m M 6 VELIKI INTERVJU NINA MAV HROVAT, DOBITNICA SREBRNEGA OBČINSKEGA PRIZNANJA, SOAVTORICA LAHKONOČNIC 35 ŠPORT ANDREJ HAUPTMAN, SELEKTOR SLOVENSKE KOLESARSKE REPREZENTANCE SLAMNIK OBČINA DOMŽALE glasilo občine domzale 28. avgust 2020 | letnik lx | številka 8 | izdaja kulturni dom franca bernika domZale | cena 1,09 eur www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html Huda ura nad Domžalami V sredo, 29. julija 2020, nekaj po 21. uri zvečer se je nad občino Domžale razbesnelo močno neurje z debelo točo, ki je uničila več sto streh številnih objektov in poškodovala veliko vozil, prav tako je močan veter odkrival strehe, meteorna voda pa je zalila več objektov. Regijski center za obveščanje je na večer ujme prejel kar neverjetnih 851 klicev na pomoč, saj je zaradi poškodovanih streh in močnega naliva voda zalivala objekte. Že v času neurja so bile aktivirane vse gasilske enote iz Gasilske zveze Domžale, na pomoč pa so priskočili tudi gasilci PGD Mengeš, PGD Loka pri Mengšu, PGD Trojane, PGD Lukovica in PGD Krašnja. Zaradi posledic neurja je bil še isto noč aktiviran ožji štab Civilne zaščite Občine Domžale, ki je v nadaljevanju koordiniral delo na terenu. Razsežnost posledic neurja s točo, ki je ne pomnijo najstarejši prebivalci Domžal, se je kazala iz minute v minuto že v času neurja. Naslednje jutro je kljub sončnim žarkom, ki so napovedovali lep dan, ostal grenak priokus pri več sto občankah in občanih, ki so v nekaj minutah dobesedno ostali brez strehe nad glavo. Najhuje je neurje s točo prizadelo vzhodni del Domžal, Vir, Rodico in Zabor-št. Občinski štab CZ Občine Domžale je v zgodnjih jutranjih urah nadaljeval z delom, ko so tudi začeli z ogledi posledic neurja, na podlagi česar so pripravili načrt za najnujnejšo po- moč. Prav tako so začeli tudi s sanacijo javne infrastrukture (ceste, makadamska cestišča, bankine, nanosi peska, čiščenje vejevja v vodotokih, po-nikovalnic, javnih parkov, rekreacijske osi ipd.). Do sobote popoldan, 1. avgusta, je potekala sanacija objektov, v tem času pa so pomagali gasilci in drugi pripadniki sistema zaščite in reševanja v občini Domžale, na pomoč pa so priskočili tudi gasilci iz Regije Ljubljana III. in gasilci iz občine Tolmin in Medvod. Skupaj je bilo v treh dneh v intervencijo vključenih 1200 posameznikov, ki so pred nadaljnjo možno škodo zaščitili kar 601 objekt. Poškodovanih objektov pa je bilo še veliko več, saj so se nekateri občani organizirali sami ter s pomočjo sosedov, prijateljev in pa tudi krovcev sanirali poškodovane strehe. > 8 Pozor, šolarji prihajajo! Novo šolsko leto prinaša nove izzive tudi v prometni varnosti. Letos smo veliko govorili o varnosti, predvsem v smislu zdravja. Marsikatere vsebine so bile postavljene na drugi tir zaradi vsem znanih sprememb, ki so bile vnesene v naše življenje. A v začetku septembra se začne nova pot za številne malčke, pa tudi njihove s tarše. Ne le, da so leto starejši, pač pa nekateri prvič vstopajo v šolo oziroma napredujejo v višje razrede, s čimer pa prevzemajo tudi vse več odgovornosti nase. > 23 ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 25. septembra 2020. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 10. septembra 2020, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com D DUDE - center za svetovne jezike Breznikova ul. 15 1230 Domžale VPISI V JEZIKOVNE TECAJE ZA OTROKE IN ODRASLE tel.: 01 / 721 69 13 GSM: 041 / 317 444 dude@dude.si www.dude.si AKTUALNO KULTURA AKTUALNO Peter Putz, direktor Količevo Kartona Tovarna Papirnica Količevo, zdaj Količevo Karton letos obeležuje 100-le-tnico delovanja. Tovarno je leta 1920 ustanovil Franc Bonač, od leta 1998 pa deluje v sklopu mednarodnega koncerna sedmih tovarn, ki jih vodi avstrijsko družinsko podjetje Mayr--Melnhof, ki je največjei proizvajalca premaznih vračljivih kartonov na svetu, z naraščajočo vlogo v segmentu recikliranih linerjev in kartona iz svežih vlaken. Ves čas delovanja tovarne imajo v njej pomembno vlogo tudi zaposleni. > 24 Andreja Polanec, zborovodkinja Za pevkami Pevskega zbora Stane Habe Domžale so štiri desetletja prepevanja, s katerimi so si in si še lepšajo jesen življenja. Štiridesetletno obdobje sta z vodenjem pevskega zbora zaznamovala Stane Habe in Marika Haler. Marika se je letos kot pevovod-kinja od zbora poslovila in se posvetila drugim projektom. To leto je zbor prav na pobudo Marike in tudi prof. Tomaža Habeta prevzela Andreja Po-lanec, živahna gospa, ki ji v pogovoru o glasbi, petju, uspehih njenih učencev, zborov, posebej žarijo oči. > 28 Lokalna akcijska skupina Za mesto in vas Predstavljamo vam LAS, ki deluje na območju občin Domžale, Komenda, Medvode, Mengeš, Trzin in Vodice. Njen namen je omogočiti prebivalcem ter javnim, zasebnim in nevladnim organizacijam, da pridobijo finančna sredstva za projekte po svoji meri. Projekti morajo biti namenjeni izboljšanju življenja občanov na enem od štirih področij: ustvarjanje delovnih mest, razvoj osnovnih storitev, varstvo okolja in ohranjanje narave ali spodbujanje vključenosti mladih, žensk in drugih ranljivih skupin. ► 25 >1 ZAPLEŠI Z NAMI V IMPULZU J IMPULZ DANCE STUDIO LJUBLJANSKA 71 1230 DOMŽALE 041991663 PRIČNEM01.9.2020 PRIDRUŽI SETUDITI! HIP HOP, JAZZ, DISCO, BREAK DANCE, PLESI ZA PREDŠOLSKE OTROKE, PLESI V PARU, SOLO LATINO, PLESI ZA ODRASLE, INDIVIDUALNE URE, POROČNI PLESI... ZA VSE GENERACIJE 0015.9.202025% POPUST OB VPISU 2 I slamnik ŠTEVILKA 8 | AVGUST 2020 | LETNIK LX AKTUALNO slamnik@kd-domzale.si POSLANICA ZUPANA OB PRVEM ŠOLSKEM DNEVU Dobrodošli prvošolčki in ponovno pozdravljeni šolarji! Vsako leto se razveselim dneva, ko v šolske klopi skupaj s podžupanjo in podžupanoma Občine Domžale pospremim novo generacijo prvošolč-kov. Letos našega obiska žal ne bo, vendar sem prepričan, da bomo tekom leta vse nadoknadili. Domžalska občina združuje šest osnovnih šol, dve podružnici in eno dislocirano enoto v Jaršah. Tako kot vsa leta doslej smo tudi letos poskrbeli, da se boste šolarji v svojih šolah počutili kar se da prijetno in varno, zato smo tudi letos investirali v posodobitve objektov. Med poletjem smo razširili jedilnico na OŠ Domžale, začenjamo s širitvijo jedilnice na OŠ Rodica, na OŠ Preserje pri Radomljah smo prenovili streho objekta in v POŠ Ihan preuredili dve učilnici in avlo. Zavedam se, da ste mladi naša prihodnost, in želim si, da bi se v vaših šolah dobro počutili ter jih z veseljem obiskovali. Veseli me, da je število prvošolčkov vsako leto zelo visoko. Letos vas prvič v šole vstopa kar 462. Dobrodošli! Upam in želim vam, da se boste počutili prijetno ter se veliko novega naučili - pa ne le snovi in drugih znanj, temveč tudi praktičnih življenjskih veščin sodelovanja, dela v skupinah in spoštovanja drug do drugega. Vsako leto vam znova zaželim, naj bo vaša pot v šolo varna. Bodite previdni v prometu, na vašo pot v šolo in domov pa bomo posebej pozorni vsi, tako starši kot vo- zniki. Prepričan sem, da boste na poti opazili tudi novosti v naši občini, kot je na primer nov Most srčnih ljudi pod Šumberkom, nove ceste in pločniki ter urejeni parki in igrala. Ne le varna, vaša pot v šole naj bo predvsem prijetna in vam v veselje. Vsem želim prijeten, varen in uspešen začetek novega šolskega leta. Prvošolčkom, ki šolska vrata odpirajo prvič, pa želim prijeten uvod v novo poglavje njihovega življenja. Občina Domžale na prvi šolski dan vsem domžalskim prvošol-cem poklanja majhno pozornost -nahrbtnik, prvošolsko rutko in knjigo