Savinjske novice št. 52, 29. december 2017 1
Savinjske novice št. 52, 29. december 2017
2
Voščila, Oglasi
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Tema tedna:    
Prizadevanja zveze društev 
upokojencev za usklajevanje pokojnin ............ 4
Občinski svet Nazarje: 
V prihodnjem letu nazarska 
občina brez kreditov  .................................................... 5
Marko Janko iz Mozirja: 
Idejni vodja in gonilna sila 
projekta za zdrav način življenja  ......................... 8
Petnajst let Suške bande: 
Nadaljuje tradicijo godbe v Dol-Suhi  .................11
98 let Olge Repenšek: 
Najstarejša občanka 
občine Gornji Grad se veseli življenja  ............. 15
Parastrelec Franček Gorazd Tiršek:
Priznanje in nagrada 
za odlične rezultate v letu 2017  .......................... 20
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka-
lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 52, 29. december 2017 . Izhaja vsak 
petek. Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj-
ske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glav-
ni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: 
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 
4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-
791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.
savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. 
Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 52, 29. december 2017 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Na poti v družbo starejših
Število prebivalcev Slovenije se od osamosvo-
jitve dalje giblje okoli dveh milijonov, povečuje pa 
se delež starejših. Na takšen trend vpliva zlasti šte-
vilo rojstev, ki je po letu 1992 močno padlo in je 
zmanjšalo naravni prirast, na drugi strani pa se po-
daljšuje pričakovano trajanje življenja. Delež sta-
rejših nad 65 let se je v letih 1990–2015 z enajstih 
povzpel na osemnajst odstotkov. 
Po osnovnem evropskem scenariju projek-
cij prebivalstva se v prihodnjih desetletjih število 
prebivalcev v Sloveniji ne bo bistveno spremenilo, 
toda starejši bodo leta 2060 predstavljali že skoraj 
tretjino prebivalcev. Omenjeni scenarij predvideva, 
da naj bi leta 2060 v Sloveniji živelo 2,04 milijona 
prebivalcev, kar je podobno kot leta 2013, vendar 
ob bistveno spremenjeni starostni strukturi. 
Ob manjših generacijah, ki vstopajo v skupino 
delovno sposobnih (20–64 let) in večjih generaci-
jah starejših ter podaljševanju trajanja življenja se 
bo koeficient starostne odvisnosti s 57 (leta 2013) 
povečal na 98 (2060). Koeficient starostne odvi-
snosti pove, koliko otrok in starejših prebivalcev je 
odvisnih od sto delovno sposobnih.
Upadanje števila delovno sposobnega prebival-
stva zadnjih nekaj let že zmanjšuje ponudbo na tr-
gu dela. Zaradi skromnega povpraševanja v času 
gospodarske krize se to ni izražalo kot omejitveni 
dejavnik pri zaposlovanju, je pa ta problem izbruh-
nil v lanskem letu in se z vso intenzivnostjo nada-
ljuje. Ocena demografskega učinka kaže, da bo do 
leta 2020 prišlo do zmanjševanja aktivnega prebi-
valstva v povprečju za osem tisoč oseb na leto. 
Omejena ponudba delovne sile tako posta-
ja ključni omejitveni faktor gospodarske ras-
ti. To bi moralo skrbeti ne samo podjetja, ki iz 
tega razloga ne morajo realizirati svojih razvoj-
nih načrtov, ampak tudi ostale družbene skupi-
ne v državi, kajti zadostna ponudba delovne sile 
je pomemben dejavnik ohranjanja gospodarske 
aktivnosti, le-ta pa je potrebna za blaginjo pre-
bivalstva, tudi upokojencev. Slednji prejemajo 
zaslužene pokojnine iz pokojninskega sklada, v 
katerega pa bo v prihodnje, sodeč po prej ome-
njenih demografskih prognozah, plačevalo pri-
spevke manj zaposlenih.
Ne glede na vse te projekcije v zadnjih mesecih 
stranka Desus in Zveza društev upokojencev Slo-
venije (ZDUS) kar tekmujeta v zavzemanju za iz-
boljšanje gmotnega položaja upokojencev, pri če-
mer se opirata na statistične podatke o trenutni 
gospodarski rasti. Na drugi strani ministrica za fi-
nance opozarja, da »nas ugodna gospodarska rast 
ne sme zaslepiti, saj se lahko makroekonomske 
okoliščine v primeru večjih kriz v mednarodnem 
okolju, ki jih dandanes težko z gotovostjo izključi-
mo, hitro spremenijo.« Leto 2018, ki je pred nami, 
bo (tudi) zato gotovo burno, kljub temu pa vam že-
lim, naj bo srečno!
(MŠ)
(ŠS)
(VP)
Savinjske novice št. 52, 29. december 2017
4
Tema tedna, Iz občin
OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI 
Sprejet stanovanjski program do leta 2019
Rečiški občinski svet je obravnaval in spre-
jel stanovanjski program občine za obdobje 
od 2018 do 2019. V programu je zajeto seda-
nje stanje glede občinskih stanovanj in usme-
ritve za ravnanje na tem področju v prihodnjih 
dveh letih. 
VEČKRAT OBRAVNAVANA TEMA
Na sejah različnih delovnih teles in občinske-
ga sveta je bilo vprašanje občinskih stanovanj 
predmet obravnave že večkrat. Svetniki so go-
vorili tako o možni prodaji stanovanjskih pro-
storov v nekdanji Hranilnici kot o dostopnos-
ti neprofitnih stanovanj za občane z nižjimi do-
hodki in o možnosti sofinancerskih sredstev 
stanovanjskega sklada za pridobitev novih sta-
novanj. Za ureditev omenjenega področja je ta-
ko občinska uprava pripravila celovit program.
STANOVANSKI PROGRAM BO PODLAGA ZA 
DELOVANJE 
Občina Rečica ob Savinji je lastnica treh v 
povprečju trideset let starih stanovanj, ki so v 
najemu. Eno od teh stanovanj je bilo oktobra 
izpraznjeno. Občani so že izkazali interes za 
najem, pred tem pa pisnih potreb za dodelitev 
neprofitnih stanovanj v zadnjih petih letih na 
občini niso beležili. Ob prenovi prostorov v Hra-
nilnici, v katerih sta sedaj knjižnica in Medgen 
borza, je občina uredila tudi mansardo objek-
ta, kjer je možno dograditi stanovanja. Te pro-
store je pred časom že dala na dražbo, vendar 
neuspešno. 
Občinski svetniki so v razpravi izražali različ-
na mnenja – od tega, da so taka stanovanja ob-
čini le v breme, do tega, da naj bi občina poskr-
bela za nova stanovanja in s tem zagotovila po-
goje za priselitev novih občanov. Po razpravi so 
sprejeli soglasen sklep, da občinski svet spre-
jema stanovanjski program občine za obdobje 
2018 do 2019.
Marija Lebar
DAN ZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE 
Še bolj kot doslej si bodo prizadevali za redno in izredno 
usklajevanje pokojnin
Ministrici in ministra so obljubili pomoč in sodelovanje z upokojenci. (Foto: Jože Miklavc)
Predstavniki vodstev Zveze društev upoko-
jencev Slovenije (ZDUS), pokrajinskih zvez dru-
štev upokojencev in društev so se 15. decembra 
zbrali na srečanju v izolskem hotelu Delfin. Vo-
dilni ZDUS so predstavili prizadevanja za povr-
nitev normalnih pogojev življenja za upokojen-
ce. Predstavili so tudi napore društev in orga-
nov ZDUS v skrbi za upokojensko populacijo, 
program in usmeritve za leto 2018 ter aktualne 
teme v interesu upokojencev. 
Z MINISTRI ZA SKUPNO MIZO O PEREČIH 
VPRAŠANJIH STAROSTNIKOV
Po predstavitvi delavnic in štiridnevnega 
ustvarjalnega dela z razstavo izdelkov, kjer so 
sodelovali tudi člani društev upokojencev Na-
zarje in Rečica ob Savinji, so več kot sto pred-
stavnikom slovenskih upokojencev spregovo-
rili podpredsednik vlade mag. Dejan Židan, mi-
nistrica za delo, družino in enake možnosti dr. 
Anja Kopač Mrak, ministrica za zdravje dr. Mi-
lojka Kolar Celarc ter minister za zunanje zade-
ve Karl Erjavec (tudi v vlogi predsednika stran-
ke DESUS). Vsi po vrsti so poudarili dobre na-
mene nekaterih delov naše politike, da ustvar-
jajo primerne pogoje za življenje vseh državlja-
nov in še posebej upokojencev. Ob tem ni manj-
kalo besed priznanja organiziranemu delovanju 
ZDUS, pokrajinskih zvez in društev. 
ZAHTEVE PO SPOŠTOVANJU PRAVIL IN 
URESNIČEVANJU SKLEPOV
Po razpravi so se zbrani predstavniki pokra-
jin zavzeli za temeljna izhodišča za delovanje 
v prihodnje. ZDUS bo v letu 2018 svoje aktivno-
sti usmerila v naslednje najpomembnejše nalo-
ge: gmotni položaj upokojencev, pokojnine, zdra-
vstveno varstvo in zavarovanje, socialne pravice 
in bivalni standard ter stalni nadzor človekovih 
zakonsko in drugače določenih pravic starejših. 
Še bolj si bodo prizadevali za redno in izred-
no usklajevanje pokojnin, zagotavljanje letnega 
dodatka za vse upokojence, vrnitev pravice do 
pogrebnine za vse državljane, vrnitvi pravice do 
seniorske olajšave pri dohodnini ter redno za-
gotavljanje usklajevanja drugih upravičenih so-
cialnih prejemkov.
Sprejet je bil memorandum ZDUS za leto 2018 
kot skrb za aktivno, zdravo in varno staranje 
članstva, krepitev pomoči starejšim in organiza-
cija prostovoljstva starejših. Kot so se domeni-
li, je potrebno upravičiti skupno poslanstvo kot 
eno največjih civilnih neodvisnih družb in okre-
piti aktivno državljanstvo s poslanskimi skupi-
nami in resornimi ministrstvi ter vlado. 
PREPOZNAVNI MED MNOŽICO SLOVENSKIH 
UPOKOJENSKIH DRUŠTEV
Ob zaključku plenarnega dela srečanja so 
predstavniki ZDUS vročili priznanja najbolj ak-
tivnim društvom v iztekajočem letu. Predse-
dnik ZDUS dr. Janez Sušnik je čestital tudi Rožci 
Šonc, vodji projekta Starejši za starejše, za ka-
terega izvajanje je evropski parlament Sloveni-
ji namenil letošnjo nagrado s priznanjem drža-
vljan Evrope. Šoncovi so podelili status častne 
članice ZDUS. 
Zelo dejavna je bila tudi komisija za tehnič-
no kulturo z rokodelskimi delavnicami, ki je v 
Izoli ustvarjala izdelke štiri dni in nato pripravi-
la zanimivo razstavo le-teh ter projekcijo digi-
talnih fotografij Nazarčana Staneta Kotnika. Na 
delavnici so sodelovali tudi Ida Kotnik (DU Na-
zarje), Marta Velam in Fanika Melavc (DU Reči-
ca ob Savinji). 
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 52, 29. december 2017 5
Aktualno, Iz občin
OBČINSKI SVET NAZARJE 
V prihodnjem letu nazarska občina brez kreditov 
Na zadnji letošnji seji je na-
zarski občinski svet obravnaval 
in potrdil proračuna za leti 2018 
in 2019. Oba dokumenta sta bi-
la v prvem branju sprejeta na 
novembrski seji, nato pa v javni 
obravnavi. 
Na proračun za prihodnje le-
to sta bili vloženi dve pobudi, ne-
koliko je predlog na podlagi naj-
novejših podatkov in dodatnih 
analiz spremenila tudi občinska 
uprava. Spremembe je na seji 
obrazložil župan Matej Pečovnik, 
svetniki so tako dopolnjen prora-
čun potrdili. 
Kot je bilo pojasnjeno, na pri-
hodkovni strani ni bilo spre-
memb, torej ostajajo načrtova-
ni prihodki v višini malo več kot 
2.940 tisoč evrov. Za dobrih 100 
tisoč evrov so se povišali odhod-
ki, ki sedaj znašajo 3.688 tisoč 
evrov. Ocenjen ostanek sredstev 
na računu konec letošnjega leta 
bo 1.300 tisoč evrov. 
ODPLAČILO DVEH DOLGOROČNIH 
KREDITOV
»Glede na to in na stanje na 
finančnem trgu, ko so obrestne 
mere za depozite bistveno niž-
je kot obresti od kreditov, smo se 
odločili, da v letu 2018 odplača-
mo preostanek dveh dolgoročnih 
kreditov, ki sta najeta pri banki. 
S tem občina ne bo več zadolže-
na, razen za brezobrestno preje-
ta sredstva, ki jih prejmemo od 
države za izvajanje investicij,« je 
povedal župan.
VNESLI SO NEKATERE DODATNE 
INVESTICIJE
Povišanje odhodkov je župan 
podrobno obrazložil po posame-
znih postavkah. Med drugim je v 
aktualnem predlogu proračuna 
več sredstev za sofinanciranje 
nakupa šolskega kombija, ure-
ditev križišča v Kokarjah in jav-
no razsvetljavo ter več potrebnih 
rezervnih sredstev, kot za primer 
morebitnih okvar toplovodnega 
omrežja. 
Denar je rezerviran tudi za 
Glasbeno šolo Nazarje. Župan Pe-
čovnik: »Sredstva za investici-
je pri glasbeni šoli povišujemo za 
10.542 evrov, saj planiramo v pri-
hodnjih letih vsako leto v dveh 
učilnicah zamenjati dotrajana 
strešna okna.« 
Tako pripravljen proračun za le-
to 2018 kot tudi predlog proraču-
na za 2019 so svetniki z ustreznim 
sklepom potrdili.
Marija Lebar
VEČER Z DR. MILANOM BRGLEZOM NA LJUBNEM OB SAVINJI
Predsednik državnega zbora pokazal veliko zanimanje za 
lokalne težave
V ponedeljek, 18. decembra, je v 
mali dvorani kulturnega doma na 
Ljubnem ob Savinji potekalo dru-
ženje s predsednikom državnega 
zbora dr. Milanom Brglezom. Be-
seda je tekla tako o njegovem živ-
ljenju kot o politiki. Odgovarjal je 
tudi na vprašanja obiskovalcev o 
lokalnih temah. Brgleza sta poz-
dravila ljubenski in nazarski žu-
pan, Franjo Naraločnik in Matej 
Pečovnik.
