stopiti v akcijo, ker ni bilo vode. Iz Nove vasi sta dovajali vodo dve društvi. Junaško in požrtvovalno so se obnašali pod vodstvom častnikov tudi vojaki, ki so bili slučajno v Novi vasL Usodnega pomanjkanja vode je kriva deloma velika suša. Vaščanom pa je še prejšnjo soboto župan naročil, naj čimprej očistijo jez pn mlinu ob koncu i. Ce bi se bilo to zgodilo, bi bilo vasi. morda dovolj vode na razpolago. Večina gasilskih društev je ob eni ponoči zapustila pogorišče, stražo pa je prevzelo domače društvo, ki je s svojo motorko gasilo včeraj do 5. zjutraj. Mo-torka je brezhibno delovala 7 ur. Približno toliko časa je bila uspešno v akciji tudi pri velikem požaru v Nadle- sku, kar dokazuje, da je res izvrsten izdelek Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani Škodo je od občinskega odbora sestavljena komisija ocenila na 268.250 dinarjev. Vsi oškodovani posestniki pa so skupaj zavarovani samo za 64.000 dinarjev. Da bo pogorišče čimprej očiščeno, je naročil župan prebivalcem sosednjih vasi, naj se izmenjavajo pri tem delu in treba je poudariti, da so se vsi vneto lotili dela. Pri reševanju goveje živine iz hleva se je precej občutno opekel po glavi komandir orožniške postaje g. Jordan. Poškodovali pa so se tudi nekateri posebno požrtvovalni gasilci. Na županov predlog in s sodelovanjem g. župnika se je takoj osnoval pomožni odbor za po-gorelce. Ta odbor bo darove zbiral in razdeljeval, da bodo mogli nesrečni kmetje čimprej pričeti z obnovo svojih domačij. Upamo, da odbor ne bo zastonj iskal usmil jenih src. * Semič, 13.' avgusta Včeraj ponoči okrog 3. je nastal požar na posestvu Martina K a m b i c a v Prelogih. Nesrečnemu posestniku je pogorelo vse, razen poda. Nesreča je udarila domačine med spanjem. Ko so vsi zmedeni hiteli, da bi rešili, kar se da, se je zgodila še druga tragična nesreča. Posestnikov brat Anton se je spomnil na shrambo mesa ln masti ter je sam tekel tja. Komaj je odprl shrambo, se je že vdrl nanj goreči strop. Tega ni nihče opazil, ker so bili vsi na drugih mestih pri reševalnem delu. Šele potem, ko so se vsi zbrali na pogorišču, so ga pogrešili ter iskali vsepovsod. Med razvalinami shrambe so slednjič našli le še strašno opečene in ožgane ostanke trupla. Kambičeva rodbina ima veliko škodo, ker sq ji zgoreli poleg poslopij do zadnjega vsi poljski pridelki, vse poljedelsko orodje ter 15.000 gotovine, ki jo je Imel-gospodar shranjeno v hiši. Po nesrečni navadi mnogih naših kmetov pa Kambič sploh ni bil zavarovan. Po mnenju vaščanov je požar, ki je ogražal vso vas, povzročila zlobna roka. Žrtve ognja, kače in avtomobila Tri hude nesreče — Poškodovanci v ljubljanski bolnic) Škofja Loka, 13. avgust«. Na Heinriharjevi žagi v Škofji Loki se je danes popoldne pripetila strahovita nesreča. Tam uslužbeni praktikant za kurjača 28-letni Vinko Poljanec je nalagal okrog 14. v velik kotel premog in različne ostanke lesa. Ko je ravno bezal v žerjavico na dnu, je nenadoma potegnil veter — in na. slednji trenutek so bušili plameni naravnost v ubogega kurjača. Poljanec je strahovito zavpil in se skušal umakniti, vendar mu umik ni pomagal, kajti ogenj je že zapalil obleko, mu osmodil obraz in lase in je pričel nesrečnež skakati okrog nalik živi bakli. Na pomoč so mu takoj prihiteli drugi uslužbenci, ki so pričeli trgati obleko z njega, a opekline so bile tedaj že strahovite. Mladi mož je bil popolnoma osmojen po glavi, prsih, trebuhu in nogah in so ga tulečega zaradi bolečin nemudoma prenesli v Heinriharjev avtomobil, ki ga je jadrno odpeljal v bolnico v Ljubljano. Tu so mu sicer takoj nudili pomoč, njegovo stanje pa je zaradi hudih opeklin sila kritično in bo, kakor nam poročajo iz bolnice, težko prestal noč. V bolnico so pripeljali okrog 17. tudi ženo mehanika, 25-letno Jožefo Javhovo iz Zaloga pri Škofljici. Javhova je popoldne odšla na travnik v bližini hiše. kjer je nabirala zelenjavo za svinje. Ko je brskala po travi, se je nenadoma pognala proti njej precej velika kača in jo pičila. Javhova je v kači spoznala gada in je nemudoma hitela domov, od koder so jo odpravili, ker ji je pričela rana že otekati, na odredbo zdravnika v Ljubljano. Tudi v Lescah pri Bledu se je okrog 15. pripetila huda nesreča. V smeri proti Bledu se je peljal z avtomobilom odvetnik dr. Krešimir Sizir iz Krapine v družbi svoj® soproge Alme ter štiriletne hčerke Ivice. Na cesti jim je na nekem ovinku prifoitel nasproti drag avtomobil, ki so se mu hotel! izletniki, da preprečijo karambol, ogniti in so zavili na travnik, kjer pa je šofer izgubil oblast nad volanom in se je avto zaletel z vso silo v veliko drevo. Avto se je pri zaletu popolnoma razbil, dr. Sizir in njegovi pa so odleteli daleč proč. Pri padcu so obležali vsi težko poškodovani na tleh, a so jim takoj prihiteli na pomoč domačini, ki so jim nudili prvo pomoč. Kasneje je prispel na mesto nesreče tudi zdravnik, ki je odredil takojšnji prevoz poškodovancev v ljubljansko bolnico. Vse tri žrtve nesreče je pripeljal v Ljubljano avtoizvošček. Najbolj poškodovan je dr. Sizir sam, ki ima dvakrat zlomljeno desno nogo in številne praske po životu. Njegova soproga je od razbitih šip močno obrezana po obrazu, obenem pa ima močno vdrto nogo v mečih. Precej hudo je poškodovana tudi mala Ivl-ca, ki ima prebito kožo na glavi in tudi več poškodb na nogah. Vlomi potepuhov na deželi Varnostna oblastva zasledujejo razne opasne postopače Ljubljana, 13. avgusta. Razni delomržni pohajači se potepajo po deželi in so za naše ljudstvo prava nadloga. Nič ni varnega pred njimi. Ponoči nagajajo ljudem v spanju, se vtihotapljajo v hiše in kradejo vsevprek, pa tudi napadajo. V okolici Velike Nedelje že dalje časa straši 36-letni Ivan Strasser, bivši sedlar, ki je bil zaradi raznih vlomov že večkrat kaznovan. Strasser se preživlja že leta s samimi tatvinami in vlomi, ki jih ima na vesti prav lepo število. Pred nekaj dnevi je vlomil v gostilno Otilije Hanželičeve v Podgorcih in ukradel večjo množino tobačnih izdelkov, dve telečji pečenki, veliko množino dragih jestvin ter okrog 1000 Din kovanega denarja. Oskrbel se je tudi z žgano kapljico in steklenico pelinkovca. Par noči nato se je pojavil pri Sv. Bolfenku v Slov. Goricah in vdrl v župnišče. Odnesel je duhovniški talar, siv klobuk in zajčje kože, garnituro srebrne posode za sveto olje, cerkven nabiralnik z drobižem, dve pozlačeni žlici za liturgične potrebe, precej gotovine, ki jo je našel v nekem predalu, in pa ročno b lasa j no, ki tudi ni bila nrazna. Strasser je srednje velike, vitke postave, temnih las, enakih pristriženih brk ter je največkrat oblečen v siv suknjič, rjave ali sive hlače ter nosi na glavi sportnO čepico. Tudi iz okolice Brežic prihajajo poročila o nekem takem potepuhu. To je 24-letni Karol Godler, doma iz vasi Zverinjaka, ki je izvršil v tamošnji okolici že več drznih tatvin. Pred dnevi pa se je pritepel v Savinjsko dolino, v okolico Št Pavla pri Preboldu, toda ne sam. V dražbi ima dva tovariša. Prvi je baje iz Trbovelj, okrog 20 let star, oblečen v modro obleko, dočim je drugi star okrog 25 let ter oblečen v športno obleko. Ti trije ptički so dne 10. avgusta vdrli tudi v zaklenjeno barako v Marija Reki, kjer so odnesli na škodo Franca Haložarja in Avgusta Ulriha razno obleko, fterilo, posodo, kuhinjsko opravo, jedilno orodje in razne jestvine. Orožniki pridno zasledujejo drzne vlomilce, ki pa se po vsakem vlomu naglo selijo v nov kraj. Na drž. cesti v Dobrteči vasi v Savinjski dolini, na razpotju, kjer se odcepi cesta na Ločnico, je bil nedavno noč napaden posestnik Karol PTaskan. Napadalec mu je z žepnim nožem prizadejal na vratu hudo telesno poškodbo. Zasledujejo nekega Miho Volavška, doma iz Pemove v celjskem srezu. Volavšek pa se dobro skriva. Star je okrog 40 let, srednje močne postave, temne polti, črnih oristriženih brk in oblečen v sukneno obleko kmečkega kroja. Danes ob 20.30 ▼ kopališču SK Ilirije BENEŠKI VEČER Ob 21.30 nri čarobna razsvetljava In nmetni ogenj GODBA — PLES do 2. ure — BUFFET OB DEŽEVNEM VREMENU SE PRIREDITEV ODGODI 10382 Domače vesti * Važno opozorilo udeležencem kongre-la NSZ! Ker nam ni bUo mogoče pravo-časno razposlati izkaznic za polovično vožnjo po železnici, opozarjamo vse udeležence, da potujejo lahko brez nje. Na odhodni postaji naj kupijo cel vozni listek in ga pustijo žigosati z mokrim žigom. S tem voznim listkom in z izkaznico, ki jo dobijo na kongresu v Trbovljah, imajo brezplačen povratek. Vodstvo NSZ. * Peto »Jutrovo« potovanje v Pariz na kolonijalno razstavo v dneh 31. avgusta do 10. septembra. Ponovno in nujno prosimo gg. interesente, ki so se že odločili, da se udeleže tega potovanja, naj nam čimprej vpošljejo Dodpisano obvezno prijavnico in nai ti* čakajo s tem do zadnjega roka. da bomo pravočasno ukrenili potrebno. Za •vpošiljanje potnih listov in za nakazilo denarja je potem še časa do 22. avgusta, vendar nai ne bi gg. udeleženci prekoračili tega roka. Kajti sicer ne izhalamo s časom. da poskrbimo vse potrebno, posebno takrat, ko je za to potovanje precejšni'; zanimanje. Tudi opozarjamo gg. interesente. naj si pravočasno pregledajo svoie notne liste, če so še veljavni, sicer nai dado čimprej podaljšati veljavnost, da ne bo potem zadrege. Tudi prosimo vse one udeležence, ki niso poklicno samostojni (kakor trgovci, odvetniki, zdravniki posestniki itd.) nego so kje nameščeni, da sd priskrbijo in nam vpošljejo potrdilo svojega delodajalca ali službenega predstojnika, ki naj se glasi: X. Y. ie nameščen v tem in tem svojstvu, ima dopust za potovanie v Pariz in se mora po dovršenem dopustu vrniti zopet v svojo službo«. Tako potrdilo zahteva francoski konzulat za francoski vizum, za katerega ie treba tudi še oo eno sliko posebej, ki nai se nam tudi istočasno s potnim listom in z omenjenim potrdilom vpošlje. Prijave in dokumente je naslovi« na Tajništvo uredništva »Jutra«. Ljubljana, ki nam daje tudi vsa potrebna pojasnila in na željo dopošlje prospekt potovanja in obrazce za obvezno prijavo. »JUTRO.« * Škofijski ordinarijat v Ljubljani ie vsem župnim uradom naročil, nai se ob desetletnici vladanja kralja Aleksandra I. v nedeljo 16. avgusta oo dopoldanski službi božji zapoje zahvalna pesem »Te Deum« * pripadajočo molitvijo za kralja. V stolni cerkvi v Ljubljani bo v ponedeljek ob 10. sbvesna zahvalna služba božja. * Proslava 25 letnice obstoja Jeseniške kovinarske organizacije. To soboto in nedeljo praznuje, jeseniška kovinarska organizacija 25 letnico svojega obstoja in to s celim nizom prireditev. Čez teden se predvaja v kinu »Radio« socijalni film »Cian-kaii«. V soboto ob pol 21. bo slavnostna akademija s sporedom: Tone čufar »Pozdrav živim« (recitacija), pozdravni nagovor prof. Teplija, nato Tone Cufar: »Tragedija v kleti«, ljubezenska igra v šestih prizorih. V nedeljo od 8. do 10. bo nrome-nadni koncert kovinarske godbe pred Delavskim domom, ob 10. pa tabor kovinarjev. združen s proslavo zadružnega dne. Govorili bodo predstavniki delavskega gibanja. Popoldne bo vrtni koncert kovinarske sodbe in prosta zabava. * Tovariši iz svetovne vojne! Kakor smo že sporočili, je polovična vožnja dovoljena vsem udeležencem našega tabora na Brezjah in to od 14.—20. t. m. Kupite pri od hodu celo karto in ne oddajte jo nikomur. Na Brezjah pa dobite potrdilo o udeležbi in s tem imate pravico do polovične vožnje. Na dan zborovanja 15. t m. izide tu Ji prva številka našega glasila »Bojevnik«, ki se bo prodajal no Brezjah in v kolportaži po vseh večjih krajih dravske banovine. Prosimo vse tovariše, da pridno segajo po njem. — Osrednji odbor »Zveze bojevnikov.« * Vojaške vesti. Pehotni kapetan 1. razreda Andrej Grum je imenovan za vršilca dolžnosti komandanta 1. bataljona 55. pp.: zrakoplovni kapetan 1. razr. Ivan Mrak za vršilca dolžnosti komandanta 101 zrako-plovne skupine 2. zrakoplovnega polka, zrakoplovni kapetan 1. razreda Pavel Cen-čič pa za vršilca dolžnosti komandanta 201 zrakoplovne skupine 7. zrakoplovnega peka. Upokjeni so: peh. podpol. J. Šmid, oeh. polkovnik Ivan Rojnik in nižji vojaški uradnik 1. razreda ekonomske stroke Gregor Zoreč. * Iz odvetniške zbornice. Za prevzemni-ntka pisarne dne 3. avgusta letos umrlega odvetnika g. dr. Romana Ravniharja je o:i-vetrvšVa zbornica postavila dr. Vladimiri a Ravniharja, odvetnika v Ljubljani. * Službeni list dravske banovine objavlja v 47. številki: gradbeni zakon, pravdnik o kontroli presnega sadja, namenjenega ra uredbe o ustanovitvi zdravstvenih občin v področju dravske banovine ter rzpre- Vremensko poročilo Meteorološkem zavoda v Liubiiani! številke za označbo krata Domenilo: t. čas ooazovania. 2. stanie barometra. 3. temperatura. 4. relativna vlaga v 5 smer m brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin. 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomeniio najvišjo. druge nainižio. 13. avgusta Ljubljana 7, 763.3 12.8, 90, tiho. 10, dež, 1.4: Maribor 7, 763£, 13.7, 86, S4, 9, dež, 1.8; Zagreb 7. 763.6, 15.8. 68, El, 0, dež. 0.2: Beograd 7, 764.4. 14.9. 67. tiho, 0, —, —; Sarajevo 7, 763.6, 14.2, 57.. tiho, 0. —. —: Skopi je 7, 763.2. 19.6. 48. WNW4, — Temperatura: Ljubljana 24.1, 12.0; Maribor 19.0. 12.8: Zagreb 24.6, 12.0: Beograd 26.5, 11.3; Sarajevo 25.4, 9.4; Skoplie 29.5. 