UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : :	sprejemajo.	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro - Ogrsko in Bosno K 2t'60, polletna K 10'80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov / .* .*	ob pol 11. dopoldne.	\ \ \
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, IL, in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. :::
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
———	Reklamacije lista so poštnine proste.	■	'
Štev. 295.
V Ljubljani, v petek dne 31. majnika 1912,
Leto II.
Naš osmi strankin zbor.
Ponedeljek. — Popoldne.
Predsednik dr. Tomšič otvarja zborovale in prečita brzojavna pozdrava češke socialno demokratične stranke (centralistične) in na veselici v Barkovljah zbranih zidarjev, ki sta bila z velikim navdušenjem sprejeta v vednost.
P Pelejan: Predlagam, da se zborovanje nadaljuje dotlej, da bo izčrpan ves dnevni red, ker mnogo delegatov ne more ostati v Ljubljani do jutrišnjega dne.
Dr. Tomšič: O tem predloži predsedstvo zboru pozneje svoje predloge. V smislu dopoldanskega sklepaje na razpravi 5. točka dnevnega reda in dajem besedo poročevalcu Etb.
^Kristanu.
Jugoslovanska soc. demokracija in bratske stranke.
Poročevalec E. Kristan:
Cenjeni zborovalci! Za opredelitev našega razmerja do bratskih strank je najprvo treba Pojasniti stališče naše stranke in stališče bratskih strank. Jugoslovanska socialno demokratična stranka stoji neomajno na stališču mednarodne solidarnosti z razredno zavednim Proletariatom vsega sveta. Stranka smo, ki delujemo v našem malem narodu, stranka, ki "na celo vrsto svojih posebnih interesov. Zato Potrebujemo neodvisnost in avtonomijo, ki nam jo garantirajo sklepi avstrijske internacionale. predvsem sklep iz 1. 1897, ki izreka načelo, da se imajo socialno demokratične stranke v Avstriji organizirati po narodnosti.
Tesni narodni interesi nas spajajo z bratskimi strankami, ki delujejo onikraj Sotle in Save. Ta skupnost se je dokumentirala že na našem strankinem zboru 1. 1896. ko nas je počastil zastopnik hrvaške socialne demokracije.
V	naši stranki je organiziranega mnogo hrvaškega delavstva, ki je od ostalega hrvaškega delavstva odločeno po politični meji. Brez kooperacije s hrvaško stranko si ne moremo misliti svojega delovanja. Zlasti živo se je pa po-I treba kooperacije pokazala ob aneksiji Bosne •n Hercegovine. Prav enaka skupnost nas veže s proletariatom v Srbiji; vidno se je pokazala ta skupnost na jugoslovanski konfe-renci in na balkanskih konferencah.
Na drugi strani pa nas veže cela vrsta interesov s socialno demokratičnimi strankami, s katerimi živimo v eni državni hiši, pod enim Parlamentom, v enakih ali sorodnih gospodarjih in kulturnih razmerah. Vse to daje naše-; >nu stališču poseben značaj, ki opredeljuje tudi n?se razmerje do ostalih socialno demokratič-n>h strank.
Avstrijska internacionala je izhajala dolgo £asa lepo in gladko, prirejala je skupne zbore, ki so postavljali zakone vsemu organiziranemu avstrijskemu proletariatu in med bratskimi strankami so vladali bratski odnošaji. V zad-fliem času so se razmere nedvomno skalile: skupna stranka je le še fikcija in skupnega strankinega zbora že dolgo ni bilo. Povod za la neljub pojav je prišel v življenje političnih strank iz konfliktov v strokovnem gibanju.
Ko se je sklenila organizacija socialne demokracije v Avstriji po narodnosti, smo nanašali, da velja to načelo le za politične stranke in smo si predstavljali, da bo kot pro-'utež proti narodni organizaciji služila enot-"°st strokovne organizacije. Stranka je danes PrRanizirana na podlagi personalnega načela !n >nia pravico, da organizira za slovenske de-uCe v Avstriji, kjerkoli žive in kjerkoli se '?;kaže potreba. Ce žive v Steyru n. pr. trije ^venski delavci, ne bomo snovali posebne ^venske lokalne organizacije ali celo deželne ^Kanizacije. Drugačna pa je stvar, kjer žive 'nočnejše naselbine slovenskega in hrvaškega e'systva. Strogih narodnostnih mej med Slo-n?nei in njih nemškimi in italijanskimi sosedi 1 ln so vse mejne pokrajine izprernešane. Zato ljiJe.v »aših krajih tem nujnejše, da se ob po-na* - or8anizaciji po narodnosti vzdržujejo 3°žji stiki z drugorodnimi organizacijami, ki .mpgočajo združen in skupen nastop prole-
mriata.
,,, . Kakor rečeno, je vzrok nesoglasja v av-riJSki internacionali strokovnega izvirka. Ni-l 'm namena, da bi opisoval zgodovino stro-^ Vr,ili sporov — eiekt je ta. da delitev stro-t>nr'-e organizacije ni ostala brez posledic na '‘tičnem polju, ker delujejo v obeh orga-anr -iah 1,0 ve^’n' cn' 'n 's*' ljudje, ki niso Var6*' 'n ne avtomati *n ki ne morejo omeje-str i Sv°M' sporov na eno samo polje. Sad ^kovnega konflikta je razkol v politični ki češkega proletariata. Češki sodrugi, 0r »o ostali zvesti mednarodnim strokovnim d Sanizacjjam. so prišli do trdnega prepričanja t,0 zanje nj politične eksistence, če si ne usta-sta lastne politične stranke in tako se je od str ^ko slovanske socialno demokratične . anke odcepila nova češka socialno - demo-Ma franka.
H Nova češka stranka nam je naznanila svojo
0	anovitcv in naša dolžnost je. da sklepamo j{0 ■ titrinosti novo ustanovljene stranke. Mno-,Ve*,e Podobnih slučajev, da je v enem narodu socialno demokratičnih strank; tudi ne-
enotno glasovanje socialno demokratičnih poslancev v parlamentih ni nič novega. Dasi so taki pojavi vse prej nego razveseljivi, vendar tudi prehudo tragični niso, če upoštevamo, da gre povsod le za trenotna, mimoidoča nesoglasja in da jih razredni interes proletariata zopet odpravlja. Iz tega vidika je presojati tudi češki razkol.
Vprašanje za nas je tole: Člani nove češke socialno demokratične stranke so bili nekdaj člani češkoslovanske stranke, ki še živi in ki je od internacionale priznana. Odcepitev je najhujši pregrešek zoper strankino disciplino in vprašanje je: Kaj opravičuje to kršenje discipline?
Sodrugi češke stranke pravijo:	Mi	smo
ostali, kakor smo bili. Naš greh je. da stojimo na vašem stališču medarodne enotnosti strokovnih organizacij, vsled česar smo bili pahnjeni iz stranke. Če nismo hoteli izgubiti politične eksistence, smo si morali ustanoviti novo stranko.
V	meščanskem svetu je bil strokovni konflikt prikazovan kot spor med češkimi in nemškimi delavci; v resnici gre pa za spor med enim in drugim delom češkega delavstva, ki se je iz strokovnih tal razrastel v političen razkol. Če je kršitev discipline izsiljena, preneha zločin biti zločin, če bi internacionalnim strokovnim organizacijam zvesti češki socialni demokratje morali politično zginiti, je umevno, da so zagrešili kršenje discipline v sili razmer. l)a bi se spuščali v obsodbo češkoslovanske stranke, kot si žele nekateri sodrugi, zato nismo kompetentni in ni povoda, tem manj, ker jo priznavajo celo stranke, ki žive z njo v neposrednih stikih. (Viharno odobravanje.)
Štebi: Konstatirati je treba predvsem dva momenta, ki sta zelo važna za presojo današnjega vprašanja: prvič, češkoslovanska stranka je pač poslala k nam svojega delegata, a v Inomest, na strankin zbor nemške socialne demokracije ga ni poslala. In drugič: Meščansko časopisje je hlastno udarilo po mojem predlogu. Sodrug E. Kristan je prefino in preveč z rokavicami prijemal vso stvar hoteč jo diplo-matično ublažiti: njegova resolucija je pre-mlačna. premalo odločna. Mislim, da je treba separatizem označiti za to. kar je v resnici.
Separatisti imajo od nekdaj zdo prikladen izgovor: Ne poznaš naših ljudi, zato ne moreš soditi. Tako so govorili v Kodanju, tako v Ir.omostu in^ enako je izzvenel pozdravni nagovor sodr. Smerala. Ampak češko ljudstvo ni nobena psihološka uganka: živahen temperament, nemirna politična in narodna agilnost, a vse to jim še ne daje pravice, da reklamirajo zase posebno kopito. Separatistično gibanje ni vzrastlo iz razmer češkega delavstva — narobe, šiloma in umetno je bila med češke delavce zanešena separatistična gonja.
Predaleč bi nas zavedlo, da bi raziskovali vzroke separatističnega gibanja; odločiti nam je danes le vprašanje, če je separatizem potreben, če je koristen politiki in taktiki avstrijske socialne demokracije. To vprašanje moramo zanikati, ker je separatizem oslabil strokovno organizacijo in zmanjšal napadalno moč socialne demokracije. Politična in gospodarska osamosvojitev proletariata je mogoča le z organizacijo vseh proletarskih sil: zoper internacionalno organiziran kapitalizem se mora tudi delavstvo družiti v mednarodnih organizacijah. Če je politična decentralizacija rojena iz političnih potreb proletariata, veljajo vse drugačne potrebe na strokovnem polju, kjer je najtesnejši centralizem kategorična zahteva.
Separatizem je izdal proletarske gospodarske in socialne interese vprid nerodovitni nacionalistični ideologiji in izgubil zmisel za mednarodno solidarnost:	mi	vidimo v njem
dolžnost skupnega dela, a separatizem najhujše zlo. ki ga je treba iztrebiti. Po krivdi separatizma se je povečal pritisk kapitalizma v Avstriji in pomnožil se je tlak birokratične vlade: socialna demokracija je močno trpela na svoji moči vsled njega — izginila je prejšnja mednarodna solidarnost, solidarnost, ki je bila buržvaziji največji strah.
Reč je treba do konca speljati, napraviti red v lastni hiši; priporočam Vam v odobritev resolucijo, ki jasno in odločno izraža da hoče jugoslovanski proletariat v Avstriji’ po poti železne mednarodne solidarnosti naprej do zmage. (Viharno ploskanje in odobravanje.)
Milost: Doslej se je priglasilo že 17 govornikov k tej točki; da se debata ne zavleče in infinitum predlagam, da se zaključi govorniška lista.
Dr. Jelenec: Predmet je tako važen, da ne gre omejevati prostega razgovora.
Predlog se sprejme.