ŽIVLJENJE PRED 
POLITIKO
Brglez je odraščal v Zrečah, kas-
neje se je šolal v Celju in Ljublja-
ni. Med drugim je odličen šahist, 
kar mu sedaj koristi tudi v politiki, 
saj je velikokrat treba razmišljati o 
naslednjih korakih. 
Leta 2013 se je pridružil Stran-
ki modernega centra in takrat se 
je začela njegova politična pot. 
Kot diplomirani politolog je stro-
kovnjak za mednarodne odno-
se, mednarodno pravo in to ga je 
pritegnilo v politiko. Obžaluje, da 
ni postal zunanji minister, je pa 
postal 13. predsednik državnega 
zbora. 
RAZLIČNE TEME POGOVORA
Zanimive teme pogovora so bi-
le rešitev vprašanja povojnih po-
bojev in dostojen pokop žrtev, ka-
ko in s kakšnimi ukrepi zmanjšati 
beg mladih, sposobnih ljudi v tuji-
no, zakon o vajeništvu ... 
Beseda je tekla tudi o lokal-
nih težavah in uspešnih zgod-
bah. Med te spada ljubensko 
podjetje KLS, katerega bi si mo-
rali po besedah župana Franja 
Naraločnika vzeti za zgled v Slo-
veniji, prav tako direktorja Mir-
ka Straška, ki je ustvaril svetov-
no znano podjetje, poleg tega 
pa obdržal čut za soljudi in skrb 
za lokalno okolje.
BOLEČA TOČKA POPLAVNA 
VARNOST
Kot perečo temo je Naraločnik 
izpostavil poplavno varnost in že-
ljo po kontinuiranem pristopu k 
vzdrževalnim delom na Savinji. Po-
hvalil je nizko brezposelnost v ob-
čini, omenil pomanjkanje ustrez-
nih kadrov v podjetjih v dolini in 
pogovore s Šolskim centrom Vele-
nje, s katerim bodo poskušali prib-
ližati potrebne poklice mladim. Ni 
pozabil na uspešne zgodbe kraja, 
kot so tekme svetovnega pokala v 
smučarskih skokih za ženske, cve-
tno nedeljo, Flosarski bal in osta-
le dogodke.
TUDI O LOKALNIH 
TEMAH
Brglez je med drugim povedal, 
da je poplavna varnost področje, 
na katerem se vse prepočasi odvi-
ja, okolje pa je do nas vedno bolj 
neprijazno tudi na drugih področ-
jih. Največjo težavo vidi v tem, da 
sta ministrstvi za okolje in kmetij-
stvo ločeni, kar upočasni marsika-
tero odločitev. Tudi na ostala vpra-
šanja se je trudil odgovoriti, hkra-
ti pa je pokazal veliko zanimanja 
za Zgornjo Savinjsko dolino glede 
turizma, demografske slike, uspe-
šnih zgodb in področij, kjer so te-
žave.
Štefka Sem
Dr. Milan Brglez se je izkazal kot prijeten in preudaren sogovornik 
z dobrim poznavanjem zunanje politike in zanimanjem za lokalno 
okolje. (Foto: Štefka Sem) 
Savinjske novice št. 52, 29. december 2017
6
Iz občin, Organizacije, Zdravstvo
BOLNIŠNICA TOPOLŠICA
Ministrstvo odstopilo od 
namere po pridružitvi
Ministrstvo za zdravje je odstopi-
lo od namere, da Bolnišnico Topolši-
ca pridruži Splošni bolnišnici Celje. 
To je izjavila ministrica Milojka Kolar 
Celarc med obiskom slovenjgraške 
bolnišnice. Ministrstvo je bolnišni-
ci nakazalo tudi obljubljeni denar za 
poplačilo zapadlih obveznosti.
V Topolšici so po besedah vršil-
ca dolžnosti direktorja Jurija Šorli-
ja te odločitve veseli. Zaradi nego-
tovih razmer je v tem času bolni-
šnico zapustilo nekaj zaposlenih. 
Še naprej so v rdečih številkah, ka-
terih vzroki so v večini sistemski. 
Vlada je namreč odobrila poviša-
nje plač, denarja za povišanje pa 
zdravstvenim ustanovam ni zago-
tovila. Razlika naj bi se pokrivala iz 
cen zdravstvenih storitev, ki pa jih 
vlada ne dovoli poviševati. 
Marija Lebar
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
Še zadnje odločitve svetnikov v tem letu 
Tina Gutman je predstavila letni program športa in kulture. 
(Foto: Štefka Sem)
Na zadnji letošnji seji gornje-
grajskega občinskega sveta so 
svetniki potrdili letni program 
športa in kulture, izplačilo enkra-
tne nagrade športniku Frančku 
Gorazdu Tiršku in sofinanciranje 
kombija za paraplegike. Potrdili so 
tudi načrt zimske službe in prisluh-
nili poslovnemu načrtu koncesio-
narja PUP–Saubermacherja.
SPREMEMBE PRI ODVOZU 
ODPADKOV
Poslovni načrt podjetja PUP–Sa-
ubermacher za prihodnje leto je 
gornjegrajskim svetnikom v odsot-
nosti direktorja Janeza Herodeža 
predstavil Marcel Hriberšek. Ome-
nil je, da se bo spremenil urnik od-
voza, in sicer bodo od novega le-
ta odpadke odvažali vsake tri te-
dne. Prvi odvoz mešanih komunal-
nih odpadkov po novem letu bo 5. 
januarja, plastično in kovinsko em-
balažo pa bodo prvič pobirali 19. ja-
PROGRAM ŠPORTA, KULTURE IN 
ENKRATNA NAGRADA
Svetniki so obravnavali tudi letni 
program športa in kulture. Za šport 
je izvajalcem namenjenih dobrih 
38 tisoč evrov, za kulturo pa dobrih 
68 tisoč evrov, od tega društvom v 
občini skoraj 20 tisoč evrov, je po-
vedala sodelavka občinske upra-
ve Tina Gutman. Za nepremično 
kulturno dediščino je v proračunu 
občine zagotovljenih 24 tisočakov. 
Razpisa za programe v športu in 
kulturi, na katera se bodo društva 
lahko prijavila, bosta objavljena po 
novem letu.
Svetniki so potrdili izplačilo en-
kratne nagrade za športne dosež-
ke v višini tri tisoč evrov strelcu 
Frančku Gorazdu Tiršku. Poleg tega 
so dvesto evrov namenili Društvu 
paraplegikov jugozahodne Štajer-
ske kot pomoč pri nakupu prilago-
jenega kombija za invalide.
Štefka Sem
nuarja. Kot doslej bodo termini od-
voza navedeni na položnicah, zain-
teresirani pa se lahko naročijo tudi 
na obveščanje preko SMS. 
Tudi v prihodnje bo mogoče od-
dati odpadke na odlagališču v Pod-
homu. Tam so postavili šotor, da 
veter ne bo raznašal odpadkov. Na 
pobudo svetnikov bodo prijavljali 
kraje na odlagališču, ki so pogos-
te. Popravili in dogradili bodo og-
rajo okrog odlagališča, je še pove-
dal Hriberšek.
Načrt zimske službe je predsta-
vil direktor gornjegrajske Komuna-
le Zdenko Purnat. 
MEDNARODNI DAN GORA BEREMO GORE 
O lepotah gora skozi prozo in poezijo
Damjan Žvipelj je prebiral pesmi o gorah Franca Ropa. 
(Foto: Marija Šukalo)
Rečiški Center za družine Med-
gen hiša in Kulturno-umetniško 
društvo STOPinJE sta ob mednaro-
dnem dnevu gora pripravila literar-
ni potep Stopinje po poteh Savinj-
skih Alp. Dogodek je potekal v sklo-
pu projekta Beremo gore. 
POEZIJA, PROZA, PLES IN 
GLASBA
Prvi del prireditve je bil obarvan 
s poezijo že pokojnih Franca Ropa 
in Janeza Zupana. Njune pesmi sta 
prebirala Sebastijan in Damjan Žvi-
pelj. V drugem delu so se predsta-
vili literati, katerih ustvarjalnost 
se v pisanju dotika vrhov Savinj-
skih Alp. Svojo poezijo so prebirali 
Franc Jurkovnik, Janko Rošelj, Ber-
ta Vasle in Rozka Tkavc, ki je sku-
paj z možem Frenkom tudi zape-
la. Odlomke iz svojih proznih del 
sta prebrala Božena Tanšek in Va-
lentin Deželak. Vsebino srečanja 
so dopolnili plesalka Tajda Žvipelj 
in harmonikarja Gašper Žvipelj ter 
Amadej Kolenc, program je pove-
zovala Ivana Žvipelj. 
PRAZNOVANJE KULTURNE 
RAZNOLIKOSTI ŠIROM ALP
Iniciativa Brati gore se je zače-
la ob praznovanju mednarodne-
ga dneva gora pred dvema leto-
ma. Osnovna ideja je bila spod-
buditi dogodke, posvečene branju 
moderne alpske literature na raz-
ličnih lokacijah. Festival spodbu-
ja praznovanje kulturne raznoliko-
sti širom Alp in hkrati povezuje go-
re in umetnost.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 52, 29. december 2017 7
Iz občin, Šolstvo
LAS ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE 
Tri pozitivne odločbe za operacije sodelovanja
Lokalna akcijska skupina (LAS) 
Zgornje Savinjske in Šaleške doli-
ne (ZSŠD) in vodilni partner Zavod 
Savinja sta prejela pozitivne odloč-
be za izvajanje treh operacij so-
delovanja med posameznimi LAS. 
Dve operaciji bodo pričeli izvajati v 
letu 2018, od tretje pa so morali od-
stopiti, saj za Jezera prihodnosti na 
ministrstvu niso odobrili vseh na-
črtovanih sredstev. Tako morata 
od te izvedbe odstopiti tudi ostali 
LAS, ki sta bili kot partnerja vklju-
čeni vanjo.
OPERACIJA NOVI IZZIVI 
SLOVENSKE DROBNICE 
Operacija zajema področje ra-
zvoja reje drobnice, uporabo ži-
valskih materialov in njihovo pre-
delavo v produkte z dodano vre-
dnostjo. Aktivnosti izhajajo iz pre-
poznanih potreb na terenu in s ci-
ljem nadaljevanja razvojnih priza-
devanj v sektorju drobnice.
V Sloveniji se letno nastriže vsaj 
150 ton ovčje volne. Veliko volne se 
zavrže, namesto da bi jo koristno 
uporabili. Za predelavo je zdaj pre-
malo interesa, čeprav so v zadnjih 
letih v različnih projektih tako pri 
nas kot v tujini razvili in preizkusi-
li številna nova področja in izdel-
ke, kjer je mogoče to volno z dolo-
čeno mero predelave koristno upo-
rabiti. Tudi to bo ena od vsebin ope-
racije, saj bodo v tem okviru pripra-
vili različne delavnice z usposablja-
njem ranljivejših skupin. 
V operaciji sodelujejo štiri par-
tnerske LAS, in sicer LAS S CI-
Ljem iz Idrije, LAS Notranjska, LAS 
Dolenjska in Bela Krajina ter LAS 
ZSŠD.
FESTIVAL DOMAČIH OKUSOV IN 
TRADICIJE
Na območju LAS Notranjske 
in LAS ZSŠD bodo povezali do-
sedanje tradicionalne prireditve, 
ki se nanašajo na tradicionalno 
kulinariko in tradicionalne obr-
ti, v skupni festival. Gre za prire-
ditve, kakršne so Lenartov sejem 
na Rečici ob Savinji, Martinova-
nje v Šmartnem ob Paki, priredi-
tev V deželi ostrnic v Loški doli-
ni in Dnevi notranjskega parka ali 
Mihaelov sejem na Blokah.
Te prireditve bodo z izvajanjem 
operacije nadgradili z delavnica-
mi, predstavitvami in degustacija-
mi. Poleg tega se bodo na dogaja-
njih v okviru festivala predstavljali 
turistični ponudniki, lokalni pride-
lovalci in predelovalci hrane, go-
stinski ponudniki, podjetniki, ki se 
ukvarjajo s tradicionalnimi obrt-
mi, muzeji in podobno. Obenem bo 
predstavitev omogočena tudi par-
tnerski LAS.
Festival bo imel s svojo tematiko 
izrazito medgeneracijsko noto, saj 
bodo vključeni tudi starejši, ki bo-
do prenašali svoje znanje in tradi-
cijo na mlade. Na ta način bodo v 
dogajanje aktivno vključene ranlji-
ve skupine.
POMEN V DODATNIH SREDSTVIH 
ZA RAZVOJ PODEŽELJA
Predsednik LAS ZSŠD Franjo 
Naraločnik je povedal: »Potrjeni 
projekti sodelovanja med LAS, 
ki se izvajajo pod razpisanimi 
sredstvi javnega poziva Pripra-
va in izvajanje dejavnosti sode-
lovanja LAS, pomenijo dodatna 
finančna sredstva za razvoj na-
šega podeželja, ki smo jih uspe-
li pridobiti z dogovori med slo-
venskimi LAS s podobnimi ak-
tivnostmi in cilji.
Za pridobljena finančna sred- 
stva gre zahvala vsem pobudni-
kom in vodilnemu partnerju Zavo-
du Savinja, kjer so znali strokovno 
pripraviti kompleksno dokumenta-
cijo, da je prepričala ocenjevalce 
na državni ravni.« 
Naraločnik je še dodal, da bos-
ta vodilni partner Zavod Savinja in 
upravni odbor LAS pri izvedbi po-
trjenih aktivnosti izvajalcem nudi-
la vso potrebno pomoč. 
Marija Lebar
OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI
Podjetja z donacijami pomagala opremiti tehnično učilnico
Predstavnika podjetja Conrad (levo) sta Osnovni šoli Ljubno ob 
Savinji predala donacijo za tehnično učilnico. (Foto: Štefka Sem)
Tehnična učilnica na ljubenski 
šoli je letos postala bogatejša za kar 
nekaj lesno obdelovalnih strojev in 
orodja. Učiteljica tehnike Marija Er-
menc je poslala precej prošenj za 
donacijo za opremo učilnice. Pozi-
tivnih odgovorov več podjetij so bili 
na šoli zelo veseli, še bolj dostavlje-
nih pripomočkov za pouk.
Zadnje od podjetij, ki je dosta-
vilo donacijo, je bilo Conrad. Pred-
stavnika podjetja sta mikro tračno 
žago in še nekaj manjšega orod-
ja ter plakatov z zanimivimi, pred-
vsem fizikalnimi vsebinami dosta-
vila na šolo, kjer sta ju sprejela Er-
le, saj se zavedajo, da morajo šo-
larji in dijaki spoznavati svoje ta-
lente preko dela. Tega pa ne more-
jo brez dobro opremljenih učilnic. 
