stev. iz.
V Ljubljani, v torek, dne 15. januarja 1907.
Velja po poŠti:
ia c,elo naprej K 26'— za pol leia „ „ 13' — la ?etrt leta „ „ 6 50 ca en mesec „ „ 2-20
V upravništvu:
»a telo U to naprej K 20' — 3a pol leta „ „ 10' — ,ta tetrl leta „ „ 5'— sta en mesec „ „ 1'70
la pošilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
LOVENEC
Leto XXXI).
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 15 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za ,»ei ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemal nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod ?ez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
me vrafajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — ~	Vsprejema naročnino, inserat^ in
reklamacije. Upravnlškega telefona štev. 188.
Mdna šolo.
Papež je v svoji zadnji encikliki zadel »svobodomiselce« do dna; perfidni so, tako jih označuje. Svobodna cerkev pravijo, mislijo pa cerkev zasužnjeno, podrejeno ideji o neomejenem samOvladju moderne države, republike, parlamenta. Svobodna šola kričijo, v resnici pa jo hočejo odtujiti vsaki nadsvetovni misli, z nasiljem laži iztrgati otrokom iz src Boga in uveljaviti povsod bogoneznanje, najhujše suženjstvo človeškega duha. Pouk brez predsodkov, brez podmen, pišejo: sami pa bodo, čimpreje se jim njihove namere posrečijo, v šoli vstoličili zgodovinsko laž, sovraštvo do vsake vere, oboževanje fraze in svojo svobodno moralo.
Znana »Wage« priobčuje v 1. številki 1. 1907, nekak vzorec, kako naj se podučuje v svobodni šoli o Bogu. Navajamo dobesedno:
»Bog kot najbolj organizovano, čisto posebno bitje, obdan od štaba pod- in nadbogov, načeljuje centralni vladi sveta. On je od večno sti, stvarnik in uničevalec vsega, kar je bilo, je in bo. Njegovo ime in njegov pojav se iz-preminjata v zgodovini, temeljna, fiksna misel božanstva pa je ostala vedno ista. Drvena klada zamorcev, živalski bogovi Egipčanov, ljudožrske, božanske pošasti, Feničanov, bog luči Zarathustra, maščevalni judovski bog, tro-jedini bog krščanstva — to so vse samo realni izrodki bolestno razburjene domišljije, plodovi strahu, porojeni iz strahu pred nevidnim.«
Poduk v » Svobodni šoli« obeta torej biti jako osvobojen vsake pameti. Znanost bodo popularizirali za male otroke, prikrojeno od velikih otrok. Namesto egiptovskih božanskih pošasti bodo učili božanstvo države. Tu moramo razločevati dvoje: prismojenost in zlob-nost. Proti prvi treba še bolj intenzivnega izobraževalnega dela med ljudstvom: vsi storite svojo dolžnost! Proti drugi pa je potreben mogočen katoliški blok v Avstriji, ki bo imel v rokah najvažnejša gibala parlamentarnega aparata.
Državni zbor.
D u n a j, 14. januarja 1907. Narobe svet. Zadnja leta so imeli nujni predlogi edino le namen obstrukcije. Nemci in Cehi so z nujnimi predlogi usta.vl.iali parlamentarni mlin. Pod kolesa so metali debela
polena nujnih predlogov, in kolo je obstalo, vodo pa drla čez korito in skozi line v mlin. Da, to ni bila nobena umetnost, tudi ne težava. Poslanec je n. pr. zapisal na polo papirja, da so n. pr. hrošči jako škodljivi, torej naj jih vlada polovi in uniči. Za ta predlog je dobil 20 podpisov in bil je nujen, to je, moral je priti takoj v razpravo pred vsem ostalim dnevnim redom. Tako so delali obstrukcijo cele tedne in mesece. Ali ni to smešno in neumno, ako mora zbornica, to je 400 poslancev, poslušati neslanosti prismojenega ali pa nagajivega človeka? Zato ne razumemo, da vlas-da ne misli na izpremembo poslovnika, ki dopušča tako zlorabo časa in denarja. Ako bode bodoča zbornica s 516 poslanci sposobna za delo s tem poslovnikom, potem so mogoče tudi nemogoče stvari.
Sedaj pa, ko se bližajo nove volitve, ima skoraj vsaka stranka še kak predlog v zalogi in ga nujnim potom spravi na dnevni red. Zato pravim, da je narobe svet postala avstrijska zbornica. Štiri leta se je igral s parlamentom dr. Korber, lani je utihnila obstruk-cija in sedaj dela s parom. Dnevni red si sestavlja z nujnimi predlogi, za katere bi sicer potrebovala dve, tri leta.
Občinske poravnave.
Moderni čas zahteva, da so pravde kratke in poceni. Poravnava manjših, prepirov med sosedi in soobčani pa je mogoča brez pravd in brez troškov. Ljudje se tolikrat prepirajo in tožarijo do zadnjih inštanc zaradi zemljiških mej, servitutnih pravic itd. Vsa stvar včasih ni vredna piškavega oreha, toda pravda mora biti četudi gre krava iz hleva. To je ena največjih ran, ki mučijo tudi naše prebivalstvo. Zakonodajstvo je že davno posvetilo svojo pozornost tudi temu vprašanju. V Belgiji, Franciji. Italiji, Švici in Nemčiji so ustanovili mirovna sodišča, ki mnogokje delujejo jako uspešno. Tudi v Avstriji je to vprašanje sproženo že v drž,, občinskem zakonu iz leta 1862 in posebej še v zakonu z dne 1. oktobra 1869, št. 150. Ta zakon določa namreč, da morejo zaupniki posredovati med strankama ter napraviti poravnavo o prepor-nih stvareh do 600 kron vrednosti. Ako se ie poravnava posrečila, vpiše se v posebno uradno knjigo pri županstvu s podpisi župana in zaupnikov. Ta zakon pa je ostal mrtva črka, ker je bil preveč omejen in ker posredovalni uradi nimajo nobenega prisilnega sredstva za izvršitev poravnave. Zato so razni deželni zbori poživljali vlado, naj predloži drugi, boljši načrt zakona. To je vlada storila že leta 1894 in sicer je predložila nov načrt gosposki zbornici. Ta ga je sklenila in šele v oktobru minulega leta ga je justični odsek poslanske zbornicc vrgel na rešeto ter precej prenaredil. Danes je prišel ta načrt v zbornici na vrsto. Značilno .ic, da so proti temu zakonu govorili
advokati dr. Ofner, dr. Voglcr, dr. Sobotka, dr. Nitsche ter socialni demokrat Seitz, z medklici pa Plantan. Odločno jih je zavračal dr. Schlegel, ki je po svojem poklicu sodnik. Nasprotniki navajajo, da so župani pristranski, zaupniki lahko podkupljivi in sploh prebivalstvo še nezrelo za taka mirovna ali posredovalna sodišča. Vsled tega, pravijo, bi jako trpela justica in sploh pravno prepričanje ljudstva.
Kaj pa določa novi načrt? Poravnave se morejo izvršiti po zaupnikih v posredovalnih uradih občine o prepirih zaradi denarnih terjatev, zaradi mej med zemljišči, zaradi posestev, služnostij ali servitut na zemljiščih in posestvih. K poravnavi morejo povabiti, ako treba tudi zcmljemerca. Ako stranka noče ali ne more priti k poravnavi, mora dan preje naznaniti posredovalnemu uradu, sicer ji more župan narekovati globo od ene do pet kron. ki sc uporabijo za ubožni zaklad. Županstvo pa nima nobene pravice, da bi stranko prisililo k poravnavi. Te poravnave torej niso obligatorne ali prisilne. Ako stranka naznani, da noče ali nc more priti k poravnavi, je stvar končana in nasprotna stranka more iskati svojo pravico pri sodniji. Ako pa se izvrši poravnava, potem ima enako veljavo, kakor sodna poravnava. Posebno važna pa je nova določba v načrtu, da morejo namreč ti posredovalni uradi razsojati tudi o razžaljenju časti. Koliko potov in troškov imajo stranke n. pr. zaradi običajnih psovk, zmerjanj, zaušnic itd. Vse take slučaje bode v bodoče moglo reševati posredovalno sodišče.
To je v bistvu vsebina novega zakona, ki ga je tudi niladočeški poslanec višji sodni svetnik Hruby odločno zagovarjal proti dr. Sobotki, rekoč: Vsak ljudski poslanec mora glasovati za ta zakon, ki more prebivalstvu prihraniti mnogo potov in troškov. Zbornica je zakon sprejela tudi v tretjem branju. Seveda bode zakon v istini koristil, ako ga bodo razumni in nepristranski župani tudi izvrševali. V ta namen bode treba določbe novega zakona poljudno pojasniti, osobito pa županom.
Jutri je zopet seja. Kaj pride na dnevni red, tega ne ve niti polovica poslancev. In vendar gre, kakor bi vejal.
KONCENTRACIJA ČEŠKIH STRANK.