Dr. Tuma: Poročevalec E. Kristan je prijemal separatizem močno z rokavicami in je govoril kakor advokat, ki pledira na olajševalne okoliščine... Separatizem je ločitev, separatizem je rušitev, zatorej ga mora vsak nepristranski sodnik obsoditi. V tem mnenju nas mora utrditi 'homerski krohot buržvazije, ki še ni nikoli, odkar obstaja socialna demokracija. razodevala takega prešernega zadovoljstva kot sedaj. Separtizem se ni rodil iz potrebe čeških proletarskih mas, ampak iz ideologije meščanskih strank. Kolikor doktorjev,
toliko mnenj in toliko strank. Podoben zgled je italijanska stranka, ki se pod vplivom advokatov cepi na tiebroj frakcij. Vsled tega mora proletarec v svoji duši tembolj obsojati separatistične pojave. Pač pa sem mnenja, da nam manjka kompetence in da naš strankin zbor ne more obsojati, kakor bi mogel obsojati nemški strankin zbor v Inomostu. Edino, kar moremo, je globoko obžalovanje proletarsko edinost rušečih pojavov. Dr. Dermota je obšla nesrečna misel, da je v »Naših Zapiskih« objavil Benešev zagovor separatizma. Separatizem ni socializem in je v očitnem nasprotju z Marxovim naukom o ekonomskem materializmu. Želim in upam. da bo separatistično zlo rodilo nekaj dobrega. Separatizem naj bo nauk centrali in nemški socialni demokraciji, ki se je doslej kaj rada čutila gospodarja v socialistični hiši, da so ostale frakcije dorasle.
1	Mihevc: Kakšne sadove rodi separatizem, se je najbolje pokazalo ob dunajskih volitvah, ko so separatisti postavili svoje kandidate proti socialnim demokratom. Separatistični pojavi rušijo internacionalno solidarnost delavstva in jih je globoko obžalovati.
Petejan: Vsi smo prišli z največjim zanimanjem za to točko dnevnega reda, dasi med slovenskim delavstvom ni strahu za separatistično gibanje. Če je separatizem češkemu delavstvu škodljiv, bi bil slovenskemu delavstvu naiavnost ppguben. Želim, da bi bil separatizem za avstrijsko delavstvo zdrava lekcija: Vzrokov separatizma ni iskati pri Čehih, temveč tudi v centralističnem birokratizmu strokovnih organizacij. Soglašam z E. Kristanovo resolucijo, nasprotujem Štebijevi:	Če	in-
ternacionala ni izključila češkoslovanskestran-ke. nimamo povoda, da zahtevamo izključitev mi. Ustanovitev češke socialno - demokratične stranke je bila huda pogreška, ker je otežila neobhoden sporazum in soglasje v češkem socialističnem proletariatu.
Čobal:	E.	Kristan	je napravil vtisk, da
skuša pomiriti strokovno organizirane delegate, razburjene nad separatizmom. Če sprejmemo Kristanovo resolucijo brez dodatka, damo separatističnemu gibanju le potuho. To, kar počenjojo separatisti s strokovnimi organizacijami. ne gre obžalovati, temveč najstrožje obsojati. Izraziti moramo svojo voljo po enotnih strokovnih organizacijah kar najod-ločnejše. da se zavarujemo pred Šmeralovo napovedjo. V tem smislu je vstaviti v Kristanovo resolucijo najstrožjo obsodbo strokovne-gt separatizma češkoslovanske stranke.
Kopač: Poročevalec se je po mojem mnenju izogibal jasnosti. Sodrugi hočejo vedeti, kaj je separatizem, da se ga vedo ubraniti. Naj navedem zgled iz železničarske organizacije. Centrala je z rokavicami hodila okolo Čehov; vzlic temu, da so sami izjavljali, da proti upravi centralne železničarske organizacije nimajo pritožb, so jo razbili. In sedaj doživljamo pri vseh volitvah v nezgodno zavarovanje in v bolniške blagajne na Češkem poraz za porazom. V Kristanovo resolucijo je sprejeti dostavek, ki naj obsoja češkoslovan-sko stranko in naj jo pozove, da preneha s svojim delavstvu škodljivim delovanjem. (Živahno odobravanje).
Dr. Dermota: Nihče se ni spuščal v bistvo separatizma. Danes smo za vsako resolucijo nepripravljeni, ker strankino časopisje ni o vprašanju pisalo. Nepripravljeni smo za vsako sodbo ali obsodbo, ker se jih je le malo bavilo intenzivno s tem vprašanjem. Benešev članek sem objavil v »Naših Zapiskih«, ker hočem, da se zadeva pojasni z vseh strani. Za Češkim — in sicer nesocialističnim — glasom pride na vrsto dr. Adlerjev govor o tem predmetu na strankinem zboru v Inomostu. —
V	slovenskem delavstvu ni separatizma, ni niti separatističnih zarodkov. Kdor barva separatističnega hudiča v Jugoslovanski socialni demokratični stranki na steno, pretirava. Nisem advokat češkega separatizma, ampak nobenega separatizma nismo slišali, da bi vedeli, kaj hočejo. Zato je potrebna neka rezerva v naših izjavah in je pametno, da se preveč ne petelinimo. Nasproti Štebijevi resoluciji se mi zdi Kristanova mnogo primernejša in sprejemljivejša. dasi se mi zdi pasus o priznavanju nove stranke v njej docela nepotreben. Odločno sem proti dodatku Čobala in Kopača ker izrekanje sodbe o češkoslovauski stianki ne'sodi v našo kompetenco!
Dr. Tomšič: Nova češka socialno demokratična stranka nam je naznanila svojo ustanovitev. Ni nas prosila, da jo pripoznamo, zato se mi zdi to pripoznavanje odveč. Šte-bijev predlog je zgrešen: postavlja trditve, za katere nimamo dokazov. (Hrupni izgovori.) Zato je ne moremo sprejeti. Enotnost strokovne organiacije je nujno potrebna in zato o tem ni izgubljati besed; pač pa je naložiti skupni eksekutivi, da poišče vsa pota za odstranitev nevarnega razkola.
Milost: Z vso odločnostjo sem za Kristanovo resolucijo. Preden ne zaslišimo obtoženca-separatista, ga ne moremo obsoditi. Seveda moramo obsojati separatizem na strokovnem polju. Sodruga Čobal in Kopač sta z vso vehemenco nastopila proti separatizmu, ampak tako velik strah pa je pri nas nepotreben. Sodr. dr. Tuma je dejal, da nismo kometentni za raz-
por. Tudi temu mnenju nasprotujem, zakaj ustanovila se je nova socialno - demokratična stranka, in treba je, da zavzamemo stališče do nje. Če nemški sodrugi niso upali izreči obsodbe nad separatisti in ki so vendar v boju z njimi, se mi z obsodbo sami osmešimo. Kar se ’ tiče vsebine separatizma, sem mnenja sodruga Štebija; ampak obsodili se bodo separatisti sami, ker bo železna pest kapitalizma zopet združila centraliste in separatiste. Nikakor pa ne bo tega povzročila naša obsodba. Dr. Dermota je dejal, naj gremo preko tega vprašanja, kar seveda ni možno, ker moramo izreči svoje mnenje o novi centralistični socialno demokratični stranki. Ko je sodrug Čobal silovito napadal separatizem in mu je zbor viharno pritrjeval, sem tudi jaz užival veliko veselje ob mogočnem odobravanju govornikovih izvajanj, izrečenih v pravem internacionalnem duhu. Ali kakor sem že omenil, nisem za to, da udrihamo po separatizmu kar s kolom, zategadelj priporočam zboru v sprejem Kristanovo resolucijo s primerno spremembo.
Gaspari: Po govoru sodruga E. Kristana nismo več na osmem strankinem zboru, ampak na strokovnem kongresu. (Ugovor.) Vsi jahate konja strokovnega separatizma, ne eden pa se ni dotaknil političnega separatizma. (Ugovor.) Imamo strokovni in politični separatizem. Politični separatisti so tisti, ki so zvesti centralizmu ustanovili novo socialno - demokratično stranko. Ta stranka želi, da jo priznamo. Ta stranka je razredna, delavska stranka in sloni na temeljih internacionalnega socializma, zato jo priznajmo. Nikakor se ne moremo vmešavati v notranji boj češkega delavstva. (Hrupni ugovori.) Nimamo kompetence za te spore. (Hrup.) Zategadelj se popolnoma strinjam s Kristanovo resolucijo.
Regent: Dolžni smo zavzeti stališče do nove centralistične češke socialno - demokratične stranke, ker nam je bila naznanila svoje konstituiranje. Večina delegatov je enostransko informirana, samo iz nemških virov. Čeprav sem uverjen, da je sodrug E. Kristan zavzel popolnoma objektivno stališče do spora, vendar čutim potrebo, naj bi bilo tudi slovensko socialistično časopisje podalo podatkov o tem sporu iz čeških in nemških virov, ki nas bi bili zadostno poučili. Štebijeva resolucija se mi ne zdi primerna, ker z ozirom na naše razmere vendar prehudo povdarja separatizem. Če je separatizem nekaj naravnega in vsiljenega, se bo sam ubil. Češko centralistično socialno demokratično stranko je ustvarila nujnost razvoja. Ne vem pa, kaj je vzrok separatizmu v strokah. Ker toraj o sporu nisem natančno počen, se bom zdržal glasovanja.
Kocmur: Tu se vse preveč filozofira. Češki separatizem se nas tiče prav tako kakor čeških ali drugih sodrugov. Zakaj strokovno gibanje je v interesu vsega avstrijskega delavstva, in zato je naravnost dolžnost slovenskega delavstva, da se izjavi o tem sporu. Izvor separatizma pa ni le na strokovnem polju, ampak zgodilo se je še marsikaj,kar je pripravljalo razkol, in centralno vodstvo je napravilo veliko napako, da je vse to prikrivalo. Pri volitvah v brnsko bolniško blagajno in pri dunajskih občinskih volitvah so separatisti nastopili tako, da moramo izreči nad njimi najostrejšo kritiko. (Tako je!) Separatizem nam povzroča veliko škodo na strokovnem in političnem polju ter zlasti slabi našo parlamentarno akcijo. Stebijeva resolucija se povsem vjema z resnico, kar kažejo zlasti dogodki pri dunajskih občinskih volitvah. In za nas so merodajne predvsem posledice separatizma. Za separatiste veljajo Beblovo besede o revizionizmu. Če bi nemško delavstvo vprašali, kaj sodi o revizionizmu, potem bi ostali revizioniski generali brez armade. Sodrugi so preveč diplomatizirali v svojih izvajanjih. Konec Štebijeve resolucije mi ne ugaja. Moje mnenje je, naj stopi izvrševalni odbor, v dogovor z izvrševalnimi odbori socialno-de-mokratičnih strank v Avstriji, da se čimprej skliče skupni strankarski zbor. Na dnevni red tega zbora naj se postavi izključitev češko-slo-vanske socialno-demokratične stranke iz socialistične internacionale in se naj pošlje ta sklep v izvršitev mednarodnemu socialističnemu kongresu.
Bahun (Trst): Vedno se je odlagalo vprašanje o separatizmu do strankinega zbora, zato se tudi ni tako dolgo pisalo o njem v našem časopisju. In zdaj je zopet omahovanje. Če priznamo novo češko centralistično socialno demokratično stranko, stojimo pred dejstvom, da priznavamo obedve stranki, kar lahko povzroči veliko nejasnost. Znanih nam je dovolj pojavov, ki kažejo absolutno škodljivost separatizma. Politična in strokovna organizacija imata najožje stike in kar škodi eni, škodi tudi drugi. Postavimo se na političnem polju na av-tonomično stališče, obsodimo pa vsak separatizem na strokovnem polju. V zadnjem zmislu naj se poostri Kristanova resolucija.