18.0. Solnce vzhaja ob 4.57. zahaja ob 19.12. i Luna vzhaja ob 3.42, zahaja ob 19.34. membt v staleža državnih :n banovinskih uslužbencev v področiu Di-avsk- banovine. * Prvi abiturljentl kranjske gimnazije (letnik 1901), ki bi se udeležili proslave 30 letnice mature kone*c t. m. ali v začetku septembra v Kranu, so naprošeni, da soo-roče svoje sedanje naslove tov. Ušlakarju Ivanu, javnemu notarju v Sevnioi. * Fotografski aparat je našel nekdo v Karavankah. Spravljen ie ori načelniku kranjske podružnice SPD. * Češkoslovaški medicinci na povratku v domovino. Skupina češkoslovaških medi-cincev iz Prage in Brna. ki je letovala v Kaštelu Novem pri Splitu, skupno z iueosio-venskimi medicina, je predvčerajšniim prispela v Beograd: Na svojem povratku je ta skupina prepotovala skoraj vse naše. Primorje. V Beogradu ostanejo par dni. da si ogledajo mediensko fakulteto, bolnico za ženske bolezni na Dedinju in centralni bigijenski zavod. Posetili so tudi češkoslovaško poslaništvo. Danes bo skupina preko Zagreba odpotovala v domovino. * Komu gre prvenstvo? — se vprašujejo ta teden murskopoljska dekleta. Znano jim je namreč, da se je k tekmi koscev, ki jo v nedeljo 16. t. m. nriredi nridno rodovniško društvo v Veržeju na Suhače^em travniku v Dokležovjn, priglasilo večje število krepkih fantov, znanih dobrih koscev. Pojdimo gledat! O izidu tekem bomo poročali. Vaše plošče m filme Vam najvestneje razvije in kopira drogerija KANC | LJUBLJANA MARIBOR^ * Izseljevanje preko morja. Po uradnih podatkih izseljenskega komisarijata v Zagrebu se je v letu 1930. izselilo 13.560 naših državljanov v prekmorske dežele, vrnilo pa se je v istem letu v domovino 7606 oseb. Leta 1929. se je izselilo 18.189, v domovino pa vrnilo 5992 oseb. Izseljevanje iz naše države v nrekomorske kraje 'e torej znatno znižalo, vračanje jugoslovenskih izseljencev v domovino pa ie znatno poraslo. Po dosedanjih podatkih se nriča:. kuje, da se bo v tekočem letu izseljevanje naših ljudi še bolj znižalo, vračanje pa še bolj poraslo. * Naši v Argentini. V Buenos Airesu je umrla Lojzka Fratnikova zelo aktivna članica Slovenskega prosvetnega društva in priljubljena igralka na tamkaišnjem slovenskem odru. Istotam je preminul tudi primorski rojak Josip Skorja, doma na Črnem Kalu. Star je bil šele 33 let Rojak Ljudevit Petelin, rodom iz Zeonika na Krasu in bivajoč v Buenos Airesu. ie bil od roparjev nenaden, oropan in smrtno-nevarno poškodovan. * Razstava psov na Bleda se otvori 15. avgusta t L ob 9. nri dopoldne. Razstavljalci morajo privesti svoje pse na razstavni prostor že ob 8. uri. Dohod na razstavni prostor se nahaja levo od Parkhotela (mimo postajališča izvoščkov), vsi drugi dohodi bodo zaprti. Za razstavljalce in njihove pse je rezerviran pri izletniškem vlaku, ki odhaja 15. avgusta t. 1. ob 5.21 uri zjutraj, po-seben vagon. Za razstavljalce, ki bodo na Bledu že 14. avgusta t. L se vrši sestanek ta dan ob 20. uri v hotelu Jekler. Razstavni odbor K. L. Sp. prosi razstavljalce, naj bodo točni, ker mora biti ocenjevanje zaključeno isti dan ob 17. uri. — Produkcija v policijske in obrambne svrhe dresiranih psov o priliki razstave na Bledu se vrši 15. avgusta t L ob pol 17. uri na travniku, ki leži ob glavni cesti nasproti občinskega urada. Produkcija je javna in brez vstopnine, ker ima zgolj propaganden značaj. Nastopi 6 psov, enega izmed njih bo predvajal z vsemi predpisanimi točkami 11-letni Gorjup Erik. * Pogrešanec Albin Počivavšek proglašen za mrtvega. Trgovski pomočnik Albin Počivavšek. rojen dne 10. oktobra 1885. v Vidmu pri Brežicah, je leta 1911. odšel v Ameriko. Živel je nekaj časa v kraju San Antonio v Argentini, zadnjič pa je pisal pred desetimi leti iz mesta Buenos Aires s poročilom, da potuje v Avstralijo. Od takrat ni nobenega elasu več od njega. Na prošnjo brata Franca Počivavška, uradnika pri direkciji državnih železnic v Zagrebu je okrožno sodišče v Celju uvedlo postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. * Nesreče na deželi. V ljubljansko bol-nioo so včeraj pripeljali več ponesrečencev z dežele. V Zagorju je povozil neki ljubljanski avtomobilist 28 letnega Jakoba Grošlja iz Kisovcev. Grošelj je dobil ori padcu lažje notranje poškodbe. 4 letni sinček čevlja'rja, Janez Ušeničnik iz Zirov, «e je igral z nožem in se sunfl v levo oko ki si ga ie težko poškodoval. Na Grosun-ijah se je pripetila oredsnočnjim težja mo-tociklistična nesreča. Fotograf Marjan Pfajfer z Viča se ie peljal s svojo ženo na motornem kolesu po Dolenjski cesti. V bližini Grosuoelj pa mu je nočila pneumatika in je oba vrglo do tleh. Žena Je dobila samo lažje poškodbe. Pfajfer sam oa ie obležal nezavesten, precej pretresen in z raznimi poškodbami. Roza Kraljeva. 18 letna hči posestnika iz Lužarjevega Kala v litil-ski okolici, se ie zravsala z 12 letnim sosedovim sinom. Dečko, ki ie imel v rokah nož, pa Je oo neprevidnosti sunil dekle v levo roko ter ji prerezal kite. * Skočil Iz vlaka In se nevarno "oškodoval. V bližini železniške postaje Slavon- •••uaatMIlIHIIIMUlMIUItMH LIGASI, prijatelji eeškoslov. naroda na svidenje jutri na Jezerskem! ski Brod se je smrtnonevarno poškodoval starinar Mošo Abinun iz Tuzle. Vozil se je od Zagreba do Slavon. Broda brez karte. Hoteč se izosmiti eventuelnim neorilikam na postaji Brod, ie mož skočil iz drvečega vlaka. Pri tem na je zadobil težke poškodbe na glavi. Obležal je nezavesten in bil prenesen v bolnico. Zdravniki nimajo uganja, da bi ostal pri življenju. * Tragična smrt gluhe starke. V Cakov-cu se je zaradi neprevidnosti nekega koči-jaža pripetila težka nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. 77 letna starka Magdalena Partličeva je šla po cesti proti mestni tehtnici. Za njo oa je naglo vozil mesarski hlapec Štefan Golub. Zavpil ie parkrat, da bi opozoril starko, naj se umakne. Gluha starka opozorila seveda ni siiša-la in tako io je oie voza podrlo na tla in ie tudi voz šel preko nje. Starko so nre-oeljalj v bolnico, kjer ie kmalu nato umrla. Kočijaž je bil aretiran. * Čigava so kolesa? Orožniki na Muti so te dni zaplenili nekim delavcem tri kolesa sumljivega izvora. Enot kolo ie že precej rabljeno, brez znamke, štev. je izbrušena in se slabo onazi samo številka 149. Kolo ima tudi usnjato torbico z orodjem, na njej napis Diirkopp: druzo kolo ie isto tako precej rabljeno, znamke »Waffenrad-Steier« št. 312.06. prostega teka. z navzdoi obrnjenim krmilom. Tretje kolo tudi črno pleskano, ne preveč rablisao. brez znamke. Lastniki naj povprašajo pri orožnikih na Muti. * Ne sme v krčmo. Po sodbi okraineea sodišča v Gornii Radgoni ne sme zahajati v krčme za dobo od 1. septembra 1931. do 31 avgusta 1933 Budja Franc, posestnik v Rožičkem vrhu 76 obč'na Stanetinci v ljutomerskem srezu. Vsakdo, ki bi navelenemu vede postreže! z opojno pijačo, bo kaznovan po § 268 k. z. * Posetnikom iz Zagreba se priporoča g. Viktor Tratnik. Vi ie včeraj otvoril nre-urejeno kavarno »Exce1sior« na vogalu Trza Burze in Draškovičeve ulice. * Onozatiamo na današnji oglas Praškega velesejma. Iz Ljubljane n— Someščani! Dne 17. avgusta 1931 poteče 10 let, odkar je Nj. Vel. kralj Aleksander I. stopil na kraljevski prestol. Mestna občina ljubljanska bo slovesno praznovala ta jubilej ter se vrši v ponedeljek 17. avgusta 1931 ob 11. dopoldne slavnostna seja občinskega sveta, po seji se pa izvrši svečano polaganje temeljnega kamna ža novo zavetišče za onemogle na prostoru za artiljerijsko vojašnico. Mestna občina bo ta dan razobesila na vseh mestnih poslopjih državne zastave. Vabim vas, da okrasite ta dan vsa poslopja z državnimi zastavami, župan dr. Dihko Puc. u— Slavnostna seja občinske uprave. V meseni dvorani se bo prihodnji oonedeliek dne 17. avgusta ob 11. uri dopoldne vršila slavnostna seja občinske uprave ljubljanske v proslavo desetletnice vadanja Ni. Veličanstva kralja Aleksandra I. Edina točka dnevnega reda je nagovor župana. u— Ban dr. Drago Marušič danes v petek ne bo sprejemal strank, ker bo službeno zadržan. u— Akademski klub gradbenikov javlja prijavljenim udeležencem za ekskurzijo v Afriko, da vplačajo kavcijo 300 Din rta ilu-bove položnice do 20. t. m. u— Knjižnica Delavske zbornice ▼ Liubiiani ne bo poslovala za stranke v sredo, četrtek in netek 19. do 21. t m. zaradi notranje preureditve. Ob 5 letnici svojega obstoja bo izdala tiskano poročilo, ki bo zanimivo za vsakeca kulturnega delavca. Izšlo bo prihodnji teden. Prenočišča za Jesenski velesejem ht »Kraljev teden«. Ker bo Ljubljana od 28. avgusta do 8. septembra preplavljena s tujci, prosi stanovanjski odsek velesejm3. da se vsi oni, ki bi hoteli dati na razpolago sobe z eno ali več posteljami (tudi divani) zglase v mestnem odpravništvu (Mestni trg 27.111) v uradnih urah od 8. do 14. Meščanstvo se opozarja, da bo potrebnih več tisoč prenočišč, posebno v času od 5. do 8. septembra, ko pridejo ndeležniki od blizu in daleč k odkritju spomenika kralju Petru I. Osvoboditeliu m drugim slavnostnim prireditvam (festival s oevskimi in godbenimi nastopi. »Gorenjski slavček« ln »Slehernik« na prostem) na razstavo slovenskih mest, razstavo slovenske turistike. kmetijsko razstavo itd. n— Naknadne ugotovitve. Glede našega včerajšnjega poročila o aretaciji nekegi mestnega uslužbenca nam sooročajo mestni inkasanti, da omenjeni ni bil inkasant pač pa pomožni sluza-dnevničar. Z inkasi raniem ni imel nikakega opravka, prenašal pa je zneske iz blagajne mestne elektrarne v glavno mestno blagajno. — Očividci prejšnji dan opisane nesreče na Miklošičevi cest* na nam noročaio. da se nostreš^ki žalne obleke in plašče v največji izberi nudi tvrdka F. LUKIČ, LJUBLJANA Stritarjeva nlica. 273 Zobozdravnik DR. SREČKO PUHEF Gregorčičeva unča 32 10892 ne ordinira do 12 sept* niso razgovarjafl pred Unkmom. temveč da so dalje proč prevažali voz in da ie bil med njimi tudi Franc Matiašič. katerega ie avtomobil smrtno poškodoval. u— Še ne poslušajo. Policijska uprava je prejela včeraj 24 poročil glede kršenja cestnega policijskega reda. Mtd temi poročili jih je več, ki govore o preoovedan; vožnji s kolesi oo Vodnikovem trzu in šolskem drevoredu v tržne-n !asa. Prijavljen" so bili tudi številni vozniki, zlasti mesarji ki dovažajo robo na trg ter puste vozove brez nadzorstva vzdolž stojnic in motijo s tem tudi promet Dovoz biaga na trg -e seveda dovoljen, vozove puščati na trgu pa ne. u— Dvakrat okradena. Branjevka Karo-lina Grdadoluikova v Hradeckega vasi 32, je opazila v sredo zvečer, da ji je ukradel neznan dolgoprstnik iz nezaklenjene kuhinje ročno torbico, v kateri je imela rjavo usnjato listnico z 850 Din. Kakor navaja odškodovanka, je sumljiv tatvine neki 30 letni moški, majhne suhljate nostave. oblečen v sivkasto obleko, najbrže nekak svetovni ootnik, ki ie zovoril samo nemško in italijansko ter so ga ljudje videli ooha-jati okroz hiše. 2e naslednje jutro je Grda-dolnikova opazila še drugo tatvino. Iz nezaklenjene sobe so ii izzinile 3 svilene ženske obleke, zelen plašč in še neka? dragih kosov v skupni vrednosti 2300 Din. kot tatico oa ie obdolžila Grdadolnikova neznano 22 letno žensko, ki je ponoči pri njej prenočevala in zjutraj neznano kam izginila. Uvedena Je preiskava. u— Prijatelj kokošie pečenke. V hlev posestnika Ivana Kraljiča v črni vasi se je včeraj ponoči splazil neznan prijatelj kokošjih beder in mu ukradel 7 komadov rjavkastih kokoši, vrednih 250 Din. Tat ie kokoši najbrže kar na mestu zadavil, spravil v vrečo in izginil, kar sklepajo domači iz tega, ker niso čuli nikakega kokodajsa-nja in ropota okrog hiše. Tat je 7 kokoši pustil še na mestu, najbrže v veri. da si iih poišče drugič, kar na ne bo uspelo, ker bodo KraljiČev? v bodoče nač orevidne-iši-u— V soboto 15. t m. vsi v Zg. Šiško na veselico narodnega prosvetnega društva »Vodnik« polez gasHnega doma. V primeru slabega vremena 16. t. m. n— Rodbina Lie Gorupove daruje 200 Din fondu za revne slušatelje ljubljanske univerze namesto venca na grob dr. Majarona. u— Dar slepim. Namesto venca na krsto blagopokojnega g. dr. Romana Ravniharja je daroval g. dr. Josip Krevl, notar v Litiji podpornemu društvu slepih v Ljubljani 200 Dn. Iskrena hvala! u— Balinski klub pri »Tlčku« sestanek danes namesto jutri. — S. u— Dancing v hotelu »Tivoli« do 15. t. m. Nov program! Ples. mednarodni artisti. Cene običajne! o— Dr. Pavel Avramovič se je preselil na Aleksandrovo cesto 4 (mezanin). palača Viktorija poleg kavarne Emone, kjer ordinira vsak dan od 9. do 11. in od 14. do 16. n— Dr. Vilko Marin zopet redno ordinira. Iz Celja e— Proslava 10 letnice vladanja Ni. Vel. kralja Aleksandra. V Celju bomo proslavili 10 letni vladarski jubilej v ponedeljek Ob 8. bo v župni cerkvi maša in Te deum. ob 20.30 pa baklada s sodelovanjem narodnih društev iz Celja in okolice. Takoj po bakladi bo priredila ž^lezničarska godba na Krekovem trgu med 21. in 22. pro-menadni koncert Prebivalstvo se vabi. da okrasi ob tej priliki okna svojih stanovanj z zelenjem, zastavicami in iih tudi primerno iluminira. Mestno načelstvo poziva vse hišne posestnike, da okrase v ponedeljek svoie hiše z državnimi zastavami. V proslavo jubileja bo mestna občina razdelila med najbednejše v mestu 10.000 Din. e— Prostovoljno gasilno društvo Lopata pri Celju priredi vrtno veselico 15. t m. ob priliki blagoslovitve novega gasilnega avtomobila. Za dobra jedila in pijače le poskrbljeno. K obilni udeležbi vabi odbor e— Pričetek montaže hišnih vodomerov. Mestno načelstvo obvešča prebivalstvo, da bo na oodlagi sklepa občinskega sveta pričelo instalacijsko podjetje Frana Dolža-na v Celiu v prihodnjih dneh z montažo hišnih vodomerov. Ker je tako v javnem interesu hišnih posestnikov, da se vrši instalacija čim hitreje in nemoteno, se vabijo vsi hišni posestniki, da instalacijskega osobja ne ovirajo ori delu. temveč da ra do možnosti podpirajo. Pred vsem naj puste hišni posestniki očistiti vse dohode do mest. kjer je vpeljan v poslopje glavni vodni vod. enako oa tudi vsa mesta, kjer bodo napravljeni jaški za števce. Osobje. ki ie upravičeno za instalacijska dela. se bo izkazalo z legitimacijami, izdanimi od mestnega načelstva. e— Nesreča v pekarni. Pri rezanju kruha se ie 11. t m. ponesrečil 16 letni pekovski vajenec Anton Košek Celja. S kazalcem leve roke je po neprevidnosti zašel v stroj za rezanje kruha in si odrezal prst. e— Pri delu se ]e ponesrečil. V torek ie bi! zaposlen pri lokomobili 31 letni delavec Josip Peischl z Dobrne Dri Celju. Ko je hotel Dognati lokomobilo in je skušal zavrteti pogonsko. kljuko, sp mu Je izvita tz roke in ga z vso silo udarila v levi komolec ter mu ga težko poškodovala. e— S prsti v stiskalnico. S prešanjem Jabolk je bila 12. t m. zaposlena 20 letna služkinja Angela Dobovičnikova iz Dobrte-še vasi ori Sv. Petru v Savinjski dolini. Nenadoma oa je zašla z desno roko ore-globoko v stiskalnico in ii ie zobovje občutno poškodovalo kazalec, sredinec in or-stanec. e— Z nožem v nogo. Pri klanju živine v celjski mestni klavnici si Je zabodel po nesrečnem naključju 28 letni mesarski pomočnik Alojzij Zakošek iz Prešernove ulice oster nož v desno stegno in se ga tam prebodel. e— Zopet nesreča z mlatilo!co. V Zeor-nji Rečici ori Laškem je pomagal 12. t m. 13 letni Ferdinand Očko. sin dninarice. ori mlačvi in zašel z desno roko pregloboko v mlatilnico. Zobovje ga je nepričakovano zgrabilo in mu hudo ooškodovalo kaza'ec. sredinec, prstanec in mezinec desnice. Dečka so kakor ostale poškodovance spravili v zdravljenje v celjsko bolnico. Muholovec AEROXOM poiovi vse muhe! Se mnogo posname//. . lore/ zahtevajte izrecno „ Aeroxon/7 Iz Maribora a— Vojaška vest. Iz Maribora je premeščen dosedanji blagajnik 32. artilerijskega polka, intendantski podporuftnik Albin Držan, ki je bil imenovan za inten-danta divizije v Osijeku. a— Teoretični gospodinjski tečaj za učiteljice na gospodinjsko - nadaljevalnih šolah. Končal se je teoretični gospodinjski tečaj za učiteljice, ki ga je priredila banska uprava v Mariboru od 3. do 14. avgusta. Predavalo se je o psihologiji slovenskega kmeta, socialnem skrbstvu, slovenskem narodopisju, o kmečki ženi v naši literaturi, o zdravstvu, Sokolstvu itd. Zaradi velikega števila priglašenk se bo vršil še en tak tečaj od 17. do 29. t. m. a— Gostilničarski — gospodinjski tečaj. Kakor lani, tako priredi tudi letos Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru na gospodinjski šoli >Vesna« 3-mesečni gostll-ničarski-gospodinjski tečaj. Namen tega tečaja je izobraziti hčere naših gostilničarjev v vseh onih predmetih, ki so najbolj potrebni za pravilno vodstvo naših obratov. Sprejemajo se tedaj le najmanj 16 let stare, duševno in telesno popolnoma zdrave gostilničarske hčere, ki morajo stanovati v internatu. Prijave se sprejemajo do vključno 5. septembra in je nujno potrebno, da se interesenti prijavijo takoj, da se jim zagotovi mesto zaradi mnogega povpraševanja. Vsa nadaljnja pojasnila daje rade volje Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru. a— Načelstvo zadruge brivcev obvešča občinstvo in svoje člane, da bodo odprti brivsko-frizerski lokali danes 14. t m. do 9. zvečer, jutri v soboto pa do 2. popoldne. a— Kamniška sokolska četa ima v nedeljo 16. t m. svoj prvi telovadni nastop na travniku br. Čepeja. Sodelujejo bratska sosedna društva. Pester spored Igrata vojaška godba in tamburaški zbor. Po aa-stopu bo veselica v gostilni br. Paveš'6a. a— Veliko zanimanje vlada med Mariborčani za večer, ki ga bosta imela v ljubljanskem radiju znana mariborska igralca Pavel Razberger in Štefka Fratnikova. a_ Kolodvorsko restavracijo na Glavnem kolodvo-u je definitivno prevzel v najem znani restavrater v »Grajski kleti« g. Josip Majdič. ____ „__. a— Samomor vojaka. V D. M. v Brezju se je včeraj na njivi ustrelil 21-letni redov Ali Djemal Saban. Pognal si je i« puške kroglo v glavo in obležal na mestu mrtev. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico na Pobrežju. a— Nezgode. V Samostanski nfid Je padel 11 letni diiak Leopold Bergman ;z Djakova tako nesrečno, da so za morali prepeljati v bolnico. — Na Aleksandrovi cesti pa ie omahnil na tla 60 letni mizarski mojster Nikola Benkics in se na glavi močno poškodoval. — V Vrhdolu ie nadel <; kolesa 22 letni posestnikov sin Joško Zon-tar in se na obeh rokah orav hudo potolkel. — Med zobovje cirkularke je zašel z desno roko Andrej Mlekuž iz Peker. Vsi oonesrečenci so bili prepeljani v bo!nico. a— S sekiro po glavi je udaril 191etnega delavca Ivana 2unka v Vrhovem dolu pri Pekrah neki ljubosumni tekmec, ko je varoval pri nekem dekletu. Rana Je precej težkega značaja a— Kobila padla v gnojnico. Včeraj popoldne se ie pripeljala iz Selc v Maribor obiskat svoje sorodnike posestnica Terezija Pukšičeva. Pripeljala se je s svojo kobilico, ki jo je privezala na neki plot v Cvetlični ulici. Med pogovorom gospodinje s sorodniki pa je kobilica pretrgala vrv, s katero je bila privezana. Ko je bila vrv odtrgana, je po dvorišču pričela skakati po z deskami pokriti jami za gnojnico. Deske pa so bile tako preperele, da so se pod težo vdale ter je kobilica telebnila v jamo, iz katere so jo z velikim trudom izvlekli šele reševalci. a— Dva avtomobila hrtišk ln jabolk so davi oripeljali iz Varaždina na mariborski trg. ki ie bil bogato založen s sadjem a— Kinematografske nredstave: Graiski kino od danes dalje 100%. nemški govoreči in zvočni film Kalmanova opereta »Pustna vila«. — Union kino od danes dalje veliki zvočni film s petifin »Evangelina.« Iz Kranja r— Proslava desetletnice kraljevskega vladanja. V nedeljo zvečer bo v proslavo 10 letnice vladanja Nj. Vel. kralja Ale» ksandra razsvetljava in sprevod z godbo po mestu Hišni posestnik' iaj obesijo zastave. Na balkonu mestne občine bo 6lav« nostni nagovor. V ponedeljek bo ob 17. slavnostna občinska 6eia mestnega občinskega sveta v novi posvetovalnici. r— Vprašanje kopališča regeno. Drugo leto dobi naše mesto moderno kopališče na Kokri nad Hujanskim mostom pod tovarno »Vulkan«. V ta namen je bil izvoljen ožji odbor, ki ga tvorijo Berjak Franc, KoSnik Ivan in Holchaker Franc, ki bodo preskrbeli načrte i«n stopili v stik s strokovnjaki. S tem bo Kranj zopet dobil možnost, da bo postal letovišče, kar bi brez kopališča pač ne mogel biti. Staro kopališče na Kokri m pTOvizoričnn na Savi se bo«ta opustili. Letos 6e koplje večina kopalcev na Kokri vy Streheči dolini«. PLANINCI na svidenje jutri na Jezerskem! Z Jesenic e— Kino Radio predvaja te dni dve rvoeni senzaciji in sicer jutri 15. t. m. ob 15. in 20.30 »Ciankalij«, v nedeljo 16. t. m. ob 15. in 20.30 pa »Zbogom ljubezen«. Iz Tr2i£a č— Kino predvaja v petek in soboto krasen film »Zapečatene ustne«, v nedeljo pa velik ruski film »Noči balalajke«. Iz Litije i— Pevski jubilej. 45 letnico obstoja bo praznovalo pevsko društvo »Lipa« v Litiji jutri 15. t. m. Da se slovesnost povzpe, je priglasilo sodelovanje lepo število^ pevskih /■borov iz Zasavja in Ljubljane. Udeležencem je dovoljena polovična žeiezniška vožnja v dravski in savski banovini. Iz Trbovelj t— Na velikem pevskem Jubileju »Lipe« v Litiji 15. t. m. popoldne bo sodeloval tudi trboveljski »Zvon« in Mladinski pevski zbor. Izkaznice za polovično železniško vožnjo se dobe pri g. Ivu Pleskoviču. t— Protituberkulozni ligi v Trbovljah in v Hrastniku sta prejeli vsaka po 250 Din, ki jih je nabrala gospa Milka dr. Bohinj« čeva v radijskotermalnem zdravilišču v Laškem o priliki odhodnice g. dr. Barije— Kadiča. odvetnika iz Tuzle. t— Kino Sokol predvaja v soboto in ne« del jo ob 16. in 20. 100 odst. zvočni film »Tiger«, Foxov zvočni žurnal in »Venero«. t— Otvoritev igrišča SK Amaterja je preložena na 7. septembra. t— Škropilni avto. Tako težko pričakovani škropilni avto je le dospel. Poizikusno škropljenje je pokazalo, da bo avto prav d^bro služil svojemu namenu, samo bo treba na gotovih mestih ob potoku napravi posebne jarke, da avto z vodo ne bo rajema! tudi peska, ki potem zamaši škrd-piTnc luknjice, kakor se je to zgodilo pri poizfcu6nem škropljenju ki se je prebivalstvo že balo, da je občina'nasedla tudi pri tem vozu. t— Divji kolesarji Kljub vsem pozivom divjajo nekateri brezobzirni kolesarji še kar naprej in so manjše kolesarske nesreče na dnevnem redu. V torek dopoldne je pri-dirjal tak kolesar, neki G. iz Terezije, in pri brivnici Lisac podrl na tla šolskega učenca, 6ina krojača g. Medveška, ter ga hudo pošikodoval na obeh nogah. Fantek se je tudi močno prestrašil. Brezobzirni kolesar se za ponesrečenega fanta ni zmenil in je oddirjal naprej. G. je naznanjeni po* lici ji. Iz Novega mesta n— K zadnjemu počitku smo v sredo spremili priljubljeno go. Marijo Rozina-Skabernetovo, veliko rodoljubinjo in do-brotničo revnih, število udeležencev je pričalo, kako je bila pokojnica med občinstvom priljubljena. n— Opozorilo kmetovalcem. Za ureditev hlevov, gnojišč in gnojničnih jam do« bijo cement v jeseni le oni kmetovalci, ki so se zavezali, da bodo delo izvršili že je* seni, ostali pridejo na vrsto šele pomladi. Refleiktamti 6i naj za to že sedaj pripravijo ves potrebni stavbni materijal. Števe-lo prosilcev je 139. n— Komisijski pregled avtotaksijev se je vršil v torek pred ereskim načelstvorn. Pripeljanih je bilo 18 vozov in to število priča, da se je pričel končno tudi v našem mestu razvijati živahen tujeiki promet. n— Najelegantnejši hotel v našem me* stu, last g. A. Polajnarja, je dogotovljen. Lepa stavba, za kaitero je napravil mo> dem načrt ljubljanski arhitekt g. ing. R. Kregar, je v okras vsemu mestu, ki v grad-bah vsako leto napreduje. Hcrtel je gradila Ljubljanska gradbena družba, ki je pri nas postavila že lepo število najlepših pcclo* pij. Agilnemu podjetniku g. Polajnarju vsa čast, ker 6e v sedanjem času ni strašil truda in žrtev. Iz Ptuja j— Pripravljalni odbor za TriglavanskJ zbor v Ptuju se obrača na ptujsko občin« stvo 6 prošnjo, da po vzgledu mestnega načelstva Ptuj, ki bo na dan triiglavanske« ga zbora 15. t. m. izobesilo na svojem poslopju v znak gostoljubnega sprejema a'k« tivnih Članov in starešin TAD Triglav v Ptuju državne zastave, oikrasi 6voja poslopja z državnimi trobojnicami. GOSPODARSTVO Gibanje trgovstva in obrtništva Trgovina. Po statistiki Zbornice za TOI je bilo v prvem polletju t. 1. prijavljenih 546, odjav« Ijenih pa 639 trgovskih obratov, tako da je bilo odjav za 93 več kakor prijav. V zadnjih letih je bilo gibanje trgovstva naslednje: prijave odjave 1928 1528 1552 — 24 1029 1477 1609 — 132 1930 1287 1162 -f 125 I. poli 1931 546 639 — 93 Kakor je iz gornjih številk razvidno, je število prijav zadnja leta v nazadovanju. To ie, kakor znano, posledica prenasičeno-sti v trgovskem stanu. Število trgovskih obratov se je po vojni zmafeno dvignilo in Je naraščalo vse do konca leta 1927, ko je doseglo 12.954 obratov. Naslednji dve leti so, kakor je iz gornjih številko razvidno, odjave presegale prijave za 156. Ugodna poslovna konjunktura v 1. 1929 je omogočila, da se je v naslednjem 1. 1930 znatno jman jšalo število likvidacij (odjav), kar je navzilic nazadovanju novih prijav omogočilo zopetno povečanje »kupnega števila trgovskih obratov. Letos pa se je zaradi splošne depresije zopet pričel nadaljevati proces likvidacije, kajti že v prvem polletju so odjave znatno presegale izvršene prijave. Ob koncu prvega letošnjega polletja je število trgovskih obratov v območju Zbornice za TOI padlo na 12.830 (na« sproti maksimalnemu stanju od 12.954 oh koncu 1. 1927. Obrt. Naraščanje obrtnih obratov se je tudi v letošnjem letu nadaljevala V prvem pol« let ju je bilo prijavljenih 1215 novih obratov, odjavljaiih pa je bilo le 999. Prijave in odjave obrtnih obratov so se zadnja le« ta gibale takole: prijave odjave 2802 1588 + 1314 2778 1705 -f 1073 2721 1725 + 996 ...... 1215 999 .+ 216 Navzlic nadaljnjemu narašačnju_ števila obratov pa vidimo tudi pri obrtništvu, da se presežek prijav nad odjavami vsako le« to zmanjšuje. V letošnjem prvem polletju je ta presežek znašal le še 216. Skupno število obrtniških obratov je letos ob kon« cu prvega polletja doseglo 32.628 nasproti 32.412, 31.416, 30.343, 29.129, 27.892 in 26.653 v zadnjih 6 letih (1930-1925). Od leta 1925. se je torej število obrtnih obratov v Sloveniji povečalo za skoro 6000, kar kaže. da se tudi tu pojavlja prenasičenost. Izvedba Hoovrovega načrta Kakor smo že poročali, so bila te dni zaključena pogajanja londonskega odbora strokovnjakov ža izvedbo Hoovrovega morato-rijsekffa načrta. V tem odboru so sodelovali zastopniki angleške, francoske, belgijske, nemške, italijanske in japonske vlade, dočim je bila ostalim državam dana le možnost, da iznesejo svoja stališča. Rezultat pogajanj tvorita končno poročilo m protokoL Določbe tega sporazuma bodo stopile v veljavo čim bodo vlade Anglije, Franeije Belgije. Nemčije, Italije in Japonske predložile ratifikacijske listine, ostale države med nji-mn tudi Jugoslavija, pa lahko ratifikacijo izvršijo pozneje. * Iz protokola je razvidno, da se v Hoovro-vem letu ne odložijo vsa plačila, ker bo mo-iala Nemčija plačati okrog 200 milijonov mark za anuitetsko službo Dawesovega m loungovega posojila, in za manjša plačila po posebnem dogovoru z Zedinjeninvi državami in dogovoru z Belgijo glede ureditve med vojno na belgijskem ozemlju izdanih bankovcev. Navzlic temu znaša vsota odloženih plačil 1593 milijonov mark. Brezpogojna del repa-lacij od 540 milijonov mark bo Nemčija vplačala le formalno Banki za m ^narodna plačila. Ta bo sprejete zneske še isti dan nakazala kot posojilo Nemškim državnim železnicam, ka bodo morale banki izročiti cbveznice, glaseče se na posamezne upniške države, ki se bodo od 1. julija 1933 obrestovale zaenkrat po 3% in nato v 10 leith 1028 1920 1930 T. poli. 1031 amortizirale. Te obveznice dobijo bipotekar-no garancijo in jrih bodo upniške države lahko dale naprej v zastavo, odnosno jih bodo lahko eskomptirale. Pogoji tega posojila Nemškim državnim železnicam bodo določeni v posebni pogodbi med upravo železnic in Banko za mednarodna plačila. Najtežje je bilo vprašanje ureditve stvarnih dajatev (reparacijskih dobav) v dobi moratorijskega leta. Na eni strani je moral odbor upoštevati princip Hoovrovega načrta, po katerem se vse dajatve odložijo, na dugi stanii pa obstoja nujna potreba, da se vsaj započeta dela za reparacijske dobave nadaljujejo. Na konferenci to vprašanje ni bilo v celoti rešeno, temveč je bil stavljen le predlog, naj bi Banka za mednarodna plačila finansirala tekoče reparacijske dobave. Protokol so razen držav, ki so bile v odboru zastopane, podpisale tudi vse ostale zainteresirane države, z izjemo Jugoslavije, ki nadalje vztraja na prvotno postavljenem pogoju, da se ji morajo glede na pomen reparacijskih dohodkov za državne finance nudati vsaj deloma dohodki, ki jih ima od nemških reparacij. — Stanje Narodne banke. Narodna banka je pravkar izdala izkaz o stanju od 8. t m., iz katerega je razvidno, da so se devizne rezerve v prvi četrtini t. m. zmanjšale za 29 milijonov Din, dočim so se kakor znano v zadnji četrtini julija povečale za 75 milijonov Din. Menični porfelj se je zaradd napetosti na denarnem trgu ponovno povečal j za 51 milijonov; od konca junija se je torej ' eskompt menic dvignil še za skoro četrt milijarde Din, navzlic temu, da so bile prerf tedni napovedane restrinkcije. Kakor je podoba noče Narodna banka v času večje potrebe po denarju zaradi vnovčenja letine s svojo kreditno politiko otežavati posle. Poleg povečanja meničnega portfelja je tudi povečanje začasnega avansa glavne državne blagajne od 330 na 400 milijonov Din povzročilo, da se je obtok bankovcev dvignil za 99 milijonov in je po 6 mesecih prvikrat zopet prekoračil 5 milijard. Pni tem pa je treba opomniti, da se je obtok bankovcev do letošnjega februarja vedno gibal nad 5 milijard. Kritje obtoka bankovcev in žiravnih obveznosti v zlatu tm devizah znaša sedaj 36.7% (po zadnjem izkazu 37.5%), kritje v samem zlatu pa 26.8% (27.1%). — Stanje od 8. t. m. je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 31. julija); aktiva: podlaga 2109.0 (— 29.1), od tega v zlatu 1543.9 (+ 0.2), v valutah 1.5 (+ 0.5), v devizah 563.6 (— 29.9); devize, ki se ne vštejejo v podlago 115.8 (— 0.2); posojila na menice 1486.7 (51.0); lombard 203.8 (—); avans glavne gjž. blagajne 400.0 (+ 70.0); pasiva: obtok bankovcev 5069.0 (+ 98.9); obveznosti po vidu 683.6 (+ 49.8J, od tega nasproti državi 58.2 (+ 2.8), po zi-r ovni h računih 523.6 (— 14.5), po raznih računih 101.7 (— 38.2); obveznosti z rokom 402.3 (+ 42.3). — Madžarska Ima leto« le malo pšenice za izvoz. Kakor smo že poročali, je letošnja letina pšenice v Madžarski znatno zaostala za lanskim pridelkom. Po zadnji in definitiivnd cenitvi je Madžarska letos pridelala le 17.5 milijona metersMh stotov pšenice, to je za 5 milijonov stotov manj nego lani. čeprav so zaloge te lanske letine cenijo na 1.7 do 2 milijona stotov, vendar bo navzlic temu ostalo za izvoz le kakih 3.5 milijona stotov ali 35.000 vagonov. Madžarski vladni krogli pa so prišli v zadrego, ker je bila od strani mlinske industrije izražena