V svoji seji dne 13. t. m. se je pečal češki narodni svet s koncentracijo vseh čeških narodnih strank. Na znanje so vzeli sklep mla-dočeškega izvrševalncga odbora, ki se je dne 12. t. m. izjavil za koncentracijo. Narodni svet je izjavil, da dokler nc izjavijo agrarci, da soglašajo s koncentracijo, ne more pričeti akcije. Ako češki agrarci ne pristopijo h koncentraciji, narodni svet opusti ves koncentracijski načrt. Stvar posameznih političnih strank je potem, da sklepajo o zvezah pri volitvah. Do-
zdaj sta se izjavili za koncentracijo mlado-češka iu staročeška stranka.
OBRTNI ZAKON.
Poročevalec permanentnega obrtnega odseka, poslanec Malahovski je izgotovil svoje poročilo o sklepih gosposke zbornice glede na obrtni zakon. Obrtni zakon pride v poslanski zbornici zopet na vrsto v sredo ali četrtek.
TIROLSKI DEŽELNI ZBOR.
V tirolskem namestništvu sc je vršil 10. t. m. zvečer razgovor strankinih voditeljev, kako omogočiti kratko zasedanje tirolskega deželnega zbora, ki zaradi italijanske obstrukcije že ne deluje več let. Tirolski deželni glavar dr. Kathrein namerava sklicati konferenco vseh nemških tirolskih deželnih poslancev, da zavzamejo stališče. Neki vodilni italijanski državni in tirolski deželni poslanec izjavlja: Koncem minulega leta so izjavili italijanski poslanci, da dovolijo tridnevno zasedanje tirolskega deželnega zbora glede na škodo, ki sta jo povzročila povodenj in lanska suša. A ker so izjavili nemški poslanci, da zahtevajo popolno svobodo ah pa nič, je bila zadeva za Italijane rešena. Tudi italijanski poslanci so za redno poslovanje tirolskega deželnega zbora, a morajo sc dovoliti politične razprave. Nemci bi pa bili radi izločili vse naše koristi zanimajoča vprašanja. Ce nam tega nc dovolijo, jc deželnozborsko zasedanje popolnoma izključeno. Pri normalnem delovanju tirolskega deželnega zbora je pa z našega stališča neobhodno potrebno, da se razpravlja o političnih vprašanjih.
MORNARIŠKE PREDLOGE V DRŽAVNEM ZDORU.
Predloga o Lloydu. Pogodba z Lloydom pride v državnem zboru na vrsto v soboto: upajo, da jo poslanska zbornica sprejme neiz-premenjeno, kakor sta jo sklenila proračunski odsek in pododsek.
Zakon o pospeševanju trgovske mornarice so pa v sporazumu s poročevalcem za plenum poslanske zbornice znatno izpremc-nili, in sicer v glavnem tako-le: Trgovske ladje, vpisane v trgovskem registru, naj od vlade dobijo obratni prispevek ne samo do 18.000 ton, ampak do 27.000 ton. Obratne in vozne prispevke pa naj ne dobijo samo ladje, ki so zgrajene v domačih ladjedelnicah, ampak vse; tistim pa, ki so zgrajene v domačih ladjedelnicah, se zviša prispevek za 25 odstotkov. Upajo, da se bo v Avstriji v kratkem ustanovila nova ladjedelniška družba.
Dalmatinsko parobrodstvo. Tudi to pereče vprašanje mislijo rešiti še v tem zasedanju. Novemu paroplovnemu društvu »Dalmacija«, ki naj se v kratkem ustanovi, bodo povišali kapital za 1,200.000 kron, tako da si bo moglo nabaviti vsaj en moderni parnik ali pa dva.
um
Skrivnostna ugrabitev,
(Angleški napisal Conan Doyle.)
(Dalje.)
Ko sva prišla v bližnjo gostilno s petelinom nad vhodom, je Holmes naenkrat zaupil in me prijel za rame, da bi nc padel. Izvil si je nogo. Opotekal se je proti vratom, kjer je stal močan, mračen mož ter kadil pipo.
»Kako vam gre, gospod Hayes?« ga je nagovoril Holmcs.
»Kdo pa ste, in odkod veste moje ime?« mu je odgovoril in videlo se mu je na njegovih lisičjih očeh, da nekaj sumi.
»Aj! Saj je napisano nad vhodom. In spoznati gospodarja, ni težko. Ali nimate morda povoja?«
»Ne, tega nimam.«
»Komaj stopam na nogo.«
»Zakaj pa potem stopate.«
»Toda jaz nc morem dobro hoditi.«
»Pa skakajte.«
Obnašanje gospoda Hayesa ni bilo ravno vabljivo in vljudno, toda Holmes se na to ni oziral
»Toda brez šale, dragi prijatelj,« je rekel.
»Stvar je zame v istini zelo neprijetna. Naprej moram in ne vem, kako bi šel.«
»Jaz tudi ne vem,« je odgovoril osorni gostilničar.
»Stvar je zelo nujna. Dam vam cekin, če mi preskrbite kolo; če pritiskam tudi samo z eno nogo, vendar pojde to lažje in boljše nego peš.«
Gostilničar je iioslušal.
»Kam pa hočete?«
»Proti Holderness Hallu.«
»Gotovo k vojvodi?« je rekel ter gledal porogljivo na najine od blata umazane hlače.
»In vendar bo vesel, če prideva.«
»Zakaj?«
»Ker mu prineseva poročil o njegovem sinu.«
»Gostilničar se je vidno vstrašil.
»Kaj, vi ste mu na sledu?«
»Videli so ga v Liverpoolu. Upajo, da ga zdajpazdai dobe.«
Na to sc jc obraz gostilničarjev zopet spremenil in naenkrat je bil zopet dobre volje.
»Nimam vzroka, da bi bil knezu naklonjen,« je rekel. »Bil sem prej njegov telesni ko-čijaž, toda zelo slabo je delal z menoj. Ker me ie nek Iažniiv trgovec sumničil, me je takoj spodil. Toda vendar sc veselim, da so mla-
dega lorda videli v Liverpoolu, in pomagati vam hočem, da to sporočite vojvodi.«
»Hvala vam,« je rekel Holmes. »Toda midva hočeva najprej kaj jesti. Potem pa lahko pripeljete kolo.«
»Saj nimam kolesa.«
Holmcs mu je pokazal cekin.
»Toda saj vam vendar rečem, da ga nimam. Hočem vam dati par konj.«
»Dobro,« je odgovoril Holmes. »Stvar hočemo napraviti, ko se pokrepčava.«
Ko sva bila sama v kuhinji, sem zapazil, kako čudovito hitro je bila noga prijateljeva zopet zdrava. Mračilo se jc, in midva od ranega jutra še nisva ničesar jedla; vendar sva precej časa rabila, da sva pojedla, kar nama jc gostilničar dal. Holmes je bil zamišljen in je šel parkrat k oknu. Odtod se je videlo na umazano dvorišče. Na nasprotni strani jc bila kovačnica, kjer je delal eden pomočnik. Na drugi strani so bili hlevi. Holmes je po tej ekskurziji zopet sedel, toda naenkrat je vstal in glasno zakričal:
»Gotovo VVatson, jaz upam, da bo tako! Da, da, tako je. Ali se še spominjaš, VVatson, da si danes videl kravje stopinje?«
»Da, več jih jc bilo.«
»Kje?«
»No, povsod. Na močvirju in na stezi, in
tudi na mestu, kjer sva našla ubogega Heideg-gerja.«
»Vsekako. Torej |X>vej mi, VVatson, koliko krav si pa videl pravzaprav na barju?«
»Niti ene, kolikor sc spominjam.«
»Čudno, VVatson, da se vidi povsod kravje sledove, krav pa nc, čudno, VVatson, kaj ne?«
»Da, to je seveda čudno.«
»Torej, misli, moj ljubi! Ali si moreš predstavljati tc sledove?«
»Da.«
»Ali se moreš še spominjati, da so ti sledovi tuintam imeli to podobo,« — položil je nekaj drobtin na sledeči način — : : : : : — „ pote m pa zopet tako — : • : • : in kmalu zopet — .'.•,•. — ali šc veš?"
»Ne, tako natanko nisem opazoval.«
»Toda jaz. Jaz bi lahko na to prisegel. Lahko se vrneva in pogledava, čc ravno hočeš. Kako sem bil vendar zaslepljen, da nisem tega vpošteval!«
»Kaj pa hočeš vendar iz tega izvajati.«
»Nič druzega, kakor da je morala biti to zelo komična krava, ki hodi in dirja kakor konj. Za boga, VVatson, to ni bil neumen kmet, ki si je to izmislil! Zdi se mi, da jc zrak čist, čc ne vpoštevamo dečka v kovačnici. Splaziti se hočeva ven in skušati, da kaj izveva.«
V napol podrtem hlevu sta stala dva mr-
NEMŠKA KRŠČANSKO-SOC. STRANKA — DRŽAVNA STRANKA.
Nemška krščansko-soeialna stranka se bo preosnovala. Sestavila bo obširen program, ki ga izdeluje poslanec \Vohlmeyer, ter razširila svoje delovanje po vseli kronovinah. 14. t. m. je zveza nemških krščansko-socialnih poslancev sklenila, da bo pri volitvah v prihodnji državni zbor postavila svoje kandidate v vseh kronovinah; volivne kompromise z drugimi strankami pa bo sklepalo edinole centralno vodstvo krščansko-socialne stranke na Dunaju.
IZBOLJŠANJE PLAČ PROFESORJEM.