A. Kristan: Pred sabo imamo več resolucij in predlogov, o katerih naj izrečemo svoje mnenje. V debati se je čula velika neenotnost. Ne bom hvalil separatizma, pokazati pa vam hočem, da je umevno, kar se je zgodilo in da so bile napake tudi na drugi strani. Razpor se je začel v Amsterdamu, ker se ni priznal češki
Strokovni tajnik. Boj med separatizmom in centralizmom je vsega obžalovanja vreden. Ne gre pa obsojati separatizma, ker se suče tu razpor o formi organizacije in o tem so lahko različna mnenja. Ni izključeno, da se postavi vse strokovno gibanje na federativno podlago. Ker si torej v separatizmu še nismo povsem na jasnem (hrupen ugovor), sem za Kristanovo resolucijo. Separatizem je rodil razvoj in razvoja ne moremo obsojati, pač pa njega izrastke. Češki separatizem naj bi bil centralam resen memen-to. Ne obsojajmo torej, česar ne poznamo, ampak glasujmo za nespremenjeno Kristanovo resolucijo, Gotovo pa je, da moramo biti za enotnost tstih form, ki so neobhodno potrebne za uspešno strokovno gibanje.
E. Kristan: Nisem mislil, da je moja resolucija tako imenitna kakor je. Prav z veseljem sem opazoval razvoj debate, zakaj podala je imenitno izpričevalo za politično zrelost naših sodrugov; še pred petimi leti bi to ne bilo možno. Debata je pokazala ekstremna stališča. Eni hočejo izključiti češko slovansko socialno demokratično stranko iz internacionale. drugi hočejo pustiti vse pri miru. Edino pravilna je pa srednja pot in ta pot je tudi edini pravi izraz strankinega zbora. Nujnost Sem koncidiral za novo centralistično stranko. Formalno se je storil z ustanovijo nove stranke hud pregrešek proti disciplini in če ng bi bilo neobhodne nujnosti, bi ne mogli priznati novo ustanovljene stranke. Popolnoma molčati pa tudi ne moremo o vsem sporu, ker nam je nova stranka naznanila svojo ustanovitev. Resolucija sodruga Stebija je zelo radikalna in vedel sem, da bo našla na zboru mnogo prijateljev in zagovornikov, ker je v krogu našeg delavstva veliko razburjenje vsled razbijanja strokovnih organizacij. Dokaz da smo bili dcvolj poučeni. V časopisju namenoma nismo hoteli izreči svojega mnenja o separatizmu, preden ga ne izreče strankin zbor. Sodrug Štebi zahteva _v resoluciji^ naj napravi naša ' stranka prvi korak za izobčenje češko slovanske socialne demokratične stranke iz internacionale. Ali pa se nas najbolj tiče ta zadeva? Ne tajim, da relativno kot majhen narod zelo občutimo posledice separatizma. Najbolj pa so prizadete še druge bratske stranke, a vendar niso storile tega koraka. Zato ne gre, da bi mi storili ta prvi korak. Podcenjevali bi s tem tudi mednarodno tajništvo v Bruselju, ki vendar samo pozorno zasleduje pojave v socialističnem svetu. Prihodnje leto bo mednarodni socialistični kongres na Dunaju in socialistični biro bo vedel, kaj mu je storiti. Zato prosim, da odkloni strankin zbor resolucijo sodruga Štebija. Nekateri sodrugi pa soglašajo z mojo resolucijo, zdi se pa jim premalo radikalna. Tem sodrugom povem naslednje. Z meščanskimi nasprotniki moramo govoriti dovolj krepko, da nas razumejo. Ce pa se socialistični bratski stranki izreka obžalovanje, tedaj je vsaka ostrejša beseda prekoračenje primernega tona med sodrugi. In če izrekamo upanje. da se vrne češko slovanska socialno demokratična stranka na pravo pot internacionale, moramo vendar pustiti vrata odprta za povratek. In kljub vsem težavam upam, da Se vendar najdejo pota do združitve proletariata te države, do združitve, ki bo močnejša od prejšnje. Zategadelj, je bil potreben totl, kakor je v resoluciji, ker ne smemo igrati gospoda in sodnika nad češko slovansko socialno demokratično stranko. Strahu separatizma ni treba slikati brez potrebe na steno, ker take elemente so pobrale krščansko socialne organizacije in N. D. O. A moje titrjeno mnenje je, da so krščansko socialne organizacije in N. D. O. samo šola. ki bo delavstvo poučila, da je njegovo edino mesto v socialni demokraciji. Če sodrug Čobal pravi, da separatiste kar podavimo. potem me to popolnoma pomiri. (Veselost.) Jasno vam je, da zaradi časa ne morem odgovarjati na vse. Da pa ne bo nobenih dvomov, zlasti z ozirom na strokovno gibanje, predlagam naslednji dodatek k svoji resoluciji: »Na strokovnem polju smatra jugoslovanska socialna demokracija krepko centralizirano, za boj proti kapitalistični mednarodni združitvi sposobno organizacijo za neizogibno, odklanja vsako cepljenje strokovnih organizacij, in želi, da bi se tudi češko
slovanska socialno demokratična stranka čim-prej vrnila na to edino polje, kjer more delavstvo žeti strokovne uspehe.« Upam, da so po tem dodatku z resolucijo zadovoljni tudi najradikalnejši sodrugi. V moji resoluciji ni prav nič diplomatičnega. ampak vse v njej je rezultat neizogibne nujnosti. Resolucija nas na eni strani zavaruje pred separatizmom, na drugi strani pa pušča vrata odprta, da se povrne masa češkega proletariata v internacionalo. Storili smo torej vse. kar je bila naša naloga. Zato vas prosim, cenjeni sodrugi, da sprejmete resolucijo z njenim dodatkom. Potolažite pred glasovanjem vse svoje strasti, da bo naš sklep čem enotnejši, in se lahko ponosni vrnemo z zbora. Čem enotnejši bo naš sklep, tem bolj pokažemo svojo moč in nepremagljivo zaupanje v ono internacionalo, s katero upamo zmagati zase in za ves svet. (Viharno odobravanje.)
Petejan zavrača mnenje, da bi bil separatist. če je povedal svoje mnenje.
Štebi zavrača sodruga dr. Tomšiča, češ da nismo pripravljeni za razpravo o separatizmu, in sodruga dr. Šmerala, ki je dejal v pozdavnem govoru, da pridemo slovenski socialisti na tisto pot razvoja, kakor češko slovanska socialno demokratična stranka.
Kocmur izjavlja^ da je govoril o volitvah v brnsko bolniško blagajno na podlagi tozadevnih informacij.
S tem je bila ta točka dnevnega reda pri kraju
Zdravniki državnega zbora.
Počasi se giblje vse v avstrijskem parlamentu, tako počasi, tako da bi polževa pošta včasi prav lahko tekmovala z delom državnega zbora. Nihče nima toliko pravice pritoževati se zaradi tega, kakor delavstvo, zakaj zlasti njegove zadeve zaostajajo, dasi ni nič tako potrebno reforme kakor delavske razmere. Najbolj kričeči dokaz je starostno zavarovanje, ki se suče v Avstriji tako, kakor da bi bilo treba ustvariti šele svet, na katerem se bodo rodili delavci, ki bodo v pozni starosti, nekako pred svojo smrtjo doživeli zavarovanje^ in potem umrli od radosti, da so vendar še učakali ta radostni dogodek.
Pa tudi manjše, celo prav majhne socialne zadeve tiče kakor v precepu. Najmanjši zakon o delavskem varstvu, o ureditvi delovnika, o delavskih institucijah, o zadružništvu, o nadzor ništvu v podjetjih, vsaka neznatna reforma v socialnem zakonodajstvu roma dolgo križevo pot, se valja po odsekih in pododsekih, se praši v omarah za akte, se pozablja v pisarnah in posvetovalnicah; kar je v drugih državah mala epizoda, ki se reši samo po sebi umevno in tako rekoč mimogrede, j,e v Avstriji takoj velik problem in za vsako reč se mora spraviti na noge tak aparat, da je že njegova teža največja ovira gladke rešitve.
Razun bistveno delavskih reči zastaja ves politično - ustavni razvoj. Tiskovna reforma n. pr. je že par desetletij na dnevnem redu; ali kakor da bilo to že dovolj, se ne gane nikamor. Enako je društvenim in zborovalnim zakonom. In tako bi se človek lahko oziral na vse strani in povsod bi nahajal samo zastajanje. Tudi meščanske stranke se ne morejo bahati, da se izpolnjujejo njihove želje kakor v nebesih. Zlasti kulturna vprašanja so večinoma v ledenici; vsi narodi imajo n. pr. stare vseučiliške zahteve, ki so tako temeljito neizpoljnejene kakor upanje grešnika v hudičevem kotlu na izveličanje. In celo vlada tarna, da se ji slabo godi, da ne more doseči od državnega zbora, kar bi rada, da je finančna reforma v zakonodajstvu to kar večni Žid v pravljici, da niti brambne reforme ne more spraviti pod streho in da ima še celo vrsto zadev, ki ne pridejo niti na dnevni red.
Pač ima vlada še najmanj pravice, da se joka, ali priznati je vendar treba, da tudi njej ne gre vse po loju. Veliko več razloga za pritožbe ima seveda prebivalstvo, kateremu bi moral parlament v prvi vrsti služiti.
Naš parlament je bolan. V tem se vjemajo diagnoze vseh političnih zdravnikov. Ali v označbi bolezni se razhajajo diagnoze, in terapije, ki jih priporočajo, so povsem raznovrstne. Najneumnejša je tista učenost, ki pripoveduje,
ANTON ČEHOV:
Srečka.
Ivan Dmitrič, ki porabi letno z družino 1200 rubljev, s svojo usodo zadovoljen človek, sedi po večerji na divanu in bere časopis.
»Danes sem pa pozabila pogledati v časopis,« reče njegova žena, ko je pospravljala po mizi. »Poglej, če so dobitki že razglašeni!«
»Da, tukajle,« odgovori iVan Dmitrič. »Ni morda tvoja srečka zapadla?«
»Ne, v torek sem plačala obresti.«
»Katera številka?«
»Serija 9499, srečka 26.«
»Tako, tako .,. Pokaži... 9499 in 26.«
Ivan Dmitrič ni verjel na loterijsko srečo in bi drugikrat za nobeno ceno ne pogledal dobitke, toda sedaj iz brezdelja in — ker je imel časopis ravno pred očmi — je iskal številko. In precej, kot v zasmeh njegovi neveri, se mu začrta v drugi vrsti zgoraj številka 9499 jasno v oči! Ne da bi pogledal številko srečke, da bi se prepričal, položi časopis na kolena in občuti, kakor da bi mu kdo mrzlo vodo škropil po telesu, pod prsmi prijetno mrzloto, strašno in sladko!
»Maša, tukaj je 9499!« pravi z veselim obrazom.
Soproga gleda njegov začuden obraz in razume, da se ne norčuje.
»Da ... da ... Resnica!«
»In srečkina številka?«
»Ah, da! Še srečkina številka. Sploh pa počakaj... naj bo! Ne, kaj misliš ti? številka naše serije je tukaj! Toda, razumeš ti...«
Ivan Dmitrič se smeje široko in brezmiselno, medtem ko gleda svojo soprogo, kakor otrok, kateremu se pokaže svetlikajoča se reč. Njegova soproga se tudi smehlja: njemu kakor njej je prjetno, da je imenoval samo serijo in
da je kriva splošna volilna pravica. Kako klavrn je bil kurialni parlament, je še v živem spominu, in če se primerja sedanji državni zbor nekdanjemu, se ne more splošni volilni pravici očitati nič druzega kakor to, da ne more delati čudežev.