Ermenčeva je omenila, da so učen-
ci na izdelke zelo ponosni, marsi-
kateri se pri tehniki prvič sreča s 
svojim prihodnjim poklicem.
Donatorsko opremo so na šo-
li prejeli še od podjetij OBI, Jager 
in Unior Zreče. Prejeli so tudi ne-
kaj manjšega orodja. Veseli so tu-
di obljube podjetja Conrad, da jim 
bodo po svojih močeh še poskuša-
li pomagati.
Štefka Sem
menčeva in ravnatelj mag. Samo 
Kramer. 
Povedala sta, da z veseljem pod-
pirajo tako osnovne kot srednje šo-
Franjo Naraločnik: »Pridobljena finančna sredstva seveda pomenijo 
tudi novo odgovornost pogodbenih partnerjev, da k skupnemu 
pozitivnemu zaključku projektov usmerijo vse svoje moči.« 
(Foto: Marija Lebar)
Savinjske novice št. 52, 29. december 2017
8
Ljudje in dogodki, Organizacije
PATER KAREL GRŽAN GOSTOVAL V CENTRU RINKA V SOLČAVI
Duh hrematizma je laž, prevara, manipulacija 
Pater Karel Gržan (levo) opozarja, da ne 
živimo zato, da smo zaposleni za preživetje. 
(Foto: Marija Šukalo)
V Centru Rinka v Solčavi je drugo adventno 
soboto gostoval pater dr. Karel Gržan. V enour-
nem druženju z obiskovalci je spregovoril o knji-
gi, ki jo je izdal ob 500-letnici reformacije. 
»Nevzdržnost razmer v Cerkvi je Martina 
Luthra primorala, da je 31. oktobra 1517 nadškofu 
Albertu v Mainzu in Magdeburgu ter škofu v Bran-
denburgu poslal protestno pismo, ki mu je prilo-
žil svojih 95 tez. Njegov poziv Cerkvi, naj se vrne k 
nauku Svetega pisma, je bil glavni vzrok številnih 
novosti,« je izpostavil Gržan, avtor knjige z nas-
lovom 95 tez, pribitih na vrata svetišča kapitaliz-
ma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma.
SISTEM, KI GA IMAMO, NI PRAVIČEN
Gržan v knjigi opozarja na nevzdržnost raz-
mer v današnji družbi. V njej odpira in ponuja v 
razmislek vprašanja o krivični in neetični uredi-
tvi sveta, v katerem živimo, o manipulacijah, ki 
nas delijo in potiskajo v medsebojne spopade, o 
lokalnem in globalnem terorizmu, o politikih, ki 
niso sposobni soglasja, ampak le ustvarjajo na-
sprotja v družbi. 
»Sistem, kakršnega imamo, ni pravičen. Raz-
like med ljudmi so vse večje. Preveč je krivic. Za-
to je treba ozavestiti dejstva ter najti družbeno 
pozitivno gibalo,« je med drugim izpostavil Gr-
žan, ki je prepričan, da hrematizem prepoznamo 
ne le po sadovih, ampak tudi po načinu delova-
nja. »Če so sadovi resnične ekonomije ljubezen, 
veselje in mir ter potrpežljivost in dobrotljivost, 
je duh hrematizma laž, prevara, manipulacija, 
sprenevedanje, samopovzdigovanje, strah pred 
resničnostjo. In mi smo del tega,« je povedal. 
NAZAJ K ZDRAVI KMEČKI PAMETI
Ob tem je prepričan, da se je treba vrniti k 
zdravi kmečki pameti. »Od vseh človekovih spo-
sobnosti je pomembno poudariti naš največ-
ji talent in v njem našo največjo vrednost: to je 
ljubezen – biti ljubljen in tudi sam ljubiti. Temelj-
no poslanstvo ni v opravljanju zaposlitve. Ne ži-
vimo zato, da smo zaposleni za preživetje. Za-
posleni smo zato, da lahko preživimo in se tako 
uresničujemo v talentih, predvsem v osnovnem, 
ki se izraža v medsebojnem odnosu – ljubezni. 
Ljubezen nas uči in oblikuje,« je menil doktor 
znanosti s področja literarnih ved in avtor šte-
vilnih uspešnic. 
Marija Šukalo
NOVOST PRI NAS – TABOR GIBAJ IN ZMAGAJ 
Marko Janko je idejni vodja ter gonilna sila projekta za zdrav 
način življenja
Marko Janko je Mozirjan, ki živi v Ljubljani, 
kjer dela kot profesor športne vzgoje na Centru 
Janeza Levca. Center je namenjen vzgoji, izobra-
ževanju in usposabljanju otrok ter mladostnikov 
s posebnimi potrebami, predvsem otrok z mot-
njami v duševnem razvoju in avtizmom. Poleg 
tega je osebni trener v fitnes centru ter direktor 
zavoda Gibaj in zmagaj, kjer so letos organizira-
li prvi poletni tabor zdravja, športa in zabave za 
otroke ter mladino.
OTROCI SPOZNAVAJO ZABAVNO PLAT 
ZDRAVEGA NAČINA ŽIVLJENJA
Prvi tabor Gibaj in zmagaj je potekal na Rog-
li. 50 otrok in mladostnikov med 8. in 18. letom 
je deset dni spoznavalo, kako zabaven je lahko 
zdrav način življenja. Tabor je namenjen mla-
dim, ki želijo aktivno preživeti počitnice in se 
ob tem kaj novega naučiti. Je inkluziven, kar 
pomeni, da je odprt tudi za otroke in odrasle 
z motnjami v duševnem razvoju. Takšna inte-
gracija se je, po besedah organizatorja, izka-
zala za koristno, saj se drug od drugega veli-
ko naučijo.
CELOSTEN PRISTOP IN OZAVEŠČENI STARŠI
»Pri pripravi in organizaciji tabora nas je vodi-
la misel, kako trajno pomagati otrokom in druži-
nam do bolj zdrave prihodnosti. Obstaja le en na-
čin, celosten pristop,« je pojasnil Janko. Otroke iz-
obražujejo na področju gibanja, prehrane, pozi-
tivne samopodobe in krepitve socialnih interak-
cij. Delajo tudi s starši, kajti starši so glavni vzrok 
prekomerne telesne teže svojih otrok, še dodaja.
Prvi in zadnji dan tabora za starše pripravijo 
predavanje in delavnice, direktor zavoda pa po-
udarja, da se njihova vizija opira zgolj na Sve-
tovno zdravstveno organizacijo ter dognanja 
vrhunskih znanstvenikov in ne promovira ni-
kakršne modne diete ali prehranskih dodatkov.
DO IDEJE ZA TABOR ŽE V ČASU ŠTUDIJA
Ideja za tabor se je Marku porodila že v ča-
su študija na fakulteti za šport med pripravlja-
Marko Janko je s somišljeniki iz zavoda 
Gibaj in zmagaj letos organiziral prvi 
tabor za otroke in mladino na temo 
zdravega načina življenja. Zaradi velikega 
povpraševanja in lastne vizije, bodo tabor v 
naslednjem letu izvedli še v večjem obsegu.
Savinjske novice št. 52, 29. december 2017 9
Organizacije, Ljudje in dogodki, Čestitke
njem seminarske naloge o debelo-
sti otrok. V idejo je verjel tako moč-
no, da je seminarsko nalogo razši-
ril v diplomsko delo, kjer je razisko-
val, kako bi takšen tabor vplival na 
trajnostno rešitev problema debe-
losti. Del diplome je bil tudi poslov-
ni načrt, po treh letih dela in iska-
nja partnerjev ter sponzorjev mu je 
s sodelavci uspelo organizirati prvi 
takšen tabor.
Zaradi odličnih rezultatov in 
velikega zanimanja bodo tabor 
prihodnje leto razširili. Letošnji 
10-dnevni termin bodo zamenjali s 
štirimi tedenskimi. Starši bodo lah-
ko otroke prijavili za eden, dva, tri 
ali štiri tedne. 
»Starši so bili izjemno zadovolj-
ni z rezultati in mnogi nam pišejo, 
kako dobro je tabor vplival na nji-
hove otroke. Najpogosteje omeni-
jo najbolj pomembno stvar, in to 
je, da so otroci postali bolj srečni. 
S tem je naša delo poplačano in 
nam hkrati daje energijo za nadalj-
nje delo,« pravi Marko.
V naslednjih korakih želijo orga-
nizirati brezplačna predavanja po 
šolah in vrtcih, kjer bi mlade nago-
varjali k aktivnemu življenju. Dogo-
varjajo se tudi za organizacijo tabo-
rov na Hrvaškem, razmišljajo o širit-
vi v Avstrijo in Nemčijo. Prav tako si 
želijo pripeljati k nam otroke iz osta-
lih držav Evrope, saj je Slovenija s 
prelepo naravo idealna »učilnica« 
zdravega življenjskega sloga.
»Postati želimo vodilna organiza-
cija v širši regiji, ki se ukvarja z or-
ganizacijo tovrstnih taborov. Do tja 
nas čaka še veliko izzivov. Za te izzi-
ve nam dajejo moč in voljo uspešne 
zgodbe, ki smo jih ustvarili na poti,« 
je zaključil Marko Janko, ki ga lahko 
imenujemo kar ambasador zdrave-
ga življenjskega sloga.
Barbara Rozoničnik
FOTOGRAFINJA KATARINA POIŠKRUH
Njeni najljubši motivi so v naravi, najboljše fotografije brez 
velikih popravkov
Katarina Poiškruh iz Nove Štifte je pristašinja »akcije« fotografij, ki 
nastanejo spontano, in fotografij narave. (Foto: Štefka Sem)
22-letna Katarina Poiškruh iz 
Nove Štifte je pred kratkim diplo-
mirala na višji strokovni šoli v Ce-
lju, smer snovanje vizualne komu-
nikacije in trženja. Za diplomsko 
nalogo je pripravila razstavo foto-
grafij dreves Celja v drevesni hiški 
v tem mestu. Katarina sedaj nada-
ljuje študij fotografije v Sežani.
ZA DIPLOMSKO NALOGO 
DREVESA
V fotografiranje se je zaljubila, ko 
je pred štirimi leti za rojstni dan do-
bila fotoaparat. Najprej je fotografi-
rala na pohodih s planinci, na tabo-
rih in zimovanju. Ko je na višji šoli 
obiskovala predavanja iz komercial-
nega fotografiranja, je znanje, ki ga 
je pridobila, še nadgradila. Ko je pri-
šel čas za pripravo diplomske nalo-
ge, dvoma ni bilo, izbrala je sebi naj-
ljubše področje, fotografijo. Za di-
plomsko nalogo je pripravila deset 
fotografij dreves v Celju in deset di-
zajnerskih razglednic Celja. V dre-
vesni hiši v mestnem gozdu je bil 
odličen ambient za pripravo razsta-
ve o drevesih.
ŠTUDIJ FOTOGRAFIJE
Že v preteklem letu se je Katari-
na vpisala na višješolski študij foto-
grafije v Sežano, kjer sedaj obisku-
je drugi letnik. Študij ji je zelo všeč, 
znanje pa pridno koristi pri fotogra-
firanju, za katerega ji priložnosti ne 
zmanjka. Najraje fotografira portre-
te v naravi in samo naravo. Je prista-
šinja »akcije«, fotografij, ki nastane-
jo spontano, in fotografij narave. Ra-
zne programe za urejanje fotogra-
fij namreč uporablja zelo malo. Ve, 
da je najboljša fotografija tista, ki ni 
potrebna popravkov. Na praksi je za 
podjetje, kjer je delala, fotografira-
la prostore, izdelke in zaposlene za 
predstavitev na spletni strani. Tudi 
drugače rada v objektiv ujame raz-
lične izdelke.
PRED OBJEKTIVOM TUDI 
SLAVNI
V prihodnosti se želi povsem 
posvetiti fotografiranju, že sedaj 
se dela ne brani. Prijateljev, ki že-
lijo fotografije otrok, bodočih ma-
mic ali staršev, ji ne manjka. Po-
leg tega tudi v naravi najde veli-
ko lepih kadrov. Večkrat pomaga 
pri snemanju raznih dogodkov pri-
jatelju Janezu Pustoslemšku iz No-
ve Štifte. Pred časom je na njego-
vo povabilo prisostvovala snema-
nju reklame z enim najbolj znanih 
slovenskih športnikov, ki igra v tu-
jini, in posnela odlične fotografije. 
Luč sveta bodo ugledale po obja-
vi reklame. 
Kot fotografinja se še razvija, 
a ujetih trenutkov, kot sama pra-
vi najboljšim fotografijam, ji že se-
daj ne manjka. Nekaj si jih lahko 
ogledate na https://www.facebo-
ok.com/K4tpoiskruh.
Štefka Sem
Katarina je prisostvovala 
snemanju reklame z enim 
najbolj znanih slovenskih 
športnikov, ki igra v tujini, in 
posnela odlične fotografije.
Savinjske novice št. 52, 29. december 2017
10
Kultura
GERVAISOVA KOMEDIJA ZARADI STANOVANJA NA MOZIRSKEM ODRU
Jurijevo gledališče nasmejalo s komedijo iz naftalina
V stanovanjski stiski so se nekateri zelo 
zbližali. (Foto: Jože Miklavc)
Birokrati so z dekreti zapletli stanovanjsko zgodbo. (Foto: Jože Miklavc)
Kulturno društvo Jurij je s svojo amatersko 
gledališko skupino ponovno dregnilo v drobov-
je slovenske državne in občinske birokracije. S 
komedijo Draga Gervaisa, ki je ustvaril prijetno 
razburjenje in občasno žolčaste debate, je na 
oder kulturnega doma Mozirje zvabilo skupino 
dvanajstih, že znanih ikon, ki se znajdejo v ko-
mičnih in satiričnih vsebinah. 
V režiji in scenariju Jurija Repenška je igra v 
štirih burkastih dejanjih dopadljiva pripoved o 
naših medsebojnih in družbenih odnosih s po-
udarkom, kako se z desetletji, morda v pol sto-
letja, človekova nečimrnost ni v ničemer spre-
menila.
KO STA SE CEDILA SOCIALISTIČNA MED IN 
MLEKO ...
Zaradi stanovanja je zgodba, ki se dogaja v 
stanovanju v času po drugi svetovni vojni, ko 
sta se cedila socialistična med in mleko, kapita-
lizem pa še ni udaril po malih ljudeh. Ves čas so 
imeli v rokah oblast in družbene bonitete, urav-
navali standard ter naglihovali vzdušje tisti, ki 
so bili med zgornjo sredino in politično vrhuško. 