Naučni minister Marchet je bil 14. t. m. pri cesarju v avdijenci, da mu predloži v pred-potrjenje zakon, ki ureja plače vseučihšnih in srednješolskih profesorjev ter učiteljev na učiteljiščih. Ta zakon predloži vlada zbornici danes. I^eputacija osrednje državne zveze avstrijskih srednješolskih profesorjev je pri na-učnem ministrstvu obrazložila te svoje zahteve: Definitivno nastavljanje suplentov, katerim se prizna plača 10. plačilnega razreda, pod pogojem, da se nastavijo na sistemiziranih učnih mestih učne moči 9.,, 8., in 7. plačilnega razreda definitivno, vsaj v teku enega leta. Vsa suplentska leta se naj pri proračunanju kvin-kvenalnih dokiad vpoštevajo. Plače srednješolskih profesorjev in ravnateljev naj bodo iste kot plače profesorjev in ravnateljev na obrtnih šolah, oziroma kot pri vseh drugih državnih uradnikih v istem činovnem razredu. Dovoli naj se še šesta kvinkvenalna doklada 600 kron. Službena doba, ki je potrebna, da je pokojnina cclotna, naj bo tridesetletna. Naučni minister je deputacijo obvestil, da se je na vse te želje v svoji predlogi, ki pride v parlamentu 15. t. m. na vrsto, oziral.
OGRSKE ZADEVE.
Mažarska tolerantnost. Pri razpravi o na-učnem proračunu v ogrski poslanski zbornici jc poslancc Geza Hellebronth zahteval, da se mora zapreti vseh 3371 ljudskih šol, kjer se poučuje v »tujih jezikih« in 1774 šol, kjer se sploh ne poučuje mažarščina. Dejal ie, da so te šole »gnjezda izdajstva.«
Obtožbe proti justičnemu ministru. Bivši budimpeštanski župan Halmos dolži sedanjega ogrskega pravosodnega ministra Polonyja več umazanosti, ki jih je Polonyi zakrivil kot odvetnik. Urednik Palyi je Polonyja sodišču naznanil, ker je v neki pravdni zadevi pritiskal na stranko. Ljudska in ustavna stranka delata na vso moč. da Polonyi pade.
NEMŠKO LJUBENSKO SVOBODO-MISELSTVO.
»Narodni« shod alpskih Nemcev v Ljub-nu se ni preveč posrečil. Veleposestniki se ga niso udeležili, tudi radikalca VVastiana ni bilo, večina je bila vsa iz nemške ljudske stranke. Po mestih in trgih bodo ljubenskim svobodo-miselcem delali preglavice štajerski nemški krščanski socialisti in socialni demokrati. »N. Fr. Presse« se tolaži s tem, da se bo volilni boj med nemškimi naprednimi kandidati vršil v »nekaterih« volilnih okrajih. S koncentracijo nemških svobomiselcev torej ne gre ne na Češkem, ne na Štajerskem. Kandidatov na lju-benskem shodu niso določili.
POZIV NA BOJ MED SRBIJO IN BOLGARIJO.
Sofijski »Preporod«, ki je v zvezi z makedonskimi krogi, poziva vlado, naj napove Srbiji odkrito neprijateljstvo. Dosedaj je preteklo dovolj krvi in zato je bolje, da se izvo-juje boj med obema armadama, nego med srbskimi razbojniškimi četami in bolgarskim prebivalstvom.
FRANCOSKA.
Med armado. Komaj je minula afera zaradi upora pomorščakov na križanci »Jeanne d'Arc«, že poročajo o antimiiitaristiških izjavah v armadi na kopnem. V Donayu se jc zgodil sledeči slučaj: Ko so novincem 15. topniškega polka slovesno pokazali zastavo, je
šava konja. Holmes je enemu privzdignil zadnjo nogo in se pri tem glasno nasmejal. -
»Staro železo je, toda na novo pribito — stare podkve in novi žeblji. Čuden slučaj. Poj-diva v kovačnico.«
Pomočnik je delal, ne da bi naju opazil. Videl sem, kako je Holmes s svojimi pogledi iskal po tleh med starim železjem. Naenkrat sva zaslišala težko hojo, in za nama je stal gostilničar. Divje naju je pogledal, njegov obraz je bil rdeč od jeze, in v roki je imel kratek kos železa s težkim gumbom na koncu. Prišel je tako proti nama, da sem bil vesel, da sem imel revolver v žepu.
»Prokleta ogleduha!« je zaupil. »Kaj delata tukaj ?«
»Oh, gospod Hayes,« je odgovoril Holmes hladnokrvno, »skoraj bi mislil, da se bojite.«
Z velikim trudom ie mož premagal svojo jezo ter kazal prisiljen smeh. Toda pri tem je bil nevarnejši nego prej.
»V moji kovačnici ne bosta ničesar sumljivega našla,« jc rekel. »Toda vseeno nisem prijatelj ljudi, ki brez mojega dovoljenja povsod iztikajo in najljubše mi jc, čc kakor hitro mogoče plačata svoj račun ter odrineta.«
»Dobro, gospod Haycs — brez zamere«, je odgovoril Holmes. »Pogledala sva si le vaše konje, toda mislim, da žc lahko grem. Vendar ni predaleč.«
»Le dve milji. Pot na desno.« Temno je
neki podčastnik na glas dejal: »Koliko opravka imajo s to cunjo!« Podčastnik je bil nato kaznovan z degradacijo in — osmimi dnevi zapora.
Delavski nemiri. V Toulonu so delavci priredili velik protivojaški obhod.
Papeževa okrožnica. Papeževo okrožnico so prebrali v vseh župnijskih cerkvah. Župniki je niso razlagali, da ne bi dali toli zaže-ljene prilike, preganjati duhovnike zaradi »obsojanja postav«.
Shod vseh francoskih škofov. Škof dijon-ski, Dadolle, se v Rimu posvetuje s kardinalom državnim tajnikom Merry del Valom, kako vzdržati zvezo med škofovsko konferenco v Parizu in Vatikanom, ako bi se šlo za vprašanja, ki jih ima odločiti papež sam. Škofovska konferenca, ki bo uredila cerkvene razmere, sc vrši 16. t. m. v Parizu.
Suspendirani župnik. Perpignanski škof je župnika Canohesa, ki je prijavil za svojo cerkev vladi bogoslužje, suspendiral.
RUSIJA.
Car Stolypinu. Car je ministrskemu predsedniku Stolypinu in finančnemu ministru Ko-kovcevu pisal pismo, kjer se jima zahvaljuje za njuno uspešno delovanje ter izraža nado, da bosta, tudi nasproti novi dumi zagovarjala stališče vlade in carja.
Boji pri hišnih preiskavah. Ko je policija v Peterburgu hotela preiskati neko hišo v va-siljevskem ostrovu, so jo prebivalci sprejeli s samokresi. Dva policijska uradnika in en policaj so bili ustreljeni. Policija sc ic morala umakniti, nakar je prišlo vojaštvo. Zaprli so deset oseb. V hiši so našli tudi puške.
VVitte obsojen na smrt. Ruska »Rječ« javlja, da so revolucijonarci obsodili na smrt grofa Witta ter izvršitev obsodbe poverili dvema pristašema..
Pravoslavno novo leto. V Peterburgu so obhajali novo leto čisto mirno. Neredov ni bilo nobenih. Včeraj objavljeni proračun finančnega ministra je zadovoljil vse kroge. Od povsod čestitajo ministru.
Dnevne novice.
+ Prorokovanje dr. Novaka. To nedeljo
je dr. Novak v »Mestnem domu« ljubljanskim damam dopovedal, da bo papež končno vendarle sprejel francosko postavo o ločitvi. In kako nc bi! Saj ie o tem prepričan dr. Novak, advokat v Ljubljani, član izvrševalnega odbora starih liberalcev! Toda, kakor je Novaku isti dan skalil veselje Combes, ravno tako dan popreje papež. Papež je namreč preteklo soboto izdal na francoske škofe okrožnico, kjer označuje konfiskacijo cerkvenega premoženja za navadni rop, pogoj pa, naj cerkev ustanovi verska društva, da bo dobila na razpolago premoženje, za perfiden. Dokazovanje papeževo je tako jasno, njegovo stališče tako precizno, da ni prav nič čudno, če se taki argumentaciji morajo ukloniti celo Combesi. Papež nikakor ne žaluje za starimi časi teokra-cije ali hierokracije, kajti že njegovi predniki so brez dolgega odpora privolili v tako ločitev cerkve od države, kakršna je izvedena v Ameriki, kjer je cerkev res svobodna in ima vzlic temu velik vpliv cclo na javno življenje in na postaVodajo republike. (Zapišite si to na kak papirček, doktor Novak, in ga ne izgubite!) Papež tudi ni prav nič trmast, nima prav nič ne nroti republiki, ne proti dičnemu Clemenceauu, toda povdarja zgolj to: Verska društva, kakršna zahteva država, so tudi v notranjih verskih zadevah odgovorna državi, cerkveni hierarhiji pa se ne jamči nemoteno izvrševanje duhovne oblasti nad društvi, ki so celo v čisto verskih zadevah podrejena
gledal za nama, dokler nisva zapustila dvorišča.