z naslovom Hrošček Simon širi zadovoljstvo. Spoštovane ravnateljice in ravnatelji, učiteljice in učitelji, strokovne delavke in delavci! Preteklo šolsko leto ste bili postavljeni pred velik izziv, vendar ste ga uspešno prestali in dokazali svojo prilagodljivost, sposobnost sodelovanja in izjemno strokovnost, za katero si zaslužite veliko spoštovanje. Nobenega dvoma ni, da ste kos vsem izzivom, želim pa vam, da bo le-teh čim manj in bomo lahko spet vzpostavili nazaj rutino. Naj bo vaše delo pospremljeno z veliko lepimi trenutki, zabavnimi uricami, vedo-željnimi vprašanji učencev in nasploh, naj vam bo prijetno z učenci deliti svoje znanje in izkušnje. Pred nami je prvi šolski dan. Toni Dragar, župan Spomin na obisk prvošolcev iz preteklega leta je še zelo živ. Spomin na Radomeljsko četo in vstajo Vstaja na Domžalskem se je začela 27. julija 1941, ko je bila ustanovljena Radomeljska četa, ki je bila ena prvih slovenskih partizanskih enot. Zato krajevna organizacija ZZB za vrednote NOB Radomlje in ZZB za vrednote NOB občine Domžale vsako leto pripravita slovesnost v Križ-karjevih smrekcah na desnem bregu Kamniške Bistrice v Preserjah. Tam so se ponoči zbrali domoljubi in odšli v prve bojne akcije. V nagovorih in s kulturnim programom se vsako leto spomnijo junaških bork in borcev, ki so v času, ko so Hitlerjeve divizije pokorile praktično vso Evropo, zmogli toliko poguma, narodne zavesti in državljanske odgovornosti, da so za pravični boj zastavili svoja življenja. Radomeljska četa je bojno delovala samo tri mesece. Po izdaji so jo nacisti uničili na Golčaju nad Blagovico, njen zgled pa je ohrabril mnoge Slovence, da so se uprli okupatorju in maja 1945 osvobodili domovino. Navzoče na letošnji slovesnosti je pozdravila Marica Jerman, podpredsednica Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilne borbe Radomlje, in se jim zahvalila za vsakoletno udeležbo in podporo. Predsednica ZZB za vrednote NOB občine Domžale Marija Majhenič se je v uvodu svojega govora vprašala, zakaj je spo- minjanje na medvojne dogodke 75 let po osvoboditvi še vedno pomembno: »Ker nam osvoboditev izpod fašistov ni bila podarjena in jo je slovenski narod izboril s trdim bojem in velikimi žrtvami. Na teh žrtvah pa temelji tudi naša državna samostojnost. Zato je treba biti ponosen na slovensko partizansko vojsko.« V nadaljevanju se je dotaknila tudi nedopustnega zanika- nja, omalovaževanja in potvarjanja vojnih dogodkov ter žrtev. Marica Jerman je s ponosom in hvaležnostjo naštela enaindvajset mož in žena, ki so prižgali iskro upora, ki se je razplamtela in zmagovito končala po štirih letih. »Vnoči s 26. na 27. julij 1941 so onesposobili oba mostova v Radomljah in za nekaj dragocenega časa preprečili prevoz in oskr- bo nemških enot. Petdeset let po teh dogodkih je bila iskra upora še vedno živa in je privedla do odcepitve Slovenije od Jugoslavije ter ustvarila odločitev, da bomo osamosvojitev za vsako ceno ubranili. Zato poskrbimo, da iskra narodovega domoljubja in ponosa nikoli ne ugasne in se razplamti v požar vsakokrat, ko bi nas kdo hotel zasužnjiti.« Orisala je tudi zgodovinsko nujnost, ko se je za svobodo, enakost in bratstvo treba upreti in boriti s silo in zaključila s partizanskim pozdravom: Smrt fašizmu - svoboda narodu. Za tokratno slovesnost je Janka Jerman izbrala prozno poezijo Ane Marije Cetin Lapajne. Doživeta pripoved se je sprehodila med trdim vojnim sporočilom odrekanja in žalosti ter uresničenimi in komaj dovoljenimi sanjami. Letošnje spominsko srečanje ohranjevalcev spomina na junaško preteklost je bilo skromnejše; udeleženci so bili razpršeni po travniku pred spomenikom. Bilo pa je več mlajših, ki so s ponosom povedali, da zastopajo tudi starejše člane družine, ki so letos v skrbi za svoje in za zdravje drugih tokrat raje ostali doma. Besedilo in foto: Igor Lipovšek SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 14 000 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: uredništvo. slamnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 5 0 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Delo, d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. Drage bralke, dragi bralci, poletje 2020, ki je bilo zaradi pandemije koronavirusne bolezni že tako v marsičem precej drugačno od prejšnjih poletij, nam bo žal ostalo v spominu tudi po hudem neurju z močno točo, ki se je konec julija razbesnelo na nebu nad Domžalami ter uničilo več sto streh številnih objektov, poškodovalo veliko vozil, meteorna voda pa je zalila več objektov. A v nesreči spoznaš prijatelja, pravi star slovenski pregovor, in Dom-žalčani so lahko spoznali, da je teh okoli nas še veliko. V praksi se je pokazalo, da je sistem zaščite in reševanja v občini Domžale na zares zelo visokem nivoju. Pohvalimo pa se lahko tudi z visoko stopnjo solidarnosti, ki so si jo medsebojno izkazali Domžalčani. V Velikem intervjuju smo dali besedo Nini Mav Hrovat, letošnji dobitnici srebrnega občinskega priznanja, ki je po poklicu magistrica predšolske vzgoje, zaposlena v Vrtcu Domžale kot pomočnica ravnateljice. V zadnjih letih je postala ena najbolj uveljavljenih in priljubljenih pisateljic leposlovja za otroke in mladino. Za pevkami Pevskega zbora Stane Habe Domžale so štiri desetletja prepevanja, s katerimi so si in si še lepšajo jesen življenja. Štiridesetletno obdobje Pevskega zbora Stane Habe Domžale sta z vodenjem pevskega zbora zaznamovala Stane Habe in Marika Haler. Marika se je letos kot pevovodkinja od zbora poslovila in se posvetila drugim projektom, njeno mesto zborovodkinje pa je prevzela Andreja Polanec, ki vam jo predstavljamo v tokratni številki Slamnika. Všportnem intervjuju smo se z Andrejem Hauptma-nom, selektorjem slovenske kolesarske reprezentance, pogovarjali o pomenu kolesarjenja, ki je v letošnjem letu še pridobilo na priljubljenosti med Slovenci, pohvalimo pa se lahko tudi z vrhunskimi rezultati naših športnikov. Tovarna Papirnica Količe-vo oziroma zdaj imenovana Količevo Karton v letošnjem letu obeležuje 100-letnico delovanja. Tovarna, ki jo je leta 1920 ustanovil Franc Bonač, od leta 1998 deluje v sklopu mednarodnega koncerna sedmih tovarn, ki jih vodi avstrijski lastnik, družinsko podjetje Mayr-Melnhof. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z direktorjem Petrom Putzom. Ob začetku novega šolskega leta, za katero si nedvomno vsi želimo, da bi potekalo čim bolj nemoteno, v za to namenjenih šolskih prostorih, v družbi sošolcev in v pristnem stiku z učitelji, smo nekaj besed na straneh Slamnika namenili tudi varnosti v prometu. Želim vam prijeten zaključek poletja in uspešen vstop v novo šolsko leto. Špela Trškan, odgovorna urednica LETNIK LX | AVGUST 2020 | ŠTEVILKA 8 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 3 AKTUALNO Odslej vam dobrodošlico izreka Cvetko Arboretum Volčji Potok, vedno kaj novega - za vas Če ste v teh poletnih dneh obiskali Arboretum Volčji Potok in ne dvomimo, da vas je veliko, ki ste prijetno senco in lepe poglede na cvetlice poiskali prav v arboretumu, vas je ob vhodu pozdravil cvetlični kuža, ki je po glasovanju na Facebook profilu Arboretuma Volčji Potok dobil ime Cvetko. Tudi v prvih mesecih jeseni vas vabi na vrsto prijetnih presenečenj, ki vam bodo polepšale dni. Tako ste povabljeni na cvetlično razstavo, ki so jo v spomin na prvo veliko razstavo z naslovom Cvetje in mir pred slabimi tremi desetletji pripravili v Arboretumu Volčji Potok in je posebej odmevala. 