Zgodba prikazuje dogajanje, ko se imetnika sta-
novanjske pravice družbenega standarda vrne-
ta z dopusta in je njuno stanovanje od podnaje-
mnice dela prostorov dodatno zasedeno. 
ŠE SREČA, DA SE V KOMEDIJAH VSE UGODNO 
IZTEČE
Ko so ugotovili, da je to nerodnost zakrivil sta-
novanjski urad, ki je prebukiral namestitve, kas-
neje je v zmešnjavi ukrepov dodeljevalcev sta-
novanjske pravice zmedo z dekreti le še stop-
njeval do kaosa med vrsto ljudi, ki so pridobili 
uradne dokumente za bivanje v istem stanova-
nju, je vzdušje izbilo sodu dno. V zgodbo je po-
segel najvišji uradnik, ki mu je ob več naključjih 
uspelo skombinirati takšne rešitve, da je bilo na 
koncu za vse prav. 
Seveda, brez simpatij, ljubezni in razburka-
nih odnosov ni šlo, saj so bili v osrednje vlo-
ge vpleteni karakterni igralci Marko Slapnik, 
Jelka, Tilen in Neža Repenšek, Petra Kopušar, 
Klemen in Ivo Glušič, Zalika in Jaka Vačovnik, 
Danica Napotnik, Jani Šuligoj in nekateri dru-
gi. Igro bodo ponovili še 13. in 14. januarja pri-
hodnje leto. 
Jože Miklavc
NA REČICI OB SAVINJI PREDSTAVILI PESMI MILE KAČIČ 
Pesmi plod nepotešenosti v igralskem poklicu
Pesmi Mile Kačič je prebirala tudi Silva 
Prislan. (Foto: Marija Šukalo) 
V počastitev 217-letnice rojstva France-
ta Prešerna so člani Kulturno-umetniškega 
društva Utrip predstavili pesmi igralke in pe-
snice Mile Kačič. V rečiški osnovni šoli so nje-
ne ljubezenske pesmi prebirale Zdenka Firšt 
Presečnik, Polonca Kolenc Ozimic, Silva Pris-
lan in Tatjana Bezovšek. O življenju in delu 
umetnice je spregovoril Bert Savodnik, z glas-
benimi točkami pa je dogodek obogatila citrar-
ka Mojca Kumprej.
Kačičeva je kot članica SNG Drama dala 
življenje več kot 120 likom. Svojstven pečat 
je pustila tudi slovenskemu filmu, saj je igra-
la v več kot dvajsetih. Pisanja se je lotila, ker 
je bila v svojem igralskem življenju nepote-
šena. V gledališču namreč nikoli ni igrala lju-
bezenskih vlog. Izdala je pet pesniških zbirk, 
ki so posthumno izšle v zbirki Skoz pomlad-
ni dež bom šla. 
Med skoraj dvesto pesmimi so recitatorke 
izbrale šestnajst takih, ki odslikavajo počutje in 
življenje pesnice v različnih starostnih obdob-
jih. Iz njih se je dalo razbrati, da ji življenje ni bi-
lo naklonjeno. A kot so zapisali pred četrt stole-
tja v eni od slovenskih revij, je bilo zelo bogato, 
saj je kot igralka užila slast odra in aplavza. In 
četudi je velikokrat končala v solzah, je s svojo 
vedro naravo publiki in prijateljem privabila na-
smeh na lica. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 52, 29. december 2017 11
Kultura
15 LET SUŠKE BANDE
Sestav nastal zaradi želje po ustvarjanju in ljubezni do glasbe
Ob jubileju so člani Suške bande dobili nove uniforme in okrepitev – »frajtonarko« Mojco 
Brezovnik. (Foto: Marija Šukalo)
Letos desetletje in pol delovanja praznuje 
glasbena skupina Suška banda. Jubilej so obe-
ležili 14. decembra v avli rečiške osnovne šole. 
V priložnostnem programu so instrumentalisti 
zaigrali nekaj skladb. O godbeniški dejavnosti, 
ki je v naši dolini prisotna že več kot 130 let, je 
spregovorila Mateja Podlesnik. 
NADALJEVANJE GODBENIŠKE TRADICIJE
»Največje število pihalnih zasedb je v doli-
ni igralo v času med obema svetovnima vojna-
ma. Godbe so igrale v Gornjem Gradu, Dol-Su-
hi, Lučah, Lepi Njivi in na Ljubnem ob Savinji. V 
zasedbah so delovali samo moški, ki so bili ve-
činoma samouki,« je povedala Podlesnikova in 
poudarila, da danes delujeta Godba Zgornje Sa-
vinjske doline, v kateri imajo člani glasbeno iz-
obrazbo, in Suška banda. Slednja nadaljuje tra-
dicijo nekdanje godbe, ki je delovala v Dol-Suhi.
IGRALI NA VEČ KOT 
100 NASTOPIH
Kako so začeli in kje vse so nastopili s svojim 
kapelnikom Darkom Atelškom, je razložil član 
Suške bande Marko Atelšek. Igrali so na več kot 
sto nastopih v domačem kraju, dolini in širše. V 
času delovanja so naredili 19 studijskih posnet-
kov, posneli zgoščenko in dva videospota. Bili so 
gostje nekaterih radijskih in televizijskih oddaj. 
Priredbe skladb, ki jih izvajajo, so delo kapelni-
ka Dareta. Po njegovih besedah je delo z god-
beniki »klic želje po ustvarjanju, klic ljubezni do 
glasbe.« Temu so dodali številne vaje in vztraj-
nost. In upajo, da bo to trajalo najmanj prihod-
njih petnajst let. 
Marija Šukalo
LITERARNO SREČANJE BESEDIČICA
Pesmi in proza šolarjev prevzele pisateljico Janjo Vidmar
Na 14. literarnem srečanju osnovnošolcev Zgornje Savinjske doline je sodelovalo 35 mladih 
literatov. (Foto: Štefka Sem)
Osnovna šola Frana Kocbeka Gornji Grad je 
gostila 14. literarno srečanje osnovnošolcev 
Zgornje Savinjske doline. Strokovna spremlje-
valka srečanja je bila mladinska pisateljica in 
scenaristka Janja Vidmar, ki je 35 mladim litera-
tom dala številne uporabne napotke, predvsem 
pa pohvalila njihova dela.
SEDEM NAGRAJENCEV
Vidmarjeva je bila nad prebranim navduše-
na in ni mogla skriti, kako težko je bilo izbra-
ti najboljše. Nagrajenih je bilo sedem avtorjev: 
Hana Rozoničnik z nazarske šole, Aja Urlep in 
Aneja Krajnc z gornjegrajske, Laura Šušteršič 
z ljubenske, Ali El Ghannam Ernecl z mozirske 
ter Karin Gradišnik in Ema Moličnik z lučke šo-
le. Vidmarjeva je izpostavila še nekaj avtorjev in 
njihovih del, ki so ji bila zelo všeč.
PROGRAM PRIPRAVILI ŠOLARJI
Pozdravne besede v imenu organizatorja sre-
čanja je nastopajočim in obiskovalcem izrekla 
Mija Pilko. Mlade literate je pozdravila tudi vod-
ja mozirske območne izpostave JSKD Simona 
Zadravec. Z Vidmarjevo se je o njenih knjigah 
pogovarjal Nejc Rajter, ki je z Majčo Grudnik in 
Anejo Krajnc tudi povezoval srečanje. Za glas-
bene vložke sta poskrbeli flavtistka Daša Urlep 
in violinistka Jasna Purnat.
Štefka Sem
Suška banda nadaljuje tradicijo 
nekdanje godbe, ki je delovala v 
Dol-Suhi. Igrali so že na več kot 
100 nastopih. V času delovanja so 
naredili 19 studijskih posnetkov, 
posneli zgoščenko in dva videospota. 
Savinjske novice št. 52, 29. december 2017
12
Organizacije, Ljudje in dogodki
SERIJA PREDAVANJ O KAKOVOSTNEM ŽIVLJENJU JE V POLNEM TEKU
Tokrat o medsebojnih odnosih v krizni situaciji
Predavanjem Rajka Škariča vedno z zanimanjem prisluhne veliko 
ljudi. (Foto: Tatiana Golob)
Oktobra sta Knjižnica Mozirje 
in PGD Mozirje pristopila k skup-
ni organizaciji predavanj o kako-
vostnem življenju. Do vključno de-
cembra je Združenje za obuditev 
celostnega človeka s predavate-
ljema v projektu Skupaj za zdrav-
je človeka in narave, Rajkom Ška-
ričem in Adriano Dolinar, pripravi-
lo štiri predavanja. Vsa dosedanja 
so bila odlično obiskana, v Galeriji 
Mozirje, kjer srečanja potekajo, se 
bodo do marca zvrstila še štiri. 
V decembrskem predavanju z 
naslovom Medsebojni odnosi v 
krizni situaciji je Škarič razložil, kaj 
krizna situacija je, zakaj do nje pri-
de, kaj se tedaj dogaja z medse-
bojnimi odnosi in kaj lahko stori-
mo, da se situacija sprejme takšna, 
kot je. Ob koncu je zbrane nagovo-
rila tudi Dolinarjeva, ki je predsta-
vila pripravke, s katerimi si poma-
gamo lažje delovati v takšnih kriz-
nih situacijah. Naslednje predava-
nje v januarju bo namenjeno pogo-
voru o vrednosti staranja. 
TG
NAZARJE
Izvirna rešitev za nekdanji samostanski vodovod
Prostor ob vznožju samostanskega hriba, kjer je bil 
montiran oven
V nazarskem samostanu so potrebe po pitni 
vodi sprva zadovoljevali z globokim vodnjakom 
na atrijskem dvorišču, večkratno pomanjkanje 
življenjsko pomembne tekočine pa je prebivalce 
samostana privedlo do odločitve, da si poiščejo 
stalnejši in kvalitetnejši vir oskrbe.
Vodni izvir so našli na močvirnatem travniku 
pri Spodnjih Kosih. Razdalja od izvira do samo-
stana je 300 metrov, višinska razlika znaša 80 
metrov. Kot je razvidno iz skice, se je projektant 
vodovoda v času, ko še ni bilo električne nape-
ljave, domislil zelo izvirne rešitve.
ROČNO IZVRTANE LESENE VODOVODNE CEVI
Pri izviru so vodo zajezili in izdelali prvi zbi-
ralnik vode. Drugi zbiralnik so naredili nedaleč 
od prvega, ležal pa je pet metrov nižje. Zbiral-
nika so povezali z v zemljo vkopanimi leseni-
mi cevmi. V osušene, tri metre dolge hlode jelke 
premera 25 centimetrov so ročno izvrtali luknje 
premera pet centimetrov. Pri spajanju izvrtanih 
hlodov so uporabili kratke že-
lezne cevke. Po končani mon-
taži in zasutju z zemljo se je 
les počasi napojil z vlago, tako 
je bila tesnitev zagotovljena. 
ČRPALKA NA VODNI POGON
V bližini drugega zbiralnika 
vode so postavili tretji objekt. 
V njem je bila nameščena čr-
palka na vodni pogon. Doma-
čini so ji pravili oven. Iz druge-
ga zbiralnika je po cevi prite-
kala voda v črpalko. Dve tretji-
ni vode je črpalka porabila za 
pogon, preostalo tretjino pa 
je potiskala v leseno kad v samostanski kuhi-
nji. Črpalka je delovala noč in dan, višek vode je 
odtekal iz kadi na prosto.
OVEN ALI KOVAČ
Porabljena voda za pogon črpalke je odteka-
la po propustu pod lokalno cesto v reko Dreto. 
Nekateri domačini so za črpalko uporabljali tudi 
ime kovač, ker se je iz prostora, kjer je bila mon-
tirana, slišalo enakomerno udarjanje po kovini. 
Mojster za popravila na ovnu je bil priznani me-
hanik Anton Sever iz Nazarij. Od leta 1960 oven 
ne obratuje več, če pa bi kopali po trasi nekda-
njega vodovoda, bi zagotovo naleteli na lesene 
vodovodne cevi.
Marijan Dobrovc
Skica samostanskega 
vodovoda, ki je deloval do 
leta 1960
Savinjske novice št. 52, 29. december 2017 13
Zgodovina in narodopisje
Piše: Aleksander Videčnik
Spomini borcev za severno mejo: 
Jože Tratnik
Dolgoletni šolski ravnatelj v Gornjem Gradu 
Jože Tratnik je bil poznan kot vzoren šolnik in or-
ganizator naprednih sil med obema svetovni-
ma vojnama. Ni torej naključje, da se je med pr-
vimi odzval klicu generala Maistra, ko je šlo za 
obrambo severne meje naše komaj rojene do-
movine leta 1918. Objavljamo njegove spomine 
na boje za Koroško, ki jih je za Savinjske novi-
ce strnil leta 1978:
»Takoj po avstrijski demobilizaciji novem-
bra 1918 sem vstopil v Celjski pešpolk – prej 87. 
pešpolk – v Celju. Čim nas je bilo za pol kompa-
nije, smo se odpeljali v smeri Koroške v Libeli-
če pri Dravogradu. Naša naloga je bila ustavi-
ti nemški naval preko Drave pri Dravogradu. 
Opravljali smo čiščenje terena ter zasledovali 
manjše nemške enote pri Labotu.
SKORAJ PRED VOJAŠKO SODIŠČE
Spominjam se, da sem imel neprijetnosti, ko 
sem vodil nočno patrolo proti nemški straži. Ker 
je bila patrola sestavljena iz samih novincev, ni-
so znali uporabljati orožja. Zato nismo imeli pri-
čakovanih uspehov in smo se vrnili nazaj v eno-
to, ki jo je vodil stotnik Strel. Radi tega mi je sto-
tnik zapretil z vojnim sodiščem.
Ko je naš narodni junak Malgaj s svojo četo za-
sedel desni breg Drave ter zavzel Velikovec, smo 
se premestili na levi breg. Pod vodstvom kapetana 
Šmita, komandanta 1. bataljona Celjskega pešpol-
ka, smo bili razmeščeni po vsem področju, ki je bi-
lo zasedeno po naši vojski. Nastanjeni smo bili v Št. 
Petru na Višinah, južno od Velikovca, v neki gostilni, 
katere lastnik je bil Nemec. Ko so se Nemci umak-
nili s tega zasedenega področja, je bila naša glav-
na naloga v tem nevtralnem pasu skrbeti za red in 
preprečevati tihotapstvo, ki se je v tem času zelo 
razbohotilo, posebno s cigaretami.