Midva pa nisva šla dolgo po označeni cesti. Kakor hitro sva bila okolu vogla, tako. da naju ni krčmar več videl, je Holmcs obstal.
»V tej krčmi nama jc postalo vroče,« je rekel. »Toda pri vsakem koraku bom zopet hladnejši. Ne, ne; moram šc enkrat nazaj.«
»Prepričan sem,« sem odgovoril, »da ta Hayes vse ve. Nisem še v življenju videl človeka, da bi sc tako izdal.«
»Ah! Tak vtis jc nate napravil, ali res? Konji, kovačnica. Gotovo je interesanten kraj — ta petelin. Upam, da si ga bova drugič ogledala, ne da bi ga nadlegovala?
Za nama se je vila dolga cesta ob vznožju nizkega griča. Prišla sva s pota in korakala sva čez polje proti Holderncss Hallu. Ko sem se slučajno ozrl, videl sem kolesarja, ki je zelo hitro vozil po glavni cesti.
»Pripogni sc, VVatson!« ic vskliknil Holmes ter me obenem potisnil na tla. Komaj sva se na ta način skrila, da naju ni mogel spoznati jc žc mimo naju hitel. V oblaku prahu sem videl za trenotek bled, razburjen obraz — obraz, na katerem je vsaka poteza izražala strah in grozo: usta je imel odprta in oči je imel izbuljene. Zdel se mi ie kakor karikatura hitrega malega VVildcrja, katerega sva včeraj zvečer videla,
(Dalje prihodnjič).
državnemu svetu. Papež nato osredotoči vsa svoja izvajanja v sledečih besedah: »Perfid-no so cerkev prisilili, da si sama izbere: Ali da se da gmotno uničiti ali pa da privoli v razdiranje svoje ustanove, ki je božjega izvira; to poslednje je cerkev zavrnila; tudi za ceno, da bo ubožna, ni pustila položiti rok na božje delo.« In jih tudi nikoli ne bo pustila položiti. Dr. Novak, potolažite se; niste edini prerok v naši domovini, ki vpije po puščavi in se mu nobena stvar ne izpolni.
+- Papeževo okrožnico na francoske škofe, ki je izšla zadnjo soboto, priobčimo jutri v doslovnem prevodu. Ta okrožnica je zgodovinski dokument, vrhtega pa tudi po obliki izredno lepat
+ Dr. pl. Hartel, bivši naučni minister, je včeraj umrl.
+ Državni kolodvor v Gorici je dobil postajenačelnika. Kljub večjemu števiiu dobro kvalifikovanih prosilcev, imenovalo je železniško ministrstvo najmlajšega prosilca, Slovencem dobro znanega nemškega zagrizcnca VViescr-ja. Treba vsekako pojasnila, kako da uprava c. kr. državnih železnic Slovence popolnoma prezira.
i Predsednikom krajnega šolskega sveta na Grosupljem je bil dne 11. t. m. izvoljen deželni poslanec gospod Fran Košak, svetovalcema pa posestnika Jožef Okorn in Jakob Štrubelj.
—	Predavanje. Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Goričici pri Domžalah je imelo v nedeljo, dne 13. t. m., občni zbor. Po zboru predaval je gospod profesor dr. Aleš Ušeničnik o izobrazbi iu tisku.
—	Slovensko delavsko društvo v Preski pri Medvodah ima prihodnjo nedeljo, dne 20. t. m., svoj redni občni zbor.
—	Promet tujcev in Bohinj. Iz Bohinjske Bistrice se nam piše: Deželna zveza za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem je me-rodajne faktorje s posebnim dopisom opomnila in priporočila, naj se čim preje osnuje za Bohinj posebno društvo za pridobitev tujcev. — Občinski odbor bistriški je v svoji zadnji seji dne 7. t. m. sklenil pristopiti kot redni član k deželni zvezi in je zajedno izjavil, da bo novo društvo za Bohinj po moči podpiral. Zupan stvo pa je na poseben dopis deželne zveze na dan 14. t. m. s posebnimi pismenimi vabili sklicalo interesiranc osebe v občinsko pisarno k snovanju za pripravljalni odbor društva za pridobitev tujcev — v Bohinj. Najprej so se prebrala in soglasno sprejela osnovna pravila, koja je dež. zveza županstvu poslala in priporočila. Na to sc jc takoj izvolil pripravljalni odbor in sicer gg. Martin Humek, nad-učitelj na Bistrici, predsednikom, nadalje so bili izvoljeni v odbor Ivan Piber, Fr. Arh, Jos. Rauhekar, Iv. Berlic, Jan. Korošec in Iv. Rih-teršič. Zajedno se je sklenilo, da se bo ustanovni občni zbor vršil 17. februarja popoldne v šolskem poslopju. K zborovanju pošlje deželna zveza svojega zastopnika, ki bo predaval o pospeševanju tujskega prometa ter o ugodnostih, ki jih donaša. Novo društvo v povzdigo prometa tujcev je za Bohinj živa potreba. Do sedaj se je pač nekaj storilo; a to nikakor ne zadostuje. Res, za pridobitev tujcev in letoviščarjev nikakor ne zadostuje samo lepa narava, tujcem je treba nuditi tudi drugih udobnosti: dobrih gostiln, lepih izprehajališč, pripravnih kopališč itd. Društvo čaka mnogo dela. Upati je, da z nepristranskim in požrtvovalnim delom pridobi zaupanje pri ljudstvu in da bo svojo vzvišeno nalogo vršilo v kulturnem in socialnem pomenu v povzdigo naše divne kranjske Švice — prekrasnega Bohinja.
Izučba vojaških oseb v kretanju s snežnimi čevlji (ski). Ker se snežni čevlji pri vojaških vajah po zimi čimdalje boli rabijo, je korno poveljništvo odredilo, da bode letos prvič več moštva izučenega v tej stroki, lz-učeni vojaki bodo potem kot inštruktorji pri polkih podučevali druge vojake. Kot učni kraj je zagotovljen Lilienfeld na Nižjem Avstrijskem, kjer se bode podučevalo od 14. do 26. t. m. Od celovške posadke so že odrinili v Lilienfeld in sicer: od pešpolka št. 17 en častnik in 4 vojaki, od brambovskega pešpolka št. 4 dva častnika, en častniški namestnik in 14 mož. Ravnotako bode podučevano tudi primerno število moštva polkov garnizije Ljubljana in Gradec. Tako izučeno moštvo bode potem pri zimskih vajah ali v slučaju vojne po zimi v prvi vrsti odločeno za pozvedo-valne patrulje, ker se s snežnimi čevlji lahko hitreje giblje, bodisi po ravno zapadlem ali pa zamrznjenem snegu, kakor bi pa navadni pešec korakal.
—	2iv za mrtvega proglašen. Goriški listi so poročali, da jc č. g. Peter Božič, kurat v Brcznici umrl. Kakor se nam poroča Božič živi, ter se mu je zdravje na bolje bornilo.
Legar se jc pojavil v Brodu farc lcs-kovške. Oboleli so sedaj štirje, umrla jc 14 let stara Ncžika Piškur.
—	Izginil. Miuolega leta se je v Leskovcu kot trgovec nastanil Makso Temistokle iz Radeč. Minoli torek je iz Leskovca odšel — ni se vrnil in najbrže jo je popihal v Ameriko.
—	Velika skala se je utrgala za Savo ob poti proti Zagorju ne daleč od postaje pri tako imenovani cesarski kamri. Opazila sc jc tudi v ečja razpoka, tako da jc velika nevarnost da sc nc i>ripeti šc kaj hujšega. Sploh jc ta pot od Rcnkov-do Zagorja jako nevarna, posebno še radi tega, ker večkrat na katerih krajih les prožijo in mnogo'kamenja na pot spravijo, česar ne odstranijo. Zato sc poklicane oblasti tem potoni obveste, da vso stvar pregledajo in zaradi varnosti ljudi svojo dolžnost store. Enako jc tudi plaz potegnilo na okrajno cesto v Dolenjih Topah, kjer se tudi opazuje večja razpoka. Torej pozor!
—	Stekel pes se je priklatil v Št.. Ožbalt pri Trojanah, kjer je oklal več drugih psov in nazadnje se zarit v steljo, kjer je poginil. Žival je zgrešila na lovu v Šipku svojega gospodarja. Ljudje so ga skoraj mesec dni pazili, ko je taval ves zbegan v velikem snegu Lakota in žalost po gospodarju sta ga spravili v obup in besnost. Človeka menda ni nobenega popadel. — Razume sc, da so njegovi še živi bratci zdaj v strogem kontumacu v tem okraju.
—	Iz reške doline. Tri gledališčne predstave je priredil oddelek hrvatskih igralcev pod vodstvom M. Stojkoviča, bivšega člana zagrebškega gledišča, pretekli petek in naslednja dva dneva v hotelu »Ilirija« v Ilirski Bistrici. Gledališka družba je odpotovala v Trst gostovat. — Ustanovni shod čitalnice v Trnovem je bil v nedeljo popoldne, ker so se ločili Trnovčani od ilirsko-bistriške čitalnice. — Predsednikom krajnega šolskega sveta v Verbovem je izvoljen gosp. Logar, posestnik ravnotam; pri dolenje-zemonski šoli pa gosp. Rojic iz Gorenjega Zemona. - - Ponavljanje misijona obhaja ta ves teden trnovska župnija.