30-letnico bi sicer praznovali prihodnje leto, pa so razstavo zaradi posebnosti letošnjega leta pripravili letos in vabijo na ogled in obujanje prijetnih spominov. Prvič je razstava cvetja razporejena okoli zgodo- vas bodo v Arboretumu Volčji Potok razvajali in zanesljivo navdušili. V steklenjakih pri pristavi si lahko ogledate razstave tropskih metuljev, orhidej in kaktusov. Na dvorišču pristave je razstava zelenjave, zelišč in cvetja, ki so jo poimenovali Za jest' lepo. Ob otroškem igrišču so dinozavri in kiti v naravni velikosti. Cvetlične iluzije pa si lahko ogledate v parku, šotoru pri pristavi in pristavi. Za zdrav duh v zdravem telesu boste poskrbeli z vadbo za celostno zdravje Zhineng Qigong ob sredah; na Mantra Gajatri vas vabijo vsako soboto, vsako nedeljo je v parku joga, za ljubitelje malce drugačne rekreacije pa vsako nedeljo s tapkanjem po akupunk-turnih točkah. V Arboretumu Volčji Potok v sodelovanju s Centrom za krepitev zdravja iz Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik pričenjajo s ci- vinskega formalnega parka. Pripravili so jo največji slovenski floristični mojstri. Vsak paviljon ima svojo zgodbo, vsak obiskovalec se z njo lahko poistoveti ali pa jo doživi po svoje. Razstava je na ogled od 22. avgusta, ogledate pa si jo lahko še do 6. septembra. Upam, da ste si v avgustu vzeli čas in si ogledali katerega od 12 privlačnih filmov v okviru Filmskih večerov v Ar-boretumu, kjer pa nikoli ne pozabijo na najmlajše. Če pohitite, boste z vašimi najmlajšimi ujeli lutkovno predstavo Sovica Oka v soboto, 29. avgusta, 5. septembra pa najmlajše vabijo na delavnico, kjer bodo izdelovali lutke. Isti dan ob 18. uri pa ste povabljeni še na Koncert na prostem Pogumno Intimni. Ambient Arboretuma namreč nudi čudovito slikovno in zvočno kuliso, ki je varno prizorišče, da se pred začetkom jesenske sezone vsi skupaj opogumimo in podružimo z glasbeniki, ki so in tudi bodo v bodoče del programa Kulturnega doma Franca Ber-nika. Mate Bekavac z godalnim kvartetom, Nuška Drašček, Vita Mavrič, Aco Biščevič, Jaka Pucihar in drugi klom delavnic pod naslovom V Arboretumu živimo zdravo. V septembru bodo pripravili delavnice in predavanja. Starejši boste krepili svoje zdravje na delavnicah za tretje življenjsko obdobje, mladi starši se boste izobraževali na delavnicah Čas za družino, vse ki cenijo ravnovesje svojega duha pa vabimo na delavnice Duševnega zdravja. Delavnice vodijo strokovni sodelavci Centra za krepitev zdravja iz Zdravstvenega doma Kamnik. Pa še dve novosti: Diplomirani medicinski sestri iz Zdravstvenega doma Domžale bosta v Arboretumu Volčji Potok vodili brezplačni delavnici Temeljni postopki oživljanja in Varno s soncem. V cvetočih ambientih Arboretuma Volčji Potok pa lahko med konci tedna ujamete družinski, zaljubljeni ali slavnostni trenutek v objektiv profesionalne fotografinje Eve Žurbi in ustvarite večne spomine s svojimi najdražjimi. Več informacij pa kot navadno na info@arboretum.si, lahko pa pokličete 01 831 23 45. Dobrodošli! Vera Vojska Certifikat Mladim prijazna občina je veliko priznanje za Občino Domžale in hkrati velika odgovornost Občina Domžale je od novembra 2018 ponosna lastnica naziva Mladim prijazna občina. Gre za priznanje, ki ga za štiriletno obdobje podeljuje Inštitut za mladinsko politiko v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Certifikat je priznanje tistim slovenskim občinam, ki uspešno izvajajo ukrepe s področja mladinskih politik. Tovrstni ukrepi so usmerjeni v integracijo vedno novih generacij mladih v posamezne dele življenja družbe, predvsem pa v spodbujanje čim hitrejšega osamosvajanja mladih. Takrat je ob prevzemu certifikata podžupanja Občine Domžale mag. Renata Kosec povedala: »Občina ima posluh za pobude mladih in v sodelovanju z njimi smo realizirali že marsikateri projekt. Tako smo na primer mladim študentom in njihovim vrstnikom iz tujine omogočili prostor za urbano umetniško ustvarjanje v obliki grafitov, organizirali smo prireditev za mlade, poimenovano Dan za mlade, na kateri je bila predstavljena Strategija za mlade v občini Domžale (https:// www.domzale.si/objava/140299), finančno podpiramo delovanje Dnevnega centra za osebe z motnjami v duševnem razvoju, kamor se vključeni tudi naši mladi občani, domžalske osnovnošolce tretje triade smo povabili, da se nam pridružijo v Lokalni akcijski skupini (LAS) in s svojimi pobudami sooblikujejo lokalno mladinsko politiko. V letošnjem letu smo skupaj z javnim zavodom Center za mlade Domžale vzpostavili novo spletno stran - Domžale za mlade https:// domzalezamlade.si/, kjer mladi pridobijo vse informacije glede zaposlovanja in izobraževanja, informira o temah, povezanih z zdravjem, nudi smernice na področju stanovanjske problematike, študentskega dela, dela v tujini, raznih delavnic za zaposlovanje mladih, kari-ernih sejmov, ipd. Že več let je aktivna Komisija za mladinska vprašanja, katere člani so tudi mladi in predstavniki posameznih organizacij in društev, ki se ukvarjajo z mladimi. Na komisijo se tako lahko obrnejo posamezniki s svojimi predlogi in idejami, o katerih potem odloča komisija in le-te prenese naprej na odločevalce. Poleg tega sofinanciramo aktivnosti Obrtne zbornice Domžale na področju podjetništva - start up delavnice. Občina Domžale izvaja na področju stanovanjske politike javne razpise za dodelitev neprofitnih stanovanj, kjer so mladi in mlade družine obravnavane kot prednostna kategorija. Poleg tega lahko mladi, če niso uspeli pridobiti neprofitnega stanovanja, zaprosijo Občino Domžale za subvencioniranje tržne najemnine. Mladi so seznanjeni s tovrstnimi ukrepi, saj beležimo velik interes med njimi. V Sloveniji primanjkuje neprofi-tnih stanovanj, medtem ko je na voljo dovolj drugih oblik (tržno naje-mniško stanovanje, nakup stanovanj), ki pa so mladim težje dosegljive zaradi visokih cen. Certifikat Mladim prijazna občina je veliko priznanje za Občino Domžale, hkrati pa velika odgovornost, s katero je lokalna skupnost prevzela zavezo, da bo tudi v prihodnje uspešno in aktivno izvajala ukrepe s področja mladinskih politik. Z zadovoljstvom sodelujemo z mladimi in radi prisluhnemo njihovim predlogom in idejam, ker se zavedamo, da so mladi pomemben gradnik vsake družbe. Menimo, da je občina Domžale prijetna za bivanje za vse generacije, saj občanom nudimo še ostale možnosti za kakovostno življenje (urejena javna infrastruktura in dovolj zelenih površin, športni parki, poučne tematske poti, ipd ...), poleg tega organiziramo mnoga družabna srečanja, prireditve, dogodke (Čarobno mesto, Kuhna na plac, tržnični dogodki, kino na prostem, poletno gledališče, ipd.) Prizadevali si bomo, da bo občina Domžale tudi v prihodnje mladim prijazna občina. Občina Domžale, Urad župana RUDI BUČAR in Banda PETEK, 28. AVGUST 2020 m OBČINA DOMŽALE [blunoutl Jji mjest® od 19.30 ure dalje SLAMNIKARSKI PARK ob Občini Domžale HAMO & TRIBUTE Z LOVE SOBOTA, 29. AVGUST ZOZO DOMŽALE Corson® m£st® 4 | slamnik številka 8 | avgust 2020 | letnik lx iz URADA ZUPANA slamnik@kd-domzale.si Nazaj v šolske klopi Poletni dnevi se bližajo koncu in življenje se počasi iz počitniških tirnic vrača v bolj normalen, ustaljen vsakdan. Čeprav letošnje poletje ni bilo podobno prejšnjim in smo bili prikrajšani za marsikatero doživetje, pa smo se zagotovo lahko vsaj malo odpočili od divjega tempa življenja. Tako torej, čez nekaj dni že spet ponovno odpiramo vrata osnovnih šol. Še posebej naj veselo dobrodošlico izrečem