Druge vrste veljaki so tisti, ki pripisujejo vso mizerijo državnozborskemu poslovniku. Teh
je največ, in po njih se vidi, kako razširjen je po Avstriji fatalizem. V vseh meščanskih strankah sede možaki, ki mislijo, da ni treba nič druzega kakor opravilnik, ki omejuje govorjenje s kakšnimi čudežnimi in strogimi določbami, pa se izpremeni parlament v mašino, ki bo vsako minuto metala najidealnejše in najpopolnejše zakone iz sebe. Opravilnik po vzoru pruske dume ali kranjskega deželnega zbora se jim zdi arkanum, ki ozdravi vse bolečine in bolezni.
Opravilnik državnega zbora je gotovo potreben izpremembe. Saj je že zelo star, in vsak zakon se sočasno obrabi. Takrat ko je bil izdelan in uveljavljen sedanji poslovnik so bile razmere v parlamentu vse drugačne kakor dandanes in parlament sam je bil nekaj druzega kakor sedaj. Ustava je bila mlada in političarji so videli samo nekoliko velikih problemov, ki bi jih imel parlament reševati1 Vsako leto enkrat proračun, poleg tega pa še par zakonov, pa bi bilo vse delo opravljeno. Posel poslanca je bil takrat videti zelo postranski poklic. Če se snide parlament parkrat na leto za kratko dobo in opravi vse svoje naloge, je skoraj vsak opravilnik dober. Zlasti če so poslanci polni idealizma, bodisi kakršnega, in če so zaljubljeni v parlament, v katerem vidimo še jasno pridobitev včerajšnjega dneva.
Ali naloge državnega zbora so se pomnožile in že zaradi njihovega števila bi moral biti parlament skoraj vse leto skupaj, da bi mogel opraviti vse, kar sme prebivalstvo pričakovati od njega. Število poslancev se je nekolikokrat povečalo in vsled tega je postal aparat seveda okornejši. Zlasti važno pa je to, da se je v desetletjih razmerje političnih strank do parlamenta samega izpremenilo. Prvotni idealizem je izginil. Politično življenje se je razvilo, cilji posameznih strank so potisnili nekdanje skupne ideale v ozadje. Spomin na nekdanje boje za parlament je minil in z njim tudi prvotna navdušenost za državni zbor. I n politični razvoj je povzročil silno razcepljenje meščanskih strank. Stranke se ne ločijo samo po svojih političnih programih, temveč še posebej po narodnostih, tako da je v Avstriji približno sedemkrat toliko strank kakor normalno v drugih državah.
Tej množici strank pa tudi parlament ni skupna vez. Zakaj v njem vidijo simbol sedanje državne ureditve, do katere ne čuti nobena razun vladajočih ljubezni. Parlament smatrajo za aparat večine, s katerim ovira manjšine v njihovem stremljenju, in zato jim je tako malo ležeče na obstanku državnega zbora, da so vsak hip pripravljene obstruirati in ustaviti vso zakonodajno delo, brez obzira na to, da se tem le pospešujejo vladno samovoljo in samolastnost.
Tega ne izpremeni noben opravilnik, pa naj je etično idealen, ali pa drakonsko brutalen. Predpisi lahko povzroče, da se izpremeni oblika obstrukcije, onemogočiti pa ne morejo obstrukcije, kjer je resnično nagnjenje do nje in kjer mislijo stranke, da ni zanje nobene druge pomoči. Nasprotno: Čim »radikalnejša« so sredstva za zatiranje obstrukcije, tem večja je nevarnost, da požene obstrukcija parlament sam v zrak.
Parlament je bolan, ker je bolna država. Pomoči ni v poslovniku, temveč le v temeljiti preuredbi države. Samo če morejo in morajo vsi narodi smatrati državni zbor za svoj dom, jim bo na obstanku parlamenta toliko ležeče, da ga bodo branili ne le proti zunanjim napadom, temveč tudi proti vsaki notranji nevarnosti. In tedaj bo malo skrbi za opravilnik.
Državni zbor je kos avstrijskega problema, ali doslej kaže meščanstvo, da ni kos rešitvi tega problema. Dokler je politično nesposobna buržvazija gospodinja v parlamentu, je tudi od njega zaman pričakovati ono sposobnost, ki jo žele ljudske množice zaradi svojih potreb. In avstrijskega problema tudi noben opravilnik ne spravi s sveta.
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne ia tane naročnina
celoletna
polletna
četrtletna
mesečna
Za avstro-ogrske kraje:
K 2160 . 10-80 . 540 . 180
Za Nemčijo:
celoletna.................................K	2640
polletna..................................13*1W
četrtletna.............................»660
mesečna...................................220
Za ostalo inozemstvo celoletno 36 kron
in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah:
Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav-ništvo „ Z a r j e “ v Ljubljani.
Ljubljana in Kranjsko
— Šušteršič pojde v šolo. Deželni glavar kranjski dr. Ivan Šušteršič ima mnogo lepih lastnosti, najlepša pa je nedvomna njegova skromnost. Na primer: Lahko bi bil že davno postal minister, če bi ga bil cesar imenoval. Alj dr. Šušteršič se je zadovoljil s tem, da je postal kranjski deželni glavar, za kar ni bilo nič druzega treba kakor izpodnesti Šukljetu stol. Kranjski deželni glavar je navsezadnje tudi nekaj, čeprav je ministrski predsednik le še nekoliko več. Ker pa deželni glavar vendar še W toliko kolikor cesar ali pa bog, si pomaga gospod dr. Ivan Šušteršič s tem, da se približuje nebesom vsaj z nosom kolikor je mogoče. M* to je za pravo krščansko skromnost vse pre' malo. Kar vidijo v nebesih, se ne opaža dovoli na zemlji, skromnost pa ima le tedaj pravo ceno, če se blešči med živimi ljudmi. Zaradi tega so klerikalci sklenili, ker ne morejo živega Šušteršiča partisočkrat pomnožiti, da ga obesijo vsaj in effigie na kolikor mogoče mnogo sten. Njegova slika ima priti v vse šole na Kranjskem, v tistih, ki imajo po več razredov, Pa menda v vsak razred. Bognedaj, da bi bilo to v kakšni zvezi z ošabnostjo! Te lastnosti ni tifo-dar poznal dr. Šušteršič in poznala je tudi n’ klerikalna stranka. Če bi šlo za prevzetnost, bi obesili Šušteršiča v cerkve namesto svetm-kov. Seveda ne dajejo tudi Šušteršiča zato V šolo, da bi se kaj učil; take reči namreč niso^Za pravega klerikalca, zlasti še, če zna delati šahovske poteze. Ljudje, ki vedo kaj in kako, so nam povedali, da ima to dekoriranje šol vse drug, visoko patriotičen namen. Šušteršičev^ slika naj spodbuja nadebudno mladino, da P°' sveti svoje sile enako visokim ciljem kakor o-riginal slike v okvirju. Četudi ni mogoče, da bi vsi abecedarji, ki jih bo gledal strogi gospod stene, postali kranjski deželni glavarji, je vendar tudi Kranjcu marsikatera karijera odprta* le tako je treba znati in tako hoditi, kakor je znal in hodil dr Šušteršič. Skratka, klerikalc1 imajo pri tem same idealne namene, in da upa »Slovenska Straža«,« ki prodaja Šušteršičeve slike, s to rečjo napraviti dobro kupčijo, je pac le slučaj.
— »Slovenčeva« genealoška znanost je
včasi od muh, ali na semenj hodi vendar z njo. kakor da bi bila vredna cekinov. Od nekega »prijatelja lista« si daje »poročati«, da se je pr°' fesor Masaryk prej pisal »Masaryk«, da je t° pravo češko ime in da je s pisavo Masaryk *e nekako zakril svoje slovansko pokoljenje. »Slovenec« se je s tem lotil zadeve, s katero so s® že češki klerikalci toliko blamirali, da bi si o’ slovenski klerikalni list lahko prihranil še svojo posebno blamažo. Pred par leti je bil v praške# »Času« objavljen natančen faksimile Masaf}'' kovega krstnega lista in iz tega je bilo natančf0 razvidno, da se je glasilo njegovega očeta, torej tudi njegovo ime pravilno Masaryk. češki# klerikalcem je takrat ta dokaz sapo zaprl. A" fanatizir'anje o zatajevanju slovanskega pokol)6' nja je eo ipso smešno, in sicer iz neštetih razlO' gov. Dandanašnji ne more po imenu itak nihc® soditi nobenega pokoljenja, ko imajo največ} slovanski petelini nemška, največji nemški IflN' skači slovanska imena. Vrhutega je Masarr^
hitel dognati tudi številko srečke. Naslajati se na mogoče reči, je tako lepo, tako sladko!
»Serija je tukaj,« začne Ivan Dmitrič, po dolgem molčanju. To se pravi, lahko je, da smo kaj dobili. In to lahko, je vendar tukaj!«
»No, sedaj poglej!«
»Počakaj! Bodeva Še prehitro očarana. V drugi vrsti zgoraj je, to se pravi, dobitek znaša 75.000. To ni denar, temveč moč, glavnica! In sedaj pogledam naenkrat v tabelo in tu — 26! Ah? Slišiš, če bi resnično bili tako srečni?«
Dvojica se začne smejati, tiho se gledata.* Mogoča sreča jih je omamila, nista morala niti misliti, niti reči, zakaj bi rabila teh 75.000, kaj bi kupila, kam potovala. Mislita le na številki 9499 in 75.000, si jih slikata v svoji domišljiji in na mogočo srečo čisto pozabita.
Ivan Dmitrič gre, časopis v roki držeč, večkrat iz enega kota do drugega in malo pomišlja, ko se je oprostil prvega vtisa.
»Kako, če bi zadela?« reče. »To bi bilo novo življenje, veselo in vse lepše, kakor dosedanje! Srečka je tvoja latnina, toda če bi bila moja, bi pred vsem za kakih 25.000 kupil posestvo; 10.000 bi naenkrat raztrosil: novo pohištvo ... potovanje, plačanje dolgov in tako dalje ... Drugih 40.000 bi naložil v hranilnico na obresti.
»Da, posestvo — to je lepo,« pravi soproga, medtem ko sede in položi roke na kolena.
»Kje v Orelski guberniji... Prvič ne rabimo nobenega poletnega stanovanja, drugič nobenih dohodkov.«
V	njegovi domišljiji so tesne slike, ena prijaznejša in bolj poetična od druge, in v vseh slikah vidi samega sebe, sitega, mirnega in zdravega; gorko mu je, celo vroče! Tu leži, potem ko je snedel sladoled, na vročem pesku ob reki ali v vrtu pod lipo... Vroče je... Sinček in hčerka se plazita za njim, brskata po pesku
ali pa lovita hrošče v travi. On sladko spava, ne misli nič in čuti z vsem telesom, da mu ni' treba ne danes, ne jutri, ne pojutrišnjem v službo. In če se ležanja naveliča, gre k mlati-čem ali v gozd po gobe, ali gleda, kako lovi kmet ribe v mrežo. Če je zašlo solnce, vzame cunjo in milo in gre h kopališčni hišici, kjer se sleče, dolgo gladi z roko po golih prsih ter stopi v vodo... In v vodi okolo temnih mehurjev od mila se premikajo ribice, majejo zelene vodne rastline. Po kopanju čaj z dobrim pecivom. Zvečer izprehod, ali sam, ali s sosedi...