RANJEN V SPOPADU
Omembe vreden je bil dogodek 15. februar-
ja 1919. Predhodno smo poslali iz naše edinice – 
postojanke fotografijo 8 vojakov v popolni bojni 
opremi (med njimi sem bil tudi jaz) nemški po-
sadki pri Duerenvirthu. Bila je lepa in mrzla fe-
bruarska noč. Ob pol šesti uri smo jo mahnili v 
kmečki zaselek, kjer so bili naši zavedni sloven-
ski kmetje. Ko so prišli ob 6. uri Nemci po mleko, 
smo jih pričakali, da bi jih zajeli in razorožili. To-
da stvar se je obrnila drugače. 
Nemška straža se je podala za eno hišo nap-
rej in tako smo mi bili zajeti med nemško posad-
ko in patruljo. Preostajalo nam ni drugega ka-
kor napasti patruljo, da se rešimo obkolitve. Tiho 
smo se priplazili do hiše, a nemški stražar nas 
je opazil in začel streljati. Mene je zadel z dum-
-dum izstrelkom. Ranjenega me je odvedel to-
variš Kladnik iz Luč. Navzoč je bil Ivan Žmavc, 
poznejši borec v NOB z imenom Mrazek. Padel je 
eden iz naše patrulje – Pečnik iz Brežic. Kakšne 
izgube so imeli Nemci, nam ni bilo znano.
KLAVRN KONEC OFENZIVE
Po mojem okrevanju v Ljubljani sem se vrnil 
v svojo enoto, ki se je med tem časom prestavi-
la v Črni Grad, zapadno od Velikovca. Toda tu je 
šlo bolj zares. Ko smo dodobra spoznali to po-
dročje, je prišlo povelje, verjetno iz Ljubljane, da 
je za vse poskrbljeno in pripravljeno za ofenzivo. 
In 29. aprila 1919 smo prestopili našo mejo pri Čr-
nem Gradu ter smo pod vodstvom poročnika Ki-
slingerja napadli Tinje.
Zaradi pomanjkanja streliva smo le počasi 
napredovali. Nekako dopoldne pa smo iz naši po-
stojank zapazili, da so se pripeljali trije vlaki do 
zob oboroženih civilistov iz Celovca. Z naše stra-
ni ni bilo nobene pomoči: ne streliva, ne hrane, 
ne moštva in naša ofenziva se je žalostno konča-
la. Morali smo se umakniti in ko smo se zbirali, so 
nas Nemci obkolili ter napadli. Padel je koman-
dant Kislinger, zajetih je bilo mnogo naših fantov, 
ki so jih odpeljali v Beljak in nato v Špital ob Dravi. 
Po dvomesečnem ujetništvu so se vrnili v do-
movino. Mi pa smo tudi zajeli precej Nemcev, ki so 
bili vsi v mornariških uniformah ter so bili odpelja-
ni v celjsko domobransko vojašnico. Iz nepojasnje-
nih vzrokov je popustil tudi mariborski polk in nas-
tala je velika zmeda. Zato se je naša vojska zače-
la umikati preko Drave, Pliberka in preko Črne in 
Zavodnja v Šoštanj. Mnogi so jo pobrisali domov, 
drugi smo se zbrali ter odšli iz Šoštanja po Dravski 
dolini v Ruše in nato k svojim polkom. Težko si je 
predstavljati, kako klavrn je bil ta umik, posebno 
skozi nemškutarske kraje v Dravski dolini.
PONOVNA ZASEDBA KOROŠKE
Ker je bila ustanovljena že jugoslovanska re-
dna vojska, so bili v začetku maja novi vpoklici 
tudi starejših letnikov in začele so se priprave 
na ponovno zasedbo Koroške. Bil sem dodeljen 
izvidniški patroli pod vodstvom poročnika Jana 
Melavca, p. d. Veniškega iz Lačje Vasi. Pot nas je 
vodila peš iz Celja mimo Velike Pirešice in Šo-
štanja pod Uršljo goro in Jankovec. 
Nad Mežico smo se ustavili, prečistili teren 
in zajeli nekaj nemških vojakov, ki pa niso nu-
dili nobenega odpora. Po prebiti noči smo dru-
go jutro zavzeli Mežico in nadaljevali prodiranje 
preko Homca do Sinče vasi. Ljudje so nas z nav-
dušenjem sprejeli, nam dajali podatke o umika-
joči nemški vojski. Pripovedovali so nam, koliko 
so pretrpeli v tem času, ko so gospodovali nem-
ški vojaki, na primer ukradli so pri nekem kmetu 
bika, ga prodali in ga ponovno ukradli, tako da 
je bil dvajsetkrat ukraden in prodan.
Čez most pri Velikovcu nismo mogli, ker so 
most zažgali, zato smo se vrnili z vlakom do Dra-
vograda. Od tam nas je vodila pot skozi Labot 
naprej proti Št. Pavlu. Napredovali smo zelo hitro, 
ker se je nasprotnik tudi hitro umaknil. Le nad Št. 
Pavlom so prvič nudili odpor ter nas iznenadili v 
neki vasi. Bilo je streljanja, kričanja in joka. Ko pa 
je prišla srbska lahka artilerija, je prisilila nasprot-
nika k umiku. Na sovražnikovi strani je bilo mno-
go izgub, zlasti tam, kjer so se zadrževali nasprot-
niki po hišah in gospodarskih poslopjih.
Že drugi dan smo prispeli v Grebinje in na-
daljevali prodiranje mimo Velikovca do Vovber. 
V tamkajšnji graščini smo si pošteno oddahni-
li, se okrepčali, nekateri so si izbrali tudi avstrij-
ske oficirske uniforme, ker ni bilo nikogar, ki bi 
jim to zabranil. 
Kljub utrujenosti smo nadaljevali prodiranje 
in v Kreutzerhofu smo se za nekaj časa ustavi-
li in se odpočili. Ljudje so povsod govorili slo-
vensko. V Fuenfkirschnu nekateri starejši ljudje 
sploh niso znali nemško. 
Nadaljevanje prihodnjič.
Jože Tratnik
Savinjske novice št. 52, 29. december 2017
14
Nasveti
DARINKA PRESEČNIK, 
svetovalka za hortikulturo
SREČKO PISNIK,  
zasebni raziskovalec in inovator
Sedenje na invalidskih vozičkih
Pozimi nas razvaja nepozebnik (hamamelis)
Nepozebnik ima še druga ime-
na: hamamelis, čudežna leska, vir-
ginski krempelj, čarodejni oreh, 
čarobni oreškar. To je listopadna 
pokončna grmovnica, ki nam v 
zimskem času polepša vrtove. 
Ima redko krošnjo, drobne cve-
tove, ki so lahko živo rumeni, oran-
žni, rdeči ali temno škrlatne bar-
ve. So iz štirih zakrivljenih, jerme-
nastih venčnih listov, ki spominja-
jo na kremplje in se pri temperatu-
ri pod lediščem zvijejo in se spet 
razprejo, ko je temperatura nad le-
diščem. Cvetovi močno dišijo. Cve-
ti od decembra do marca, odvisno 
od sorte. 
ZRASTE TUDI DO 3,5 METRA
Nepozebnik uvrščamo v pas 
prezimne trdnosti do -25 °C. V vi-
šino in širino zraste tudi do 3,5 
metra. Listi tega grma spominjajo 
na liste leske. Veje se olistajo še-
le, ko so cvetovi že popolnoma od-
prti. Hamamelis potrebuje izrazit 
sončen prostor in dobro odcedna, 
nevtralna ali kisla tla. 
RAZVESELJUJE Z OBILNIM 
CVETENJEM
Nepozebniki se med seboj raz-
likujejo po načinu rasti, času cve-
tenja in barvi cvetov. Hamamelis je 
zelo stara sorta, ki jo v zadnjem ča-
su ponovno videvamo po vrtovih. 
Velja poudariti, da je to eden red-
kih grmov, ki nas tudi v turobni si-
vini zimskih dni razveseljuje z obil-
nim cvetenjem. 
OSNOVNE VRSTE
Osnovne vrste nepozebnikov 
so: japonski, dlakavolistni in vir-
ginski. Dlakavolistni ali kitajski 
nepozebnik (hamamelis mollis) 
je najbolj priljubljena vrsta. Sre-
di in na koncu zime nas razve-
selijo zelo močno dišeči in rume-
ni cvetovi. Listi se jeseni obarva-
jo rumeno. 
Japonski nepozebnik (hama-
melis japonica) cveti pozneje, če 
so le temperature dovolj visoke v 
januarju, včasih pa šele februar-
ja. Cvetovi so rumeni, vendar jih 
je manj kot pri ostalih vrstah in tu-
di dišijo nekoliko manj. Jesensko 
listje je rumene barve. 
Virginski nepozebnik (hama-
melis virginiana) je nekoliko manj 
priljubljen, saj cveti že v mese-
cu oktobru in zaradi tega majhne 
cvetke zakrivajo stari neodpadli li-
sti prejšnjega leta. V jeseni je listje 
obarvano rumeno. 
ZDRAVILNOST
Več rastlin je znanih po tem, da 
imajo zdravilne učinke, vendar ima 
največ zdravilnih učinkov virginski 
nepozebnik. Je ena od tradicional-
nih zdravilnih rastlin severnoame-
riških indijancev. Uporabljali so ga 
predvsem za oskrbovanje ran, iz-
puščajev, tumorjev in vnetja oči. 
Pripravke iz njega danes upora-
bljajo za hitro celjenje ran in vne-
tij. Zoži površinske žilice, prepreču-
je tudi krvavitve in pordečitev kože. 
Vsebuje predvsem čreslovine, ki 
delujejo za zaustavljanje krvavitev. 
Obkladki iz listov in skorje te ra-
stline delujejo protivnetno, lajšajo 
med drugim tudi posledice pikov 
žuželk, pomagajo zmanjšati krčne 
žile, krepijo vene in zdravijo ekceme 
na koži. Učinkujejo tudi na glivice. 
Tinkturo skorje lahko uporablja-
mo notranje za zdravljenje driske, 
vnetja črevesja, hemeroidov, iz-
cedka iz nožnice in prekomer-
ne menstrualne krvavitve. Popa-
rek iz listov lahko pomaga pri raz-
ličnih vnetjih v ustni votlini in žre-
lu ter vnetju očesne veznice. Upo-
rabo pripravkov iz nepozebnika se 
odsvetuje med nosečnostjo. 
Tokrat bom predstavil svoja raz-
mišljanja, opažanja in raziskave, 
vezane na sedenje na invalidskih 
vozičkih. Tematika je aktualna, saj 
je pred kratkim v Sloveniji poteka-
la akcija Heroji furajo v pižamah, ko 
smo imeli priliko gledati propagan-
dne spote z znanimi Slovenci v in-
validskih vozičkih. V oddaji Klepet 
ob kavi je Jasmina Kandorfer gosti-
la invalida Benjamina Žnidaršiča. 
Posebej sem se zdrznil ob njego-
vih besedah: »Boli me hrbtenica, a 
sem se nekako sprijaznil s tem, pa 
je potem lažje …«
RAZMIŠLJATI DRUGAČE
Res je zanimiv takšen način raz-
mišljanja. Sprijazniti se z bolečino? 
Sam se k sreči nisem s tem sprijaznil, 
ker sem »človek, ki razmišlja dru-
gače« (tako me je ocenila dr. Meto-
da Dodič Fikfak) in sem razvil pas za 
razbremenitev hrbtenice med sede-
njem, ki je prejel številna mednaro-
dna priznanja, certifikate in oceno 
vpliva na telo iz Univerze v Ljubljani. 
A najpomembneje je, da sem s tem 
najprej sebi odpravil bolečine in kas-
neje še mnogim drugim.
ODPRAVITI VZROK NASTANKA 
BOLEČIN
A vrnimo se k sedenju na in-
validskih vozičkih. Temu sem se 
posvetil ker poudarjam: »Človeško 
telo je narejeno za gibanje,« na teh 
vozičkih pa se »prisiljeno« sedi. 
S preučitvijo delovanja funkcije 
hrbtenice, njene obremenitve med 
sedenjem in vplivom na ostale člo-
veške organe, hitro ugotoviš, zakaj 
pride do bolečin. In ko to ugoto-
viš, lahko delaš na tem, da odpra-
viš vzrok nastanka. Zaenkrat mi to 
uspeva. 
ZLATO ODLIČJE ZA IDEJNE 
REŠITVE IN PRIKAZ PROTOTIPOV
To sem zapisal, ker sem pred 
kratkim na sejmu inovacij Inova-
mak 2017 v Skopju predstavil dva 
prototipa, vezana tudi na sedenje 
na invalidskih vozičkih. Tako sem 
razbremenitvi ledvenega dela hrb-
tenice (Easebelt) pripravil še na-
čin razbremenitve vratnega dela in 
pozicioniranje nog. Za idejne rešit-
ve in prikaz prototipov sem prejel 
zlato odličje. 
Organizatorji sejmov inovacij iz 
Rusije in Češke so me povabili na 
njihove sejme (Moskva in Trinec) v 
prvi polovici leta 2018. Na teh sej-
mih bom predstavil še eno ino-
vativno rešitev za krepitev mišic, 
Savinjske novice št. 52, 29. december 2017 15
Nasveti, Ljudje in dogodki
medtem ko sedimo. Idejno rešitev 
že imam, a želim opraviti še nekaj 
testiranj in meritev.
HRBTENICA POTREBUJE GIBANJE 
IN POKONČNO DRŽO
Spoznavam, da podobno kot 
gospod Benjamin razmišlja veli-
ko Slovencev. Pri svojih raziskavah 
opažam, da nam je nekako kar sa-
moumevno da, ko si mlad, si po-
končen, se giblješ, potem pa ob 
hoji pričneš uporabljati palico, kas-
neje bergle, hoduljico, sledi inva-
lidski voziček, postelja in »slovo«. 
Sam se raje spomnim gospoda 
Leona Štuklja, ki je dočakal 101 leto 
kljub napornim treningom v mla-
dosti. A njega si lahko vsak dan 
srečal v parku, ko se je sprehajal. 
Že iz tega lahko laično sklepamo, 
da hrbtenica potrebuje gibanje, ki 
pa ga žal v vozičkih ni. Vse prema-
lo se pazi tudi na držo telesa. Za-
nemarja se pokončna drža in ohra-
njanje osnovne oblike hrbtenice, ki 
bi naj bila v obliki črke »S«. Na sliki 
levo je prikazana teža glave, ki kot 
obremenitev vpliva na hrbtenico in 
položaj telesa.