Drag pipec. Na novomašniški veselici v Št. Vidu nad Ljubljano se je prodal potom dražbe star pipec — kovan baje že v turških časih za 8 kron. Znesek sc odda v prid Gregorčičevemu spomeniku.
Zdravniki na Dunaju so povišali zdravniške honorarje za 50 odstotkov.
—	Shod na Kumu. Prihodnjo nedeljo bo prvi romarski shod sv. Neže na Kumu. Hribo-lazci ta dan ua Kuni.
Akcijsko družbo »Lokalna železnica Kranj-Tržič«, s sedežem na Dunaju, ustanove dr. Karol pl. Bom, Andrej Gassner in Karol Mally ter je ministrstvo ustanovitev te lokalne železnice že dovolilo.
—	Cudakinja. V Cervinjanu jc umrla gospa Ana Venier, katero so pokopali na njeno željo brez zvonjenja; na krsto in mrtvaški voz tudi niso smeli položiti vencev in trakov.
—	Sovražniki luči. Ravnateljstvo tržaške mestne plinarne je dalo prijaviti policiji, da neznani tatovi že več časa sem kradejo mrežice iz javnih svetilk.
Vesti iz Amerike. V Ely (Minil.) je ponesrečil v rudniku Štefan Lavrič. doma iz Rup pri Zatičini. — V Tovverju (Minn.) jc umrla Marija Slabe, doma iz Logatca. — V Clevelandu je ubil pri pretepu Urban Gra-dišar, doma iz Velikih Lašč, Franceta Sav-nika, doma iz Brežic na Štajerskem. — V Šparti (Minn.) jc umrl 251ctni Ivan Traven, cioina iz Vodic pri Kamniku. — V Hopkintonu (Ja\va) jc umrla Uršula Cesar, doma iz Kota pri Semiču. — V Jolietu je ponesrečil v jek-larni ISletni Feliks Legan. — Franc Šinkovec, doma iz Gotne vasi, o katerem se jc govorilo, da je mrtev, se je pojavil tc dni kot lastnik »nanorame« v Steeltonu. — V Calumetu je umrla oinožena Katarina Vranešič. — Istotam je Ivan Ovsenik tako nesrečno izpodrsnil, da si je zlomil nogo.
—	Nesreča. V petek je posestnik Alojzij Tomšič v Ponikvah vlačil s konjem iz gozda drva in ga je pri tem konj z ostro podkvijo v čelo tako udaril, da so se mu videli možgani. Prvo pomoč je dal Tomšiču zdravnik v Laščah, potem pa so ga prepeljali v deželno bolnišnico.
—	O umoru ali samoumoru v Beržanih
v bližini Št. Janža nam poroča k naši notici dne 9. t. m. očividec, da se je moral brezdvoj-beno na Kovačevo zakonsko dvojico izvršiti napad. Svojo hčer Marijo Kovač je našel njen oče Ignac Potočin mrtvo z glavo v vodi ležati v jarku. Celo je moralo biti presekano s sekiro, na desni strani glave je pa bila rana prizadeta po kakem topem orodju. Oče rajnice je takoj poklical ljudi, ki so našli kake 3 do 4 metre naprej ležati mrtvega moža Marije, gozdnega čuvaja Miho Kovača. Na zadnjem delu glaVe jc imel s topim orodjem (uho sekire?) zadano rano, pod levim očesom pa je imel rano vsekano najbrže s sekiro, ki se je ustavila na kosti, presekano je imel tudi levo roko pod pestjo, desno nogo je imel tudi zlomljeno. V sredo je bil rajni Miha Kovač s svojo ženo pri ženinih starših, on je klal prešiče, žena mu je pomagala. Prihodnjo nedeljo namreč se je mo-žila mlajša sestra rajnice Ana in se je zato klalo. Rajna se nista pri starših prav nič prepirala in sta se lepo razumela. Zvečer okolu pol desete ure sta pa odšla na svoj dom, kamor .iu pa več ni bilo. Sin rajnih 251etni Jernej in 201etna hči Marija sta mislila, ko ni bilo staršev v četrtek domov, da sta ostala na domu materinega očeta. V petek je šla hči Marija gledat k staremu očetu Potočinu, a ker sta odšla žc v sredo zvečer domov, so se vsi prestrašili in Potočin sam je šel takoj iskat zeta in hčer. Kje in kako ju je našel smo povedali že zgoraj. V nedeljo popoldne so pokopali rajnika in rajnico in sicer cerkveno. Oni jarek, v katerem so našli rajnika leži pod potjo. Po jako strmem bregu ju je moral zdrsati storilec v samotni jarek. Krvnih sledov ni bilo mogoče slediti, ker jc zapadel v petek dopoludne jako visok sneg, a Potočin je našel svojo hčer šele v petek popoldne ob 2. uri. Nc ve se, kdo je storil ta strašni zločin. Vse se je čudilo brezbrižnosti radeškega sodišča, ki ni poslalo komisije na lice mesta, kar bi sc moralo pač zgoditi v tem slučaju na vsak način, ko se jc celo dasi neopravičeno sodilo po nekaterih, da se je šlo za sanioumor, ki ga pa način ran izključuje. Po legi v jarku sc sodi, da jc moral biti Kovač prva žrtev in šele ko je ubil napadalec Kovača, je umoril šc njegovo ženo,
Štajerske nouice.
š Žalec. Zadnjo nedeljo, dne 13. januarja jc imel državni poslancc dr. Korošec dva shoda v Savinjski dolini; prcdpoldan v Pe-trovčah. popoldan pa v Žalcu samem. Govoril jc o hmeljski postavi iu o boju za otvoritev
mej tuji živini. V Petrovčah je bilo vse mirno, Ic pristaš liberalne stranke Fridrih je dekla-miral že v četrtič svoj iz »Slovenskega Gospodarja« sestavljeni govor, kateremu je še pridejal lep nauk, da slovenski uredniki iz krščanske ljubezni ne bi smeli nikogar napadati. G. Fiidrih že mora imeti kaj na vesti, da se tako boji časnikov! Malo bolj živahno se je obneslo zborovanje v Žalcu, katerega je priredilo tamošnje Kat, delavsko društvo. Žalski »Sokoli« prišli so pod vodstvom bivše-ga socialdemokrata, sedaj »narodnega« urednika Vekoslava Spindlerja iz Celja. Ko so »hmeljarji« jurist Lipold, »hmeljar« V. Spindler in »hmeljar« Ed. Kukec zahtevali besedo, se jim ni dovolila, ker niso društveniki, niti so bili povabljeni gosti. Le g. nadučitelju Petri-čeku se je dovolila beseda, da je popravil statistiko poljedelskega ministrstva o hmelju. Ako bi Petričekovo hmeljarsko društvo bilo res v pravih rokah, bi se to moralo že prej in ua drugem mestu zgoditi. Društvo ima, žal, slabo vodstvo, zato pa ni čuda, da ima tudi zelo malo simpatij, kakor se je g. Petriček sam pritoževal. »Sokoli« so z žvižganjem kazali svojo oliko. Druge nesreče ni bilo, čeprav so sc na ta shod pripravljali že cel teden ter v Žalcu od hiše do hiše proti shodu agitirali. Ha nimajo pri ljudstvu nobenega vpliva, je shod sijajno pokazal. Vodil je zborovanje zelo spretno g. Zupanec.
š Narodna nestrpnost nemškega profesorja. Pred par dnevi se je dogodilo na celjski gimnaziji nekaj naravnost nečuvenega. Nek slovenski dijak je imel pred seboj svojo učno knjigo, katero je zavil, da jo bolje zavaruje, v poseben papir ter napisal na zavitek: »Zgodovina.« Profesor zgodovine, g. Lex, zapazi slovenski napis na zavitku in ta edina slovenska beseda: »Zgodovina« ga tako razkači, da osor 110 in razburjeno skoči nad dijaka ter mu grozeče izjavi, da slovenski napis na zavitku knjige ni dovoljen. Dijak je pač mislil, da je to le takozvan slab dovtip, kajti svojo knjigo sme pač vsakdo označiti kakor mu drago in pride druzega dne z isto knjigo in z istim napisom zopet v šolo. Ko profesor Lex to vidi, se ni mogel več brzdati, plane nad ubozega dijaka ter mu kratko in malo prepove, da ne sme svoje knjige s slovensko besedo označiti, da mu to enkrat za vselej prepoveduje in da je vajen, da se njegovim poveljem vsakdo brezpogojno pokori. Dijak pa je moral zavitek s slovensko besedo: »Zgodovina« na mestu odstraniti. Ta dogodbica nam priča nad vse jasno, kak duh veje na c. kr. višji gimnaziji v Celju, kake ideje oživljajo in vodijo profesorje na tem zavodu in kako tu odgajajo in izobražujejo naše sinove.
š Dr. Poinmer se odtegne političnemu življenju ter se bo, kakor pišejo nemški listi, posvetil proučevanju narodne pesmi.