»Da, lepo bi bilo, če bi človek imel posestvo,« pravi soproga, zatopljena v misli; in na njenem obrajzu je vidno, da je od te misli vsa očarana.
Ivan Dmitrič si slika jesen z deževjem, mrzle večere, opojna pomladanska jutra. V tem času se mora nalašč dolgo izprehajati po vrtu, ali po bregovih reke, da se dodobra premrazi, potem velik kozarec vodke, osoljene gobe s kumarami in — še kaj pijače. Otroci pritečejo iz vrta in vlečejo repe in redkvice, ki diše po sveži zemlji... In potem sede na divan in počasi prelista kak ilustrovan časopis, pokrije si ž njim obraz, odpne vestjo in zaspi...
Poletju slede pasji dnevi, mračno deževno vreme. Dan in noč dežuje, gola drevesa jokajo, veter je mokroten in mrzel. Psi, konji, perutnina, vse je mokro, pobito, plašno. Ne moreš na izprehod ne iz hiše, ves dan korakaš iz enega kota v drugega in žalostno je gledati motne šipe. Dolgočasno!
Ivan Dmitrič obstane in ogleduje svojo soprogo.
»Veš, Maša, jaz bi potoval v tujino,« pravi, in začne misliti in si predstavljati, kako bi bilo lepo v pozni jeseni potovati v tujino, kamorkoli v južno Francijo ali Italijo ... Indijo ...
»Jaz bi tudi gotovo potovala,« se oglas'
soproga, »In sedaj poglej srečkino številko!« »Stoj! Počakaj!...«	u
Hodi po sobi in misli dalje. Porodila se rt1 je misel; kaj ko bi žena resnično potovala tuje dežele? Potovati je prijetno, sam v vese*' breskrbni družbi mladih in bujnih žensk in 11 takih, katere vso pot le na otroke mislijo in njih govore, ki za vsako kopejko vzdihuje) • se tresejo. Ivan Dmitrič si predstavlja sv°L ženo v železniškem vozu, s številnimi žabo) in košarami; vzdihuje, stoka in se pritožuje, a jo na potovanju boli glava, da izda preveč d narja; vedno in vedno mora na postajah kup ' vati gorko in mrzlo vodo in kruh s sirovn maslom ... Kosila ne sme kupiti, ker je Pr ” drago...	,j
»Vsako kopejko si bo zaračunala,« si n»s * škileč na svojo soprogo. »Srečka je njena in . moja! In zakaj naj potujem v tujino? .Kal.„2 videla tamkaj? Sedela bi v hotelski sobi in J ne bi smel nikamor... To vem!«	:e
In prvič v življneju se mu je zazdelo, da njegova žena poštama in grda, da diši vsa kuhinji in da je sam še mlad, zdrav, krepak svež, da bi se lahko drugič poročil. .	-e,
»Gotovo je vse to neumnost in prisin ^ nost,« si misli, »ali zakaj naj ona potuje v
OI II II.-111, "MU /vcirvcij IIMJ UIIU t  	|	#
jino? Kaj razume ona? Ali ona bi _Potova' l/0, Lahko si mislim ... In zanjo je resnično vse ali Rim, ali Bergen. Vedno bi tne le 1J10tl'a,hi‘rfa ko si mislim: kakor hitro bi imela denar, kakor imajo ženske navado, šestkrat zak^ Pred mano bi ga skrila... Svojim sorodn, bi raztrosila denar in meni zuracunala vs<«
kopejko.«	.	, .. „ vsi
Ivan Dmitrič se spomni sorodnikov. bj
bratci, sestrice, tetke, strički bi Pri*e? •	^e-
kaj slišali o dobitku, začeli se po beraSKO liljati, hliniti se, lajati. Predrzni ljudje! Le ^ daš nekaj, hočejo še več, in ce ne
iJovolj slovansko ime, in z njim se ne da slo- 1 vansko pokoljenje nikakor zatajevati. Masa-iyk je pravzaprav Slovak, in slovaščina se sploh ne poslužuje črke r. Pisava »Masaryk« je pa sploh absurdna; če bi že bil r v imenu, tedaj bi se pisalo Masarik (kakor n. pr. Šaparik). Cernu je bilo treba »Slovencu« prihajati s to traparijo? Menda le za to, da je mogel še pritakniti, kako slabo vpliva Masaryk na mladino. Ali čudno je vendar, da je ravno med Masarykovimi dijaki razmeroma mnogo resnih in treznih. In če bi bili Slovenčevci hodili v Masarykovo šolo, bi bili nabrže tudi modrejši, nego so.
— Nesrečna ljubezen. Ponoči od torka na sredo je prišel kovaški mojster Ignacij Vilhar v Postojni pod okno svoje ljubice K. L. in se je ustrelil. Zadel se je tako dobro, da je bil takoj uirtev. V smrt pravijo, da ga je gnala nesrečna ljubezen. Nekoliko so pa nemara pripomogle Judi materielne skrbi.
— Puška igrača. 171etni Jernej Okorn v Cerovem se je igral z nabito flobertovo puško. Pri tem je ravnal precej nerodno, tako da se je Puška sprožila in ga je naboj zadel v trebuh. Okorn je nevarno ranjen. — V Gabrskem je srečal posestnikov sin Filip Murn kovaškega Pomočnika Martina Balana na cesti. Murn je imel flobertovo puško pri sebi. Menda »v šali« je pomeril na Balana. Tisti hip se je pa že pu--ska sprožila in zadela Balana v trebuh. Tudi Balan je težko ranjen.
— Utonil je 28. t. m. 181etni posestnikov m gostilničarjev sin Fr. Kužnik iz Trebnjega v Potoku Temenici, ko je lovil ribe. Sedel je na ^'rbi, ki je visela čez potok ter lovil ribe s trnkom. Ker pa je bil podvržen epilepsiji, je bržkone v napadu epilepsije padel v potok. Ker ni kilo nikogar zraven, je utonil v pol metra glo-bokivodi ter gaje pozneje našel mrtvega njegov brat, ki so ga poslali stariši, da ga je šel iskat.
— Nesreča v tobačni tovarni. Pri podiranju °dra je padel zidarski pomočnik Kokotec Pavel 4 metre globoko in si je močno poškodoval des-n9 roko in nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
— Velika grajska veselica na ljubljanskem ^radu. Pevsko društvo »Slavec« priredi v nedeljo 23. junija na ljubljanskem gradu veliko grajsko veselfco v korist pogorelcem v Tomačevem. Veselica bo zasnovana na široki podlagi m bo trajala dopoldne in popoldne.
— Koncert »Slovenske Filharmonije« je v Soboto 1. junija t. 1. ob ugodnem vremenu, na vrtu hotela »Zlata kaplja« (L. Tratnik), sv. Petra cesta št. 27. Dirigira g. kapelnik Teply. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin.
— Judežev beg. Dne 24. novembra m. 1. le pobegnil France Judež, posestnice sin iz Količevega iz deželnosodne jetnišnice, kjer je imel zaradi tepeža odsedeti osemmesečno kazen. Po begu se je takoj obrnil proti domači vasi; poklical brata Pavla, ki je spal na hlevu. Temu je Judi povedal, kje je v sobi njegova obleka. Begunec se je preoblekel in ostal prihodnjega dne še v domači hiši, kjer mu je mati Marija skuhala •čaj, sestra Ivana pa kosilo. Drugo jutro se je zglasila orožniška patrulja pri Judeževih in -so povpraševali po beguncu. Domači so rekli čeravno so vedeli, da se je skril v klet, da se Je res predvečer doma zglasil, da pa ne vedo, kam jo je potem krenil. Begunec se je še nekaj casa skrival po domačem gozdu, kjer je dobival °d domačih hrano in 37 kron denarja za beg. To Priznavajo vsi trije obdolženci, zagovarjajo se P&» da jih je vezala dolžnost pomagati sinu ozi-F°ma bratu. Sodišče je bilo drugega mnenja ter *e obsodilo mater Marijo in sestro Ivano vsako na 14 dni, brata Pavla pa na en mesec ječe.
•— Ponesrečeno maščevanje. Kontorist Avgust Rumpel v Ljubljani je bil letos zaradi neke tatvine obsojen na tritedensko ječo. Za pričo zaslišan Egidij Šetina. Ko sta se potem slučaj-n° srečala z obdolžencem, je potegnil brovning-Tevolver, rekoč: »Ali ga vidite? Vi ste mene Pokopali, zdaj bom pa jaz Vas«. Šetina se je Pstrašil in se ni upal klicati na pomoč, boječ se, ?a bi Rumpel ne sprožil. Tudi kontoristu Tiranu grozil, ker mu je ta pisal neko osorno pismo, a Pride osebno v Jarše in da ga bo tam prijel za jezik. Tiran se ga je bal, ker je vedel, da ima °bdplženec vedno samokres pri sebi. Pri trgov-Cu Stupici je R. izmaknil za 120 K raznega bla-Sa, pri puškarju Kaiserju bankovec za 20 K in Pri optiku Filipu Goldsteinu kukalo, vredno 194 kron. Ko je bil Rumpel dne 6. aprila aretiran in na osrednji stražnici preiskan, je hipoma po-
k°do kleli ter želeli vse mogoče nesreče. Ivan °mitrič vidi sorodnike in njihovi obrazi se mu
2de zoprni in grdi.
»Taka sodrga!«
Tudi obraz žene se mu zdi zoprn in grd. V Pjegovi duši se kuha jeza proti njej in misli Vesel:
, »Nič ne razume o denarju, zato je tako po-"tepna. Ce bi zadela, bi mi dala le 10 rubljev ln drugo — pod ključ in zapah.«
In ne gleda več smehljaje, ampak poln so-Vraštva na svojo soprogo. Tudi ona ga gleda, P?lna sovraštva in jeze. Ima svoje mavrično-P]sane misli, svoje načrte, svojo domišljijo. Prav Pobro razume, kaj misli njen mož. Ve, kdo bo Pajprvo iztegnil kremplje po njenem dobitku.
. »Na tuj račun se lahko prav dobro kaj iz-PPsli,« govori njen pogled. »Ne, ti se ne pod-stopiš!«
v Njen mož pojmi njen pogled. Poln sovraštva v prsih, in da bi jezil svojo ženo, pogleda P.a četrto stran časopisa in oznani zmagoslavno ;
»Serija 9499, srečka 46. Pa ne 26!« i Upanje in sovraštvo izgineta naenkrat in vanu Dmitriču in njegovi soprogi se dozdeva,
da
so sobe temnejše, manjše in nizkejše, da
kr L
>run. ki ga zvečer zavžijeta ne nasiti, temveč Zelodcu le škoduje, dozdeva se jima da so ve-er> dolgi in dolgočasni...
»Sam vrag ve,« pravi Ivan Dmitrič, ki je £?stal zopet vesel in dobre volje. »Kamor sto-p's, povsod so smeti pod nogami. Nikoli niso počejene. Moram iz hiše, vrag me vzemi!