bojazen, da se bo znaten del zmanjšanega izvoznega presežka pri prvem navalu v novi kampanji prodal v inozemstvo, tako da pozneje mlini ne bodo imeli potrebnega žita za Izvoz moke. Lani je Madžarska Izvozila 2 ln pol milijona me-terskih stotov moke. če hoče to količino letos obdržati, ne sme v večji meri izvažati pšenice. Ti razlogi so dali madžarski vladi povod, da Je pretekli teden prepovedala Izvoz pšenice v Avstrijo. Ta ukrep p« je v sedanjih težkih prilikah, ko Je zaradi omejitve v denarnem prometu prišel ves knpčijski promet v zastoj, izzval najtežle po sled'i c e. v treh dneh, odkar Je bila zopet otvorjena terminska borza za žito, so | eene pšenici zaradi ogromne ponudbe padle za okrog 20 odstotkov. Končno Je morala tudi vlada priznati, da je storila veliko napako, zato je predvčerajšnjim zopet izdala odlok, da se dovoli Izvoz pšenice v Avstrijo. Vsekakor pa ni računati, da bi letos Madžarska v večjem obsegu mogla oskrbovati sosedne države s pšenico, kar bo pnišlo naši državi v prid. Pri tem je tudi važno, da Madžarska letos nima nikake možnosti, izvažati svojo pšenico v češkoslovaško, ker še vedno ni našla možnosti, da bi likvidirala carinsko vojno, ki Jo vodi s čehoslovaško že od 15. decembra preteklega leta. Madžarsko kmetijstvo je zaradi lizostalih možnosti za izvoz svojih pridelkov v češkoslovaško prišlo v katastrofalno krizo in je po po(Jatkib ki so bili te dni iznešeni v parlamentu nevarnost, da bo prišlo 1 milijon oralov kmečkih pose stev na dražbo. V zadnjem času so bila na dražbah prodana posestva po cenah, ki odgovarjajo le eni desetini dejanske vrednosti — Dalekosežna konverzija angleških državnih posojil. Kakor poroča »Dally Herald« je imel angleški ministrski predsednik Macdonald te dni razgovore z londonskimi bančnimi krogi, pri čemer se je razpravljalo o možnostih konverzije državnih posojil. Kakor doznava omenjeni list se ima konverzija izvršiti na ta način, da bodo vsi lastniki obligacij, ki v določenem roku ne bi stavili ugovora, postali avtomatično lastniki konvertiran ih obveznic. Obrestna mera vseh posojil ee Ima baje znižati za 1 do 1.5 odst., kar bi prineslo državnim financam znatno olajšavo. Konverzija bo obsegala tudi ogromno vojno posojilo v nominalni vlšlad 2 milijardi funtov. — Pravilnik o kontrol! presnega sadja, namenjenega za izvoz, je sedaj objavljen tudi v >Službenem listu« dravske banovine od 13. L m., na kar opozarjamo izvoznike sadja. = število brezposelnih v Nemčiji je padlo pod 4 milijone. Ponovno izražena bojazen, da bo finančna kriza r Nemčiji še povečala že itak težko brezposelnost ▼ Nemčiji. se zaenkrat ni uresničila. Ob koocu preteklega meseca (je bilo vseh brezposelnih 3,976.000 nasproti 4,971.000 ob konen februarja Zadnje tri mesece se število brezposelnih le malo spreminja. — Odpravljen je konturi o imovini tvrdke Gričar&Mejač v Ljubljani (Selenburgova uL 3), ker je bila ski0< in >00< 290 — 300; >?< 270 - 280; >5< 250 — 260; »6< 225 — 235; >7« 180 — 190; »8< 125 — 135; sremska, slavonska >0« in >00< 270 — 280; »2< 250 do 260; >5« 240 — 250; >6< 220 — 230: >7« + Budimpeštanska terminska borza (13. t. m.). Tendenca mirna, promet s*edn,i. Pšenica: Za dec. 11.95—11.97, za mare«; 13.17—13.20; rž: za dec. 10.89—10.90, za mare 12.00—12.02; koruza: za mai 13.54 do 13.53. Borze 13. avgusta Na ljubljanski borzi so se danes tečaji deviz razen Prage In Trsta ponovno nekoliko dvignili. Promet j© bil srednji Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vodna škoda navzlic prehodnil oslabitvi na beograjskem tržišču obdržala včerajšnje višje tečaje. Za aranžma se je trgoval« po 360 do 361, pozneje pa po 363 do 366, za december pa po 36S.60 do 370. Od ostalih državnih papirjev Je bil zabeležen promet v 8 odst. Blairovem posojilu po 80 do 81, v 7 odst Blairovem posojilu po 71 in 72 in v 7 odst. Investicijskem posojilu po 77. Na tržišču zasebndh vrednot je vladalo mrtvilo in je prišlo do prometa le v Union banki po 150, v Jugo-bankl po 67 In v Zemeljski po 117 do 120. Na tržišču industrijskih vrednot ni bilo prometa. Deviie. Ljubljana: Amsterdam 2276.20 — 2288.04, Bruselj 786.64—789, Curih 1101.75—1105.05, Dunaj 793.79 — 796.19, London 274.30 do 275.21, New York 5638.18—5655! 8, Pariz 221.34 — 222, Praga 167.24 — 167.74, Trst 295.37 — 296.27. Zagreb: Amsterdam 2276.20 — 2283.04, Dunaj 793.79—796.19, Bruselj 786.64—789.00. London 274.39-275.21, Milan 295.37—296.27, Newyork kabel 5649.19-5655.18, Pariz 21.34 — 222.00, Praga 167.24 — 167.74, Ca-rich 1101.75—1105.05. Curih: Beograd 9.07, Pariz 20.09, London 24.9075, Newyork 512.75, Bruselj 71.40, Milan 26.8150, Madrid 44.25, Amsterdam 206.65, Dunaj 72.05, Sofija 3.71, Praga 15.18, Varšava 57.40, Budimpešta 90.0250, Bukarešta 3.0475. Efekti. Ljubljana. S% Blair 82 bi, 7% Bladr 72 bL, Celjska 150 den.. Ljubljanska kreditna 120 den.. Praštediona 950 den., Ruše 125 den., Vevče 120 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma 363.5 — 365, kasa 353.5 — 365, za september 365 den.. za oktober 367 den., za december 371 — 372, investicijsko 76 — 78, agrarne 43 — 43.5, 6°/o begluške 59 _ 60.5, 8% Blair 80 — 81, 7®/. Blair 70.5 — 71; bamčne vrednote: Praštediona 957.5 — 965, Union 150 — 155, Jugo 67 — 68, Ljubljanska kreditna 120 den., Šrpska 190 — 192, Ze-maljska 117 — 118, Poljo 53.5 — 55; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den. Gutmann 115 — 125, Slavonija 200 den., Danica 65 — 70, Drava 220 den., Šečerana 220 — 224, Brod vagon 50 bl„ Vevče 120 den., Dubrovačka 300 — 350, Trbovlje 225 do 237.5. Beograd. Vojna Skoda 359.30, 359, 358.25, 357.50 zaklj., za avgust 358 zabija za september 362 zaklj., za december 368 zaklj. 7% Blair 78 zaklj., 8% Blair 81 den., 7% investicijsko 80 bi, agrarne 44—46, 6% begluške 62 zaklj. Blagovna trSISča SITO Ljubljanska borza (13. t m.). Tendenca za koruzo neenakomerna. Zoključkov m bilo. Nudi se koruza, zdrava, rešetana, slovenska postaja, plačljiva v 30 dneh, pn mlevski voznini po 147.50 — 150, pri navadni vožnini po 152.50—155. + Novosadska blagovna bona (13. t m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 9 vagonov pšenice, 15 vagonov koruze in 6 vagonov moke. — Pšenica: sremska, nova, Dunav šlep, 79/80 kg 168 do 170. — Oves: baški, sremski in slavonski novi 125 — 130. Ječmen: baški in sremski. novi. 63/64 kg 117-5 — 122.5. Koruza: baška in okolica Sombor 97—98; banat-ska 92.5—95; sremska, okolica Indjija 98 Šport Viktoria (Sušak) : Ilirija Na seniorskem plavalnem prvenstvu v Ljubljani plavači sušaške Victorije niso startali, dočim so njih junijorji na Sušaku pred juniorji Ilirije osvojili prvenstvo. — Nad vse zanimiv bo torej dvoboj med Ilirijo in Victorijo, ki se bo v nedeljo ob 16. vršil v kopališču Ilirije in bo obsegal naslednje točke: dame 100 m prosto, 100 m prsno, štafeta 4X50 m prosto in 3X100 m mešano ter za gospode 100 m prosto, 200 m prsno, 100 m hrbtno ter štafeta 3X100 m mešano ter 5X50 m prosto. Izven programa se bo vršilo še plavanje na 800 m prosto za rekord, ki ga bo postavljal Gajo Bulat (ViK Beograd) ter waterpolo tekma. Z ozirom na to, da bo na startu res elita jugoslovenskih plavačev — pretežna večina njih so državni prvaki ali rekorderji — bo ta dvomatch prireditev, foi kvalitativno ne bo prav nič zaostajala za tekmami za drž. prvenstvo, ki so se pretekli teden vršile v Ljubljani in katerim je naša športna publika sledila z ogromnim interesom. Kolesarsko društvo »Kamnik* v Kamniku razpisuje medklubsko otvoritveno dirko, ki se bo vršila 15. t. m. na progi Kamnik— Podgorje—Moste—-Mengeš—Trzin— Domžale—©ob—Radomlje—Duplica—Kamnik km 30. — Start ob 15. pred restavracijo Kumar ▼ Kamniku. Cilj istotam. — I. Otvoritvena dirka za člane kolesarskega društva »Kamnik«. Nagrade I., IL in M. srebrno kolajno. — II. Glavna dirka, 60 km (zgoraj-šnja proga 2-krat) otvoritvena za vse člane klubov »Triglavskega pododbora«-. Nagrade: L velika srebrna, II., III. in IV. srebrne kolajne, V. diploma. — Dirka se vrši po pravilniku Koturaškega saveza kraljev. Jugoslavije. Vsak vozač vozi na lastno odgovornost po obstoječih cestno-policijskih predpisih. Kolo mora biti opremljeno z zvoncem in rabi j i vo zavoro. Vsak dirkač s« mora zglasiti pol ure pred startom v restavraciji Kumer v Kamniku, da prejme startno številko. Prijave sprejema pol uro pred začetkom na startu klubski predsednik g. Drašček. Kamnik. Prijavnina 5 Din. V primeru slabega vremena se odgodi dirka z istim sporedom na 16. t m. Po dirki razglasitev rezultatov in športni sestanek v restavraciji Kumer v Kamniku. Propozicije i motocikBstično hitrostno dirko na Ljubelj dne 23. avgusta 193L Prireditelj: Motokolesarski klub »Ilirija« ▼ Ljubljani. Proga: 5150 m, start pod Sv. Ano ob pristavi barona g. Borna, cilj vrh Ljubelja. Začetek točno ob 10. dopoldne. Udeležba: Pravico startanja imajo vsi verificirani člani klubov, včlanjenih v Mo-tosavezu kraljevine Jugoslavije, oziroma v savezih, pripadajočih FICM in vabljeni gostje. Vozi se po športnem pravilniku FICM ter predpisih Moto-saveza. Na dirko bodo pripuščena le ona motorna vozila (motoci-kli solo ali s prikolico), ki imajo predpisano uradno potrjeno tipno izpričevalo ter ustrezajo predpisom FICM, odsek XIV, nastavek C. Razpored: kategorija A solo vozila do 250 ccm, kategorija B solo vozila nad 250 ccm do 350 ccm, kategorija C solo vozila nad 350 ccm do 500 ccm, kategorija D solo vozila nad 500 ccm, kategorija E motorna vozila s prikolico, brez ozira na vsebino cilindra- — Za vozila s prikolico je predpisan vozač in sovozač s povprečno težo 60 kg. Manjkajoča teža se mora izpopolniti z balastom. Start šibkejših strojev v višjih kategorijah je dovoljen. — Ocena se izvrši po prevoženem času v dotični kategoriji. Prijave se sprejemajo le plsmenlom potom s točno izpolnjeno priloženo prijavnico in prijavnino. Prijavnina za vozilo 30 Din. Zaključek prijav v sredo 19. t m, naknadne prijave se smatrajo kot nedospele. Prijave sprejema: Tajništvo MK »Ilirija«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 15. Darila: Prvi vsake kategorije častno darilo, drugi in tretji kolajne, oziroma plakete. Posebno častno darilo za najboljši čas dneva. Eventualne posebne nagrade se bodo pravočasno objavile. Pregled motornih vozil bo dve uri pred pričetkom dirke po športni komisiji na startu (ob pristavi barona g. Borna pri Sv. Ani). Kdor ne pripelje vozila k pregledu in ne prinese dokazila o njegovi teži se mu start zabrani. Prireditelj dirke MK »Ilirija« ▼ Ljubljani odklanja vsako odgovornost za poškodbo oseb ali imetja, ki bi se med dirko pripetile. Tekmovalec vozi na lastno odgovornost ter je osebno odgovoren za eventualne poškodbe lastne ali tretjih oseb in imetja, kar potrjuje s podpisom in oddajo prijavnice. Tekmovalci se morajo brezpogojno pokoravati odredbam vodstva dirke. Pritožbe se morajo predložiti pismeno tekom 30 minut po izvršitvi dotične točke vodstvu dirke. Proti razsodbi vodstva dirke in razsodišča ni prizlva. čas treninga bo vodstvo dirke pravočasno objavilo. Tolmačenje predstoječega razpisa si pridržuje športna komisija MK »Ilirije«, v dvomljivih in v primerih, ki niso predvideni v tem razpisu, je merodajen športni pravilnik Moto-saveza oziroma športni pravilnik FIOM.. Zavarovanje: Tekmovalci so obvezani za trening in dirko izvršiti primerno nezgodno oziroma jamstveno zavarovanje. Dirka se bo vršila ob vsakem vremenu. Vodstvo dirke si pridržuje pravico izpre-membe vsega razpisa ali posameznih njegovih točk. Za udeležence iz Ljubljane bo jako pripraven turistovski vlak, ki .odhaja iz Ljubljane ob 5.21 ter prihaja v Tržič po 7. uri Ako se prijavi večjo Število udeležencev, bo poskrbljeno tudi za ugodno vožnjo tja in nazaj z avtobusi. Vsa pojasnila se dobijo pri tajništvu Motokolesarskega kluba »Ilirije«. j 26462 zdravnikov iz vseh kulturnih dežel je pismeno priznalo kavo Hag, kofeina prosto zrnato kavo. Mnogokrat večje pa je število zdravnikov, kateri so dnevno v položaju da priporočajo in predpisujejo kavo Hag. Če hočete varovati srce in živce, — Vaše zdravje, tedaj pijte odslej kavo Hag. Tudi na počitnicah ji dajte prednost. Vsak boljši hotel in restaurant servira na željo kavo Hag. Službene objave LNP (Nadaljevanje s seje p. c 11. t. m.) Verificirajo se s pravom nastopa 21. t. m. za SK Svobodo, Vič Burnik Anton, Gamnikar Jože, Gamnikar Maks, Burnik Ivan, Pogačar Franc; za SK železničar, Maribor Rozman Štefan, Schweighofer K., za ASK Primorje Ljubljana Skok Ferdo, za SK Retje, Trbovlje Krča Franc, Klemen Gustl, Grebene Karel. Igralec Majer Jože bo verificiran za ISSK Maribor, čim prejme LNP tozadevno odjavnico od ZNP. Pozivajo se klubi, da javijo morebitne zadržke proti verifikaciji igralcev za drug klub do prihodnje seje, in sicer: SK Rapid, Maribor za igralce Jurgec Karel Frangeš Fran jo in Dvoršak Jakob; SK Amater, Trbovlje za igr. Kotarja Vinka, ŽSK Hermes, Ljubljana za igr. Škrajnarja Jožeta. Iz seznama verificiranih igralcev se črtajo: ISSK Maribor, Maribor: Laznička Anton, Tomac Josip, Vršič Rado, Majer Jože, Zemljič Franc, Najžar Ladislav, Petrovič Aleksander, Janžekovič Josip, Ha-ber Oto; SK Rapid, Maribor: Schell Fr., Pernat Ervin, Koschell Alfonz, Schein Valter, Loschnigg Albert, Herzog Emil Glasanig Josip, Kampič Josip. Allman K., Filipec Franc, Kosem Karel, Kollmann O., Schreiner Ivan, Gozdenovič Branko; SK Dobrna, Trbovlje: Pilnaver Ivan, Polutnik Ivan, Bezenšek Anton, Keteman Ivan. Naproša se sodniška sekcija, da pošlje sodniško poročilo o poizkusni tekmi SK Retje : SK Zagorje. — Tajnik n. SK TrSič bo priredil na praznik 15. t m. ob 11. dopoldne častno olimpijsko štafeto na 1500 m. Popoldne bo na športnem igrišču za tovarno ob 14.30 nogometna tekma rezerve SKT proti tukajšnji SK Viktorija. Ob 16. bo otvoritvena bazenska tekma družine SKT z družino SK Viktorije. Ob 17. bo igralo I. moštvo SKT proti SK Jadranu iz Ljubljane. V«i ljubitelji športa vljudno vabljeni Ljubljanski plavalni podsavez JPS. (Službeno.) Iz seje dne 12. t. m. Vzame se na znanje dopis SK Kamnika, v katerem javlja, da se za 16. L m. nameravana plavalna tekma odgodi na dan 23. t. jm. SK Iliriji se dovoli prireditev medklubskega dvomateha z JSK Victorio, Sušak, v Ljubljani dne 16. t. m. v njenem kopališču ob 16. Delegat LPP gg. inž. Bloudek in Mirko Pevalek. Za ta dvomatch določi vrhovni sodnik: delegat JPS v izpitno komisijo, starter: Božo Kramaršič, zapisnikar: Bradač Frane, sodniki: dr. Milan Spehar, Ivo Kavšek, inž. Bloudek, Milan Potokar, Milan Antosie-wicz. — Tajnik L Juniorske tekme za pokal SK Ilirije. (Službeno.) Na ser. dne 12. t. m. je turnir-sko vodstvo verificiralo tekmi Reka : Istra 6:0 in Ilirija II : Korotan II 6:0. Tekma Slovan : Korotan I je bila verificirana s 3:0 za Korotan I v smislu tekmovalnih pro pozicij, ker je ugotovljeno, da igralec Slovana Leon Srebotnjak, rojen 1912, ni imel pravice igranja. — Preostale tri tekme T. kola se odigrajo na praznik 15. t. m. na firostoru Ilirije v naslednjem redu: ob 8.30 lirija I : Hermes, ob 10. Sparta : Mladika, ob 17.30 Jadran : Svoboda. — Drugo kolo se odigra v nedeljo 16. t m. istotako na prostoru Ilirije in sicer v naslednjem redu: ob 8.30 Ilirija II : Korotan I, ob 10. Reka ; zmagovalec tekme Ilirija I : Hermes, ob 17.30 zmagovalec tekme Jadran—Svoboda zmagovalec tekme Sparta—Mladika. —. ASK Primorje. Danes ob pol 9. v hotelu »Miklič« seja centralnega odbora. Predsednik. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes strogo obvezen trening vseh nogometašev. TSK Slovan. Danes sestanek vseh nogometašev ob 30. v lovski sobi gostilne »Sokol«. Prosim, da se ga sigurno vsi udeležite, ker imamo na praznik gostovanje v Du-plicah. Ponovno se pozivajo igralci, ki ša niso odali slike, da jo sigurno prinesejo na sestanek! Badio Petek, 14. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Prenos operete z Dunaja. — 22.30: Napoved časa in poročila. Sobota, 15. avgusta. LJUBLJANA 9: Kmetijsko predavanje. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Plošče. — 10.30: Versko predavanje. — 11: Koncert salonskega kvinteta. — 12: Napoved časa, poročila in plošče. — 15.30: Kvartet mandolin in kitar. — 16.30: Salonski kvintet — 20: Pester večer. — 21.30: Godba na harmoniko. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Salonski kvintet. BEOGRAD ^1.35: Plošče. — 12.45: Radio-orkester. — 19: Plošče. — 20: Narodni naperi. — 20.30: Mešan glasbeni program _ 22.30: Poročila. — 22.50: Koncert ciganske kapele. — ZAGREB 11: Koncert. — 17: Plošče. — 20.30: Operetni večer. 22.10: Nadaljevanje operetne glasbe. — PRAGA. 17.50: Plošče. _ 19: Godba na pihala — 20: Igra. — 20.25: Koncert pevskega kvarteta. — 21: Orkestralen koncert — 2*20-Mešan program. _ BRNO 19: Koncert iz Frage. — 21: Orkestralen koncert iz Brati-7,22-20: Prenos iz Prage. - VAR-SAYA 17.40: Orkestralen in pevski koncert - 19-30: Plošče. — 20.15: Lahka glasba. -22.30: Chopinove skladbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Vojaška godba. _ 13.05: Citre---15.30: Koncert orkestra. — 19: Pevski koncert — 20.50: Sluhoigra. — Ladja na propeler Dokument za 10 tisoč let Steklenice iz brazilskega kremenca, napolnjene z argonom, ovite v azbest in karborund Kakšen dokument bi preživel vse usode in naključja in učakal 10.000 let? To vprašanje je zastavil neki odbor tehnikom in kemikom, od katerih je želel izvedeti, kakšnega materiala naj se posluži, ko bo postavljal spomenik žrtvam japonskega po« tresa iz 1. 1924. Društvo svojcev in prijateljev žrtev ja« ponskega potresa je že pred časom sklenilo, da postavi ogromen spomenik, ki bo svojevrsten dokument hvaležnosti in 6po« mina. Iz česa pa naj bo spomenik? Skleni« li 60, da bodi iz marmorja, od vrha do tal popisan z imeni žrtev neukrotljivih sil narave. A kmalu so 6e pojavili pomisleki. Namen spomenikov ni kamen, ki se bo bahal nekaj časa pred očmi sveta in po« tem razpadel na drobce, izpričano je po izkušnjah, da spomeniki iz marmorja niso večni. V pet do šest tisoč letih jih zmelje vreme v prah in razpadejo do temeljev. Utegnilo pa bi se tudi primeriti, da pride nov potres in poruši kamen, kar bi ga še prej pokončalo. Treba je torej najti drug način dostojne počastitve sipomina pokojnikov, ki 60 postali žrtve elmentarne katastrofe. Odbor je torej opustil misel piramide sli obeliska. Zedinil se je na to, da 6e napišejo imena žrtev na trajen pergament s posebno kemično tekočino. Pergament bodo nalepili na tenke kovinske plošče, te pa bodo zaprli v posebne stdklenice. Res, v steklenice. A tukaj prihaja cas vprašanju do jedra. Iz kakšne snovi naj bodo steklenice, da bodo trajale deset tisoč let? Po dolgem oklevanju so 6e Japonci zedinili tudi v tem vprašanju. Rekli t Masaryk v Bistrički Predsednik Masarvk je že pred tedni odpotoval i i Frage na Moravsko v gradič 2;idlohovice. Od tam pa se je odpeljal v svojo drago Slovaško, kjer se je nastanil v majhni vasi Bistrički. Ta vas, ki ima zelo lepo in mirno okolico, je bla Masarvku rira^a k srcu, ko je bil še mlad in ko je ila Bistriška še pod Madžari. V zadnjem času je predsednikova hči ar. Alice Ma« sarvkova dala v Bistrički postaviti vilo, da se bo v njej vsaiko leto poleti sestajala predsednikova rodbina. V Bistrički ostane Masarvk tri do štiri tedne. Bivanje v tem kraju je poipolnoma zasebnega značaja, zato ne sprejema ne obiskovane vabil. Iz Bistnčke pojde v To« polčianke. od tam se po počitnicah vrne zopet v Prago. 35 milijonov telefonov Ameriška Telephone in Telegraph Com-panv je sestavila seznam, iz katerega je razvidno, da je bilo 1. januarja 1931 na vsem svetu v funkciji 35,300.000 telefonskih aparatov. V zadnjem letu se je dvignilo število naprav za 750.000. Samo na Neverno Ameriko odpade od skupnega števila telefonov 21,700.000 aparatov ali 63 odstotkov, Evropa jih ima 10 milijonov (29 %), Azija pa samo 3.5 %. Ostali kontinenti skoro ne pridejo v poštev. Izumirajoči Indijanci Bivši avstrijski minister Thaler je obokal več predelov v Južni Ameriki, da bi našel pripraven naseljenski teren za emigracijo. Prepotoval je tudi ozemlje Čcko in prišel v stik z Indijanci. Izprva so bili malo zaupljivi, ko pa jim je poklonil razne malenkosti, si je pridobil njih zaupanje. N a koncu so mu postregli z mesom, ki so ga pekli na ražnju in so plesali pred njim. Pokazali so mu tudi matematičnega »genija « svoje rase, ki ume šteti do 24, medtem ko znajo drugi šteti največ do 4. Indijansko pleme je napravilo na Thalerja zelo žalosten vtis. čeprav so ljudje na zunaj lepi, zdravi in močni, kažejo zelo jasne znake propadanja. Najbolj jih uničuje cania, žganje, ki ga pridobivajo iz sladkornega trsa. To jih je že močno upropastilo in jih bo docela iztrebilo. Drevo smrti V Afriki rase drevo, čigar opojni cvetni vonj usmrti človeka, ki leži pod njim aH v njegovi neposredni bližini. Angleški botanik Alexander Cleve je organiziral odpravo, ki hoče proučiti zagonetno drevo do skrajnih mej. Analizirala bo sestavne dele drevesnih semen ter upa, da jih. bodo lahko v obliki doslej neznane droge uvedli v industrijo. so, da morajo biti steklenice iz brazilskega kremenca. Zrak bodo iz njih popolnoma izsesali, da preprečijo škodljive učinke kisika na kovinske plošče in pergamentni papir. Da bi pa izenačili pritisk zunanjega zračnega tlaika na notranjost steklenic, bodo spravili vanje argon in sicer v tak« šni množini, da bo ravnotežje popolnoma uravnovešeno. Te steklenice bodo zavili v plašče iz azibesta, da bodo varne pred og« njem. Nazadnje jih bodo ovili še v kar-borundum. Tako zavarovane steklenice bodo po!o« žili z velikimi svečanostmi v 10 m globoko jamo na vznožju gore Koya, kjer stoji sve« tišče. Nad jamo bodo postavili kamen, ki bo poročal, kaj leži pod njim. Kamen bo seveda že davno razpadel, ko bodo steklenice pod zemljo še izvrstno ohranjene. Prišel bo dan, ko jih bodo morda izkopali. Davni potomci sedanjega japonskega cesarstva ji bodo tedaj lahko odprli in čitali oklic, ki so ga sestavili njih predniki pred 10.000 leti. Stroški tega pietetnega čijia ne bodo dosti manjši, kakor bi stal ogromen spomenik iz marmorja, ki so ga hoteli postaviti v začetku. Samo pergament, kovinske plošče in steklenice 60 požnle 12.000 dolarjev. Zato pa imajo Japonci prijetno zavest, da bo čital svet o njih s takšnim spoštovanjem, kakor čita današnji rod klinopise starih kultur, ki 60 že davno zatonile in nam pustile poleg veličastnih sa njej demonstrira obglavljenje. Harold Finn se je res dal pregovoriti, da je vstavil v mehanizem za obglavljenje rezilo iz jekla, Lea Iverson je položila glavo na tnalo in zaklicala gledalcem: »Pozor!« Vse oči so se obrnile k njej — in čez trenutek se je sekira sprožila ter odsekala glavo zares. Truplo je omahnilo nazaj brej moči. Nastala je panika. Sedemnajst oseb, večinoma žensk in otrok, ki je videlo strašen prizor ponesrečene šale, je na mestu omedlelo. Firma in tri njegove tovariše je policija zaprla. Dogodek je še danes v New Yor-ku predmet ogorčenih debat. Sin za pričo na očetovi svatbi Kakor smo že poročali v besedi in sliki, se je oženil bivši podkralj Indije lord Rea-ding s svojo privatno tajnico, miss Char-naud. Dama je veljala že za časa, ko je bil Reading v funkciji, za eno najsposobnejših uradnic kolonialnega resorta. Lor-dcrva prva žena, ki je umrla lani, je bfla hči dr. Alberta Cohna, predsednika pariške Izraelitske zveze. Iz tega zakona se je lordu narodil sin, lord Earley. Ta sin je bil zdaj pri očetovi poroki za pričo. Poročni obred bi se bil moral izvršiti po židovskem običaju, ker pa leži nevestina mati na smrtni postelji, je lord odredil civilno poroko, po kateri sta ženin in nevesta odpotovala v Pariz. Necessaire princese pred 3400 lefl Ekspedicija strassburške in pariške univerze, ki se je dalj časa mudila v Siriji, Je prišla v Francijo z bogatim znanstvenim plenom. Odkrila je niz klinopisov epskih pesnitev, slovarjev in abecednikov ter našla krasen necessaire princese iz 14. stoletja pred Kristom. Necessaire obsega, več sto vaz, stekleničic in doz za puder. Na Donavi so delali prošle dni poskuse z novim ladijskim tipom, ki se le mak* po-grezne v vodo in doseže 80 km brzine na uro. Dosedanji čolni so pluli z največjo brzino 26 km Kako se je zbudila v krvnika vest aH zakaj je odstopil Mr. Angleški reporter Asthon Wolfe je nedavno obiskal v prijaznem mestecu Cobde-nu upokojenega angleškega krvnika Mr. Ellisa, ki je pred nekaj leti, vznejevoijen zaradi neke dvojne justifikacije, dal ostavko na svojo službo. Vzroki njegove demi-sije so bili zelo značilni. Na Angleškem je živel kapitan Thompson, pijanec in sirovina. Bil je oženjen, a je zanemarjal ženo in zakonske dolžnosti. Njegova žena je bila ljubko, temperamentno bitje, ki je težko pogrešalo dolgo odsotnost svojega moža ter ni mogla prenašati njegove brutalnosti kadar se je vrnil x morskih voženj. Naključje je hotelo, da se je seznanila z mladim, simpatičnim in-teligentom Bywaterjem, ki jo je vzljubil zaradi njene nesreče in lepote v enaki meri. Iz začetnega prijateljstva se je razvila ljubezen, za katero so vedeli vsi — razen njenega moža. In zopet je hotela nesreča, da je živela ženska, ki je bila zaverovana v Bywaterja ter ga ni hotela privoščiti mladi Thompsonovi ženi. Ta dama, z imenom Betty Lawrence, je poučila kapitana Thompsona o nezvestobi njegove žene z anonimnim pismom. Tako je prišlo do katastrofe, čije žrtev je postal Thompson. Nekaj ur po dogodku je že imela policija v rokah Thompsonovo ženo in njenega ljubimca, čeprav ni bilo direktnih dokazov, da sta ona dva umorila kapitana, so ju vendarle imeli za zločinca. Policija je namreč pri pregledu njune korespondence našla pismo Thompsonove, v katerem so stale usodepolne besede: »Ubij ga! Prosim te, če ne boš storil tega ti, moram sama seči po orožju... če ne gre drugače, mu bom primešala zmleto steklo v puding in potem... To bo gotovo učinkovalo.« To pismo Je zadostovalo, da Je potrdilo krivdo Thompsonove vdove. Neizprosni sodniki so obsodili obtoženko in njenega ljubimca na smrt. Pet dni pred justiflkacijo Je stopil Mr. Ellis v celico obsojenke, da bi si ogledal ElDs, prvi angleški rabefj I njeno postavo, širino vratu in presodil njeno težo. Našel jo je klečečo pred posteljo. Ta prizor ga je popolnoma razorožil, NI imel poguma, da bi stopil bliže s strašno stvarnostjo krvniškega rokodelstva. Prosil je zdravnika, naj mu da potrebne podatke. Bywater ga je sprejel z ledenohladnim nasmehom. Dejal je: »Rajši bi dvakrat umrl, samo da ostane ona pri življenju! Kaj pa so povedala njena pisma? Nihče ni pomislil, da ženska njene vrste večkrat napiše podobno reč, M je skoro nikoli ne premisli.« Napočil Je dan usmrtitve. Thompaonova je trpela na strašnih prividih in krizah. Trepetala je v strahu pred smrtjo in se je besno branila, da bi jo odvedli iz celic«. Zdravnik ji je moral vbrizgati več doz pomirjevalnih sredstev. Ko sem stopil — pripoveduje krvnik — na dan izvršitve obsodbe v celico, je kriknila, da je še mene postalo strah. Po divji borbi z nesrečnico s« je meni in mojim pomočnikom posrečilo, da smo jo zvezali ln ji ostrigi! krasne lase. Duhovnik, ki ji je ves čas prigovarjal, je ni mogel pomiriti. Bila je vsa iz sebe. Zakon določa, da mora obsojenec gledati proti vešalom. Nikoli ne bom pozabil, kako je nesrečnica pogledala nanje. Ko sem ji položil vrv okrog vratu, so mi vsi prsti otrdeli od groze. Kapuce nisem mogel sam povezniti na njeno glavo. Pristopiti jc moral pomočnik, da je dovršil strašno delo. Nesrečnica se je zadušila v stokanju. Njena smrt me je zlomila na duši in telesu.. Bil sem brez moči, a moral sem usmrtiti še njenega ljubimca, ki sem ga bil našel pri molitvi v pentovillski jetnišnici. BO je močnejši od mene, pripravljen na vse. Ko sem končal eksekucijo. sem našel pred jetnišnico dva tisoč ljudi na kolenih. Vsi so molili za pokojnika. To me je prisililo, da sem odstopil. Veste, morilec je hudoben Človek, če pa zaokn veleva poštenjaku. da mora moriti zaradi obrti, je to tako strašna reč. da ni mogoče prenesti njene teže. Zaradi nosu je šla pogodba po vodi Posledice kozmetične operacije filmske igralke v Nizzi Filmska igralka Florence Gray iz Nizze I lila, da so si z njo dovolili neokusno šalo. Ja vlažila tr*7!hr» nr/vH nftki naristi filmski Toda ravnateijstvo družbe je vztrajalo pri je vložila tožbo proti neki pariški filmski družbi, ki jo je bila leto6 spomladi angažirala za dvanajst filmov. V juniju bi se moralo začeti snemanje prvega traka. Zato se je diva pripeljala iz Amerike v Pariz, kjer pa je zaman čakala poziva na delo Urgirala je angažman, pisala pisma, te« lefonirala in družba ji je odgovarjala zelo vljudno, vendar brez obveznosti. Slednjič 6e je postavila na noge: Zahtevala ie odgovora, kaj je z njeno pogodbo. Na ta poziv je prejela odločno pisanje, da se je izza podpisa pogodbe med družbo in njo spremenil njen obraz, ki zdaj ne kaže več tiste vnanjosti, ki se je videla družbi primerna za filme, ko se je sklepala pogodba med obema strankama. Lah/k o si mislimo igralkino ogorčenost zaradi tega. Zaušnica je priletela tako ne* pričakovano, da je v prvem trenutku mis« Napad na armenskega škofa v Parizu svojem. Pisalo ji je, da je kozmetična operacija na njenem obrazu spremenila obli« ko nosu in da to dejstvo razrešuje družbo dolžnosti, ki jih je bila prevzela nase s podpisom kontrakta. Zdaj je bilo Florenci Gray dovolj. Vložila je tožbo in izročila odvetniku dvanajst svojih fotografij, ki kažejo njen obraz pred angažmanom in po njem. Tako je imelo sodišče priložnost, da si ustvari objektivno sodho, kako je bila tista reč s kozmetično operacijo. Na dan procesa se je zbralo v razprav« ni dvorani poino ljudi. Ne le iz Nizze, tudi iz okoliških kopališč so se pripeljali poslušat pravdo, ki je bila po svoji snovi mondenega značaja. Advokat filmske družfce je trdS. da je bila za njegovo družbo merodajna zunanjost igralke pred operacijo. Z operacijo si je hotela Florenca Gray popraviti nos, pa si ga je skazila. Ker je podvzela operacijo brez pristanika družbe, je sama odgovorna za obliko, ki jo je dobil njen nos po tem zdravniškem postopku. Družba je z>daj prišla do prepričanja, da ji ne more zauipati več vlog, ki jih je bila namenila pred kontraktom. Sodišče je poslušajo ugovore dmžfhineg« advokata in je pregledalo slike, ki mu jih je predložil brani tel j tožiteljice. In je storilo sklep, da ni lepota Florence Grav utrpela nobene škode ter je obsodilo tfružbo na plačilo odškodnine 150.000 frankov ra sodnih stroškov. Vsak dan ena V južnovzhodnem delu Berlina, kjer so bili prošle dni veliki nemiri, preiskuje policija yse vozače in kolesarje, če nimajo s seboj orožja in drugih priprav komunističnega Prva žensfca prometnica v službi policije Iz Londona poročajo: Na močno prometnem križišču King Cross je te dni prvič vršila strežniško službo ženska policistka miss J. Buli. ravijo, da je bil zgodovinski trenutek, ko je dvignila roko in so se na njeno povelje ustavila vsa vozila. Womens Auxiliary Service je zdaj deležen sistematičnega pouka tudi o prometni službi in za naprej bodo v Londonu uporabljali ženske kot pomočnice moških stražnikov, ki jih bodo zamenjavale in nadomeščale, kadar bo premalo moških stražnikov na cestah. Kakor smo že poročaj, je napadel neki Armenec armenskega škofa v Parizu v cerkvi med bogoslužjem. Namestu škofa pa je zadela krogla mašnika pri oltarju. Zgoraj: Kibarian, armenski škof, v sredini Tankemdžijan, ki je bil ranjen, spodaj atentator Abramian »•Koliko si dal za ti dve smotki?