š. Daron Rokitansky se ie izjavil, da ne bo kandidiral._
Koroške novice.
k Shod na Koroškem. V nedeljo, dne 13. t. m. se je vršil javni shod slovenskega krščansko-socialnega delavskega društva v Podljubelu pri Borovljah na Koroškem. Govoril je Gostinčar iz Ljubljane o socialnem vprašanju in potrebi delavske organizacije. Shod je bil zelo dobro obiskan, zborovalci so pazno poslušali in od časa do časa navdušeno odobravali govor. Po shodu razgovarjali smo se zborovalci o raznih organizacijo zadevajočih stvareh. Shod je pokazal, da je na Koroškem dobro ljudstvo, željno pouka, dostopno nazorom. Brez dvojbe pa zašije koroškim Slovencem solnce boljših dni ob delu, ki se jc pričelo ondi.
k Velečastlti g. I. K. Zablatnik, župnik v Št. Iljtt ob Dravi, že dolga leta boleha in je zadnje dni zlasti radi starostne oslabelosti smrtnonevarno zbolel. Najhujše težave in bolečine mu povzroča nenavadno močan slizo-tok. G. župnik pastiruje v Št. Ilju že 35. leto. Priporoča se vsem v iskreno molitev, svoje duhovne brate pa prosi za prijazen memento.
k Vrbsko^jezero ie od 10. t. m. popolnoma zamrznjeno. Ze nekaj dni pred je pa tudi zamrznilo Osojsko jezero.
k Nagla smrt. 11. t. m. je v kavarni Zibert v Celovcu nenadoma umrl zasebnik in hišni posestnik Anton Magomcčnik, ravno ko ie igral šah. Mož je pri igri naenkrat zakričal ter se je nato naslonil na stol. Navzoči so mislili, ua mu je slabo prišlo, ter so takoj v hiši biva-jočega zdravnika dr. Herbsta poklicali, kateri pa ni mogel drugega storiti, kakor da je kon-štatiral že nastopivšo smrt vsled otrpnenja srea. Umrli, star 69 let, je bil soustanovitelj celovške požarne hrambe in ud več društev.
k Strokovni kurz za sobne in dekoracij-ske slikarje bode otvorjen v Celovcu od 15. prosinca do 15. svečana. V kurzu bosta pod-učevala slikarska mojstra F. Mikschbvski in 11. Schnackenberg iz Gradca.
k Dobrodelni dar. Društvu za oskrbo slepcev na Koroškem je darovala gospica Marija Davanzo-Krismann iz Podkloštra 10.000 kron._
SiovensKo gledališče
Velečislani gospod urednik! Brez dovoljenja »Slov. Naroda« drznil sem se napisati sledeče vrste v nadi, da jih Vi tudi natisnete brez enakega dovoljenja. Takrat se jc šlo namreč za Moliera. »Narod« me jc nahrulil in naravnost odrekel, da tudi poznam neka.i literature. Glede tega sc ž njim, ki izza skritega vogla psuje in ue zna biti nikjer drugačen kot oseben, ne bodem prerekal. Koliko pa Poznam literature, o tem bom pač Ic sam o sebi sodil. »Narodovo« dvanajstkrajcarsko »Reclamovo« ali 15krajcarsko Hcndlnovo učenost sem že zdavna prebavil. Rečeni lc šc toliko, da sem se in se bodem pečal z lite-
raturo tudi še nadalje in da jo danes — upam — vsaj toliko poznani, kot nekdanji »univerzitetni docent« ali pa kak »bolgarski psevdo-profesor«. Kar pa se Moliera tiče, ostanem pri tem, da je za nas njegovo delo »Gizdavki« uLes Precieuses ridicules«) brez pomena in brez vrednosti in je tudi menda najslabše, kar je kdaj spisal. Sicer pa — Bog ž njim in njegovim »Tartufom«. Pri vsem tem mi je neum-ljivo le to, čemu se zadira cenjeni anonimni poznanec v »Slovenčeva« gledališka poročila, ker se baš prejšnja leta ni mogel »Narod« po sebno s svojim postavljati. Sicer pa »Sc'.»vamm driiber!«
Glede sobotne predstave izrazim se bolj na kratko. Veseloigra »Na letovišču« znanega,, (upam vsaj!) češkega dramatiškega pisatelja Štolbe je ena izmed onih iger, ki ne povedo prav ničesar novega, zabavajo pa vendarle. Prvi akt je sicer strašno dolgočasen, ostala dva boljša. Poleg dobrih dovtipov je tudi nekaj slabih, katere naši cenjeni igralci z napačnimi pointami šo poslabšajo. Naštudirana ni bila i^ra najbolje, tako dai se je zdelo, da ie prezgodaj vržena na oder. Prvi akt je »držala« le gospa Danilova s svojo istinito temperamentno igro. Druga dva akta sta bila mnogo boliša. Za splošni uspeli, kolikor ga je igra dosegla, ima mnogo zasluge g. Verovšek. ki je poštnega. svetnika Radeja igral z drastično živahnostjo. Posebno izboren pa je bil zopet g. Boleška, ki je moža brez volje in moči, stoječega pod vplivom svoje hude boljše polovice, igral z njemu lastno vervo tako. da boljše ni mogel. Znal si je nadeti karakteristično masko, a kar je glavno, ostai je vse-skoz dosleden.
Izborili so bili prizori ob nastonih gospe Taborske, zlasti v dialogih z dr. Mrakom, ki ga je prav dobro pogodil g. Nučič. Mirni značaj profesorja Hostnika je prišel v spretnih rokah gospoda Taborskega do popolne veljave.
Da jc bila dobra tudi gdč. Noskova, tega ni treba posebej povdarjati. ...............
Igra je lokalizirana, ne morem pa trditi, da v vsakem oziru srečno. — Ce se bo še ponovila, je prav, če ne — pa tudi! Občinstva pri premijeri ni bilo ravno preveč. F. k'..
Milanske norice-
lj Opozarjamo na današnje javno predavanje, ki se prične točno ob pol osmih zvečer v dvorani »Slovenske krščansko-soc. zveze«.
lj Leonova družba. V četrtek, dne 17. t. m. bo predaval prof. dr. Iv. Janežič o socialnih načelih pri skrbi za izseljence. Loka! ■ Mala dvorana »Uniona«. Začetek ob pol 8. uri zvečer.
lj Č. g. Anton Medved, pesnik in kaplan na Breznici, se je za nekaj tednov podal v Leoni-num, vtrdit si svoje slabo zdravje. Upa se, da, ko ga bodo zdravniki dalje časa opazovali, mu bodo tudi mogli uspešno pomagati. Dal Bog, da se vresniči to upanje!
lj Ljudsko učiteljsko društvo bo imelo jutri ob 8. uri zvečer v restavraciji hotela »Južni kolodvor« svoje zborovanje. Na dnevnem redu jc poročilo g. prof. J. Bezjaka o »Kernovi teoriji in nje pomenu za stavkovo analizo.« K obilni udeležbi vabi člane in prijatelje društva odbor.
lj Dr. Karol Bleivveis je baje vložil prošnjo za umirovljenje kot vodja> deželne bolnišnice.
lj Poročil se je Anton Kurnik. nadspre-vodnik Južne železnice, z trgovko Marijo Habjan.
lj Velika zabava v hotelu »Union«. Podporno društvo delavcev in delavk c. kr. tobačne tovarne v Ljubljani vabi k plesnemu venčku, ki se vrši v soboto, 19. januarja 1907 v veliki dvorani hotela »Union«. Sodeluje godba c. kr. 27. pešpolka kralj Belgijcev. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za neude
1 krono, za ude 50 vin. Cisti dobiček je namenjen bolniškemu podpornemu zakladu. Ta zabava je priznano najboljša vsakoletna predpustna zabava v Ljubljani, zato je pričakovati obilne udeležbe.
lj Ljubljanska društvena godba priredi jutri v vinski kleti hotela »Union« društveni koncert. Začetek ob po! osmih zvečer. Člani prosti, nečlani plačajo -10 h.
lj Železniški uradniki. Dne 20. t. m. ob 5. uri .popoldne se vrši v dvorani hotela »Južni kolodvor« redni občni zbor ljubljanske skupine avstrijskega društva železniških uradnikov z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo zapisnikarja in blagajnika. 3. Volitve. 4. Raznoterosti. — Po občnem zboru prirede ljubljanski člani svojim tovarišem iz proge družinski večer, pri katerem sodeluje ljubljanski sekstet. Po članih vpeljani gostje dobro došli!
lj Iz pisarne slovenskega gledališča. Nocoj (nepar) sc ponovi glasom kritike izborno uspela Štolbova veseloigra »Na letovišču«. -
V peter (par) se vprizori prvič na slovenskem cdru Donizettijeva tragična opera »Lticia di Lammcrmoor«.
lj Vabila za plesni venček pevskega zbora »Glasbene Matice«, ki se vrši v soboto, dne 19. t. m. v »Narodnem domu«, so sc pričela razpošiljati danes. Odbor najuliudncjc prosi vse one, ki bi po pomoti ne dobili vabila, da bi to blagohotno oprostili in bi za isto blagovolili vprašati v pisarni »Glasbene Matice« ali pa v trafiki gospe Cešarkove, kjer se dobe tudi vstopnice od 17. t. m. daJje. Zanimanje za ta plesni venček jc žc sedaj veliko. Ti plesni venčki so na glasu, da so zelo dobro obiskan' in da je zabava na njih neprisiljena in animirana. Pevski zbor »Glasbene Matice« pač zasluži s toliko požrtvovalnostjo za koncert"-, da se podpira tudi pri tej zabavni prireditvi.