vsem, ki boste v letošnjem letu prvič sedli v šolske klopi. Kar 462 vas je, in veseli me, da naše šole vsako leto gostijo toliko novih šolarjev. Žal vas na vaš prvi šolski dan ne morem obiskati, vendar upam, da se kmalu srečamo! Želim vam, da boste skozi proces šolanja spoznali, kaj je tisto, kar vas resnično najbolj veseli in polni. Zavedamo se, da ste mladi našapriho-dnost, in zaradi tega želimo, da se v naših šolah dobro počutite. Prav zato strmimo tudi k temu, da so naše šole prijeten in varen kraj. Naj pa bodo varne tudi vse vaše šolske poti. Bodite previdni v prometu, na vašo pot v šolo pa bomo še posebej pozorni tudi mi, vozniki. Pozdravljeni nazaj v šolske klopi tudi vsi ostali šolarji! Naj bo šolsko leto predvsem polno novih in lepih vtisov, prisrčnih prijateljstev, novega znanja in čudovitih spoznanj. Spoštovane ravnateljice in ravnatelji, učiteljice in učitelji, strokovne delavke in delavci, preteklo šolsko leto ste bili postavljeni pred velik izziv, vendar ste ga uspešno prestali in dokazali svojo prilagodljivost, sposobnost sodelovanja in izjemno strokovnost, za katero si zaslužite veliko spoštovanje. Nobenega dvoma ni, da ste kos vsem izzivom, želim pa vam, da bo le-teh čim manj in bomo lahko spet vzpostavili nazaj rutino. Naj bo vaše delo pospremljeno z veliko lepimi trenutki, zabavnimi uricami, vedoželjnimi vprašanji učencev in nasploh, naj vam bo prijetno z učenci deliti svoje znanje in izkušnje. Srečno! Župan Občine Domžale Toni Dragar Rekonstrukcije cest, gradnja pločnikov ter varne šolske poti Občina Domžale izvaja številne investicije tudi na področju prometne varnosti in javne cestne infrastrukture. Največji poudarek pred začetkom šolskega leta namenjamo varnim šolskim potem in varnosti vseh udeležencev v prometu. K izboljšanju prometne varnosti lahko prispevamo največ sami. Z načrtova- njem in sodelovanjem vseh deležnikov lahko zmanjšamo veliko dejavnikov, ki vplivajo na izboljšanje prometne varnosti. Na področju nizkih gradenj oziroma cestne infrastrukture nadalju- jemo z obnovo vodovoda in kanalizacije na Ljubljanski cesti, v začetni fazi investicijo izvaja JKP Prodnik, d. o. o., pozneje z gradnjo razširjenega pločnika za pešce in kolesarje nadaljuje Občina Domžale. Po končanih delih na vodovodu in kanalizaciji z ureditvijo Ljubljanske ceste nadaljuje Občina Domžale. Prenovljeno vozišče in razširjeno križišče v Dragomlju JKP Prodnik nadaljuje z deli na Ljubljanski cesti. Nadaljujemo z deli na Studljanski cesti. V teku je rekonstrukcija dela Igriške ulice v Preserjah. Dotrajan most je nadomestil nov, sodobno zasnovan most - Most srčnih ljudi. Dela na Župančičevi ulici v Dobu Večja investicijsko vzdrževalna dela na vodovodu in kanalizaciji v letošnjem poletju potekajo tudi v Dobu, kjer je zaradi starih cevovodov za zagotavljanje varne in zanesljive vo-dooskrbe to prav tako nujno potrebno. Dela se trenutno izvajajo na Prešernovi, Kersnikovi in Kajuhovi ulici. V sklopu prenove Prešernove ulice bomo po prenovi vodovoda in kanalizacije razširili pločnik ter na delu pri Osnovni šoli Dob na pločnik postavili stebričke. S tem bomo dodatno poskrbeli za pešce, ki so tam dnevno vključeni v promet, predvsem otroke, ki obiskujejo tamkajšnjo osnovno šolo. Na Župančičevi ulici v Dobu nadaljujemo z obnovo vodovoda in kanalizacije, uredili bomo tudi pločnik in cesto. Začenjamo tudi investicijsko vzdrževalna dela na zadnjem sklopu obnove ceste Dob-Češenik-Turnše. Trasa 1. faze poteka od naselja Češenik do regionalne ceste v Dobu. V projektu rekonstrukcije ceste je predvidena obnova vodovoda ter morebitni drugi komunalni vodi. V poletnih mesecih smo zaključili z gradnjo pločnika na Škrjančevem, prav tako smo z gradnjo novega pločnika zaključili tudi v Dragomlju, v starem delu naselja Dragomelj pa smo prav tako že zaključili z rekonstrukcijo vozišča in razširitvijo križišča. Do konca avgusta bo izvedena rekonstrukcija dela Igriške ulice v Preserjah. V okviru rekonstrukcije bo izvedena širitev cestnega telesa, ki bo poleg vozišča vključeval tudi obojestranski pločnik ter ločeno kolesarko stezo. V sklopu investicije bo urejeno tudi odvodnjavanje vozišča ter postavljena nova prometna signalizacija. Z gradnjo mostička čez Mlinščico v Študi smo zaključili, nadaljujemo z deli na Študljanski cesti. Končana pa je tudi prenova ceste v Spodnji Krtini. OBČINA DOMŽALE, URAD ŽUPANA Investicije na osnovnih šolah Zaključuje se ena izmed najpomembnejših in največjih investicij - razširitev jedilnice na OŠ Domžale. Tako bodo šolarji v novem šolskem letu v OŠ Domžale imeli na voljo nove in moderne jedilne prostore. Začenjamo tudi z gradnjo jedilnice in kuhinje na OŠ Rodica. OŠ Pre-serje pri Radomljah bo bogatejša za novo streho, na POŠ Ihan pa je bila pravkar zaključena preureditev dveh učilnic in avle. OBČINA DOMŽALE, URAD ŽUPANA FOTO: VIDO REPANŠEK IN ARHIV OBČINE DOMŽALE Nov prizidek jedilnice na OŠ Domžale Dela na OS Rodica Prenova strehe na OS Preserje pri Radomljah slamnik | 5 iz URADA ZUPANA LETNIK LX | AVGUST 2020 | ŠTEVILKA 8 slamnik@kd-domzale.si Spletna stran Občine Domžale je z novo posodobitvijo dostopnejša vsem uporabnikom Občine smo po Zakonu o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (v nadaljevanju ZDSMA) do 23. septembra 2020 dolžne urediti dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. ZDSMA ureja ukrepe za zagotovitev dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij za vse uporabnike, zlasti za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti. Ta zakon se uporablja za državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in osebe javnega prava. Povezava do ZDSMA: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregle dPredpisa?sop=2oi8-oi-i35i. Za delovanje zahtevanih funkcionalnosti je bilo izvedenih že več sto dodelav, še vedno pa se te funkcionalnosti ažurno posodabljajo in nadgrajujejo obstoječe delovanje. Navedene dodelave so bile izvedene v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki, z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije ter z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica. Nekaj ključnih sprememb v prikazu spletne strani: • navigacija po glavnem meniju je mogoča brez miške, z uporabo smernih tipk na tipkovnici, • omogočeno je izbiranje velikosti pisave in izbiranje barvne sheme glede na barvno slepoto obiskovalca spletne strani, • onemogočene so 'pasti brez tipkovnice', • prilagojena so vnosna polja za izpolnjevanje obrazcev, © IhfAdi O © 0 O O IV ) HSIHUKCUtz ii CESTE lUi li m Mmm JI-, rti O-MJH». T-JWA 1 tti > iUHhVHH mooSuv EHH IMBOI«nA»M HIU -jn ... i" W«M MPORHAIMNI BLTEM Nova funkcionalnost spletne strani • grafičnim elementom so dodani tekstovni oziroma besedilni opisi, • z ustreznimi napravami (računalniškimi dodatki) je mogoče vsebino spletne strani prebrati z Braillovo pisavo, • izjava o skladnosti z ZDSMA ... Najbolj vidna in izpostavljena funkcionalnost na spletni strani je ikona v zgornjem desnem kotu -ikona s prečrtanim očesom. Po kliku na to ikono se odpre novo okno za izbiro večje ali manjše velliko-sti pisave in izbor barvne sheme pisave in ozadja, tako da se vsebi- na spletne strani prilagodi obiskovalcu. Z uvedbo navedene nadgradnje smo omogočili dostopnost občinske spletne strani tudi uporabnikom z različnimi oblikami ovira-nosti. Občina Domžale, Urad župana Obvestilo o javnem razpisu Posojila s subvencionirano obrestno mero za spodbujanje podjetništva v občini Domžale za leto 