« »En dinar.« »En dinar? iPotem pa stane ta, ki J® kadifi, 95 par!« Harry Stndafr Drago: Seviljski pevec »Seveda ne!« A vendar se je tudi Juana pofeSčal neikafcsen strah, ki ga ni priznal niti samemu sebi. Z nagonom je slutil, da preti njemu iin Mariji nsvarnost. Ln če se je vprašal, odkod, je nekaj v njem odgovorilo: »Od Lolel« XQL poglavje. V praznem gnezdo. Nekaj ur po tem, ko je Juan zapusti SeviJjo, se je Lola vrnila na njegovo stanovanje, nadejaje se, da bosta slavila spravo. Dolgo je trkala na vrata, in ko se ji ni nihče odzval, je vsa b^sna z nogo brcnila vamje. V njeno veliko iiznenadenje so se vrata odprla. Nič dobrega ne shiteč, je počasi stopila v sobo. Komaj je prestopila prag, ji je dih zastal; z obema rokama ss je prijela za glavo. Dolgo je nepremično stala na mestu in s široko odprtimi očmi gledala nered, ki je vladal po vsem prostoru. Kakor iz uma je jela tekati po sobi, .nadejaje se, da bo vendarls kje našla Juana. A vse je bilo zaman. Prazni predali omare, razdejane postelje, ugasli štedilnik, vse to je pričalo, da je bil njen dragi v največji naglici zapustil svoje bivališče. Da, niti klavirja ni bilo vsč v sobi. Skoraj blazna od boli, je Lola iskala po sobi vsaj najmanjšega predmeta, ki bi pokazal pot: kam je izginil Juan? Tedaj je zagledala v kotu majhen sveženj obleke. Kakor divja zver je dekle planilo na ta sveženj in z drhtečimi prsti odvezalo vozel. Tisti mah so jo zapustile poslednje moči. Onemogla se je zrušfta na stofl, bul ječ z očmi v poooSeoo obleko samostanske novinke ... Ko se je Leda nekoliko zbrala, se je spomnila begunkinega imena. Spomnila se je, kako je še nedavno tega očitala Juanu Marijo Consuelo. In s to Marijo je bil zdaj pobegnil! V svojem divjem ljubosumju se je jela prepričevati, da ga sovraži. Njena prva misel je bila, da bi ga naznanila policiji. A nato je pomislila, da bi bilo to kaj neznatno maščevanje. >In kaj če je vobče pobegnil iz Sevilj3?« je zdajci pomislila. Komaj sd je taiko dejala, je bila že tudi prepričana, da je Jnan res zapustil Sevilijo. Večkrat ji je bil pravil, da misli iti y Madrid. V svoji ženski tenkoslutnosti je bila Lola prepričana, da ga bo našla v Madridu. »Le naj beži! Nai se skriva; kjericoli hoče,« je besno vzklikala, »naj gre v Madrid, v Pariz naj gre — moje maščevanje ga bo našlo!« Treba je bilo samo zasnovati pripraven načrt. Nič dolgo m trajalo pa je Lola dognala, da redarji Š3 vedno poizvedujejo po Mariji. Kakor hitro je to zvedela, se je neutegoma odpravila k prednici av-guštinskega samostana ... Vest, da je Marija izginila, je bila razburila ves samostan. Prednica je to takoj sporočila Enricu. Enrico je več ur kakor iz uma dirjal po seviiljsikih ulicah, meneč, da utegne kje srečati sestro. Ali ure so minevale, Marije pa ni bilo nikjer; Enrico si je moral nazadnje priznati, da je njegovo iskanje zaman. V tem se je iznova raznese! glas, da so videli Marijo v bližini trga. Enrico je preiskal sleherni kotiček; ko niti zdaj ni našel Marije, se je vsa njegova jaza an žalost znesla nad prednico samostana. Z grenkimi besedami ja očital prednici njeno malomarnost, ali častitljiva redovnica mu je prizanesljivo opraščala vse žalitve. Na vso moč mu je prigovarjala, sad zaupa v Boga Id ▼ strogo sovfljiiko policijo. »Častita ma-ti!« se je z obupnim, fctečkn glasom upiral Enrico. »Kako naj še komu zaupam? Ne vem si več pomoči Ves dan sam . tekal po ulicah in prosil Boga, naj mi pomaga, da jo najdem — čeprav bi jo še stisti trenutek ribil.« »Ne govorite tako, sin moj,« ga je tolažila stara redovnica. »Žalost vas zaslepljuje. Rajši molite k Bogu za mir in razsvetljenje!« »A jaz bi jo rajši videl mrtvo, kakor da se je odrekla Bogu ia samostanu!« »Dovolj je tega!« je vzkKknfla prednica. »Ne pozabite, da vaša sestra še ni položila obljube. Se vedno ji je prosto, da si sama izbere pot, po kateri bo hodila, ako čuti, da jo kliče življenje.« »Kakšno življenje? Ali tako mlado dekle sploh ve, kaj je življenja?« »Sin moj, vaša sestra hna velik dar za pefcje. Krasen glas ima. Bog je milostljiv in njegova pota so nedoumna. Izflcušala sem jo--c Izpred vrat samostana se jc začtil histeričen ženski krik: *Pravkn vam, da moram pri tej priči govoriti z njo!« Presenečena prednica je slišala, kako je neka ženska šiloma vdrla v samostan in stekla po hodnikih. Še minuto, in pred staro redovnico je stalo dekle, bledo kakor smrt in očividno do brezumja razburjeno. Za njo se je pokazala na pragu vratasrtca, a prednica ji je mignila, naj odide. »Kaj želite, dete moje?« je vprašala prednica, očividno ne sluteč, kaj je privedlo to žensko k njej. Predničiuo mirno vedenje je Lok) fcnenadilo. Njena vsakdanja družba so bili ljudje, ki se niso znali brzdati. V tem sJovesmem mira in polmraku sa je nehote unesla. SOKOL Lep sokolsld praznik v Planini pri Rakeku V nedeljo, ko smo odkrili rojaku Miroslavu Viiharju zares leo spomenik, so zlasti iz Ljubljane prišli počastit spomin narodnega buditeJja odlični gostje. Tudi domačini so se zbrali v leoem številu. Omeniti nam je le še, da ie tudi Sokol storil svojo dolžnost Kot čuvar narodni svetinj Sokol ni manjkal v dolgoletnem odboru za postavitev spomenika. Delal je z drugimi z združenimi močmi, dokler se ni notranjskemu pesniku in skladatelju v nedeljo oddolžil za vse. kar je podaril Slovencem. Juzoslovenom iz svoje domoljubne duše. Proslavljali smo pesnika in skladatelja, po cestah jn ulicah v Planini r>a bi sodil, da gre za sokolski praznik. In prav tako. Sokol rz naroda mora biti prvi, kjer gre za narodov blagor in narodovo čast Pretežni del navdušene dolge povorke je tvoril Sokol doli do najmanjšega pripadnika dece, ki je komaj še zmagoval ponosni korak. Vsa sokolska družina se ie pri slavnosti pred spomenikom razvrstila v pestro skupino. Duša vse dovadbi se je razvila narodna veselica. 25-fetnfca krakovskega Sokola Kakor sploh sokolska društva po dežela fpet oživel. Prvi, tako zvani izjemni občni zbor so organizirali novembra 1918. Cizel Josip, ki je bil šele nekaj mesecev prej izpuščen iz avstrijskih zaporov, in takratna visokošolca Omladič Filip in Marši? Robert. Malo se je sestalo zborovalcev, saj so morali številni člani darovati svoje življenje za tujca, nekaj jih je bilo še v ujetništvu in nekaj jih je še branilo naš Korotan. Na zboru »o komaj mogli sestaviti odbor. Ko sta padla na Koroškem junaka Malgaj Tone in član braslovškega Sokola visokosolec Puncer Srečko in je že grozila zasedba Savinjske doline po Avstrijcih, se je zbrala v maju 1919. peščica braslovških Sokolov in odšla branit domovino. Šele po končanih koroških bojih je začel braslovški Sokol zopet redno deLo. Prvi povojni starosta je bil Cizel Josip. Ko so Pol-zelani ustanovili svoj odsek, odnosno kmalu nato svoje društvo, je stopil na Cizlovo mesto kot starosta nadučitelj v pokoju Marši č Karel. Njemu so sledili kot staroste gostilničar Rossner Viktor, živinozdravnik Kul-terer Filip, sedanji posestnik Omladič Josip mL in nazadnje šolski upravitelj Lušin Lojze, prej dalje časa agilen tajnik in nekaj časa načelnik. Telovadbo sta po vojni največ vodila načelnik Omladič Tone mL in načeslmica Maršič Olga, ki je obenem tudi tajnica. Blagajno pa je imel po vojni nada Ije v rokah Omladič Josip mL Sedaj vodi blagajno podstarosta Maršič Riko. Društvo ima prav delovno četo v Orli vasi, ki je bila ustanovljena letos. Baš za svojo 25-letnico si je Sokol kupil pod Rakovljami ob potoku Trebniku lep prostor za Sokolski dom in letno telovadišče. Doslej je ves čas svojega obstoja imelo društvo svoje prostore brezplačno na Le-gantu, starodavnem lovskem gradiču Celjskih grofov, lasti društvenega člana in mecena trgovca Josipa Pauerja, kateremu gre za to njegovo velikodušnost najhvaležnejša zahvala. 25-letnico bo društvo slovesno proslavilo v soboto 15. t m. ob pol 15. s sprevodom po trgu in javnim nastopom, pri katerem bodo sodelovala vsa savinjska bratska društva. Nastop in njemu sledeča veselica bosta na krasnem novokupljenem prostoru. Igrala bo železničarska godba z Zidanega mosta. Bratje in sestre in sokolski prijatelji, na jubilejni proslavi našega delavnega braslovškega Sokola oa svidenje! Za Sokolski dom v Gornjem gradu Lani 10, avgusta ob priliki desetletnice. Sokola v Gornjem- gradu je priredil ljubljanski Sokol v naše mestece propagandni zilet in s tem znatno podkrepil sokolsko misel v gornjesavinjski dolini. Bratje .in sestre iz Ljubljane so s tem zletom' prebivalcem naše lepe doline pokazali veličino sokolske ideje in povzročili, da se je naše ljudstvo pričelo vedno bolj oklepati sokolske organizcaije. Danes srornjegrajsko sokolsko društvo ni več med zadnjimi v celjski sokolski žu-pi, pričelo ie tudi že z gradnjo lastnega sokolskega doma. Misel zgraditve ie sprožil lansko pomlad na občnem zboru čitalnice« notar br. Fran Košenina. ki i,e v to svrho daroval lepo vsoto 20.000 Din. Vendar bi radi tega na lastni dom v do-glednem času še nikakor ne mogli misliti, če ne bi društvu starostoval neumorni in vzorni Sokol, zdravnik br. dr. Janko Rak, ki je tudi daroval 20.000 Din in pričel zbirati še nadaljne prispevke. V dokaj kratkem času je zbral v gotovini m materijalu toliko, da ima društveni gradbeni odsek danes okoli 150.000 Din premoženja. Kljub precejšnjim nasprostvom številnih sokolskih neorijateljev in raznim drugim nepriiiikam se je vendar te dni pričelo s kopanjem temeljev na zemljišču, ki ga ie Sokolu podarila mestna občina. Del zemljišča pa še vedno ni rešen, ker je Dod agrarno reformo, vendar ie upanje, da bo mestni občini že vendar enkrat uspelo tu-dj ta del stavbišča in telovadišča razlastiti Telovadnica bo v surovem letots rzgotov-ljena in spravljena pod streho, ostalo pa bo izgotovilo in dozidaio prihodnje leto Načne za dom je no navoa!' h br. ^lavka Vilmaria izgoitovila tvrdka Mere t iz Celja. Soko'; ki dom v Gornjem gradu ne Vo samo v okras Gornjemu gradu temveč tudi vsem v ponos Zato pa Goroiegirajčani in prijatelji društva, darujte in zbirajte ob vsaki priliki za prepotrebno stavbo/ki bc v bodočnosti žarišče Sokolstva in prosvete ter kulture v naši divni Savinjski dolini. V nedeljo priredi gorniegrajski Sokol ob 15. na vrtu br. Žmavca javni telovadni nastop. Po telovadbi bo istotam prosta zabava s nlesom, šaljivo pošto, kegljanjem na dobitke itd. V primeru slabega vremena telovadba odpade, pač pa bo vesel'ca v vseh .prostorih hotela br. Zmavoa. Sodeluje godba na pihala gasilnega društva. Vabljeni so vsi. nričakuje pa se obisk tudi od strani bližnjih društev. Otvoritev letnega telovadišča Sokola v Medvodah. Čudovito hitro se ie povzpelo mlado Sokolsko društvo v Medvodah do svojega letnega telovadišča. In kar je no-sebno razveseljivo: zemljišče ie zaradi velike požrtvovalnosti nekaterih bratov tudi že plačano, četudi je nrecei stalo. Bolj idealnega prostora si skoro misliti ne moremo. Nahaja se blizu novega železnega mostu čez Soro. ki ga ravnokar montirajo in je vendar toliko odmaknjeno, da ga cesti1.: orah ne doseza. Na okusno okrašenem nro. štoru se je vršila v nedeljo slavnostna otvoritev z lavnim nastopom. Nastopilo ie 21 moške m !<5 ženske dece dalie 13 moškega in 12 ženskega naraščaia. 