Lire
m in se na prvem jasenu obesim.«
D12KEEBI
tegnil revolver iz žepa ter ustrelil. Mogoče da se je hotel usmrtiti, ker si je prestrelil suknjo. Sodišče ga je obsodilo na poldrugo leto težke ječe..
Kinematograf »Ideal«. Danes v petek, dne 31. maja specialni večer: 1. Vožnja po Schatz-alpski železnici. (Zanimiva potovalna slika.) 2. Hrabra otroka. (Amerikanska drama.) 3. Jajčno cvrtje a la Piefke. (Velekomično.) 4. Poravnana krivda. (Drama samo zvečer.) 5. Kalniške čete. (Krasna narvna slika.) 6. Kvastl se uči po rusko plesati. (Jako humoristično.) 7. Maščevanje ljubosumnega. (Lepa amerikanska drama. Samo zvečer.) 8. Mirko fran-kira pošto. (Igra 6V2letni Mirko.) Jutri senza-cijska drama »Kača na prsih.«
Idrija.
Sodrugi pozor! Javen shod članov vseh združenih delavskih organizacij v Idriji, ki se je imel vršiti na soboto dne 1. junija, se iz nepričakovanih ovir vrši v sredo dne 5. junija ob 9. zvečer. Prostor se pravočasno naznani.
— Občno konsumno društvo v Idriji priporoča svojim članom bogato zalogo narejenih oblek po najnižjih cenah. Istotako sukna in hla-čevine vsake vrste. Cene mok, pšenice in koruzne kakor tudi drugih živil so v kons. društvu najsolidnejše. Zalogi istrskih vin na debelo in drobno ne more nobena konkurenca s cenami konkurirati; treba je samo poskusiti kvaliteto in vprašati za cene. Svoji k svojim, je geslo zavednega delavca.
— Naročniki »Zarje« v Idriji, ki so do 18. maja t. 1. bivšemu raznašalcu še kaj na dolgu ostali, so vnovič naprošeni, da zaostanke takoj poravnajo, da je mogoče napraviti red ter, da se izognejo eventualnim sitnostim, ker ima bivši raznašalec za sprejeti tisk osebno odgovornost.
Štajersko
— S skale je padla. Iz Kapele poročajo: Dne 27. t. m. je hotela 20Ietna šivilja Ana Schottner z Dunaja trgati na neki skali gorske cvetice. Pri tem ji je spodrsnilo in je padla 20 m globoko preko pečine. Obležala je takoj mrtva. Gosilci so spravili njeno truplo iz prepada in ga prenesli v Kapelo,
— Smrt pod vozom. Iz Lučan poročajo: Posestnik Friderik Jarc je bil te dni zaposlen z vožnjo stelje iz gozda. Težko obloženi voz se mu je nenadoma zvrnil in on je prišel pod kolesa. Vozova roč ga je tako hudo pritisnila na sence, da mu je strla lobanjo. Bil je na mestu mrtev.
— Samomor vojaka. Na binkoštno nedeljo ob 11. zvečer je skočil v Mariboru vojak 4/. pehotnega polka France Šarija z mostu v Dravo. Ko je bil v vodi, je še parkrat zaklical na pomoč, potem je izginil v valovih. Vzrok samomora je seveda neznan.
Goriško.
— Nesreča v nabrežinskem kamnolomu.
V	sredo ob štirih popoldne je ponesrečil delavec Andrej Komel, rojen 1. 1878. v Solkanu, v Caharijevem kamnolomu. Velik kamen mu je padel na hrbet, mu poškodoval glavo in zlomil nogo. Andrej Komel je dobil tako težke poškodbe, da bi bil pač moral zdravnik okrajne bolniške blagajne dr. Svoboda takoj storiti svojo dolžnost in prihiteti na kraj nesreče A zdravnik gre raje tja, kjer. dobi več zaslužka, šel je v Komen k nekemu zasebniku Pravijo, da imamo na Avstrijskem obrtne nadzornike. ali v kamnolomu še nismo doživeli tega, da bi si kak obrtni nadzornik ogledal kraj, kier delamo, drugače bi v naših krajih zaprli že rnarsikak kamnolom.
Trst.
— Politični odbor jugoslovanske socialne demokratične stranke ima v soboto 1. junija zvečer važno sejo. Sodrugi odborniki so naprošeni, da se je udeleže polnoštevilno.
—	Sodrugi, kateri se nameravajo udeležiti izleta na Dunaj, ki ga prirede tržaški socialni demokratje ob priliki mednarodnega socialističnega kongresa leta 1913, so naprošeni. da se čim prej vpišejo. To store lahko pri glavnem izletnem tajništvu v Delavskem domu kakor tudi v skladiščih naših konsumnih zadrug, ali pa v kavarni »Union« in v gostilni »International« v ul. Boccaccio 25. Cena izletu je 70 kron in se jih lahko vplačuje v tedenskih obrokih zo kroni. Kdor se pa vpiše po septembru 1912 plača mesto 70 — 75 kron. Kdor se bo pa vpisal v januariju 1913, bo moral plačati 80 kron.
— Slovenska porota in italijanski nacionalci. Pretečeno sredo so protestirali člani italijanskega nacionalističnega političnega društva »Patria« proti takozvani slavizaciji tržaške porote. Dolgo je že, odkar so se italijanski nacionalci skregali s pametjo tako pošteno. da je izključeno med njimi in njo celo vsak začasen kompromis. Kakor bik, ki se je razkoračil na železniški progi, misleč da vstavi prihajajoči brzovlak, se tržaška »liberalna«, sicer pa eminentno nazadnjaška klika trudi, da bi zajezila toku časa pot in onemogočila pravic one pridobitve, ki so bile že davno potrebne ne sam vsled splošnega človeškega razvitka, marveč tudi zato, da se napravi konec starim škandalom, ki so bili preveč nečastni celo za Avstrijo. Kakor nemški ^ junkerji in ogrski magnati si hočejo tudi tržaški italijanski nacionalci ohraniti premoč tudi tam, kjer. jim absolutno ne gre. Kakšno škodo naj ima italijanski narod od tega. da se da Slovencem, česar potrebujejo za svoje življenje in za svoj razvoj. Cernu bi neki morali Italijani pretakati solze, ako sodijo slovenskega obtoženca v slovenskem jeziku pred slovenskimi porotniki. Ampak italijanski nacionalci si domišljajo, da morajo tudi protestirati proti temu, tudi proti tej pravici. Na imehovanem protestnem sestanku so govorili odvetniki o vsem. samo o dveh poglavitnih točkah ne. Pozabili so povedati, da tržaška porota se ne imenuje zato. ker je namenjena Tržačanom, marveč zato. ker se vrši v Trstu, dočim spada v delokrog tržaške po-
rote več takozvanega slovenskega kakor pa italijanskega ozemlja. In pozabili so se dotakniti dejstva, da ni nič bolj krivičnega, kakor soditi obtoženca v tujem jeziku pred tržaškimi porotniki v trenutku, ko obstoji možnost, soditi ga v jeziku, ki ga razume. Ampak zdi se nam. da bi bilo neumno, preveč prerekati se z ljudmi, ki so izgubili vsak smisel za resne stvari in ki s svojimi govorancami apelirajo le na one. ki nimajo ne razsodnosti niti ne dovolj razvitega čuta pravičnosti. Kakor preko junkerjev pojde zgodovina zmagonosno tudi preko italijanske nacionalistične klike, o kateri se pač ne bo moglo dejati, da je bilo sad resnične italijanske kulture.
—	Smrtna obsodba. Pred tržaško poroto je bil težak Peter Jakomin iz Dekan v Istri obsojen na smrt na vešalih. ker je ponoči od 18. na 19. februarja umoril nekega Ant. Udoviča iz Kubede.
Vestnik organizacij.
Za’ožba „Zarje“ ima sejo nocoj ob 8 v uredništvu.
Centralni odbor »Vzajemnosti" v Ljubljani ima v danes dne 31. maja točno ob 8. zvečer redno mesečno sejo.
Krakovo-Trnovo. V soboto 1. junija zvečer diskusijski sestanek članov .Vzajemnosti" gostilni .pri Krakovčanu*. Vabi se na obilen poset.
Škofja Loka. V nedeljo 2. junija dopoldne je v društvenem lokalu mesečni sestanek članov .Vzajemnosti*, na katerem predava govornik iz Ljubljane.
Postojna. V nedeljo 2. junija popoldne shod, na katerem poroča govornik iz Ljubljane.
Državni zbor.
Dunaj, 30. maja 1912.
Danes so tudi za poslance minili binkoštni prazniki; za druge ljudi je bil že v torek zopet delavnik. Zbornica se je zopet sešla in je imela danes mirno, četudi čez potrebo dolgo sejo. Ali po tem se ne da nič soditi, zakaj v zraku plava vendar obstrukcija. Ta nevarnost preti zlasti od dveh strani. Hrvaški poslanci iz Dalmacije so srditi, ker še ni odpravljen komisa-rijat na Hrvaškem, razburjeni so pa tudi ru-sinski poslanci, ker še ni izšlo cesarsko ročno pismo, ki jim je bilo obljubljeno z zagotovilom, da dobe vseučilišče. Rusinski poslanci so pripeljali tudi že obstrukcijske instrumente, ki so jih rabili v gališkem deželnem zboru, s seboj. Do torka hočejo še počakati in dotlej so shranili piščalke, trobente, raglje itd. v svoji klubovi sobi. Torek pa označujejo za zadnji termin. Če do tedaj ne izide cesarsko ročno pismo, hočejo brez obzira pričeti z obstrukcijo.
Zbornica nadaljuje drugo čitanje.
službene pragmatike.
Razprava je dospela dotlje, da prideta jutri generalna govornika na vrsto. Pravzaprav bi se bilo to lahko že danes zgodilo, če ne bi bili nekateri poslanci prav ponepotreb-nem govoričili na dolgo in široko o rečeh, ki so že neštetokrat povedane in premlete.
Predsednik je otvoril sejo ob 11. dop.
Finančni minister je predložil zakonski načrt o prodaji nekaterih predmetov iz nepremičnine državne posesti.
Potem se prehaja na dnevni red: Službena pragmatika.
Posl. Pantz: Uradništvo je že tako zadolženo, da je v tem nevarnost za redno upravo. Kriva je mala plača, zakaj vsak slučaj bolezni in vsaka nezgoda požene uradnika v dolgove. Sedanja regulacija bo le malo zalegla; radikalne pomoči ni pričakovati od nje. Kar namerava vlada storiti, je povsem nezadostno. Prusija ima veliko manj uradnikov, pa je pred par leti izdala 200 miljonov mark za časovno avanziranje. Pri nas se poizkuša s 27 miljoni.
—	Glede na določbe o društveni in koalicijski pravici meni govornik, da se njih pomen zelo precenjuje, češ da bodo to vedno paragrafi iz kavčuka, in le za to gre. kako se bodo uporabljali v praksi. Vlada je večkrat obljubila, da bo s prihranki v upravi pokrila višje stroške za časovno avanziranje. Zgodilo se pa ni v tern oziru še nič. in sodeč po zadnjih besedah ministra za notranje zadeve nima vlada niti namena, da kaj stori. Zadnjih deset let so izdatki za osobje skoraj redno za 20 miljonov na leto, skupni upravni stroški za 175 miljonov na leto naraščali, in zdaj smo na tem, da prekoračimo 200 miljonov na leto. Kriva je popolna brezbrižnost vlade za upravno reformo. Na Kitajskem odrežujejo kite. pri nas se pa neprenehoma podaljšujejo. Vlada razpošilja vprašalne pole. kaj da pravzaprav manjka v upravi; vprašuje torej, čemu je na svetu. Značilno je. da je na Nižjem Avstrijskem 177 juristov na politični upravi; na vsem Saksonskem je le 94 uradnikov jurisov. vštevši one pri ministrstvu za notranje zadeve.