ČE SEDIMO NEPRAVILNO, 
JE HRBTENICA PREVEČ 
OBREMENJENA 
Hrbtenica je v obliki črke S in 
vsebuje štiri med seboj povezane 
loke. Teža glave pritiska na hrbte-
nico. V kolikor je glava v osi hrb-
tenice (pravilna drža), se krivu-
lje hrbtenice upirajo obremenit-
vi, spodbujajo dviganje in krčenje 
ter tako omogočajo, da se medvre-
tenčni diski razširijo in krčijo. Na ta 
način se hrbtenica »vzdržuje«, oh-
ranja funkcionalnost in upočasnju-
je degenerativni proces.
Ko je hrbtenica nepravilne obli-
ke – glava je pomaknjena naprej, 
nazaj ali na stran, se loki hrbtenice 
zrušijo, se ne upirajo več, izgubijo 
svojo lastno obliko. S tem se med-
vretenčni diski stisnejo in izgubijo 
moč delovanja. 
Raziskave in meritve so po-
kazale, da hrbtenica deluje tako 
nekje do 100-odstotne obremeni-
tve, to je takrat, ko hodimo. Med 
sedenjem je hrbtenica obreme-
njena približno 140-odstotno, če 
sedimo zravnano, in več, če sedi-
mo nepravilno. 
Za zaključek. Ljudje na invalid-
skih vozičkih so že tako hendikepi-
rani. Osveščajmo jih in omogočimo 
jim pravilno sedenje – po možnosti 
z razbremenitvijo hrbtenice.
98. ROJSTNI DAN GORNJEGRAJČANKE OLGE REPENŠEK
Še vedno se veseli življenja
Olgo Repenšek sta v Podgorju pri Kamniku obiskala gornjegrajski župan Stanko Ogradi (v 
sredini) in direktorica občinske uprave Jožica Rihter (levo). (Foto: Štefka Sem)
Najstarejša občanka občine Gornji Grad Olga 
Repenšek, Brčnikova iz Nove Štifte, je praznova-
la 98. rojstni dan. Ker zadnje leto živi pri sinu Mi-
lanu v Podgorju pri Kamniku, sta jo tam ob tej 
priložnosti obiskala župan Stanko Ogradi in di-
rektorica občinske uprave Jožica Rihter.
ŠE VEDNO RADA POJE
Repenškova se je rodila v Brestanici. V Novo 
Štifto je prišla živet že kot otrok, saj jo je posvo-
jil dedek. Tam je spoznala svojega moža, ki je bil 
čevljar. Imela sta sinova in hčerki. Vse življenje 
je oboževala cvetje, ki se je bohotilo na njenem 
vrtu in okenskih policah. Redno je skrbela za 
kar nekaj grobov na pokopališču, da so bili lepo 
urejeni. Rada in dolgo je prepevala na koru. Še 
sedaj zapoje s takšnim žarom in veseljem, je po-
vedal njen sin Milan, da jo je veselje poslušati.
LANI SE JE PRESELILA
Dolga leta nazaj je izgubila moža, v hiši sta 
ostala sama s sinom. Tudi ta je pred leti umrl in 
kar nekaj časa je živela sama. Lani pa je k se-
bi vzel sin Milan. Tako kot je včasih rekla, da iz 
Nove Štifte ne bo šla, tako se je sedaj ustalila v 
Podgorju. Odkar je tam, se domov ni več vrnila. 
Navadila se je na družbo sina in snahe Slavke, ki 
zanjo lepo skrbita. Povedala je, da ima večkrat 
obiske iz domačega kraja, da ostane na teko-
čem, kaj se dogaja.
SPOMIN JI ŠE DOBRO SLUŽI
Pri častitljivih 98-ih letih lahko sama skrbi za-
se in se rada sprehodi po Podgorju. Spomin ji še 
dobro služi, saj se spominja še veliko stvari iz 
svoje mladosti, ki jih rada deli z obiskovalci. Za 
rojstni dan ji je prišel voščit tudi sokrajan, sale-
zijanec Janez Potočnik, katerega se je zelo raz-
veselila. Ta dan je kar pogosto zvonil telefon, kli-
ci pa so bili namenjeni njej.
TUDI NA VELIKO PLANINO BO 
ŠE ŠLA
Milan je povedal, da jo najstarejši vnuk rad 
odpelje na kakšen izlet, Olga pa je dodala, da 
bi rada šla na Veliko planino in se tam spreho-
dila. Glede na njeno čilost v to ni dvoma, le na 
pravo vreme bo treba počakati. Kljub temu da ji 
v življenju ni bilo vedno lahko, je 98-letnica po-
zitivna in zadovoljna oseba, ki se veseli življe-
nja. Da bo le zdrava, si je zaželela in nazdravi-
la z obiskovalci. 
Štefka Sem
Savinjske novice št. 52, 29. december 2017
16
Ljudje in dogodki, Organizacije
Decembra
NOVOLETNO SREČANJE NAZARSKIH UPOKOJENCEV
Upokojenci zadovoljni z rastjo kakovosti 
bivanja 
Najmlajši udeleženec srečanja Adrijan Burger je s hudomušnim nastopom navdušil 
udeležence srečanja. (Foto: Marija Šukalo) 
Društvo upokojencev Nazarje je na Venišah 
pripravilo novoletno srečanje, na katerem so 
nazdravili iztekajočemu se letu. Pozdravne be-
sede so udeležencem namenili predsednica 
društva Vera Pečnik, župan občine Nazarje Ma-
tej Pečovnik in predsednika krajevnih odborov 
Nazarje in Kokarje, Ivan Turk in Andreja Zupan.
Medtem ko je Pečnikova spregovorila o delo-
vanju društva in poudarila, da so člani aktivni tu-
di na drugih področjih, je Pečovnik predstavil de-
lovanje občine. Ob tem je povedal, da je iztekajoče 
se leto za občino zelo dobro, a kljub temu še ni vse 
postorjeno. »Kvaliteta življenja je po podatkih revije 
Finance v naši občini zelo dobra, saj smo se uvrstili 
na deseto mesto v državi,« je med drugim povedal 
župan in poudaril, da bo tudi prihodnje leto investi-
cijsko obarvano, zato upa, da se bo kvaliteta življe-
nja v občini na tak način še izboljšala.
Druženje so upokojenci nadaljevali z nasto-
pi harmonikarja Adama Bruneta, pevca Adrijana 
Burgerja in humoristk kulturne sekcije društva. 
Marija Šukalo
SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV NA LJUBNEM OB SAVINJI
S harmoniko v zaključek leta
V ljubenski osnovni šoli se je zbrala pisana druščina občanov, starejših od sedemdeset let. 
(Foto: Štefka Sem)
Druščina občanov, starejših od sedemdeset 
let, se je zbrala v ljubenski osnovni šoli. Vsako leto 
se srečajo na druženju, ki ga organizirata Občina 
Ljubno in tamkajšnje društvo upokojencev. V ob-
čini je preko štiristo ljudi, starejših od sedemde-
set let, srečanja pa se jih je udeležilo okrog osem-
deset. Društvo poskrbi, da pripravljen obrok do-
bijo tudi tisti, ki se srečanja ne morejo udeležiti.
V imenu društva je spregovoril predsednik 
Jože Vodušek, ki je vsem zaželel prijetno dru-
ženje, direktor občinske uprave Radenko Teša-
nović pa je v imenu občine vsem voščil vesele 
praznike in veliko zdravja. Dobre volje po zaslugi 
Sverjanskih gadov, ki so srečanje odprli z igra-
njem na harmonike, ni manjkalo, kasneje pa je 
za zabavo skrbel Vinko Jeraj, ki je igral na kitaro 
in prepeval s starejšimi.
Štefka Sem
Pred 40 leti
BODIMO OB NOVIH USPEHIH BOLJ 
SREČNI
Leto 1977 se nagiba h kraju in kmalu bo-
mo stopili v novo leto. Lahko trdimo, da 
smo leto zaključili z dostojnimi delovnimi 
zmagami. Naj nekatere tudi naštejemo. Pro-
izvodni prostori Smreke v Gornjem Gradu 
so bili razširjeni; dograditev hale Gorenja, 
MGA v Nazarjah je omogočila povečati šte-
vilo zaposlenih; Iskra je odprla v Solčavi 
obrat Feriti, pa tudi na Ljubnem so razširili 
proizvodnjo; v Lučah smo odprli novo šolo; 
Elkroj je v Nazarjah uredil nove prostore za 
prehrano in dogradil upravno zgradbo; Na-
zarje je dobilo nov vrtec, uredili smo telefo-
nično povezavo s hribovskimi kmetijami v 
Solčavi; dogradili in vselili smo dva bloka v 
Mozirju in enega v Nazarjah.
Pred 30 leti
PAVLI TROGAR BLOUDKOVA NAGRADA
V petek, 20. novembra, je bila dvorana 
Delavskega doma v Nazarjah skorajda pre-
majhna za vse, ki so si želeli ogledati 23. po-
delitev Bloudkovih nagrad in priznanj, ki 
jih TKS Slovenije podeljuje za najvišje do-
sežke na področju telesne vzgoje in špor-
ta. S tem da je Telesnokulturna skupnost 
Slovenije izbrala za kraj podelitve priznanj 
prav Nazarje, so veliko priznanje dobili tu-
di športni in telesnokulturni delavci v mo-
zirski občini. Bloudkovo nagrado je preje-
la tudi Pavla Trogar iz Mozirja, in sicer za 
uspehe na področju množičnosti, vzgoje 
ter strokovnega in organizacijskega dela, še 
zlasti v Mozirju.
Pred 20 leti
MONOGRAFIJA GORANA HORVATA: 
RISBE 1963 1996
Danes bo v Galeriji Mozirje predstavi-
tev monografije likovnega umetnika Go-
rana Horvata z naslovom Risbe 1963-1996. 
Gre za enkratno delo, ki mu v takšni izved-
bi na Slovenskem ni para. 361 risb, ki so v 
tem obdobju pretežno nastajale kot neke 
vrste postranska dejavnost, predstavlja av-
torja iz nadvse zanimive perspektive. V mo-
nografiji je mnogo risb, ki prikazujejo par 
moški-ženska, brez katerega ne bi bilo živ-
ljenja. 
TG
Savinjske novice št. 52, 29. december 2017 17
Kultura, Ljudje in dogodki
SOLČAVSKO
Pestro od božiča do novega 
leta
V temeljito prenovljenem hotelu Plesnik za svoje goste pripravljajo 
silvestrovanje z ansamblom Zodiac band. (Foto: Jože Miklavc)
Kljub opustošenju in nato na-
pornem odpravljanju posledic 
vetroloma ter razdiralnih vodoto-
kov so ob božiču in v pričakovanju 
skoka v novo leto na Solčavskem 
pripravili  veliko dogodkov v loka-
lih in na prostem. 
V Logarski Dolini, kjer je po 
podatkih gostiteljev zapolnje-
nih večina turističnih zmoglji-
vosti, bodo poskrbeli za različne 
aktivnosti v vseh namestitvenih 
objektih. V temeljito prenovlje-
nem hotelu Plesnik bodo za svo-
je goste tradicionalno priredi-
li veselo silvestrovanje z ansam-
blom Zodiac band. 
Organizacijo božično-novole-
tnega koncerta, ki je pred leti po-
tekal v Logarski, so sedaj prevze-
li prireditelji v Solčavi; potekal bo 
v soboto, 30. decembra. Gostinci 
in prireditelji so tudi tokrat obja-
vili skupno ponudbo, ki jo je moč 
najti na spletnih straneh solčavske 
občine in Centra Rinka, pravi ma-
gnet za obiskovalce pa je tudi tok-
rat barvito osvetljeni zaledeneli 
slap Palenk.
Jože Miklavc
PREDSTAVITEV ELEKTRONSKE ZBIRKE KNJIG ALEKSANDRA VIDEČNIKA
Brez analognih vsebin tudi digitalnih ne bi bilo
S pobudnikom digitalizacije knjig Aleksandra Videčnika dr. Petrom 
Weissom in avtorjem 30 knjižnih del z območja Zgornje Savinjske 
doline se je pogovarjala Vladimira Planovšek. (Foto: Tatiana Golob)
Sredi prazničnega meseca, 15. 
decembra, je v prostorih Galerije 
Mozirje potekala predstavitev ele-
ktronske zbirke knjig Aleksandra 
Videčnika. Gosta prireditve sta bi-
la dr. Peter Weiss, pobudnik in ko-
ordinator digitalizacije, in Aleksan-
der Videčnik, publicist in dolgole-
tni sodelavec Knjižnice Mozirje, ki 
je dogodek tudi organizirala. 
Zanimiv pogovor z gostoma, ki 
je razkril marsikaj zanimivega v 
nastajanju tako knjižnih del kot tu-
di digitalne zbirke, je vodila Vladi-
mira Planovšek. Ker je le nekaj dni 
pred tem Videčnik praznoval svoj 
97. rojstni dan, je bil dogodek tudi 
odlična priložnost za prijetno dru-
ženje z njim ob njegovem oseb-
nem prazniku.
»VARUH« DEDIŠČINE NAŠE 
DOLINE
»Domoznanstvo je srce vsake 
splošne knjižnice. Knjižnica s to 
dejavnostjo načrtno zbira, obde-
luje in hrani knjižno in neknjižno 
gradivo, ki je povezano z območ-
jem, na katerem deluje. Dobro so-
delovanje med knjižnico in doma-
čimi avtorji je podobno harmoni-
ji med knjigo in bralci.« S temi be-
sedami je zbrane najprej nagovo-
rila direktorica Osrednje knjižnice 
Mozirje Petra Širko Poljanšek. Pri 
tem je izpostavila harmonično so-
delovanje med Videčnikom in knji-
žnico, ki traja že več kot dvajset let. 
Gostu se je tudi zahvalila, da je pre-
poznal izjemnosti v naših krajih, jih 
zapisal in tako ohranil ter varoval 
dediščino naše doline.
KNJIGE DIGITALIZIRANE IN 
DOSTOPNE NA SPLETU
Kot skrben raziskovalec zgodo-
vine Zgornje Savinjske doline je 
Videčnik pomembno zaznamoval 
domoznansko zbirko tukajšnjega 
območja. Pri tem je ustvaril tride-
set knjižnih del, ki jih je sedaj knji-
žnica na pobudo in s pomočjo ro-
jaka, dialektologa dr. Weissa di-
gitalizirala. Vse tehnične postop-
ke digitalizacije je dr. Weiss izve-
del v Narodni in univerzitetni knji-
žnici (NUK), ki je nosilka projekta 
dLib - Digitalna knjižnica Slovenije. 
Knjige so sedaj digitalizirane in do-
stopne v dLibu na naslovu https://
tinyurl.com/Videc.