20 član!c in 30 članov, ki so posebno leno >'n «kkdno predvajali praške vaje za 1932. štafetni tek deoe ta druge igrioe so občinstvo razvedrile. Najlepša točka pa ie bil telovadni nastop 9 članov Sokola Škofja Loka na pesem »U boj«, ki je naravnost zadivil številne gledalce. Rahel dež. ki je začel pršiti je žal pregnal nekai dragih gostov, ki so se predčasno podali na vlak. večina pa je vztrajala. Dež ie takoj zopet ponehal in se je nastopu sledeča vrtna veselica mogla nemoteno vršiti. Sodelovala je godba »Sloge«. vmes pa so se vrstile pevske točke, ki jih :e domači moškli zbor prav dovršeno podajal. Sokolu Medvode se vidi. da si hoče z vztrajnim delom priboriti odlično mesto med drugimi bratskimi društvi in veseleč se niegovega lepega nanredka mu moremo k njegovi častno uspeli otvoritvi telovadišča le čestitati. Sokolska župa Ljubljana. Na Veliki Šmaren bo v Ribnici okrožni zlet ribniške- •on rabljen wk rr»t tar loto za embalažo; tau rede« r (»logi ■ Mirko Mlakarj LJubljana | Slomikova nUaa tt. Telet. » Llra« iz Krčevine. Vse najboljše bodo nudili planinski Šotori. Vmes bomo imeli priliko čuti Se kak pevski zbor. Selimo pa, da bi bil naš prvi javni nastop obenem veličastna narodna manifestacija na važni točki naSe severne meje. Zato vabimo vse sosednja kraje, društva in zlasti Mariborčane, da napravijo korporativen izlet v idilični naS šentjurski kraj. MURSKA SOBOTA. Za regulacijo Le-dave je bianska uprava prispevala 50.000 dinarjev. Regulirala se bosta oba bregova od Rakičana do Strukovcev, predvsem pa od Polane dalje. Lz nakazanega kredita bo načelstvo nabavilo pilote, k" jih bo razdelilo med revne lastnike obrežnih zemljišč, in naročilo nekaj delavcev za obijanije. Ostalo delo bodo morali opraviti intere« 6enti samL Vsakemu je že sedaj na razpo« Iago rečni mojster, na katerega 6e lahko obrne kadarkoli. — Griža se med kmečkim ljudstvom vedno bolj širi. Ni dneva, da ne bi pripeljali t bolnico nekaj novih bodni« kov. Najhuje je, da jih pripeljejo šele ta« krat, ko zavzema bolezen kritične meje. Treba bo še mnogo pouka. Tudi difterija se pojaYlja na raznih krajih. — Poročila gta se Mesaric Bozsi, hči stavbnega podjetnika v Murski Soboti in dr. Sesardič Mirko, zdravnik v Mariboru. Čestitamo! — Mlatil« niče so utihnile in zrnje je na varnem. Letina ni bila ravno sijajna, dasi je obetala mnogo. Suša je mmogo Škodovala. — Ekspozitura javne borze dela se je preselila s Aleksandrove ceste v grad grofa Szaparyja, kjer ji je občina brezplačno odstopila po« trebne prostore. Delavci bodo zadovoljni, da jim ob slabem vremenu ne bo treba ča» kati na dežju. Mnogokrat se dogodi, da se po 11. uri zvečer priklati v eno ali drugo kavarno kaka pijana oseba, ki misli, da ji je vse dovoljeno, če plača. Pred nekaj dne« vi je pijan došlec pel, razbijal, kričal jn go« vril na ves glas tako grobe nespodobnosti, da je morali vsak poštenjak zardeti. Celo spotikal se je ob mirne goste. Kavamar pa ga je mirno krotil, namesto da bi mu po« kazal vrata. Z razgrajači in nespodobneži na cesto! — Pri nakladanju desk 6e je precej o oškodoval Nemec Mihael, vrvarski po« močnik pri Sv. Juriju. Debela deska mu je padla na nogo in mu jo zlomila. Roko si je zilomil Jaklin Mihael iz Velike Polarne. Pa« del je z drevesa. 14 letna deklica Ratnik Vilma iz Vanče vasi je na polju zdrknila pod brano, ki ji je močno poškodovala nogo Zahvala Planina pri Rakeku, 10. avgusta. Pri slovesnem odkritju M. Vilharjevega spomenika smo kljub najskrbnejšemu prizadevanju pozabili med ustnimi zahvalami z govorniške tribune na mnoge zaslužne gospode in priznane rodoljube, ki so požrtvovalno sodelovali, da se je ta narodna proslava dovršila tako častno. Zato prosimo oprostitve vse in se sedaj še pismeno iskreno zahvaljujemo pred vsem gospodu profesorju in akademičnemu kiparju Ivanu Sajoven, ki nam je ustvaril spomenik v vsi umetniški lepoti; prečastitemu gospodu dekanu Josipu Juvancs, ki je daroval sv. mašo ter opravil molitve za naš dom in rod; gospodu šolskemu ravnatelju v p. Ferdinandu Juvanen za spretno vodstvo krasnega petja v eerkvi m pred spomenikom kakor tudi mnogim darovalcem krasnih vencev, vsem zastopnikom raznih uradov in korporacij, vsem govornikom in posameznim pevcem, Sokolom in gasilcem, ki so se posvetili manom našega notranjskega klicarja, vodnika in preroka, mnogim darovalcem v denarju, delu in blaga ter vsem udeležndkom, ki so kakorkoli sodelovali pri teij narodni proslavi. Srčna hvala tudi vsem dnevnikom u reklamne vesti in dopise o našem slavjo. Najprisrčnejša zahvala pa vam ameriški rojaki, ki ste pod pokroviteljstvom našega odličnega Planinca in požrtvovalnega rodoljuba Matij« Pogerelea v naši narodni m Vilharjevi pesmi našli trdno vez med seboj in nami, med starim preljubim domom in novim krovom, da ste nam s svojimi trdo zasluženimi novci omogočili proslaviti nJega, ki nam nikdar ne neha klicati po vsem našem svetu, dokler bo živel notranjski in jugoslovanski kmet: »Cujte gore in bregovi, da sinovi Slav« smo!« Odbor za Vilharjev spofnenik v Planini. Cene Mta/««tf c{/o«otiti ženitve, dopisovanja, naznanila tar oglasi trgovskega, reklamnega aH posredovalnega značaja: vsaka beseda L- Din. Pristojbina za iifroS.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za iifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati ie pristojbino Z.— Din Prh stofbine je vposlati obenem t naročilom. Čekovni račun pri Postni hrmUnM v Ljubljani UML - Telefon itevltka 2492. 3492 MoU&glosi odgovor 2 Din v snomKali iVas/ore malih oglasov dobite takoj po izida lista, p podružnicah mJutra* 9 aMwibor$*p 9 Vetju, 0 Kovotn momtu, v tSfbovtfah in ms &esetticah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. Frizerko ob nedeljah sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelka »Jntra«. 35845-1 ~ Pletiljo aa nogavice in telovnike, na ročni stroj, proti hrani in Jtamovanju v hiši sprejme takoj M. Krovinovid, Ivaničgrad, pietarna telovnikov. 35823-1 Krajevne prodajalce m prodajo vsakovrstnega blaga na obroke, iščemo. Potrebno j« 10.000 Din garancije. — Vsak posestnik lahko postane trgovec. — Ponudbe na naslov: Maribor, poštni predal it. 4. 35789-1 Trg. vajenca v trgovino z mešanim blagom in železnino, z vso oskrbo sprejme takoj Aleksander Obal, Laško. 35806-1 Volonterko a* itirimesečno brezplačno poskušnjo sprejmem. Znanje nemščine daje prednost Lastnoročno pisane prošnje je poslati na oglasni oddelek »Jntra« pod značko »Vestna 34«. 35840-1 Prodajalko ki bo morala pomagati tu-di pri gospodinjstvu, sprejme takoj tvrdka A. F. IršiČ, Mislinje. Z znanjem šivanja in gospodinjsko sol« ima prednost. 35572-1 Trg. učenca k; ima veselje do trgovine, poštenih staršev in 3 primerno šolsko izobrazbo, z t«« oskrbo v hiši sprejme takoj Stanko Rizman, trg. mešanega blaga, Sv. Miklavž pri Ormožu. 35702-1 Natakarico Jtavsije zmožno, pripravno, lepe zunanjosti in zmožno samostojnega dela, sprejmem takoj. Ponndbe na cgia-S. oddelek »Jutra« pod šifro »Spretna v službi«. 35740-1 Elektrolnženjer aH absolviran elektrotehnik. ki bi sprejel enomesečno zaposlenje, naj javi »Tm; naslov na oglasni oddelek »Jntra« pod značko »Elektrotehnik«. 35737-1 Vzgojiteljico s urakso ia perfektnim ?n*njem nemškega — po ■možnosti tudi francoskega »li italijan. jezika, iščem. Ponndbe g točno navedbo irobrazbe, prakse in zahtev pod »Lahko nastopim takoj« na oglas, oddelek »Jutra«. 35696-1 Mlajšega hlapca h konjem, ki je vajen v.vsiti les, sprejmem v stalno službo. — Istotam sprejmem tudi 2 moža ia snažen j« gozda. Pojasnila daje g. Ocepek, Trbovlje, pri savskem mostu 35603-1 Učenko sprejme šivalnica moškega perila v St. Vidu nad Ljubljano. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 35461-1 Žagarja spretnega sprejmem k eir-kularki za žaganje drv. — Kodeljevo, Zadružna ulica št. 17. 35908-1 Vzgojiteljico »tarej&o, bolj preprosto, ki se dobro razume na negovanje in vzgojo otrok in ima mnogoletno prakso — iščem k dvema .fantkoma v starosti 4 in 6 let. Zraven tega "dela bi imela tudi pospravljanje »oh. — Ponudbe s prepisi spričeval na nasliov. ki ga pove oglasni oddelek »Jutra«. 35004-1 Pek. pomočnika treznega in vestnega, ta skupno delo sprejme Noč Alojzij, Slov. Javornik. 35013-1 Zastopnike za prodajo manufakturne-ga blaga na obročno odplačevanje iščemo za takojšen nastop, v vseb pro-metnejšib krajih dravske banovine. Gospodje z lastno obrtnico imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Eksistenca«. 35748-3 Zastopnike proti fiksumu in proviziji, za prodajo manufaktarne-ga blaga na bbr-očno odplačevanje, iščemo za takojšen nastop. Interesenti naj se javijo od 8. do 9. v trgovini v Flori janski ulici 19. 35746-3 Camernfkova šoferska šola Ljubljana, Dunajska e. 36 (Jogo ■ Aoto) telefon 2236-Prva oblast, koncesijonirana Prospekt 16 zastonj — pl Site ponj! 251 Nemščino poučuje dama. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Nemščina 48«. 35873-4 Francoščino poučuje gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Konverzr.eija 7.1«. 35930-4 Kot skladiščnik ali sluga iščem službo za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35814-2 Kuharica samostojna in zmožna voditi celo gospodinjstvo — želi službo v gostilni, ali gre kuhat čez dan, event. sprejme tudi kaj sličnega. Nastopi lahko takoj. Naslov pove oglasni oddplek »Jutra«. 35894-2 Slaščičarski pomočnik išče slufbo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Druga moč«. 35S96-2 Lepa vila večstanovanjska, blizu centra naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dom 1928«. 35621-20 Aparat za trajno ondulacijo ugodno prodam za 7000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35846-6 Porcelan jedilni servis, nov, zelo pripraven za neveste, krasen, za 12 oseb, obstoječ iz 112 komadov, nov vinski servis za 9 oseb, fino brušeni kozarci in steklenice, 67 komadov, enako brušen steklen kompot servis za 9 oseb, lepo, novo umivalno garnituro, pet-delno, masiven porcelan, vrč, lavor itd. ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 35841-6 MertnerrEnglisch kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rabljen«. 35636-8 tšJL* 4Lm Z1' 2 Ženska srednjih let, zmožna nemškega jezika, dobra kuharica, išče službo — tudi na deželi. Kuharica, Kodeljevo pri Ljubljani, Zadružna ulica 4. 35838-2 Pozor! Apreter za moške in ženske klobuke, z mnogoletno prakso, špecijalno izučen v ženskih modelih, išče mesto za takoj. Naslov: Peter Krušič, Mengeš štev. 49, Slovenija. 35843-2 Puhasto perje čisto, 6ohano, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din, čisto belo gosje kg po 1S0 Din in čist: puh kg po 250 Din raz pošilja po pošt. povzetju L. BROZOVIC, ZAGREB, Ilica 82. 23-6 Prahočistilni aparat (Staubsauger) skoro nov »Protos - Siemens« — ter čistilec za tlak (Parkettbohner) iste znamke, s popolnoma novim priborom — za 150 voltov vsled izpremembe toka pod ceno prodam. Na ogled v Gnrupovi ulici št. 4, vrata 4-5. v ponedeljek med 12. in 15. uro. 35884-« Mesar star 37 let, prvovrsten se-kač, izvežban v vseh mesarskih delih, išče primerilo službo v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35589-2 Trgovski pomočnik začetnik, dobro izvežban v mešani stroki, želi preme-nitl službo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod šifro »Zanesljiva moč«. Dobro mleko dostavljam na dom. Kdor sa. hoče imeti naj se obrne na mesarja g. Urleba v Celjn, Glavni trg. 35938-6 Jlrterru* Avto zel« pripraven, takse prost radi nabave večjega zel® ago&no prodam, ali zamenjam za vino, mast ali meso. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Auto poceni«. 35741-10 Šofer z večletno prakso in odličnimi spričevali, išče mesto. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35853-2 Katera šivilja najraje v Mariboru »K njega okolici bi vzela v nčenje 17 let staro dekle z dobrim šolskim spričevalom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35849-2 Trg. poslovodja dobra moč, želi prem eni ti službo. Gre tudi za skladiščnika, ali odda svojo ■obrtno pravico proti namestitvi Cenjene ponndbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »188«. 35818-2 Kot voditeljica gospodinjstva na veleposestvu, v hotelu ali »ličnem večjem obratu želi mesta za takojšen nastop inteligentna, mlajša samostojna gospa z daljšo prvovrstno tozadevno prakso in odličnimi spričevala. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Energična«. 35815-2 Inženjere 1 crtače ge traži za gradevinske radove tvornice, poznavajoči po mogočnosti fran-euski jezik. Molbu uputrti * svjedočbom i zahtjevims ti a a dresu Tvor niča. Nitrate de ChauT, Dugirat, Primorska Banovina. 35914-1 Natakarico sprejmem v dobro idočo gostilno, ali oddam isto v najem. — Potrebna kavcija 10.000 Din. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »3321«. 35950-1 potniki Fiksum in provizijo nudimo potnikom ra obisk privatnih strank za Ljubljano in okolico ter vso dravsko banovino. — Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod šifro »Fiksmm in provizija«. 34982-5 Originalna novost pride v nekaj dnevih! — Prodajna cena 7 Din, in kupi brez izjeme vsaka hiiia. »Budilec v kuhinjski posodi« prepreči pri-smojenj« vseh kuhajočih tekočin. Direktna naročila potom nas. Iščemo agente. Dober in siguren zaslužek Razpošiljalnica »O m n i a« Dunajska 36- 35769-3 Trg. pomočnica * večletno prakso, izurjena v mešani stroki, želi mesto v špecerijski ali mešani trgovini s 1. oktobrom ali 1. novembrom — najraje na deželi. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek ».Jutra« pod šifro »Dobra in zanesljiva moč«. 35783-2 Vzgojiteljica z večletnimi spričevali — perfektna v nemščini ter zmožna tudi francoščine, želi mesta. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zanesljiva«. 35900-2 Trgovski uradnik 27 let sta-r, išče primerno službo, tudi kot skladiščnik, v Ljubljani ali izven. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35939-3 Tekstilni barvarski mojster z večletno prakso, verzi-ran v barvanju in apretu-ri vseb predmetov tekstilne stroike, domačin z dobrimi spričevali, žeK nastopiti takoj službo pri tekstilnem podjetju. Naslov pove oglasni oddelei »Jutra«. 35782- ~ Tujec veSS francoskega, angleškega, italijanskega, grškega in deloma slov. jezika, izučen šofer, išče primerno zaposlitev v tovarni, pisarni ali kjerkoli. Gre tudi za potnika. Naslov v ogl. oddelku »Jntra«. 35581-2 Petsedež. limuzino »Essei«, vožena 13.000 km proti gotovini poceni proda Jeraj v Celju. 35446-10 Avto dvosedeSen, stare tjpe, v voznem stanju, takse prost zelo poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35864-10 Kujpurrz Čreva suha poveja in slana ovčja v vsaki količini kupuje Brača Perišin, K. Kambe-lovac pri Splitu, Dalmacija 35470-7 Plinsko peč za kopalnico, dobro ohranjen« kupim. Ponndbe na poštni predal štev. 340. 85831-7 Gramofonske plošče rabljene, a dobro ohranjene kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plošče«. 35862-7 KopiUrt Z večjim kapitalom bi sodeloval pri seriozne-m podjetju. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro 300.000«. 35925-16 m Nova hiša tristanoranjska. z lokalom in vrtom ugodno naprodaj Poizve se v gostilni Troha — Kodeljevo. 35760-20 Tristanovanj. hiša novozgrajena, poceni naprodaj. Pojasnila daje ŽU; panstvo v Mostah pri Ljubljani. 35698-20 Moderna vila štiristanovanjska — novozgrajena, s kopalnicami, •elektriko in parketi poceni naprodaj. Vsa stanovanja takoj n« razpolago. Pojasnila daje župan J. Oražem, Moste pri Ljubljani. 35697-20 Mlin za kmečko in trg. mletem, v prijaznem in najbolj prometnem kraju naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 35776-20 Hišico z vrtom zidano in z opeko krito, z elektriko ter vodnjakom, na lepem prostoru takoj prodam za 36.000 Din. — Vprašati: Puštal štev. 34, Skofja Loka. 35S68-20 171 Omaro, posteljo ln nočno omarico prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35856-12 Lepo posteljo z nočno omarico poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35880-12 Vrehrona Na dobro hrano okusno, domačo, sprejmem 2 gospoda ali gospodični. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 35875-14 Hotele, gostilne kavarne, restavracije in vi-notoče prodaja in daje v najem poslovnica za gostfl-ničarstvo M. S. Pavlekovič. Zagreb, Eica 146/1. Informacije proti poslani 5 Din znamki pošljemo franko. 