2020 Občina Domžale na svoji spletni strani www.domza-le.si v zavihku »Objave/javni razpisi naročila, objave/ aktualni« objavlja Javni razpis za posojila s subvencionirano obrestno mero za spodbujanje podjetništva v občini Domžale za leto 2020. Rok za prijavo na javni razpis teče od dneva objave tega obvestila do 18. oktobra 2020. Občina Domžale, Urad župana OBČINA DOMŽALE Zaključena je energetska sanacija Vrtca Cicidom na Viru Še pred vrnitvijo otrok v vrtec je Občina Domžale zaključila z energetsko sanacijo vrtca Cicidom na Viru. Tako se bodo otroci v novem šolskem letu v vrtcu počutili še prijetneje. Energetska sanacija objekta bo pripomogla k zmanjšanju stroškov ogrevanja, porabe električne energije in vode, kar pa vse skupaj predstavlja tudi manjše okoljske obremenitve. V sklopu investicijskih del je bila izvedena dodatna izolacija fasade in zamenjava stavbnega pohištva s troslojnimi okni. Otroke bo tako z novim šolskim letom pričakal prenovljen objekt, ki bo nudil več toplote v hladnih, ter manj vročine v poletnih dneh. Občina Domžale Urad župANA Vrtčevske otroke enote Cicidom na Viru čaka v novem šolskem letu prenovljen Foto: Vido Repanšek objekt. PI^V J CNI s mm m N^en^a vodeni ogled rtimo-doživljdjske potj P^VUICNI SUMBERtf O Pravljični Šumberk sobota, 12. september, ob 10. uri Zbor: Češminov park ^^^^ogajala se nam bo: Jamarska dogodivščina in Gozdna pedagogika 6 I slamnik VELIKI INTERVJU ŠTEVILKA 8 | AVGUST 2020 | LETNIK LX slamnik@kd-domzale.si BRALNA PISMENOST VPLIVA NA BRUTO DRUŽBENI PROIZVOD NINA MAV HROVAT, DOBITNICA SREBRNEGA OBČINSKEGA PRIZNANJA IN SOAVTORICA LAHKONOČNIC Nina Mav Hrovat, letošnja dobitnica srebrnega občinskega priznanja, je po poklicu magistrica predšolske vzgoje, zaposlena v Vrtcu Domžale kot pomočnica ravnateljice. Cveta Zalokar Foto: osebni arhiv Najraje dela z otroki, a še zdaleč ne le službenih stvari. Delo z otroki in ljubezen do pravljic sta ju pripeljala do prvih del, ki so bila objavljena v revijah za otroke (Ci-cido, Ciciban ...). V zadnjih letih je postala ena najbolj uveljavljenih in priljubljenih pisateljic leposlovja za otroke in mladino, zadnja med njimi Posluh, jazbec gre! je pri Založbi Miš izšla leta 2020. Za prvenec O kralju, ki ni maral pospravljati, je leta 2009 prejela nagrado Izvirna slovenska slikanica in nagrado Zlata hruška, za pravljico O miški, ki je zbirala pogum, je bila leta 2013 nominirana za nagrado Kristine Brenkove, leta 2019 pa je bila nominirana tudi za nagrado Desetnica za delo Miška želi prijatelja. Veliko nastopa kot pravljičarka in je velika spod-bujevalka branja, še posebno med otroci in mladino. Ukvarja se tudi z ljubiteljsko kulturo v Kulturnem društvu Mlin Radomlje, je avtorica komedij za odrasle in več otroških predstav, ki so bile uprizorjene v Radomljah in na drugih odrih po Sloveniji, preizkusila se je kot igralka, scenaristka, režiserka. Pred kratkim pa je soustvarila tudi posebno serijo 12 zvočnih pravljic Lahkonočnice. Morda najprej o branju, saj številne analize kažejo, da so bralne navade vse slabše. Ljubezen do branja se začne že zelo zgodaj, v predšolski dobi. Zakaj je branje tako pomembno? Branje spodbuja razvoj, intelekt, bogati besedni zaklad, razvija domišljijo, predstavljivost, kreativnost ... Verjetno poznate znani Wit-tgenstainov rek: »Meje mojega jezika so meje mojega sveta.« Res je. S knjigo se v nekaj urah lahko prestavimo v različne vloge, potujemo v času, se znajdemo v različnih prostorih, situacijah, dobrih in slabih, ki jih v življenju ne bomo nikoli izkusili. Lahko pa beremo o realnih situacijah, za katere je dobro, da se pripravimo nanje prek knjižne simulacije dogodkov in si pomagamo z izkušnjami literarnih junakov. Zakaj je še posebej pomembno knjigo približati in brati otroku? Branje otroku je vsakič posebej poseben dogodek. Gre za tesno interakcijo, pri kateri skupaj odkrivamo svet, se vživljamo v junake in njihove težave, čustvujemo, si zamišljamo, presojamo, primerjamo, urimo sposobnosti, kritično mišljenje, pomnjenje ... Z branjem kakovostnih knjig otroku nudimo obilje tistega, kar potrebuje za svoj mi- Z branjem kakovostnih knjig otroku nudimo obilje tistega, kar potrebuje za svoj miselni, čustveni, socialni in estetski razvoj, hkrati pa tkemo tesne medsebojne vezi. Nobene knjiga se ne konča, ko zapremo platnice. Miselni procesi, pogovor o knjigi, literarnih junakih, zapletih, razpletih ipd. se intenzivno dogajajo tudi pozneje, zato otroci pogosto želijo, da jim večkrat preberemo isto knjigo in s tem predelajo največ, kar jim knjiga ponuja. selni, čustveni, socialni in estetski razvoj, hkrati pa tkemo tesne medsebojne vezi. Nobene knjiga se ne konča, ko zapremo platnice. Miselni procesi, pogovor o knjigi, literarnih junakih, zapletih, razpletih ipd. se intenzivno dogajajo tudi pozneje, zato otroci pogosto želijo, da jim večkrat preberemo isto knjigo in s tem predelajo največ, kar jim knjiga ponuja. Starši se srečujejo tudi z vprašanjem, kako in kdaj brati otroku, kako vzgojiti navdušene bralce. Kaj bi jim svetovali? Otrokom je treba brati v različnih situacijah. Zmotno je prepričanje, da otroci poslušajo zgolj, preden gredo spat. Napeto ali zelo zabavno pravljico je bolj primerno brati popoldan, da se otrok po njej lahko igra in predela morebitne notranje konflikte, na katere je naletel. Ne poznam otroka, ki ne mara knjig. Če se vam to zgodi, verjetno pomeni, da niste vzeli prave knjige. Eno-ali dvoletni otrok ne zmore sledi- ti pravljici, zlahka in z veseljem pa bo sledil ritmičnim pesmicam z velikimi ilustracijami ali kratkemu tekstu iz igroknjig. Otroka boste navdušili, če mu boste našli ustrezno bralno gradivo in mu bo pri poslušanju prijetno. Če otrok raje govori, kot posluša, izberite knjigo brez besedila in naj vam ob ilustracijah pripoveduje sam. Vedno naj bo branje prijetna izkušnja in ne nekaj na silo. V vrtcih se zelo trudite, da bi otrokom približali knjigo. A to ni dovolj, kakšen zgled in kako naj bodo pri branju starši? Odnos, ki ga imamo otrokovi vzorniki do knjig, vpliva na otrokov odnos do branja. Starši že z minimalnimi, nezavednimi gestami otroka učimo. Pri tem si moramo postaviti vprašanja: Kako pogosto nas otrok vidi, da beremo? Imamo doma knjižno omaro ali poseben prostor za knjige? Gremo skupaj z otrokom v knjižnico ali še bolje v knjigarno in se obdarimo z novo knjigo po svoji izbiri? Je nakup knjige dogodek ali zgolj na zahtevo šole? Se nam knjige zdijo nepotreben strošek ali menimo, da je imeti svojo knjigo vrednota? Je branje zapravljanje časa ali si čas za branje vedno najdemo? Že malenkosti, da si kljub naglici vzamemo pet minut za umirjeno branje, da med vožnjo povemo, kaj smo prebrali in katero knjigo si želimo prebrati, so močna sporočila, ki jih spotoma prenesemo otrokom. Ste kdaj brali in se zraven nasmejali ali skremžili? Otrok se na to odzove s: »Pokaži! Kaj piše?« To so neposredne spodbude za poznejše branje, s katerimi spodbujamo radovednosti in interes. Zakaj je pomembno tudi skupno obiskovanje knjižnice? Naj bo še tako nepravično, dejstvo je, da si vsega ne moremo kupiti, pravzaprav pa to niti ni smiselno in realno. Knjižnice s svojo ponudbo omogočajo, da imamo vsi dostop do različnih, kakovostnih gradiv. To kolektivno razkošje nas povezuje, izenačuje možnosti in zmanjšuje ranljivost. Dobra bralna pismenost, ki jo omogoča stalni dostop do knjižnih gradiv, je temelj za razvoj ter obvladovanje drugih zmožnosti in kompetenc, dviguje standard in izboljšuje kakovost življenja. Nekaterim odraslim je prva asociacija pred odhodom na dopust: »Moram še v knjižnico!