VELIKO ZGODOVINE ŠE ČAKA NA 
DIGITALIZACIJO
V pogovoru z dr. Weissom je Pla-
novškova izpostavila vprašanja o 
dodani vrednosti digitalizacije in o 
finančnih ter tehničnih težavah pri 
digitalizaciji, zanimale pa so jo tudi 
prakse po drugih državah. Dr. We-
iss je povedal, da največjo vred-
nost digitalizacije vidi v tem, da 
s tem postanejo svetovni javno-
sti dostopne tudi zelo stare, redke 
knjige. Kar se tiče digitaliziranja lo-
kalno pomembnih vsebin, je pred-
nost v tem, da imamo možnost sa-
mi vplivati na izbor, saj je zgodo-
vinskih virov, vrednih digitalizaci-
je, še ogromno. 
MOZIRSKA KNJIŽNICA 
AKTIVNA PRI OHRANJANJU 
DEDIŠČINE
V mozirski knjižnici imajo del-
no digitalizirano zbirko razglednic 
krajev Zgornje Savinjske doline, 
nekaj diplomskih nalog, objavljene 
zbirke na portalu Kamra, prav tako 
so v digitalni obliki dostopne Sa-
vinjske novice. V prihodnjem letu 
se v sodelovanju z Osrednjo knji-
žnico Celje pripravlja digitalizacija 
dveh zvezkov trške kronike Mozir-
ja od leta 1903 do 1990.  
Za prijetno vzdušje na večeru 
in ob osebnem prazniku Aleksan-
dra Videčnika so zapeli pevci mo-
škega pevskega zbora Kulturne-
ga društva Mozirje in ljudski pev-
ci Štirje prijatelji z Lepe Njive. Sle-
dnji so Videčniku ob njegovem roj-
stnem dnevu pripravili posebno 
voščilo v obliki zdravice.
Roman Mežnar
Aleksander Videčnik je 
prepoznal izjemnosti v 
naših krajih, jih zapisal in 
tako ohranil ter varoval 
dediščino naše doline.
Savinjske novice št. 52, 29. december 2017
18
Oglasi
Srečanje predstavnikov stavb v 
upravljanju Habita
Predstavniki stavb v upravljanju 
družbe Habit d.o.o. so sedaj že va-
jeni, da jih vodstvo družbe skupaj z 
ostalimi zaposlenimi ob koncu leta 
povabi na srečanje, kjer predstavi-
jo delo družbe v preteklem letu, po-
vedo, kakšne imajo načrte za v pri-
hodnje, in nenazadnje dajo mož-
nost, da podajo svoje pobude in 
vprašanja, vezana na skupno delo.
Srečanje predstavnikov se je ta-
ko odvilo v pričetku meseca de-
cembra na tokratni lokaciji v dvo-
rani Gasilskega doma Velenje. 
Na povabilo se je odzvalo 230 
predstavnikov stavb iz Velenja, Šo-
štanja in Zgornje Savinjske doline. 
Predstavili so letošnje primere 
dobro izpeljanih projektov na stav-
bah ter kaj vse so naredili: vzdrže-
vali predvsem strehe, fasade, ka-
nalizacijska omrežja, hidroizolaci-
je stavb, električne napeljave, sa-
nacije skupnih prostorov, parkirišč, 
Predstavniki stavb v upravljanju družbe Habit d.o.o. na 
prednovoletnem srečanju
zamenjavo stavbnega pohištva in 
še bi lahko naštevali. 
Pri vseh večjih investicijah za 
energetsko učinkovitost stavb so 
v imenu etažnih lastnikov uspeš-
no pridobili nepovratna sredstva 
EKO sklada. 
Tudi v prihodnje si bodo prizade-
vali biti dober gospodar in še po-
večati stopnjo transparentnosti ter 
hkrati poskrbeti za večjo poveza-
nost etažnih lastnikov. 
Da druženje ni potekalo zgolj v 
poslovnem duhu, so poskrbeli tudi 
za prijetnejši del s stand-up komi-
koma domačinom Urošem Kuzma-
nom in Gašperjem Bergantom.
V družbi Habit se zavedajo, da 
so taka druženja ljudem pomemb-
na, zato so ob koncu obljubili, da 
bodo tradicijo peljali naprej tudi v 
prihodnje.
Besedilo pripravila: 
Urška Kurnik
Savinjske novice št. 52, 29. december 2017 19
Čestitke, Oglasi
Savinjske novice št. 52, 29. december 2017
20
Šport, Ljudje in dogodki, Organizacije
PARASTRELEC FRANČEK GORAZD TIRŠEK
Priznanje in nagrada za odlične rezultate
Franček Gorazd Tiršek je na slavnostni 
prireditvi v Ljubljani med športniki 
invalidi prejel bronasto priznanje. 
(Foto: Vid Ponikvar/Sportida)
Franček Gorazd Tiršek se tudi v letošnjem le-
tu lahko pohvali s številnimi dobrimi rezultati. 
V novembru je na zadnjih dveh tekmovanjih v 
svetovnem pokalu v Bangkoku osvojil drugo in 
četrto mesto. Pred kratkim je na prireditvi Špor-
tnik leta med invalidi prejel bronasto priznanje, 
je tudi kandidat za športnika leta v Zgornji Sa-
vinjski dolini.
OBČINA NAGRADILA USPEHE
Občina Gornji Grad mu je za njegove športne 
uspehe ter promocijo občine in Slovenije dru-
go leto zapored podelila finančno nagrado, saj 
se zavedajo, da vrhunski šport prinaša tudi veli-
ko stroškov za samega tekmovalca. Sredstva so 
nagrada za vrhunske rezultate in povečanje pre-
poznavnosti občine preko športnih uspehov.
PODPORA TUDI Z DRUGIH 
STRANI
Tiršek je za spoštljivo gesto hvaležen obči-
ni, in tudi drugim, brez katerih na njegovi špor-
tni poti ne bi šlo. Veliko podporo ima v Športni 
zvezi Velenje, Mestni občini Velenje in matič-
nem Strelskem društvu Mrož. Spomladi ga ča-
kajo nove tekme, najprej svetovni pokal v Zdru-
ženih arabskih emiratih in nato svetovno prven-
stvo v Južni Koreji. 
ŠS
IZDELOVANJE ŽIVALI ZA PRAZNIČNO OKRASITEV
Lesene živali obogatile kraje v 
ljubenski občini
Idej za izdelavo lesenih živali udeležencem delavnice ni manjkalo. 
(Foto: Štefka Sem)
Na Ljubnem ob Savinji so pri Le-
gatovi hiši organizirali delavnico 
izdelovanja lesenih živali za okra-
sitev domov in krajev v občini. Po 
zaključeni delavnici so lesene živa-
li dobile svoj prostor pred raznimi 
ustanovami in hišami.
Pobudnik delavnice je bil Lojze 
Gluk, organiziralo pa jo je Savinj-
sko gozdarsko društvo v sodelo-
vanju z nazarsko območno enoto 
Zavoda za gozdove Slovenije, lju-
bensko občino in osnovno šolo, la-
stniki gozdov in društvi. Udeležen-
ci so iz hlodov izdelali številne ži-
vali – od mačk, zajčkov, prašičev, 
jelenčkov do sove. Pri delu so po-
magali tudi šolarji. 
Namen delavnice je bil okrasi-
ti vidnejša mesta in domove z do-
mačimi izdelki iz lesa. Preko pla-
katov je bila narejena promocija o 
pomenu gozdov, lesa in lesenih iz-
delkov. Delavnico so podprla neka-
tera podjetja iz občine.
Štefka Sem
DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD
Razvedrilo v družbi psičk 
Stanovalci v družbi nežnih psičk kar zažarijo in urica v njihovi družbi 
jim vedno prehitro mine. (Foto: Štefka Sem)
Enkrat mesečno Center starej-
ših Gornji Grad obišče prostovolj-
ka Helena Kotnik s terapevtskima 
psičkama Senno in Auriko ali le 
eno od njih. Skupaj z delovno tera-
pevtko Špelo Podvratnik stanoval-
cem nudita bolj kakovostno pre-
življanje aktivnega prostega časa.
Dejavnosti prilagajata sposob-
nostim prisotnih, največkrat z 
družabnimi igrami, sestavljanka-
mi in podobnim. Ob zadnjem obi-
sku so stanovalci zlagali prego-
vore o živalih ter sestavljali sli-
ko omenjenih psičk. Ta čas jih je 
spremljala Senna, ki je bila vese-
la božanja in priboljškov s strani 
stanovalcev.
Podvratnikova terapevtska dru-
ženja s Heleno in psičkama oce-
njuje kot zelo dobrodošla za sta-
novalce. Le-ti lahko v njuni družbi 
ponovno začutijo toplino živali in 
obudijo spomine na čas, ko so jih 
mogoče tudi sami imeli. 
Sodelovanje z zavodom PET, ka-
terega članica je Helena, traja eno 
leto. To je zasebni zavod, katerega 
poslanstvo je dvig kakovosti življe-
nja posameznika s posredovanjem 
s pomočjo psa. 
Štefka Sem
Savinjske novice št. 52, 29. december 2017 21
Šport, Organizacije
IME MESECA NOVEMBRA TINA ROBNIK
Po hudi poškodbi se je vrnila med najboljše
Tina Robnik je letošnjo sezono kronala z 
najboljšim rezultatom kariere v veleslalomu 
za svetovni pokal, in sicer z devetim 
mestom.
Tina Robnik je bila že v mladih letih velik smu-
čarski up, a pred šestimi leti je huda poškodba 
spremenila njeno športno pot. Poškodbo hrbte-
nice je dolgo sanirala, bolečin pa se še vseeno 
ni znebila. Po težkem obdobju se je vrnila med 
najboljše. 
DOBRI TRENINGI SE OBRESTUJEJO
26-letna Lučanka je že lansko sezono do-
kazala, da se dober trening in psihična pripra-
va obrestujeta v obliki dobrih uvrstitev, letošnji 
rezultati pa kažejo, da je na pravi poti, da zač-
ne redno posegati po točkah svetovnega poka-
la. Vztrajnosti ji ne manjka, kar je dokazala že z 
vrnitvijo na smuči po hudi poškodbi. 
DO NAJBOLJŠEGA REZULTATA
Letošnjo sezono je kronala z najboljšim rezul-
tatom kariere v veleslalomu za svetovni pokal, 
in sicer devetim mestom. Poleg te odlične uvr-
stitve je dosegla še 16. in 22. mesto. Do sedaj je 
tekmovala le v veleslalomu, v zadnjem času pa 
več časa posveča tudi treningom slaloma. Pri-
OD DOMAČEGA HRIBA DO 
OLIMPIJADE
Športna pot Tine se je pričela na domačem 
hribu, kjer se je na smučkah podila za starej-
šo sestro Matejo, sedaj že upokojeno smučarko. 
Kar nekaj sezon sta bili obe članici smučarske 
reprezentance, a zaradi Tinine poškodbe niko-
li nista tekmovali skupaj. V sezoni, ko se je Tina 
vrnila na smučišča, se je Mateja poslovila. Naj-
ljubše prizorišče za Tino je mariborsko Pohor-
je, saj je tam vzdušje noro, zaradi bližine pa ima 
takrat največjo podporo domačih in prijateljev.
KANDIDATKA ZA ŠPORTNICO LETA
Tinini vse boljši rezultati so bili razlog, da jo je 
strokovna komisija izbrala za eno od treh kandi-
datk za športnico leta Zgornje Savinjske doline. 
Tina je tudi uspešna študentka fakultete za so-
cialno delo. Prostega časa ima zelo malo, takrat 
je rada v družbi domačih. Je tudi ponosna teta. S 
fantom v poletih mesecih najraje uživa na mor-
ju, saj je drugače večino leta na mrazu. 
Štefka Sem
hodnje leto jo čaka olimpijski krst v Pjongčan-
gu, saj je že potrjena članica slovenske olimpij-
ske ekipe.
DRUŠTVO SOLČAVSKIH FILCARK BICKA 
Na strokovni ekskurziji gostovale v Švici 
Udeleženci ekskurzije v družbi gostiteljev pred prodajalno Butia da Besch. 
(Foto: Bernarda Prodnik)
V Bicki, društvu solčavskih filcark, ki četrto le-
to deluje kot samostojno društvo, prej je skupi-
na delovala v okviru Zadruge Solčava, so članice 
letos še okrepile svojo dejavnost. Lani spomladi 
je predsedovanje prevzela Vida Matk, v tem ča-
su pa se jim je pridružilo še nekaj novih članic iz 
naše doline. Nedavno so se udeležile večdnev-
ne strokovne ekskurzije, za destinacijo pridobi-
vanja novih izkušenj so si tokrat izbrale Švico.
RAZLIČNI IZDELKI IN TEHNIKE OBDELAVE VOLNE 
V kraju Ardez, v spodnjem delu doline Enga-
din, so obiskale skupino žensk, ki se povezujejo 
v združenje in imajo prodajalno Butia da Besch. 
Ukvarjajo se s predelavo volne lokalnih ovc. Bolj 
malo sicer uporabljajo tehniko polstenja, so pa 
pozornost naših udeleženk ekskurzije zbudile 
lepe volnene odeje in volnene jope oziroma ja-
kne, ki jih tamkajšnje žene izdelujejo na pose-
ben način. Ogledale so si še ostale načine ro-
kodelstva in bile prisotne pri prigonu drobnice 
s planinske paše. Domačini so ob tem pripravili 
pravi domači praznik.
ŠVICARJE NAVDUŠILE S SOLČAVSKIMI SIRI 
Solčavske filcarke so s strani domačinov v 
Švici doživele izjemno prisrčen sprejem. Tudi 
same so se gostiteljicam in gostiteljem zahva-
lile – podarile so jim svoje polstene izdelke, ki 
so obdarovance navdušili. Solčavanke so Švi-
carjem predstavile tudi lokalno kulinariko in 
požele številne pohvale za suhe mesnine, še 
posebej pa za različne sire, ki so jih prinesle 
za pokušino. 
VOLNENI ČEVLJI IN ŠKORNJI
Poleg ekskurzije, sodelovanja na sejmih in 
gostovanja pri hrvaških kolegicah so solčavske 
filcarke v jesenskih mesecih veliko energije 
posvetile novosti v svojem programu – izdela-
vi polstenih čevljev in škornjev. Potem ko je zgo-
dnji del, izdelan iz polstene volne, gotov, ga je 
potrebno še ročno prišiti na vnaprej pripravljen 
podplat iz gume ali umetne mase, kar terja veli-
ko spretnosti in moči. Prvič so te izdelke javno-
sti pokazale na solčavskem Festivalu ovčje vol-
ne Bicka v letošnjem septembru.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 52, 29. december 2017
22
Šport
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO
Zmaga v Celju, poraz v Zrečah
Ljubenske odbojkarice so v zad-
njih dveh prvenstvenih krogih go-
stovale v Celju in Zrečah. Iztržile so 
polovičen izkupiček. 