35859-19 Brivski salon dobro idoč, radi bolezni tudi na obroke proda Sem«, Ptuj. 35834-19 Pritlične prostore 1 večjega ali 2 manjša, za. stanovanje in delavnico iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Lesna stroka«. 35669-19 Pisarniške prostore krasne, v neposredni bližini po^te takoj oddamo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33615-19 Gostilno na zelo prometni točki, z dobro kuhinjo in velikim vrtom oddam kavcije zmožni in 3troke vešči osobi. Ponndbe ni oglas. o'*delek »Jutra« pod šifro »Restavracija«. 35742-19 Primeren lokal za krojaštvo, v sredini mesta iščem. Eventuelno vzamem tudi stanovanje dveh sob na ulico. Pismene ponudbe pod »Krojaštvo« na oglasni oddel. »Jutra«. 35313-10 Pekarijo v Ljubljani ali predmestju prevzamem s kavcijo, ali pa kupim. Ponudbe pod »St. 383« na oglasni oddelek »Jutra«. 35895-19 Poslovni lokali na Dunajski cesti št. 29/1 so s 1. septembrom na razpolago. Poizve se istotam. 35005-19 Za brivnico 2 kompletna brivska stola, umivalnik in še druge stvari, v dobrem stanju po nraki ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33018-19 Gostilno ali vinotoč v Mariboru ali v okolici vzamem v najem ali n» račun. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »A. K. 5«. 35940-18 Gostilno z mesarijo dobro idočo, s posestvom vred prodam aH od-dam v najem. Posestva je 16 oralov. Naslov v oglasnem oddelku. »Jntra«. 35943-19 Trgovino zelenjave v Kranju oddam sposobni gospodični. Potrebno 3000 Di.n kavcij«. Nazor, Skofja Loka. 35951-19 Trgovski lokal s pisarno in skladiščem oddam v najem. Prostori so pripravni tudi za pisarne. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trgovski lokal«. 35888-17 Pozor, trgovci! V najlepšem — letoviškem kraju Gorenjske odd.tm v najem trgovski lokal, na najprometnejšem mestu, z inventarjem, po potrobi tudi s stanovanjem. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Trgovski lokal 700«. 34706-17 Vzidem Otavo stojeSo, oddam blrzn Sv. Križa. Na-slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33599-33 Brusnice (Preiselbeer) pristne koro, Ške dobavi od 5 kg naprej po dnevni ceni Henrik Zechner, trgovec, Libeliče. Koroško. 33041-33 Bukovih plohov 1 vagon suhih, 50, 60, 70 in 80 mm debelih ter 3-^5 m dolgih proda J os. GTe-gOTka, Sap pri Vrbniki. 35734-15 Ladijska tla t rame in mecesnove deske po najnižji ceni dobavlja »Ilirija« d. z o. t., Ljubljana, Dunaj&ka cesta 46, telefon 28-20. 35692 15 Železniške prage hrastove, 2.60 m dolge, 26/16/16 in 25/15/16, proti takojšnjemu plačilu pri prevzemu kupi Rudolf Dergan, trgovec, Laško. 35016-15 ztonevanja Dijake aižješolc« sprejmem v zračno in svetlo sobo, z dobro hrano. Nemška kon-verzacija. Detela, Poljanska cesta 17/L 85852-23 Dijaška stanovanja najraje pri učiteljski rodbini b popolno dobro oskrbo iščem. Tozadevne pismene ponudbe pod in-Itrukcija v hiši na oglasni oddelek »Jutra«. 85414-23 Dijakinjo nižjih razredov sprejmem na dobro domačo hrano in stanovanj« v bližini tehnične srednje šole, v eno družinski vili. — pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zdravo 3«. — Ežvent. ee istotam izve naslov, 35023-33 Bosch - Service * Specijalna delavnica za instalacijo in popravila, ter zaloga magnetov, dinamo, električnih svetilk za bicikle in avtomobile, maznike, smernike, brisače za steklo, trobU, vseh vrst svečic ter akumulatorjev. Delavnica je opremljena z najmodernejšimi Bosch-stroji tn aparati, ter je pod vodstvom v tvornici izvežbanih strokovnjakov. Največja solidnost dela in zmerne cene. 10338 Bosch-Service Elektroindustrija d. d«, LJubljana, Gosposvetska c. 13« dvorišče. Tristanovanj. hišo novozidamo prodam. Mesečni donos 3400 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 35842-20 Novo hišo z vrtom v prometnem kraju na Viru, četrt ure od kolodvora prodam. Pojasnila v gostilni Vehovec, Vir pri Domžalah. 35837-20 Lepo posestvo življenja zmožno, pripravno xa vsakogar, z zidano dvodružansko hišo, kletjo, hlevom, velikim zelenjad-nim vrtom, 4 orali zemlje in gozdom, v trgu pod zelo ugodnimi pogoji poceni prodam vsled družinskih razmer. Lenart Runutti, posestnik, Sv. Lenard — Slov. gorice, Ptujska cesta št. 46. 35834-20 Večjo trg. hišo z nekaj zemljišča kupim ob prometni cesti na bivšem Štajerskem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Navedba cene in natančen opis«. 35889-20 Dvostanovanj. hiša lepa, nova, v Rožnd dolini pod Rožnikom po zelo nizki eeni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 33665-20 6. — 13. SEPTEMBRA 1931 SVETOVNI VELESEJEM NA KATEREM SO ZASTOPANI NARODI IN DRŽAVE ZNIŽANA VOŽNJA JUGOSLAVIJA 25%, ČEHOSLOVAŠKA 33%, AVSTRIJA 35% ALOMA COMPANY Ljubljana, Aleksandrova 2 ČEHOSLOVAŠKT KONZULAT Ljubljana »PUTNIK«, Ljubljana, Dunajska cesta 1 POJASNILA IN LEGITIMACIJE DAJE: Bele in barvaste PLOŠČICE ŠTEDILNIKE in oblogo kopalnic, kuhinj, mesnic itd. dobavlja in izvršuje najceneje »MATERIAL" trg. dr. z Ou z. LJUBLJANA, Dunajska e. TELEFON: 27—16. — BRZOJAV: MATERIJ AL Za dijakinjo 15 let staro, želim stanovanj« z vso oskrbo. Ponudbe na oglasni oddelek ■»Jutra« pod šifro »Srednješolka«. 35891-32 Dve dijakinji iz boljše rodbine vzamem v popolno oskrbo. Skrbno nadzorstvo, nemška kon-verzacija. klavir na razpolago. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Celje«. 35937-Ž2 Učiteljska rodbina sprejme dijakinjo z vso oskrbo in klavirjem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33957-22 Han^vanja Trisob. stanovanje v bližini sodišča, v III. nadstropju takoj oddam. Samo resni reflektanti naj pošljejo ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »1500«. 35626-21 Stanovanje v Celju z domačo hrano oddam 3 dijakoma ali dijakinjama. Možnost nemške konverza-cije. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 33678-21 Dvosob. stanovanje solnčno, s kopalnico io kuhinjo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddeleik »Jutra«. 35827-31 Stanovanje obstoječe iiz 5 velikih sob, kuhinje, poselske sobe, kopalnice in vseh drugih pritiklin, v aredini mesta oddamo s 1. novembrom. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »1. november«. 35861-31 Stanovanje 1—S sob, kuhinje in pritiklin oddam na Ilovici 67. 35622-31 Stanovanja 3—6 sob — kakor tudi pisarne 2 sob, v Ljubljani, Kranju in Kamniku iščemo s 1. septembrom ali kesneje Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Brez otrok 97«. 35797-21/a Stanovanje 1 velike sobe in kabineta, 2 ali 3 manjših sob, kuhinje in vseh pritiklin, išče s 1. septembrom družina 5 odraslih članov, v mestu ali na bližnji periferiji. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Mirna in točno plačljiva stTanka«. 34863-31/a Udobno stanovanje vrtno, trisobno, z oktobrom oddam v Mtnikovi ulici. Pojasnila daje De-ljleva dnevno do 9. tce v Jegličevi ulici 10. 35837-21 Stanovanie kuhinje in sobe oddam na Curnučah 83. 35808-21 Stanovanje 1 aK 3 »ob in kuhinj«, v okolici centra iščem za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35920-21/a Sobo in kuhinjo takoj oddam v Zg. šiškj, Špančeva pot 182. 35959-21 Veliko sobo lepo opremljeno, solnčoo in čisto, s posebnim vhodom, v sredina mesta oddam dvema osebama. Naslov pove oglasni oddele"k »Jutra«. 35839-23 Sobo v dobrem stanovanjske® okolišu išče mlad gospod (Nemec). Tekoča voda v sobi ali souporabo kopalnice. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mlad gospod«. 35858-33/a Sobo z zajtrkom ■pri boljši družini išče s 1. septembrom modistinja. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35819-23 Lepo, prazno sobo oddam v Koleziji. Trnovsko predmestje, Vipavska ulica št. 8. 35745-33 Opremljeno sobo lepo, v eentru mesta oddam takoj dvema stalnima gospodoma. Ogledati v Knafljervi ulici štev. 13/11 85699-23 Sobo z električno razsvetljavo ln vso oskrbo po 550 Din ■odda 3 dijakom ali dijakinjam Franc Fine, Dolenjska cesta 12/IL 35804-32 Soliden, mlad gosp. išče s 1. septembrom v bližini tehnike ali banovine sobo s separatnim vhodom in oskrbo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »56«. 35767-23/a Sostanovalko b gospodinji sprejmem v zračno in čisto sobo blizu glavnega kolodvora. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35850-23 Prazno sobo v pritličju takoj odda.m v Trnovem, Koseskega ulica št. 20. 35830-23 Opremljeno sobo solnčno in snažno, z uporabo kopalnice išče gospa Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Točno plača«. 35835-23 Sobo s posebnim vhodom, elektriko in parketom oddam Ulica na grad 11. 35848-23 Dve prazni sobi brez kuhinje, s posebnim vhMom in električno razsvetljavo. v bližini zmajskega mostu, za 450 Din mesečno oddam mirni stranki. Ponudbe na oglas, ■oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka 28«. 35828-28 Gospodično sprejmem v veliko solnčno sobo v centru mesta. Radio na razpolago. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35595-23 Opremljeno sobico takoj poceni oddam v židovski 6/1- 35922-23 Sobo s hrano ali 'brez oddam s 1. septembrom dvema gospodoma v Janševi ulici 15 — Ljubljana VH. 35871-23 Sostanovalca e hrano in vso oskrbo za 150 Din tedensko sprejme restavracija »Soča« na Sv. Petra cesti S. 35519-23 Sobo TTaSno in solnčno, sa lepem prostoru, s strogo se-pariranim vhodom takoj oddam v vili »Kanaria«, Kolezija, Zelena pot št. 4. 85863-23 Prazno sobo s poseb. vhodom in elektriko takoj oddam y bližini garnizijske bolnice. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 35876-23 Prazno sobo oddam 3 osebama. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra 35892-33 Prazno sobo z vhodom i* etopnjie in elektriko, blizu frančiškanskega mostu oddam. Na^ slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35906-23 Sostanovalca sprejmem takoj v Olici na grad št. 7. 35911-23 Lepo, solnčno sobo s posebnim vhodom takoj oddam gospodu ali dijaku blizu tehn. srednje šole. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kopalnica«. Istotam se lahko tudi izve naslov. 85924-23 Sobo pri Taboru z elektriko in posebnim vhodom oddam za 350 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35929-33 Gdč. oddam sobo s posebnim vhodom, takoj aH s 1. septembrom. Naslov por« oglasni oddelek »Jntra«. ' is^e Za počitnice se Vam nudi ugoden aa-ktrp hiše v Vintgarju pri Bledu. Najlepša Metna točka. Hiša je TOvozidana s 7 prostori. — Pojasnila daje naslov, ki s« dobi v oglasnem oddelku »Jutra« 85835-38 Tktppti Gospod Likar je pozabil v brzojavki na Pension Špik-Martulek, naznaniti svoj naslov. Pension »Špžk«, Gozd-Mertul-ljek. 35822-34 12. VIII. 1928 Spominjam se tega dne. Zakaj ne pišeš direktno s Tvoiim naslovom, da lahko odgovorim! 33617-34 Katera gdč. stara do 28 let, tihe ln mirne narave, z manjšim posestvom, bi hotela dopisovati v svrbo ženitve z drža-vnim uslužbencem (fin. stražnik). Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zaželjeni dom«. 358S2-24 V oglasnem oddelku »Jutra« dvignite sledeča pisna: Aparat, A. M., A. B. 700, A. B. 9408, Amerika, Briv-nica, Čista stranka, Cen-trum, Cez dan, Črn mladič, Dobro honorirano, Dobro srce 530, Dobro mesto Do 800, Dober plačnik, Dr. S. K., Dobro ohranjeno, Delavnica, Dežela, Di-rektrice. Dobra gospodinja 172, Dobro, Dolenc Franjo Dvosobno, Ebrlich u. Ver-lasslich, Elit, Elektrotehnik, Enonadstropna hiša. Francoščina 21, Gotovina, Gugalnik, Gostilna, Gorenjsko, Harmonija duš, Jesen, L A. Publicitas, Junij 1930, Koreos, K. P. 15, Lepa bodočnost, Lastni dom, Ljubljanska okolica, L. V. 12, Mesnica I, Mi-r^n, Morje 249, Miljon, Moda, Mirna, Mlad trgovec, Modistka, Novoporo-čenra, Najemnina nizka, Odgovor 200, Obrtnik-vdo-vec, Prazna soba, Prometnik, Plačilo akreditiv, Periferija ni izključena, Poznejša plača, Pridna šivilja Para 16. Prazna, Potnik 377, Poljanska dolina 365, Primorec, Podeželski trgovec, Plačilo takoj. Petdesetletnih 8478, Plodonos-no. Potni pisalni stroj, Prijazno in čisto, Poslo-vodkinja, Plemenit značaj Pisarniška moč, Pep, Poznejša plača. Plačilna, Rentabilno, Razumevanje 45, Samo sa dober meeee, Sredi avgusta, Solnčno, Snažno in čisto, Solnčna lega 223, Siguren uspeh, Separirano, Strog, Solidna zidava. Snažna oprava, Sestanek, Sprei«r hotele, za putnjuče oso-be in nočne službe. Stane Din 390—. Raipoš« Ijam postom in železni-cora po povzetja. Lesena alnžinska patent' na zelo praktična slot4 Ijrra postela • tapecira' nrtn madracom. — Stanat Dia 280—. Poljska patentna pode!« sloiljiva praktična z» touriste, vojake in zai ferijaloc kolonije. Stan« Dia Liegcrtsbl praktičsa cat iežanit im tedenie. Sta«' a« Dia 1ML—. Po leta fanaaa čisto Co« H a no perja k i po Diai 48— čisto belo gosi* po Dia 13«— ta čisti pok kg po Dia. »C-- L BROZOVIČ, ZAGRES Ilica 82. IU. Elektromotor 380/220 voltov, trof&zen. vrtilni tok, 25—30 HP, kompleten t saganjadem kupimo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šiiro »Elektromotor«. 35810-29 2 motorkompresorja vozila, znamke Flottmana « kapaciteto 4-56 m1 sraka v min. • 4 cilindri, bencinski motor od 29 HP, malo rabljena, v ftopoltKuma dobrem stanju po ugodni ceni proda A. Skopal, Zagreb, Hatzova 23. Tel. št. 39-37. 35700-29 šivalne stroje sa entlanje, aiuriranje i« vezenje po zelo ugodni eeni prodam. Ponudbo na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Jako ugodno«. 35870-90 L.MIKUŠ Mestni trg 1$ Tvorni ca dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palic — — Objava Uprava Državnih Monopola prodavace putem direktnih ponuda ko je se ima ju podneti do 20. avgusta t. g. Industriskom Odeljenju ove Uprave, jednu polustabil-nu parnu Kompund mašinu-lokomobilu, jačine 32. KS. sa pritiskom od 12 atm. pregrejanom parom i kotlom zagrevne površine 16.05 m2, koja se nalazi u Držav-noj Markarnici, gde se može videti ova-kog radnog dana od 8 do 12 časova. Iz kancelarije Uprave Državnih Monopola IMBr. 9792/31. 10403 Morske ribe Danes sveža pošiljka v veliki izbiri, druga jedila, piščanci na razne načine. Vina najfinejša, prvorazredno grozdje lastnega pridelka. Cene nizke. 10397 Operna klet, Gledališka ul. 3 ilsčemo zaupno osebo za trgovanje na obročna plačila v ma-nufakturi, ki je dokazljivo že delala v tem poslu in ki razpolaga z agenti in per-sonalom. Nujne ponudbe pod »K-1757« na Interreklam Zagreb, Marovska uL 28. 10376 Bolezen želodca, slabo prebavo ta nepravilno prežvečenje urejuje FIGOL. FIGOL otvarja apetit, čisti in osvežuje kri, krepi telo. Priporoča se odraslim in otrokom. FIGOL se dobiva v vsaki lekarni, a po pošti ga razpošilja proizvajalec: Lekarna dr. Semelič, Dubrovnik 2/43. Tri steklenice s poštnino 105 Din, osem steklenic -245 Din, 1 steklenica 40 Din. si Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige! Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adoll Ribnikar. Za Narodoo tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi y Ljubljani.