« In če si knjigo izposodimo odrasli in predstavlja pomembnega sopotnika na dopustu, je prav, da si knjige izposodijo tudi otroci in jih vzamejo s seboj na počitnice. Kakšen zgled in kako naj imajo starši in stari starši? Staršem otrok vedno sledi, jim zaupa in jih posnema. Otrok si želi pozornosti, želi si bližine in spreje-tosti. Gre za osnovne otrokove potrebe. To lahko doseže s knjigo in pogovorom ob njej, ali pa nagajanjem in povzročanjem težav. V vsakem primeru zadovolji svoje potrebe, razlika je le v načinu in sprejemljivosti početja. Če bi obstajali vzgojni recepti, bi bil to eden od njih. Stari starši imajo poseben status v otrokovem življenju. Pogosto so otrokom, če le živijo dovolj blizu, da imajo stalne stike, drugi najpomembnejši bližnji v življenju. Običajno si vzamejo več časa, so bolj umirjeni, imajo veliko življenjskih izkušenj ... V vsakem primeru je vedno bolje imeti več pozitivnih vzornikov kot enega. Kako izbrati in kakšna je dobra knjiga? Dobra knjiga nas navduši. Knjiga nas 'vleče', ne moremo je odložiti, o njej premišljujemo tudi potem, ko smo jo že prebrali in si jo morda želimo večkrat prebrati. Rečemo, da nas knjiga nagovori in zbudi naše zanimanje, nas vznemiri, prebudi celo paleto čustvenih stanj, ne zgolj prijetna in enostavna čustva. Ob dobri knjigi pozabiš na čas. Za LETNIK LX | AVGUST 2020 | ŠTEVILKA 8 slamnik | 7 slamnik@kd-domzale.si VELIKI INTERVJU Zmotno je prepričanje, da otroci poslušajo zgolj, preden gredo spat. Napeto ali zelo zabavno pravljico je bolj primerno brati popoldan, da se otrok po njej lahko igra in predela morebitne notranje konflikte, na katere je naletel. otroške knjige, kjer vsebina komunicira tudi prek ilustracije, je zelo pomembna likovna oprema, vsebina mora biti primerna dojemanju otroka, jezikovno dovršena, etična, estetska ... Zakaj je branje ali poslušanje pravljic pred spanjem tako zelo pomembno? Knjiga spodbudi domišljijo, poslušanje branja osebe, ki jo imaš rad, pomirja, nudi občutek ugodja, topline, zaupanja. Vse to je pred spanjem zelo dobrodošlo. Raziskave složno potrjujejo škodljive vplive strmenja v ekran pred spanjem in posledično slabšo kakovost ter pomanjkanje spanja pri otrocih, kar se kaže v razdražljivosti, slabši koncentraciji ipd. Branje knjig nima neugodnih stranskih učinkov, nasprotno, knjiga in skupno branje pozitivno vplivata na otrokov razvoj, večerni rituali s pravljicami pa otroke zazibajo v zdrav spanec. Opažamo, da se veselje do knjig pri mnogih izgubi v času šolanja. Kako naj starši delujejo v tem času? Raziskave kažejo, da zanimanje za branje pri mladostnikih precej upade, kar se kaže tudi pri rezultatih mednarodnih raziskav (PISA, PIA-AC ...), kjer gre za močne povezave med branjem in učnimi dosežki ter poznejšo uspešnostjo in kakovostjo življenja posameznika. Verjeli ali ne, dobra bralna pismenost se nenazadnje odraža tudi v bruto družbenem proizvodu (BDP) držav. BDP razvitejših držav je pozitivno povezan s stopnjo bralne pismenosti državljanov, in Slovenija se na žalost pri bralni pismenosti uvršča pod povprečje razvitejših držav, zato nas tudi nižji BDP, žal, ne bi smel presenetiti. V najstniških letih starši izgubljajo svoj vpliv in so bolj pomembni vrstniki, zato je interes za branje pogosto povezan s tem. Upad zanimanja za branje je opazen, a pri tistih, ki imajo trdne bralne temelje, gre le za začasen upad oziroma spremembo v bralnih navadah. Ni narobe, da najstniki posegajo po drugačni literaturi, kot pričakujemo odrasli in bi namesto Cankarja raje brali znanstve-no-fantastiko ali biografijo influen-cerjev v angleščini. Menim, da je treba vzdrževati tako bralno kondi-cijo, to je veščino branja, kar pomeni, da znamo hitro brati z razume- vanjem in smo sploh sposobni obdržati koncentracijo za daljše besedilo, kot tudi branje zahtevnejših besedil s poglobljenim razumevanjem in vsemi metapodatki, estetiko, globino, večplastnostjo, ki jih neka literatura lahko ponudi. Sodobni otroci imajo zaradi vpliva informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) slabšo, krajšo koncentracijo, ki se s pretirano uporabo le še slabša. Slabša koncentracija, slabše pomnjenje in slabše globinsko razumevanje besedil so posledica pretirane digitalizacije. Različne raziskave so potrdile, da je posebej pri daljših besedilih razumevanje prebranega z zaslona površinsko in plitko, prav tako pomnjenje prebranega. Evolucija ne deluje v prid sodobnim tehnologijam, saj dolgo gledanje v ekran moti ritem delovanja možganov, kar se opazi pri kakovosti spanja, slabši učljivo-sti ipd., poledice pa so tudi telesne, kot je slaba drža, slabšanje vida in podobno. Pa vendar brez IKT ne gre in nam olajša mnogo stvari, zato ni smiselno, da bi se temu odrekli, ravno nasprotno, poleg bralne, matematične in naravoslovne pismenosti potrebujemo tudi digitalno pismenost oziroma veščine in znanja za uporabo IKT. Predstavite nam projekt Lahkonočnic, kdaj je nastal, kako poteka in kako pridemo do njega? Lahkonočnice so medgeneracijski projekt pod okriljem družbe Ai, ki je nastal ob sodelovanju s sodobnimi slovenskimi avtorji in starostniki, ki berejo pravljice otrokom. Pravljice so brezplačne in na voljo kadarkoli in kjerkoli. Poslušate jih lahko prek telefonov, tablic in računalnikov, torej IKT pripomočki. Lahko rečemo, da so dostopnost, hitrost, brezplačna uporaba in privlačnost vsebin zagotovo prednosti IKT pripomočkov. Hkrati lahko poslušamo, gledamo in se igramo. Otrokom je to zelo privlačno. Ker pravljice berejo dedki in babice, so posebej primerne za otroke zaradi pomirjujočega in počasnejšega načina govora, ki mu otroci lažje sledijo. Nekatere pravljice so tematske in terapevtske, take so tudi Lo-gopedske lahkonočnice. Srčno pa upam, da bodo nekoč tudi v knjižni izdaji in jih bodo lahko otroci poslušali v svojem tempu, se poglobili v posamezne dele, se ustavili ob ilustraciji in se pogovarjali s starši ali starimi starši med skupnim branjem. Kdo vse je pisal Lahkonočnice? Med avtorji najdemo priznane slovenske pisatelje in pisateljice, kot so npr. Boštjan Gorenc - Pižama, Žiga X. Gombač, Aksinija Kermav-nar, Cvetka Sokolov, Bina Štampe Žmavc, Sebastijan Pregelj, Ida Mlakar Črnič, Dim Zupan, Gaja Kos in druge. Pravljice berejo nekateri starejši igralci, kako pa ste izbirali druge starejše bralce, ki nas spominjajo na babice in dedke? Projekt je nastal v sodelovanju z domovi starejših občanov, zato jih berejo domski varovanci. Kadar pa gre za pravljice, kjer je posebej pomemben način izgovorjave ali interpretacija, pa je dobrodošla strokovna pomoč upokojenih dramskih igralcev. Kakšna pa je poslušanost in odmevnost Lahkonočnic? Od začetka projekta, tj. od 1. decembra 2016 do danes, so Lahkonočnice zabeležile prek 860.000 poslušanj. Logopedske pravljice, ki so zadnji odmevnejši projekt znotraj Lahkonočnic, dosegajo od lan-siranja dalje tudi do 45 odstotkov vseh poslušanj pravljic. Po dobrih treh mesecih nam je uspelo doseči 100.000 poslušanj. Predvajanj animacij pa je bilo v tem času prek 62.000, kar so izjemne številke. Zadnjih 12 zvočnih pravljic ste pripravili skupaj z logopedinjo Moniko Rataj, kako je potekalo vajino sodelovanje? Sodelovanje je bilo odlično. Medtem ko je Monika skrbno preučila vsako besedo, sem se sama posvečala literarni vsebini, ki je po meri otrok pri določeni starosti. Skupaj sva nato zelo natančno