lj Neroden voznik. Ko se je pelial v petek dopoldne zastopnik mengiške pivovarne gospod Anton Mauer po Karolinški zemlji, mu je pripeljal nasproti 191etni posestnikov sin Jožef Jere iz Iške vasi, kateri se ni hotel prvemu umakniti in sta vozova zadela skupaj tako, da se je Maurerjevemu vozu zlomila ost in ima vsled tega 50 K škode.
lj Tatvina. Učiteljici, gdč. Amaliji Poljan-čevi, je bila dne 9. t. m. ukradena s hodnika hiše na Dunajski cesti št. 4 modra zimska bluza, vredna 10 K. Osumljenka je znana.
lj Ni imel sreče. Včeraj je dobila mestna policija brzojavno obvestilo iz Reke, da ima Ivan Kraje, rojen leta 1881 v Bogoviču na Hrvaškem, ki je sedaj v službi pri izseljevalni agenturi Zvvilchcnbartovi v Baslu, pripravljenih več ljudi, katere misli poslati proti plačilu navedeni agenturi. Ko se je Kraje pripeljal v Ljubljano in izstopil iz kupeja, ga je na kolodvoru službujoči stražnik aretoval.
lj Tatvina. Včeraj popoldne je bilo kuharici Jožefi Fronkovi na Dunajski cesti št. 14 ukradenih iz zaklenjenega kovčega 10 kron in 50 h. V kovčegu je bil tudi bankovec za 50 K, katerega je pa tat popustil. Policija je osumljenko aretovala.
lj Na oklicih so: Franc Ambrož, strojevodja, z gospodično Alojzijo Pohl; Matej Ho-lik, bančni uradnik v Zagrebu z gospodično Marijo Puhar, komptoaristinjo v Zadružni tiskarni; dr. Ludovik Šimek, vladni praktikant z gospodično Marijo Walter z Dunaja; Jožef Fabinc, sprevodnik z gospodično Antonijo Kre-velj; Matija Cernivc, sluga pri dr. Praunseisu z gospodično Rozalijo Hirschman z Doba; Janez Pust, mestni policijski stražnik z gospodično Jtilijano Korošic.
lj Iz telovadnice. Vsled naklonjenosti upravnega sveta delniške stavbinske družbe »Union« zlasti pa njenega načelnika gospoda dr. V Gregoriča je dobila telovadnica »Slov. kršč. soc. zveze« še nekaj novega orodja, tako da ima telovadnica sedaj vse najpotrebnejše orodje: 1 drog, 1 konja, 1 kozo, plezala, bradljo, ročke, kije, palice, kroge, viseči drog, pripravo za skok in k temu orodju potrebne utenzilije. Tudi telovadni odsek Blaž Potočnikove čitalnice v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer so se dosedaj telovadile samo proste in redovne vaje, si ie pričel že nabavljati orodje.
Ii Umrli so: Marija Lavrič, delavčeva žena, 65 let. — Ivan Bajuk, delavec, 63 let, Ra-deckega cesta 11. — Josip Maierle, delavec, 63 let. — Leopold Peterlin, mizarjev sin, 1 leto, Hranilniška cesta 7. — Karol Ermacora, posestnik, 38 let. — Jakob Zganjar, delavec, 49 let. — Gašper Šmalz, gostač, 58 let. — Josip Kenda, delavec, 54 let. — Marija Jarc, gostija, 83 let, Radcckega cesta 11. — Ivan Svol.i-šak, tkalec, 79 let, Radeckega cesta II. Rudolf Karlič, pekov sin, 5inpol mesecev. — Valentin Juhart, usnjarski pomočnik, 40 let. — Josip Kokalj, mizar, 45 let, sv. Petra cesta. — Lovrenc Benedičič, delavec, 56 let, Radeckega cesta 11. — Gustav Coriani, cerkovnikov sin, 7 let, Marije Terezije cesta 9. — Silesija To-minc, odvetniškega uradnika hči, 7 mesecev, Rožne ulice. — Marija Jereb, branjevka, 71 let. Krojaške ulice 4. — Josip Zvan, posestnik, 37 let. — Jožefa Utnnik, žicarjeva hči, 10 mesecev, Zaloška cesta 13. — Cieorgina Cernivc, uradnikova žena, 30 let, Radeckega cesta 2. — Stanko Gomilar, delavčev sin, 6 let, Hranilniška cesta 13. — Adolf Sitar, črevljarjev sin, 2 leti, Dunajska cesta 47. — Marija Šelo-vin, delavka, 64 let, Radeckega cesta 11. — Ivan Perne, posestnikov sin, 4 leta je potoma v bolnico umrl vsled opeklin. — Josip Zurbi, črevljarjev sin, 9 let. Opekarska cesta 8.
Gospodarstvo.
g Poučni tečaj »Zadružne zveze« se ie danes v Ljubljani pričel. Navzočih jc okolu 40 udeležencev, in sicer iz Kranjske, Goriške, Štajerske in Dalmacije. Danes je predaval g. Rožman o splošnih zadevah zadrug. Razvila se je zanimava debata. Jutri se prične pouk o strogem knjigovodstvu, nakar sledi predavanje o zadružnem zakonu, zaklučevanje računov. V petek bo skupni ogled vzornega gospodarstva v »Marijanišču«, v soboto se pa poučni tečaj zaključi.
Razne stvari.
Od dela izključili so v Berolinu v 2600 delavnicah 13.000 delavcev. Število sc še nai-brže pomnoži, ker bodo izključili najbrže še strugarje, podobarje in delavce pri strojih, ki so vsi člani »Zveze lesnih delavcev«. Pred dvemi leti so izključili v 2000 delavnicah Ic 8000 delavcev.
Sodnik Lynch v Ameriki ua delu. V Charles City so po službi božji državljani in državljanke udrli po cerkvenem govoru v ječo, kjer je bil zaprt James Cnllen zaradi suma, da ie umoril svojo soprogo in sina. Množica jc odvedla Cullena v predmestni voz in ga prisilila, da jc prosil kleče odpuščanja. Nato so ga obesili na mostov steber in ko je bil mrtev, so ga skupno pokopali. Nekaj oseb so zaprli.
Stradalna stavka jetnikov v odeškili zaporih. Na ravnatelja odeške ječe je vposlalo 360 političnih jetnikov prošnjo za zboljšanje hrane. Ker je ravnatelj odklonil prošnjo, so pričeli jetniki s stradanjem.. Hrano so strad.il-cem zboljšali, ko so v bolnišnico odvedli nekega jetnika v popolnoma brezupnem stanju.
Napad z revolverjem in samoumor. De-lavcc Rudolf Ottinger, 24 let star, jc streljal 13. t. m. na raznašalca mleka, 241ctucga Pol-zerja, in ga nevarno ranil. Ottinger je streljal n;\to v desno sence in sc usmrtil. Ker Polzer izjavlja, da Ottingerja ne pozna, jc napadalec najbrže zamenjal Polzerja s kako drugo osebo.
Pogrešajo na Dunajn od sobote iSletnega učenca IV. razreda dunajske akademične gim-
nazije Adolfa pl. Bernda, sinu veleindustriica inženirja Maksa pl. Bernda. Popolnoma neznano je, kani je izgini! mladi Bernd.
Slepar kot »kralj«. V tievesu na Ogrskem so prijeli nekega Adolfa Hulhaneka, ki potuje po deželi ter sc je mažarskim kmetom izdajal za »kralja«, češ, da potuje preoblečen, ker hoče spoznati razmere. Slepar je vedno naprosil ljudi, naj mu posodijo nekaj denarja, češ, da jim bo prosojilo z davki vred v kratkem vrnil. Na ta način si je napravil znatno vsoto.
Goljufija s konjskim repom. Lastnik večje tolpe tigrov je prodal neki hamburški tvrdki ponija, katerega rep je vse občudovalo. V Hamburgu so pa dognali, da ie bil rep prilepljen. Prodajalca so zato tožili in sodišče je za-rubilo prejšnjemu lastniku, nekemu Američanu vseh 16 tigrov.
Telefonska in brzojavna poročila.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 15. januarja. Vlada je danes predložila že včeraj obljubljeno predlogo za izboljšanje položaja profesorjem.
ZBOLJŠANJE POLOŽAJA PROFESORJEM.
Dunaj, 15. januarja. Profesorji na ba-biških šolah pridejo v 7. činovni razred. Državni uradniki dobijo poleg doklade letno plačo 3600 K s štirimi aktivitetnimi dokladaini po 600 K. Pri državnih srednješolskih profesorjih se zvišata prvi dve kvinkvenalni dokla. d| za 100, tri naslednje pa za 200 K. Za odmero kvinkvenalnih doklad se vračuna profesorjem suplentska in asistentska službena doba do maksimuma osmih let. Definitivni učitelji telovadbe na srednjih šolah in učiteljiščih zamo-rejo, ko dosežejo tri kvinkvenalne doklade, priti v deveti, ko dobijo peto kvinkvenalno doklado, v osmi činovni razred.