V CELJU DOSEGLE POMEMBNO 
ZMAGO
Najprej so v 9. krogu na go-
stovanju v Celju dosegle po-
membno zmago proti tamkaj-
šnji ekipi z rezultatom 3:1 (25:21, 
14:25, 25:18, 25:15 ). Igro v prvem 
setu sta obe ekipi začeli zelo 
previdno, saj si do prvega teh-
ničnega odmora nobena od ekip 
ni priigrala občutne prednos-
ti. Po odmoru so igralke KLS-
-a stopnjevale tempo igre in si 
do drugega tehničnega odmora 
priigrale pet točk prednosti in jo 
zadržale do konca seta, ki se je 
končal 25:21 v njihovo korist. V 
drugem so delale preveč napak 
in set izgubile na 14. točki. 
V tretjem so začele bolje ter 
z dobrimi servisi in zaključnimi 
udarci onemogočale igro Celjank. 
Prvi tehnični odmor so tako dobi-
le z 8:6, drugega pa z 16:11. Tempo 
igre ni padel do konca seta, ki se 
je končal z rezultatom 25:18. 
V četrtem setu so igralke eki-
pe KLS ponovile dobro predsta-
vo iz prejšnjega seta, tako da so 
v končnici tekme dobile možnost 
nastopa tudi mlajše igralke, ki so 
jo dobro izkoristile in ga zaklju-
čile s 25:15.
DOBER ODPOR ZREČANKAM 
V 10. krogu so Ljubenke gosto-
vale pri tretjeuvrščeni ekipi iz Zreč 
in doživele poraz z rezultatom 3:1 
(25:20, 23:25, 25:16, 25:14). Igro v 
prvem setu so začele silovito in vo-
dile že s 3:0 in 6:3, nato pa naredi-
le nekaj tehničnih napak in gostite-
ljice so jih ujele ter prišle do prvega 
tehničnega odmora z dvema točka-
ma prednosti. Kljub dobri igri igral-
kam z Ljubnega do konca niza ni 
uspelo ujeti nasprotnic in naredi-
ti preobrata, tako so set v svoj prid 
zaključile igralke Swatycometa iz 
Zreč. V drugem so Ljubenke z dob-
ro igro uspele izenačiti izid, v tret-
jem in četrtem pa so se sicer dobro 
upirale domačinkam, vendar jim kaj 
več kot izgubljena seta pri 16. oziro-
ma 14. točki ni uspelo iztržiti.
NASTOPI OSTALIH EKIP
Ekipa starejših deklic je nastopi-
la na turnirju v Braslovčah in zabe-
ležila eno zmago in en poraz. V prvi 
tekmi so premagale ekipo iz Misli-
nje z rezultatom 2:0 (25:9; 25:14), v 
drugi pa izgubile z ekipo iz Slovenj 
Gradca z 0:2 (9:25; 21:25).
Ekipa KLS Ljubno za malo odboj-
ko je nastopila na turnirju v Šošta-
nju in doživela dva poraza. V prvi 
tekmi so Ljubenke izgubile z ekipo 
iz Mozirja z rezultatom 0:2 (23:25; 
11:25), nato pa še z ekipo Šoštanja z 
rezultatom 1:2 (20:25; 25:12; 23:25).
Franjo Atelšek
LJUBNO OB SAVINJI – PLANICA ŽENSKIH SKOKOV 
27. in 28. januarja na Ljubnem generalka za olimpijado
Konec januarja bo na Ljubnem ena zadnjih priložnosti pred olimpijskimi igrami, da »vražje 
Slovenke« pokažejo, kako daleč jih nese. (Fotodokumentacija SZS) 
»Ljubno je Planica ženskih skokov. Po obisku 
in vzdušju ga nobena tekma deklet v svetovnem 
pokalu ne prekaša,« so besede legendarnega 
Primoža Peterke, pomočnika glavnega trenerja 
ženskih skokov. In res, prizorišče s spremljeval-
nim programom je vsako leto bolje pripravljeno 
na izzive svetovnega pokala in postavlja Ljubno 
ob bok najeminentnejšim skakalnicam v Evropi.
LJUBNO BO ZNOVA PRESEGLO 
PRIČAKOVANJA
Slovenske skakalke zadnja leta dokazuje-
jo, da sodijo v svetovni vrh smučarskih skokov, 
kar pozitivno vpliva na priljubljenost. Letos si je 
tekmo za svetovni pokal v smučarskih skokih 
za ženske pod Rajhovko v živo ogledalo več kot 
13.500 obiskovalcev, preko TV prenosov v šte-
vilnih državah sveta pa seveda še precej več; 
samo prenos na TV Slovenija si je ogledalo več 
kot 400 tisoč ljudi. Organizatorji so v letu 2017 
pripravili izjemno prireditev, zato ni dvoma, da 
bo Ljubno 2018 ponovno preseglo pričakovanja.
LETO 2018 POSEBNO ZARADI OLIMPIJSKIH 
IGER
Leto 2018 bo posebno zaradi olimpijskih iger 
v Pjongčangu v Južni Koreji, kjer imajo naša de-
kleta vse možnosti, da osvojijo kakšno kolajno. 
Ena zadnjih skakalnih predstav pred olimpijado 
se bo odvijala prav na Ljubnem, 27. in 28. janu-
arja, in to bo ena zadnjih priložnosti, da »vražje 
Slovenke« pokažejo, kako daleč jih nese. 
LJUBENCI NA ČELU Z JOŽETOM MERMALOM 
NAJBOLJ ZVESTI NAVIJAČI
Tekma za svetovni pokal v smučarskih skokih 
za ženske je za Ljubno ob Savinji zelo pomem-
ben dogodek, saj privabi športne navdušence 
iz celega sveta. Ljubenci so hkrati tudi najbolj 
zvesti navijači, ki dobesedno živijo za smučar-
ske skoke. Na to je ponosen tudi Jože Mermal, 
predsednik uprave družbe BTC in predsednik 
častnega odbora FIS svetovnega pokala v smu-
čarskih skokih za ženske Ljubno 2018: 
»Tako kot organizatorje tekme in skakalke tudi 
nas žene želja po vedno višjih ciljih ter doseganju 
najboljših rezultatov, hkrati pa se v vsako novo se-
zono podajamo polni entuziazma in elana. Pred-
vsem pa so nam naše vražje Slovenke in vsi, ki jim 
stojijo ob strani, vzor – vsako leto znova jim uspe 
na Ljubno privabiti rekordno število navijačev, ki se 
skupaj z njimi veselijo vsakega novega uspeha.«
KF
Savinjske novice št. 52, 29. december 2017 23
Šport, Oglasi
DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH
Timi Zajc prvak v vseh 
starostnih kategorijah
Med pripravami na 66. novo-
letno turnejo so se slovenski 
smučarski skakalci pomerili na 
državnem prvenstvu v Planici. 
17-letni Timi Zajc je naslovu po-
letnega slovenskega prvaka do-
dal še zimskega v članski kate-
goriji. Postal je prvi Slovenec, ki 
je naslov državnega prvaka os-
vojil v vseh 11 starostnih kate-
gorijah.
MLADINEC PRED VSEMI 
ČLANI
Timi Zajc je tako zaokrožil zbir-
ko vseh možnih lovorik na sloven-
skih prvenstvih. Potem ko je v pre-
teklih letih postal državni prvak v 
vseh starostnih kategorijah, je le-
tos osvojil še naslov poletnega in 
zimskega prvaka v članski konku-
renci, čeprav je po starosti še mla-
dinec.
NAJBOLJŠI TUDI NA EKIPNI 
TEKMI 
Zajčeva zmaga je dokaz, da je 
dozorel v zelo dobrega skakalca. 
Na treningu ni imel najdaljših sko-
kov, zato tudi ni bil vnaprej uvrščen 
v ekipo za novoletno turnejo, na tek-
mi pa je bil za razred boljši od tek-
mecev. Čeprav je imel v prvi seriji 
najdaljši skok dneva 142 metrov, za-
radi slabšega doskoka ni vodil, am-
pak je bil pred njim Anže Semenič, 
ki je po napaki na odskočni mizi v fi-
nalu osvojil drugo mesto. 
Zajc, prvi tekmovalec na svetu s 
točkami svetovnega pokala, ki je bil 
rojen v tretjem tisočletju, ni bil razred 
zase le na tekmi posameznikov, am-
pak je imel najboljši seštevek točk tu-
di na ekipni tekmi, kjer je njegov klub 
Ljubno BTC osvojil drugo mesto za 
favoriziranim Triglavom.
KF
Savinjske novice št. 52, 29. december 2017
24
Za razvedrilo
VSAKEGA SPREJME Z NASMEŠKOM IN TREPLJANJEM
Marijan Denša, zaprisežen varuh gorske narave, strasten plani-
nec, priložnostni fotograf in ljubitelj pisane besede, vsako leto, že 
pet let zapored za Planinsko društvo Nazarje pripravlja prireditev ob 
mednarodnem dnevu gora in alpskem festivalu Beremo gore. S fo-
tografije je razvidno, da ni strahu, da bi tega ne želel več početi, saj 
je vsakega gosta tako vesel, kot je bil tokrat Janija Beleta, avtorja 
knjige Nevarno proti goram. 
PRDENJE PREPOVEDANO
Stand up komik Ranko Babič je na predstavi Moška copata v No-
vi Štifti moško populacijo seznanil s tektonskimi spremembami, ki 
se zgodijo, ko zaživiš s svojo žensko. Babiču je njegova takoj prepo-
vedala prdeti v stanovanju. Ker je to moral početi na balkonu, je pri-
čel kaditi, saj bi sicer bil sumljiv sosedom. Ko se jima je rodila hčer-
ka, je začel izkoriščati njene vetrove in prdeti v stanovanju sinhrono 
z njo. A kaj, ko ženi to ni ušlo in spet je pristal na balkonu. 
JURIJ TEATER OPEN
Kaj skrivamo navadni ljudje v sebi, ko ob kakšnih nenadnih spre-
membah v življenju hipoma izbruhnejo na dan skrita čustva: nav-
dušenje, jeza, bes? Nekaterih ljudi s fotografije ob vsakdanjih sre-
čanjih ne bi spoznali, če nam druge plati ne bi omogočil Jurij teater 
mozirski z igro Zaradi stanovanja.
(Foto: TG)
(Foto: ŠS)
(Foto: JM)
Savinjske novice št. 52, 29. december 2017 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 1. številki SN
2018
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Oglasi
Naročniki Savinjskih novic imajo 
15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Savinjske novice št. 52, 29. december 2017
26
Petek,
29. december
ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Pravljična Rečica – delavnica za otroke 
Čas za igro
ob 17 .00. Alpski vrt na Golteh
Obisk Božička
ob 17 .00. Kulturna dvorana Luče
Delavnica Aranžiranje cvetja in daril
ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Druženje pod trško lipo – Z glasbo v novo leto
ob 18.00. Muzej Vrbovec Nazarje
Strašljiva doživljajska predstava Volčje noči
Sobota,
30. december
ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Pravljična Rečica – delavnica za otroke 
Zaključno rajanje
ob 19.00. Solčava
Božično-novoletni koncert na prostem
Nedelja,
31. december
ob 19.00. Hotel na Golteh
Silvestrovanje
Torek,
2. januar
ob 9.00. Hotel Golte
Druženje s smučarko Ano Drev
Sreda,
3. januar
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico 
Petek,
5. januar
ob 10.00. Gostišče Trobej v Gornjem Gradu
Sestanek o potrebnih ukrepih za sanacijo gozdov 
po vetrolomu
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi 
vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. 
Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	
TOTAL	TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
ŽIVALI – PRODAM
Mesnate prašiče 100 – 170 kg, z 
možnostjo dostave, prodam; gsm 
041/561-893.
Prodam prašiče za zakol ali na-
daljnjo rejo, možna dostava; gsm 
041/637-241.
Prodam teličke simentalke po iz-
biri, težke 110 - 180 kg, pašne; gsm 
031/228-217 .
Prodam bikca, rjav, limuzin, 100 
kg, in teličko, rjava, limuzin, 90 
kg; gsm 051/423-440.
Prodam bikca rj, starega 5 mese-
cev, in orehe; gsm 070/744-487 .
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, do-
pitanje, in teličke nad 100 kg, 
mesni tip; gsm 031/533-745.
Kupim telico ali kravo za zakol, 
plačilo takoj; gsm 031/832-
520.
Prodam telico pred telitvijo, RJ, 
pašna in vajena priveza; gsm 
041/324-377 .
Prodam bikca simentalca, 130 kg, 
cena po dogovoru; gsm 031/481-
243.
Prodam en mesec staro teličko; 
gsm 051/364-174.
Prodam prašiče od 30 – 250 kg in 
starejše svinje, možna dostava; 
gsm 031/223-484.
DRUGO – PRODAM
Vitel tajfun 45 t, nov, v garanciji,  
prodam (v račun vzamem rablje-
nega ali v okvari); gsm 031/695-
08.
Prodam vitlo tajfun, egv, 4,5 tone; 
gsm 041/783-987 .
Prodam diatonično harmoniko 
cafuta, b, es, as, odlična, cena 
1100 eur; gsm 031/764-072.
VOZILA – PRODAM 
Nissan juke, bel, odlično oh-
ranjen, prodam. Diesel, l. 2014, 
76.000 km, 1. lastnica; gsm 
041/627-205.
NEPREMIČNINE 
Ugodno prodam 87 m2 veliko sta-
novanje v Mozirju; gsm 030/284-
699.
Trosobno stanovanje v  Gor-
njem Gradu ugodno prodam ali 
menjam za nepremičnino; gsm 
041/444-769.
Oddam sobe v najem, okolica 
Mozirja; gsm 041/280-005.
OBVESTILO BRALCEM
Obveščamo vas, da za 1. številko Savinjskih novic zaradi praznikov 
sprejemamo čestitke, zahvale, male oglase in rešitve miselne igre do 
srede, 3. januarja 2018, do 11. ure. Čestitke, zahvale in male oglase lahko 
pošljete tudi po elektronski pošti na trzenje@savinjske.com. Pri glavnih 
vratih v grad Vrbovec in pri vratih v uredništvo pa imamo tudi nabiralni-
ka, v katera lahko vržete tovrstno pošto.
Uredništvo
Savinjske novice št. 52, 29. december 2017 27
Oglasi
Savinjske novice št. 52, 29. december 2017
28
Ljudje in dogodki, Oglasi