umeščali besede, ki so z vidika izgovorjave in vaj najbolj optimizirane, da se lahko zahtevnost vaj tudi nadgrajuje. V sodelovanju s slovenskimi ilustratorji so logopedskim pravljicam za boljši učinek dodani kratki vi-dei, ki na šaljiv način pomagajo pri ponavljanju logatomov in izgovorjavi besed. Z njimi naj bi pomagali k boljši izgovorjavi težje izgovorljivih glasov, na kaj ste morali biti pozorni? Predvsem je pomembno, da težave dovolj zgodaj prepoznamo, ko imajo otroci še relativno malo besedišča, saj je v nasprotnem primeru potrebno veliko več dela, ker je napačna izgovorjava že rutinska. Težje izgovorljivi glasovi se začnejo popravljati med tretjim in šestim letom, tako da otroci v šoli nimajo težav, ki jih poleg napačne izgovorjave prinaša tudi morebitna stigmati-zacija in posledično slabša samopo-doba. Glede na starost poslušalcev smo bili posebej pozorni na primernost vsebine in pojavnost glasov v besedah ter zabavno ponavljanje logatomov, ki služijo logopedskim vajam. Pri tem projektu sem se zelo veliko tudi naučila. Z določenimi glasovi v različnih kombinacijah lahko dobimo popolnoma drugačne učinke in z optimizacijo vseh učinkov dobre končne rezultate. Katerim otrokom in težavam so namenjene? Logopedske lahkonočnice so namenjene vsem otrokom, posebej pa so priporočljive za otroke, ki imajo težave z izgovorjavo. Zaradi humorne vsebine in ponavljanja, ki je otrokom blizu, se igraje artikulacijskim vajam pridružijo tudi otroci, ki teh težav nimajo. Zgolj poslušanje lo-gopedskih pravljic ne more nadomestiti obiska pri logopedu, so pa vsekakor zabavna, brezplačna, dostopna, strokovna dodatna pomoč pri odpravljanju govornih težav. Vaše pravljice so prevedene v številne tuje jezike, tudi kitajskega, albanskega, makedonskega... Imate kakšne odmeve, kako so sprejete? Glede na to, da se še vedno prevajajo, verjamem, da so dobro sprejete. V Argentini so pravljico O miški, ki je zbirala pogum umestili na seznam za neke vrste njihovo nacionalno 'bralno značko'. Letos je Jol-ka Milič vse moje pravljice prevedla še v italijanščino, v januarju pa je slikanica Miška želi prijatelja izšla pri največji češki založbi Albatros Media. Glede na bližajoči se knjižni sejem v Bologni, kjer bo prihodnje leto Slovenija častna gostja, in Frankfurtski knjižni sejem, kjer bo Slovenija častna gostja leta 2023, si želim in upam, da bo prevodov še več in bodo moje knjige na voljo najširšemu bralnemu občinstvu. □ SEPTEM BER 2020 MESEČNI KINO MestniKino Domžale TENET »VF ^m 4.15.18.112.116. |21.|27. september triler/Tenet/režija: Christopher Nolan/scenarij: Christopher Nolan/igrajo:John David Washington, Robert Pattinson, Elizabeth Debicki, Aaron Taylor-Johnson, Kenneth Branagh, Michael Calne/2020, ZDA Velika Britanija/distribucija: Blitz/ ISC/ Oborožen le z eno besedo - Tenet, se John David Washington (Protagonist) bori za preživetje celega sveta, pri tem pa potuje skozi temačno podzemlje mednarodnih vohunov ter se prebija skozi misijo, ki se bo končala Izven realnega prostora in časa. Prestreči mora prebeglega ruskega ollgarha, ki hoče začeti tretjo svetovno vojno, pri tem pa se Protagonist hitro nauči, kako obvladati »časovno inverzijo«, ki mu bo pomagala pri spopadanju z vsemi prihajajočimi nevarnostmi. Tenet je nov akcijski spektakel Chrlstopherja Nolana (Memento, trilogija Batman, Dunkirk, Medzvezdje, Izvor...), njegov najbolj ambiciozen film doslej In eden najdražjih filmov vseh časov. komedija /10 jours sans maman/ režija: Ludovic Bernard / scenarij: Ariel Winograd, Mariano Vera, Juan Vera / igrajo: Aure Atika, Alexis Michalik, Franck Dubosc, Helena Noguerra, Alice David/2020, Francija/distribucija: Karantanija/104' Antoine Mercier je kadrovski direktor velike trgovine. Organiziranje odraslih ima v malem prstu, in ko se njegova preobremenjena žena Isabelle nenadoma odloči, da bo odšla na dopust ter mu prepustila skrb za gospodinjstvo in njune štiri otroke, ga ne zaskrbi niti za minuto. Toda kmalu postane jasno, daje precej podcenil nered, ki so ga sposobni narediti štirje nagajivi otroci... Kaj vse se lahko pripeti, ko gre mama za nekaj dni na dopust oče pa skrbi za štiri otroke, gospodinjstvo in svojo službo? drama/Bože Ciato/ režija: Jan Komasa / scenarij: Mateusz Pacewicz/igrajo: Bartosz Bielenia, Eliza Rycembel, Aleksandra Konieczna, TomaszZitfek/2019, Poljska, Francija/distribucija: Demiurg/116' Dvajsetletni Daniel je med bivanjem v prevzgojnem domu zaslišal božji klic, a kot obsojeni zločinec ne more v semenišče. Po prestani zaporni kazni se tako odpravi na drug konec države, kjer mu je dodeljeno delo na žagi. V vasi pa se predstavi za duhovnika In po spletu naključij kmalu prevzame vodenje župnije. Prihod karizmatičnega mladega pridigarja je za vaščane priložnost, da se soočijo s tragedijo, ki razžira malo skupnost... Film, ki temelji na resničnem pojavu lažnih duhovnikov na Poljskem, je sodobna In provokativna parabola o veri, odpuščanju In odrešitvi, ki jo poganja nepozabni nastop glavnega igralca. pravljična drama/Pinocchio /režija: Matteo Garrone/scenarij: Matteo Garrone, Massimo Ceccherini, po knjigi Caria Collodija/igrajo: Federico lelapi, Roberto Benigni, Gigi Proietti, Rocco Papaleo, Massimo Ceccherini, Marine Vacth/2019, Italija, Francija/distribucija: Cinemania/125'/podnapisi, 9+ Stari rezbar Pepe izdela lutko. Potem pa se zgodi nekaj čudežnega: lesenjaček začne govoriti, hoditi, tekati in jesti kot vsak drug fant. Pepe ga poimenuje Ostržek in ga vzgaja kot lastnega sina. A biti priden ni lahko... Režiser Matteo Garrone (Gomora, Resničnost) in igralec Roberto Benigni vdahneta novo življenje priljubljeni zgodbi o leseni lutki, ki oživi v rokah starega rezbarja. Zvesta, a hkrati zelo osebna priredba klasike Carla Collodija pričara fantastični svet skrivnosti In čudežev, postavljen pred realistično ozadje ruralne Italije poznega 19. stoletja. MESTNI KINO DOMŽALE REZERVACIJE Ljubljanska 61,1230 Domžale t. 722 50 50 www.kd-domzale.si/kino blagajna@kd-domzale.si 8 I slamnik številka 8 | avgust 2020 | letnik lX TEMA MESECA NEURJE, KOT GA NE POMNIMO Spomin na neurje s točo, ki je bila debela tudi pet centimetrov in več, je še vedno živ. Miha Ulčar Foto: Miro Pivar, CZR Domžale, Franc Prelovšek V preteklih letih je bila domžalska občina bolj ali manj izvzeta iz tako hudih ujm, na kar je po vsej verjetnosti veliko vplival letalski promet, saj zračni koridor za pristanek letal poteka nad domžalsko občino. Od letošnje pomladi je zaradi novega koronavirusa letalski promet močno upadel, zaradi česar pomoči na nebu pri razbijanju oblakov od takrat skorajda ni nič. Omenjeno razmišljanje ni osamljeno, saj nam je že v času ujme in pa tudi pozneje isto zgodbo povedalo veliko število občanov. Drugo dejstvo, ki še bolj zdrži, pa je, da smo v zadnjih letih priča velikim vremenskim spremembam, zaradi česar so neurja in druge ujme pojavi, na katere moramo v prihodnosti računati. Po besedah podžupanje Občine Domžale in članice štaba Civilne zaščite mag. Renate Kosec je minulo neurje s točo presenetilo vse, saj takšne vremenske napovedi ni bilo napovedane za naše območje. Pokazalo se je, da imamo sistem zaščite in reševanja v občini Domžale na zelo visokem nivoju Se je pa v tem nepredstavljivem primeru pokazalo, da imamo sistem zaščite in reševanja v občini Domžale na zelo visokem nivoju. Ta sistem pa tvorijo srčni posamezniki iz različnih organizacij, ki so v vsakem trenutku pripravljeni priskočiti na pomoč. Že v