Enake določbe veljajo za učiteljice na vadnicah. Službena doba za učitelje telovadbe .ia znižana na 30 let. Vadniški učitelji dobe šest kvinkvenalnih doklad po 100 K. Pri učiteljskem osobju na državnih obrtniških šolah se tudi zboljšajo razmere. Postava stopi v veljavo meseca aprila 1907. — Zbornica razpravlja predlogo o imuniteti.
KRIZA V PREDSEDSTVU OGRSKE DRŽAVNE ZBORNICE.
Budimpešta, 15. januarja. Danes je poslanec vseučlliški profesor Kmety govoril k točki o naobrazbi ter je hotel govoriti tudi o gledaliških zadevah. Predsednik Justh tega ni pustil, češ, da ta točka spada v referat ministra notranjih zadev. Govornik je apeliral na zbornico, ki je z večino hotela, naj Kmety govori. Predsednik Justh je takoj izjavil, da zbornica ni sklepčna ter je prekinil sejo za pol ure. Justh je razburjen zapustil predsedniško mesto ter je šel k podpredsedniku Rakovske-mu, katerega je prosil, naj predseduje. Justh se je podal k neodvisni stranki, kateri je izjavil, da izvaja konsekvence in da kot predsednik odstopa. Ob 1. uri popoldne je Justh svoj sklepa javil ministrskemu predsedniku.
OGRSKA NEODVISNA STRANKA ZA PO-LONVJA.
Budimpešta, 15. januarja. Neodvisna stranka je imela pod predsedstvom Košuta zborovanje ter je obsodila napade na Polo-nyja.
PROTI MAZAROM.
Reka, 15. januarja. Na plesu v tukajšnjem gledališču je bila proti Ogrorn sovražna demonstracija. Demonstrantje so hoteli preprečiti neki mažarski ples. Policija ie posegla vmes.
VSLED LJUBOSUMNOSTI.
Trst, 15. januarja. Strojevodja pri Lloy-du, Gerhart Verzegnassi je iz ljubosumnosti ranil svojo ženo Karmelo. Ustrelil je trikrat iz samokresa nanjo, pa ji ni prizadel ravno zelo nevarnih poškodb.
RAZPOROKA LEOPOLDA \VOLFLINCiA.
C u r i h , 15. januarja. Leopold WolfHng je poveril najodličnejšemu tukajšnjemu odvetniku proučevanje, ako more po ločitvi od svoje žene zopet postati nadvojvoda. Vloge za ločitev zakona sta vložila oba: Wolfling in njegova žena. Razporoka bo v Gerifu.
ZBOROVANJE FRANCOSKIH ŠKOFOV.
Pariz, 15. januarja. Od 85 francoskih škofov se bo udeležilo današnjega zborovanja 78 škofov, ostali so opravičili svojo neudeležbo z boleznijo. Sveti oče želi, da bi premožnejši škofie pomagali revnejšim škofijam in da se sestavi permanentni odbor, ki bi glede denarnih zadev in glede denarnih pošiljatev iz tujine bil v vedni zvezi z Vatikanom.
LIBERALNE LAŽI.
R i in , 15. januarja. Vesti nekaterih listov. da je francoska vlada našla med zaplenjenimi listinami papeževega nuncija v Parizu koinpromitujoča pisma, so deloma pretirane, deloma docela izmišljene, z namenom, da opravičijo nasilno postopanje vlade proti papeževemu zastopniku.
COMBESOVA IZJAVA.
Rim, 15. januarja. Oficiialno glasilo svete stolice »Osservatore Romano« se bavi z izvajanji Combesa v »N. Fr. Presse« od 13. t. m. ter vpraša Combesa, kako je v svojem prvem članku, objavljenem v »Pressi« nekako pred tremi tedni, mogel čuditi sc, zakaj cerkev odklanja nekatere vladne določbe, ko iih vendar v svojem drugem članku označuje za ne-vsprelemljlve in krivične.
Zahtevajte „S'ovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte,.Slovenca" na koioavorihi
W%WT I EVIfl^lf s nDI I4D«I ZDRUŽENIH PIVOVAREH ŽALEC hn LAS«
UEiL.PI 191%JI UllUi-Dfl TRG v Ljubljani, telci. št 163. =
-= izborno pivo v sodcih in steklenicah. =
-	Zalog« « S p o d ■ j i 8 i • k i, tolof ona štov. 187. ———
Avgust Nadilo, tajnik in blagajn k okrajne hranilnice in posojilnice v Škotji Loki naznanja v svojem in v imenu svojih hčera Ljudmile in Anice pretresljivo vest, da je niega preljub-ljena soproga, oziroma mati gospa
Al Marija Nalilo Vernik
danes ob 6'/«• url zjutraj, v 30. letu svoje starosti, previdena s svetotajstvi za umirajoče, po kratkem a mučnem trpljenju, mirno v Gospodu zaspala.
Pi grtb bo iutri ob 3. uri popoldne na tukajšnjem pokopališču.
Predrago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
V Škofji Loki, 15. jan. 1907.
Potrtim srcem naznanim vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes zjutraj ob 4. uri previden s sv. zakramenti čast. gospod
Ignacij Koren,
kurat na Velikem Ubeljskem v župniji Hrenovice
v 68. letu svoje dobe, po dolgotrajni bolejni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši dce 16. jan. t. 1. na Velikem Ubeljskem ob 10. uri dopoludne.
Pokojnika priporočam v pobožen spomin.
Na Vel. Ubeljskem, 14. jan. 1907.
Ivan Zupan,
105	župnik.
Išče se pošten in trezen
konjski hlapec.
Plača dobra. Nastop takoj. Ponudbe na Matija Dolničar, Šmartno p. Ljubljana.	107 t 1
Malo stanovanje
se išče, z eno ali dvema sobama, s pritiklmami za dva zakonska brez otrok, v Ljub jani ali pa na deželi blizu železniške postaje in poceni. — Ponudbe na: Blagomir Zamik, Ljubljana, poste restante glavna pošta.	103 2 1
\	„M\er'
\ , , ,
Ivan Jax in sin
Dunajska cesta 17, Ljubljana.
Kolesa
Diirkopp, Sty
Šivalni stroji
84 2
iz prvih tovarn Avstrije: Diirkopp, Styria (Pucb), Waffenrad.
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno.
^tt^ž Adlerjevi pisalni stroji.
Ceniki zastonj in franko.
Največji vspeh nove dobe !
je sloviti
>0V
Otto Fettich=Frankheim
Gospodski in damski frizer
: : : Kongresni trg 19 : : z
Damski salon za pranje las; z najnovejšim „zrakosušilnimH aparatom
v 8. minutah osušeni lasje.
Priporoča se nadalje v friziranje po najnovejših dunajskih in francoskih modah za plese, gledališča, koncerte in svatbe.	2949 6—4
■ Historiene fri&upe. ==
Ic;)ost režba tudi V hišo.
Veliki izbor damskih kakor tudi gospodarskih toaletnih potrebščin.
Parfumerija in mila iz prvih tovarn.
Izdelovanje vseh kakoršnihkoli lasnih del
Vpisana varstvena znamka.
Da snežno belo in popolno brez duha
perilo in izredno varuje piatenino. Urez mila, sode ali drugih pridatki.v se rabi prav po navodilu. Pristen samo v izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko.	j 218 10—12 250 gramov-zavoj po IBvin. 500 „ „ „ 30 „ 1 k9 u ii 56 „ Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek in preti z njo nevarnost, da se po-kva* i perilo.
Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s kolonialnim blagom, lekarnah in trgovinah z milom.
Na debelo pri L. Minlosu no Dunaju, I. Molkerbostei 3.
1' 4 2—1
v sredi mesta se takoj odda. — Vpraša naj se pri zalogi Goeškega piva v Šiški.
KomMsti
zmožnega slovenskega in nemškega jezika, ki bi bil vporaben tudi kot potnik, sprejme takoj neka pivovarna. — Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo tega lista.	ios 3-1
Sprejme se za kleparsko obrt
učenec ^^fjf
poštenih starišev in en
f pomočnik.
Več pove Karol Neumann, Je' senice, Gorenjsko	106 5-1

SPI? Ek flSV
Fr. P. Zajec
optični zavod
Ljubljana, Stari trs St.26
priporoča čast. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo optičnih izdelkov, kot vsake vrste očala, ščipalnike, toplomere, zrakomere. daljnoglede, kompase, vremenske hišice, vage vodorav-nosti, vage za v ino, žganje, mleko itd
•c-—.....3
Vsa zunanja naročila
odpošiljam z obratno pošto.
Popravila
očal, barometrov itd. se izvrše najbolje in ceno.
Prosim, zahtevajte novi ilustrovani cenik, katerega pošiljam franko.
Očala in ščipalci
se napravljajo po zdravniškem receptu. 2919 5-3
Obrnite se na domačo tvrdko, kjer boste postrežem z dobrim blagom.
Podružnica v Spljetu.



m
5

r t
•«sw» -O'
lina ,

l\ | -1: Q)
•^v J —
L
Podružnica v Celovcu.
Rezervni fond K 200.000.
Delniška glavnica K 2.000.000
prodaja k žrebanju dne 15. januarja 1907 promesse
**#**« Samlskih srečk po K 15. Glavni dobitek K 84.000. ******
Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po 41/?.	53 4