Končno predlaga Pantz sledečo
resolucijo:
Vlada ima podati uradnikom garancijo, da bodo udeleženci pri prihrankih, ki se dosežejo v upravi. S tem bodo pridobljeni za uspešne sotrudnike pri reformi in to je edina pot do radikalne rešitve uradniškega vprašanja.
Rašin (mladočeh): V finančnem odseku je dr. Steiinvender dejal, da bi se stroški časovnega avanziranja lahko dobili, Če se zniža število uradnikov. To velja morda za alpske dežele, na Češkem pa uradniki ne morejo zmagovati svojih poslov.
Schois\vohl (kršč. soc.) se je po svoje stari navadi zopet podal na polje demagogije, kjer mu vedno najbolje ugaja. Najprej je govoril o državnih prispevkih za duhovnike, potem je pa začel jokati, da se ne izpolnjujejo opravičene zahteve državnih gozdarskih delavcev. S tem je Schoiswohl sleparil, ker more vedeti, da nima zakon o službeni pragmatiki nič opraviti z gozdarskimi delavci. Novembra 1. 1911., ko je bila regulacija za državne delavce na dnevnem redu, je Schoiswohl lepo molčal in je prepuščal socialistom delo in boj. Potem je prišel z »željo«, da bi se vpeljala penzija za cestarje. Tudi to je politično sleparstvo, ker ve. da je ta svar že gotova pri poljedelskem
ministrsvu in da se razglasi dne 18. avgusta. To je bilo sklenjeno, davno preden je dični Schois\vohl odprl usta.
Govoril, je še poslanec Tonelli. potem sta bila izvoljena za generalna govornika: Proti baron Hock, za dr. Sieslowicz. Oba prideta jutri do besede. Potem se prične specialna debata.
Nadaljevala se je še razprava o nujnih predlogih zaradi
reforme hišnonajemnlnskega davka.
Zaključno besedo je imel posl. dr. Šubrt, ki je naglašal potrebo, da se reformirajo direktni davki v tem zmislu, da se ima davek vjemati z davčno močjo.
Interpelacije.
Domobranski minister Georgi odgovarja na nekatere interpelacije.
Posl. Schacherl in sodrugi interpelirajo zaradi nekega žandarja, ki je v Pobrežu pri Ptuju usmrtil neoboroženega v postelji ležečega posestnikovega sina.
Posl. Lewicky in tovariši interpelirajo zaradi rusinske univerze.
Posl. Okunievskij zahteva, da se odgovor na to interpelacijo ne zavlači.
Prihodnja seja jutri ob 11. dopoldne.
Naučni odsek.
Naučili minister je dobil na današnji seji nezaupnico. Predlagal jo je češki socialist To-mašek zaradi zadnjih ministrovih izjav v odseku. Predlog, da se ministru izreče obžalovanje. je bil sprejet. Proti so glasovali samo krščanski socialci in Poljaki, pa slovenski klerikalec Vrstovšek. To se je jezil, ker so se mu opozicionalni poslanci smejali, ker je glasoval proti predlogu. Vrstovšek je še pred kratkim vodil v odseku nekakšno obstrukcijo; poslanci so mu torej dopovedali, da se mu lahko smejejo, če glasuje zdaj za vlado. »Opo-zicionalec« Vrstovšek je nato temeljito molčal.
Proračunski odsek.
Finančni minister Zaleski je imel danes v proračunskem odseku dolg govor; naglašal je, da med »malim« in »velikim« finačnim načrtom ni druge razlike kakor ta, da bi se eventualno izvršil mali. potem pa veliki. Najprej je treba 30 miljonov. da se pokrije zboljšanje urad. plač. minister upa. da pride zboljšanje »že« leta 1913. v veljavo, ali najprej je treba pokritja. Nujno je tudi saniranje dež. financ.
Med najvažnejšimi deli je reforma davka na poslopje. Za reformo hišnonajemninskega davka sta merodajna dva momenta: 1. Da se v sedanjih razmerah vlada ne more odreči temu dohodku; 2. Da mora reforma koristiti tudi najemniku, ne pa le hišnemu posestniku.
Brambni odsek.
Ker je načelnik prečital nov zapisnik o seji z dne 2. maja. kakor so zahtevali socialisti, so danes socialni demokratje opustili obstrukcijo. Domobranski minister Georgi je obljubil ne velo o odškodninah za vojake, ki postanejo med službovanjem nesposobni za delo, in o preskrbi vdov in sirot.
Trešič predlaga, da se pri volitvah na noben način ne sme rabiti vojska in domobranstvo.
Ysem organizacijam.
Izvrševala! odbor poziva vse strankine organizacije (izvzemšl podružnice kranjske zveze »Vzajemnosti«), da pošljejo nemudoma strankinemu blagajniku svoja letna poročila za minulo leto. Obenem se naznanja, da je z novim letom prevzel posle strankinega blagajnika so-drug dr. Jos. A. Tomšič, do katerega naj se od*
Izvrševalnl odbor.
ZADNJE VESTI.
RUSINSKO VSEUČILIŠČE.
Dunaj, 31. maja. Naučni minister Hussarek pokaže danes načelhištvu rusinskega kluba načrt cesarskega ročnega pisma o rusinskem vseučilišču. V tem pismu ne bo navedeno mesto, kje da se ustanovi vseučilišče. Dasi žele Rusini, da se ustanovi univerza v Lvovu, se vendar ne bodo razburjali, če ne bo mesto navedeno, če bodo le prehodne določbe ugodne. Vlada upa, da bo ročno pismo podlaga za nova pogajanja, in da ne pride do obstrukcije, s katero so Rusini mislili pričeti prihodnji torek. Rusini bodo še razpravljali z drugimi strankami.
PREPOVEDANE KINEMATOGRAFIČNE
PREDSTAVE.
Dunaj, 31. maja. Nekatera tukajšnja kine-matografična podjetja so nabavila filme o bojih v Budimpešti, ki so bili zadnji teden v četrtek in petek. Policija je prepovedala te predstave.
Z BOJIŠČA DELA.
Warnsdorf, 31. maja. V Čopičevi tovarni za celuloid se je podrl oder in težko poškodoval sedem delavcev.
STAVKOVNO GIBANJE.
Dječln, 31. maja. Na severnem Češkem je izbruhnilo med tekstilnimi delavci mezdno gibanje. V Preufilerjevi tovarni v Warnsdorfu stavkajo delavci. Industrijci so razglasili čez warnsdorfsko tovarno izpor.
POLOŽAJ NA OGRSKEM.
Sporazum v volilni reformi.
Budimpešta, 31. maja. Na konferenci klubskih načelnikov se je dosegel včeraj popoldne sporazum v vprašanju volilne reforme. Konferenca je trajala štiri ure.
Proti delavcem.
Budimpešta, 31. maja. Glavna razlika v vprašanju volilne reforme med opozicionalnimi strankami v vprašanju volilne reforme je bila v tem, da je Justh zahteval volilno pravico za 2,800.000 volilcev. Na predvčerajšnji konferenci se je dosegel sporazum, da se je zmanjšalo šte-
vilo volllcev med poljedelskimi in industriaini-mi delavci v toliko, da bo vseh volilcev 2mili-jona 400.000, ki morajo biti ogrski državljani, vešči branja in pisave ter stari 24 let.
Odstop nadžupana.
Budimpešta, 31. maja. Budimpeštanski nad-župan Koloman Fiilepp je obvestil magistrat, da je odstopil od nadžupanstva.
POVODNJI NA OGRSKEM.
Neprestani nalivi.
Budimpešta, 31. maja. Med Karansebešom in Ferdinandovo goro je železniška zveza prekinjena. V vsem aradskem komitatu dežuje neprenehoma. Polovica kraja Solymnos je pod vodo, v Novi Moldavi se je porušilo osem hiš.
VDimrihu dežuje neprenehoma. Valovi preplavljajo polja, odplavili so že 40.000 kosov stavbnega lesa. Odtrgali so 200 metrov jeza industrijske železnice.
Smrtne žrtve.
Budimpešta, 31. maja. Katastrofalna povodenj je ugrabila življenje 60 do 80 osebam. Večina utopljencev so otroci in starčki.
STAVKA LONDONSKIH PREVOZNIKOV.
Stavka se nadaljuje.
London, 31. maja. Nade na konec stavke so zelo neznatne. V zadnjem hipu se je nenadno položaj še poslabšal, ko so zvedeli delavci, da se uvažajo izven Londona stavkokazi. Stavkovni odbor vsled tega preti z razširjenjem stavke čez vso Veliko Britanijo.
Zborovanje podjetnikov.
London, 31. maja. Londonska trgovska zbornica je imela zborovanje, kjer so gospodje milo klicali na pomoč vlado zoper stavkujoče. Zlasti jih bodejo v oči straže stavkujočih, ki pazijo, da se stavka ne kazi.
TURČIJA.
Viharen ministrski svet.
Carigrad. 31. maja. Prevčerajšnji ministrski svet je bil zelo viharen. Vsi ministri razen velikega vezirja, vojnega ministra in šejka il Islame so zapustili posvetovalnico. Listi so dobili naročilo, naj nič ne pišejo o kakšni krizi.
NEMIRI V ALBANIJI.
Inšpekcijsko potovanje.
Carigrad, 31. maja. Notranji minister Adil bej se je vrnil z inšpekcijskega potovanja po Albaniji in Makedoniji ter se je udeležil včerajšnjega ministrskega sveta.
Spopadi na srbsko-turški meji.
Belgrad, 31. maja. V zadnjem času se množe napadi roparskih albanskih čet v Srbiji. Predvčerajšnjem so napadli Albanci in turški orožniki južno od Prokuplja srbsko patruljo, obstoječo iz podčastnika in dveh vojakov, ter jo pobili. V Vranju so ranili Albanci dva moška.
NEMIRI NA CIPRU.
Mrtvi In ranjeni.
Atene, 31. maja. V Limazolu na Cipru so izbruhnili nemiri. Izgrede v ponedeljek so povzročili prepiri pijancev. Neki Turek je zabodel dva Grka, nakar je dalo zvoniti grško prebivalstvo plat zvona in hotelo napasti turški del mesta. Policija je potisnila množico nazaj, ki je napadla bazare in jih oplenila. Tudi mošejo so napadli. Policija je ustrelila sprva v zrak, potem pa v množico; štiri osebe so bile mrtve, osemdeset ranjenih. Nad Limozolom so razglasili obsedno stanje; angleška garnizija je pripravljena. Tudi pri predvčerajšnjih izgredih je bilo mnogo ranjencev. Nemiri so izbruhnili tudi v Nikosiji, kamor je odšel oddelek angleških vojakov, da napravi red.
ITALIJANSKO-TURŠKA VOJNA.
Konferenca.
Carigrad, 31. maja. ,Tanin" piše: V političnih krogih so uverjeni, da bi konferenca ne zbližala Italije in Turčije; samo manjšina je za konferenco. Angleška je proti konferenci, ker ne pričakuje od nje nobenega uspeha.
Okupacija Kiosa?
Rim, 31. maja. »Corriere d’ Italia* poroča iz Aten, da Italijani v najbližjem času zasedejo Kios. Preje zasedejo morda še otočič N i k a r i o.
Izgon. 1
Solun, 31. maja. Policiji so naročili, naj pazi, da zapuste vsi izgnani Italijani v določenem času Solun. Ker ne nameravajo zapreti italijanskih trgovin, sodijo, da izpor ne bo imel nobenih gospodarskih težkoč.
Italijanski poraz?
Pariz, 31. maja. Krožijo vesti, da je doletel Italijane pri Buhamezu poraz. Turki so napadli 5000 Italijanov na pohodu in jih zagnali po stiriurnem težkem boju proti obali. Italijani imajo baje 135 mrtvih in ranjenih.
BELGIJSKE VOLITVE.
Volilni izgredi
Bruselj, 31. maja. Klerikalen volilni shod, ki so se ga udeležili skoro vsi ministri, je dal povod za velike izgrede. Opozicionalna množica je sprejela klerikalne voditelje z burnimi demonstrativnimi klici. Shod je moral zborovati za zaprtimi vrati. Župan in žandarmerijski poveljnik sta morala osebno posredovati. Ko so zapuščali ministri v spremstvu klerikalnih študentov shod, jih je množica sprejela z oglušnim žvižganjem in vihtela palice. Pred socialističnim »Delavskim domom« je prišlo do hudega pretepa med socialisti in klerikalnimi študenti; socialisti so zapodili študente v beg. Policija je rabila orožje, ranila veliko število oseb, še več jih je pa aretirala. Neprenehoma demonstrira množica proti ministrom; njih vozovi se ne smejo več pokazati na ulici.
““	MAROKO.
Izpad.
Berolin, 31. maja. „Tageblatt ‘ poroča iz Pariza : Iz F e z a je došlo poročilo, da je ojačeno francosko vojaštvo v sredo prvič uprizorilo izpad proti Berberom na severu Feza. Ni še znano, kako se je izpad posrečil.
Mir v Fezu.
Fez, 31. maja. Predsnočnjo noč je bil mir. Naše izgube so en mrtev častnik, dva težko, trije lahko ranjeni in 60 ranjenih vojakov. Sovražnikove izgube so velike; v nekem prekopu so našli 35 trupel.
Odbit napad.
Pariz, 31. maja. General Lyautey je brzojavil predvčerajšnjem, da je odbil hud napad Berberov na severni del Feza. Več sto Berberov je udrlo v mesto; boj je trajal vso noč in šele drugo jutro so bili Berberi odbiti.
VOLITEV PREDSEDNIKA ZEDINJENIH DRŽAV.
Roosevelt zmaguje.
Novi Jork, 31. maja. Skoro v vseh državah, kjer so bile prve volitve, je izvojeval Roosevelt odločno zmago. V Novem Jorku so napravile Rooseveltove zmage velik vtisk. Voditelj republikancev mu je sporočil, da se loči od Tafta in pripelje 16 delegatov v njegov tabor.
VSTAJA V MEHIKI.
Vladna zmaga.
Pariz, 31. maja. »Figaro« poroča iz Mehika: Zmaga vladn. čet nad uporniki se potrjuje. Vstaši so se razbežali na vse strani v največjem neredu. Velik je moralni vtisk poraza rebelov.
V	kratkem osvoje vladne čete vso provincijo Cihuahuo, ki je v rokah upornikov.
WRIGHT JE UMRL.
Dayfon (Ohio), 31. maja. Včeraj je umrl znani letalec Wilbur Wright.
Odgovorni urednik Fran Bar tl
Iidaja in lalaga lalcžba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Listnica uredništva:
Osa: Preosato!
Najlepši razgled
na karavanške in kamniške planine je z
Visokega na Golovcu
(restavracija gosp. Fr. Anžiča)
Za obilen obisk se priporoča
Fr. Anžič, restavrater.
M. Zor, Ljubjana, Sv. Petra c. 38.
oblastveno kecesfjonlran pokončeralec podgan, miši ln mrčes.
Priznalno pismo:
Podpisani potrdim, da je gospod Miroslav Zor izvršil v moji hiši št 37 in pripadajočem gospodarskem poslopju pokončanje miši in podgan, in sicer potom nastavljenja strupenih pa-stilj. — Tekom osmih dni in še preje ni bilo čutiti nobene [živali več. Z uspehom sem zelo zadovoljen ter priporočam gosp. M. Zora v navedeni lastnosti.
Razglas.
Gl ince, 20. dec. 1911.
Josip Tribuč.
Zdravilišče Toplice
na Kranjskem, postaja'Dolenjske železnice Straža-Toplice.
Akroterme (topilce z mehko vodo) 38° C, kopališče z zdravilno pitno vodo, Izredno učinkuje proti trganju, protinu, ishijt, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Veliki kopalni bazini, posamezne in močvirske kopeli. Udobno urejene tujske, igralske sobe in sobe za družbe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in cena prehrana. Seztja od l.maja dol. oktobra. Prospekte pošilja brezplačno in daje pojasnila Kopališka uprava.
Po nalogu c. kr. generalne direkcije zemljiškega katastra na Dunaju se je triangulacija in poligonacija ozemlja občine Idrija, ki se ima na novo izmeriti, že pričela po c. kr. višjem evidenčnem zemljemercu g. F. Prascmaierju. To se javno naznanja s pozivom, da se kar najbolj podpira imenovani uradnik od strani prebivalstva pri tem delu, ki bo v veliko korist zemljiških posestnikov samih.
Postavljeni signali, količki in sicer markacijska znamenja se morajo brezpogojno obvarovati. Kdor bi proti temu ravnal, bo strogo kaznovan.
Mestno županstvo v Idriji,
dne 30. maja 1912.
Župan:
____________________________IVAN	ŠTRAUS.
Kupujte „Zarjo“.
Tobakarne oziroma prodajalne »Zarje" v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1.
Beden, ulica Madonnina št. ?.
Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc cacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Ca-serma).
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera.
Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Riva Grumola št. 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru Bajc, ulica Geppa.
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Rojan.
Minussi, Gretta.
Skladišče II. kons. zadrug na Belvedere.
n Trst, Istro in
vpisana zadruga z omejenim poroštvom.
Cenjeni zadružniki!
Promet naših zadrug v društvenem letu 1911,-1912., ki se zaključi dne 30. junija, je zelo vspodbujevalen in obeta izredno dobro bilanco. Vsa zadružna skladišča so napredovala. Letos bomo dosegli milijon ln dvestopetdeset tisoč kron razprodaje.
Pod jako dobrimi avspicijami smo priklopili kopersko zadrugo .Unione Cooperativa". Novih skladišč se pa v tekočem letu ni ustanovilo. To pa zaradi tega, ker smo uporabili ves naš trud in vse naše denarne moči v konsolidiranje obstoječih skladišč in pa v priprave za bodočo fuzijo drugih obstoječih zadrug in za otvoritev novih skladišč. V zadružni pekarni bodo stroji kmalu uvedeni. Delo je že pri kraju. Vrše se priprave glede zgradbe centrale s strojnimi napravami za obdelovanje in razpošiljanje mleka vsem tržaškim skladiščam, glede zgradbe centrale za obdelovanje svinjskega mesa in glede otvoritve skladišča za prodajo obuval in oblek.
Ako bo tekoče leto, leto konsolidiranja, proučevanja in priprave, bi moralo biti prihodnje leto pridno pripravljene ekspanzive.
Ako bo dobilo vodstvo pri svojih članih dovolj denarne podpore, da uresniči v prihodnjih mesecih svoje načrte, bi se morale približati Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo v letu 1912.—1913. drugemu milijonu razprodaje.
Zato Vas vabimo, da sodelujete z vsemi svojimi močmi v dosego tega lepega uspeha.
Poleg vstrajne agitacije za pridobivanje novih članov, nam daste najlepšo pomoč s tem. da — ako še niste — izplačate popolnoma svoj 20-kronski zadružni delež in da vložite svoje prihranke v naš
hranilni oddelek.
Sledeč zgledu najboljših zadrug, ki	so nabrale v svojih hranilnih oddelkih milijonske vsote
in dale	tako impulz svojemu prometu, bomo	dovolili tudi mi, začenši s 1. majem 1912.
5-odstotne obresti
na vseh hranilnih vlogah.
Tako Vam ne zagotovimo samo točnost, prosto vsakršnih uradnih zaprek, ki Vam je ne nudi nobena banka in nobena hranilnica, marveč Vam zagotovimo tudi večji dobiček.
Ako bodete vlagali svoje prihranke v to cvetečo delavsko inštitucijo mesto v tuje zavode, bodete dobivali vedno večje koristi in donesli bodete veliko razvoju Delavskih zadrug.
Ni ga med Vami, da bi bil bogat;	naša zadruga je zadruga delavcev; toda ako	združite
Vaše	individuelne moči in jim daste skupno	smer, tedaj vstvarjajo te moči prave čudeže.
Že sedaj smete gledati z opravičenim ponosom na te svoje Delavske zadruge. Pomagajte nam napraviti jih večje in, tako vedno močnejše! Tako bodete imeli vedno večje gmotne koristi ii* pridobili si bodete moralno zadoščenje, da ste prispevali zadružnemu napredku.
V	mesecu maju 1912. se bode pridržalo vse stare hranilne knjižnice In Izročilo nove z novimi pogoji. Stare knjižice se izroči lahko, proti potrdilu prvega uslužbenca, v skladišču, kjer se člani navadno poslužujejo. Nove knjižice se bo izročilo v teku osmnih dni.
Vlaga in dviga se prihranke ne samo v zadružnem uradu, marveč tudi v vsakem zadružnem skladišču. Poleg tega so bile uvedene HRANILNE DOPISNICE od 5 kron za mal? prihranke z znamkami po 10 vin. Dopisnice in znamke se dobi lahko v vseh zadružnih skladiščih. Hranilne dopisnice, napolnjene s 50 znamkami, se zamenja lahko v vsakem skladišči* Delavskih zadrug, ki dajo zanje PET KRON V ŠTETEM DENARJU. Vsote od pet kron napfd se sme Izročiti, skupno s hranilno knjižico, v vsakem skladišču proti provizoričnemu potrdilu prvega uslužbenca.
V	Trstu, aprila 1912.
Vodstvo.
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin.
tobakarnah:
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. ?ubič, Miklošičeva cesta. Senk, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo, Kušar, Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
fvetek, Zaloška cesta, ešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince.
Jezeršek, Zaloška cesta
Delavska hranilnica in posojilnica v Ljubljani
(vpisana zadruga z omejenim jamstvom.)
Wolfova ulica št. 3, II. nadstropje.
Obrestuje hranilne vloge po 47*7o. Sprejema vloge na tekoči račun. Posojuje na osebni kredit in zastave, vredn. :: ::	listine,	hipoteke itd.	::	::
Uraduje se vsak četrtek od 2. do 3. ure in vsako soboto od 6. do 7. ure popoldne; nujna pojasnila se daje pa tudi :: ::	ob	vsakem	drugem	navadnem dnevnem času. ::