času neurja so bili v prvih bojnih vrstah gasilci iz vseh gasilskih društev domžalske občine, na pomoč pa so jim priskočili tudi gasilci iz sosednjih občin. V času sanacije, ki je trajala tri dni, pa so na pomoč priskočili tudi gasilci iz Regije Ljubljana III. ter gasilci iz Tolmina in Medvod. Gasilcem so se pridružili tudi jamarji, alpinisti in še nekateri posamezniki iz organizacij, ki so vključene v sistem zaščite in reševanja. »Hitro smo se organizirali in se lotili dela, vse intervencije že v nočnem času so potekale zelo dobro,« je poudarila podžupanja in nam tudi pojasnila, da bi v primeru napovedi o hujšem neurju odprli garažno hišo, ki jo običajno odprejo za nepredvidljive stvari. Dodala je, da gre pohvaliti vso organizacijo, Gasilsko zvezo Domžale in CZR Domžale, ki so prvi del intervencij v času neurja in potem v nočnem času izpeljali odlično. »V zgodnjih jutranjih urah smo vstopili v stik tudi z našimi javnimi zavodi. Ugotovljeno je bilo, da je prišlo do poškodbe na strehah OŠ Roje, OŠ Rodica in OŠ Venclja Per-ka, kjer je prišlo tudi do večjega izliva vode v telovadnico. Aktivirana so bile ekipe civilne zaščite za podporo in pogodbeni gradbeni izvajalci. Prav tako je zjutraj naš pogodbeni izvajalec pregledal celotno javno infrastrukturo in v nadaljevanju saniral okrog 20 kilometrov makadamskih cest v občini, da so spet prevozne. Smo pa na terenu opazili, da se je veliko občanov samoorganiziralo, pri tem pa so jim na pomoč priskočili tudi sosedje in prijatelji,« je povedala podžupanja. Hudo neurje s točo je vse zelo presenetilo »Hudo neurje z debelo točo nas je zelo presenetilo. Kot upravnik sem bil zelo zaskrbljen zaradi situacije, na pomoč smo takoj poklicali gasilce,« nam je v uvodu pogovora povedal Franc Prelovšek iz podjetja Mazur, d. o. o., ki je upravnik Prodajnega centra Breza, na katerem je neurje s točo naredilo veliko škode. »Toča je razbila 26 kupol na strehi, zaradi naliva pa je voda zalila prostore in trgovine v objektu. Poleg kupol je toča poškodovala tudi štiri večje nadstreške, najbolj tisto na vrhu objekta. Na pomoč so nam priskočili gasilci PGD Domžale - mesto in gasilci CZR Domžale z av-tolestvijo, ki so s ponjavami zaščitili vseh 26 kupol ter pomagali odstraniti vodo, ki je zalila prostore prodajnega centra. Ob tej priložnosti se zahvaljujem gasilcem za hiter odziv in nesebično pomoč. S skupnimi močmi smo takrat začasno sanirali objekt, da ni prišlo še do večje škode,« je dodal Prelovšek. Zaupal nam je, da so do zdaj sanirali že 90 odstotkov škode. Je pa takrat toča poškodovala tudi dvanajst osebnih vozil, ki so bila parkirana ob prodajnem centru. Tresla se je vsa streha »V času, ko se je pripravljalo na neurje smo bili doma, že pred tem smo zaprli vsa okna in vrata, da veter ne bi na-nosil dež v hišo. Kmalu, ko se je začela nevihta smo zaslišali, da se trese vsa streha. Skozi okno smo videli avto, ki je bil parkiran nasproti hiše, nanj pa je padala za otroško pest debela toča, ki se je odbijala od avta. Sosedi pa je na stanovanjski hiši toča razbila stekla na hiši. Takrat smo vedeli, da bo zaradi takšne toče na strehi nastala velika škoda«, je svojo izkušnjo z nami delila Stajka Skrbinšek z Rodice, ki jim je neurje s točo popolnoma uničilo streho. Zaradi poškodovane strehe in naliva jim je v zgornjem nadstropju voda zalila sobe. »Najprej smo mislili, da bomo uspeli pravočasno dobi- ti krovce, da bodo vsaj malo pokrpali streho, da ne bi nastala še večja škoda. Ker je bilo dobiti krovca v tistih dnevih zelo težko, smo poklicali gasilce, ki so vsaj začasno prekrili streho in jo zaščitili pred nadaljnjo škodo. Moram povedati, da so bili gasilci zelo požrtvovalni, za kar se jim zelo lepo zahvaljujem,« je še povedala Stajka, ki nam je tudi zaupala, da v 24-letih odkar živijo na Ro-dici, takšnega neurja s točo še ni bilo. Pri sanaciji objektov sodelovalo 1200 posameznikov, na pomoč priskočili tudi gasilci iz sosednjih gasilskih zvez Ekipe, skupaj je bilo vključenih 1200 posameznikov, so nato v treh dneh pred nadaljnjo možno škodo zaščitile kar 601 objekt. Vsi pa so pri tem opravili ogromno ur prostovoljnega dela. »Celoten Sistem civilne zaščite Občine Domžale je s pomočjo gasilcev Regije Ljubljana III. ter gasilcev iz Tolmina in Medvod odlično opravil svoje delo. Ob tem pa se je pokazalo, da znamo stopiti skupaj v takšnih razmerah, ki so bile nepričakovane,« je poudarila podžupanja, ki nam je še povedala, da so aktivnosti na terenu za primere, če bi prišlo do kakšnih poškodb, ves čas spremljali v Zdravstvenem domu Domžale. Na srečo poškodb pri sanaciji ni bilo, so pa vsi opravljali delo v zelo težkih razmerah, saj je bila v tistih dneh velika vročina, večina del pa je potekala na višini. Svojo pomoč so ponudili tudi številni občani, ki so ponujali svojo zalogo strešne kritine, Obrtna zbornica Domžale pa je skupaj z Občino Domžale iskala krovce po celotni državi. Po ujmi je bila več dni vzpostavljena tudi posebna telefonska številka, na kateri so občani dobili dodatna pojasnila. V aktivnosti so bili vključeni: štab Civilne zaščite Občine Domžale, Center za zaščito in reševanje Domžale, vsa društva iz Gasilske zveze Domžale, pogodbena gradbena podjetja in izvajalci za teh- LETNIK Lx | AvGusT 2020 | STEviLKA 8 slamnik | 9 TEMA MEsEcA nično reševanje, ekipa civilne zaščite za podporo, Rod skalnih taborov Domžale, Alpinistični odsek pri PD Domžale, Jamarska reševalna ekipa Simon Robič Domžale, prostovoljni gasilci iz Regije Ljubljana III (GZ Mengeš, Moravče, Lukovica, Kamnik, Komenda, Litija, Šmartno pri Litiji), Gasilska brigada Ljubljana, PGD Kamnik, PGD Litija z vozili za reševanje z višin (avto lestev) ter gasilska društva iz občin Tolmin in Medvode. To je delo za dušo in ne za značko ali priznanje Med gasilci, ki je bil na terenu vse dni, vključno na večer neurja, je bil Aleš Grm iz PGD Domžale - mesto, ki nam je povedal, da so na večer neurja najprej posredovali na požaru v De-pali vasi, nekaj ur kasneje pa se je začelo posredovanje ob neurju: »V noči neurja smo bili na terenu do štirih zjutraj, ob šesti uri pa smo že nadaljevali z delom. Se pravi, da je bilo spanja bolj malo.« Spregovoriva tudi o pogojih, v katerih so morali delati. Aleš je povedal, da so bili pogoji res težki, na strehi j e bilo zaradi poletne vročine in folij, s katerimi so sanirali škodo, zagotovo 50 stopinj Celzija. Delo pa so opravljali v popolni gasilski delovni opremi. »Z dobro voljo se da vse rešiti. Če bi to delo opravljal kot poklic, ga ne bi mogel opravljati. Ni življenjsko, prav tako fizično ni mogoče. Če pa gledaš z zornega kota, da nekomu pomagaš in da znajo ljudje to ceniti, pa je zgodba drugačna. To je delo za dušo in ne za značko ali priznanje. Gasilec ne moreš biti, če nisi z dušo in srcem pri stvari,« nam je zaupal Aleš, ki je imel tudi to srečo, da ima v svojem podjetju Enzo grafika, d. o. o., takšne sodelavce, da so v času, ko je bil odsoten, opravili njegovo delo. O sami organizaciji pa je povedal, da je bilo poskrbljeno čisto za vse, vključno z opremo in prehrano: »Civilna zaščita Občine Domžale in Gasilska zveza Domžale imata to urejeno na zelo visokem nivoju. Tako, kot je sistem civilne zaščite in reševanja organiziran v Domžalah, dvomim, da je še kje.« Minister Počivalšek na obisku in ogledu škode obljubil, da bodo na vladi pregledali, če in kako lahko država pomaga Zaradi izredne prizadetosti naše občine je svoj obisk v četrtek, 30. julija 2020, v popoldanskih urah napovedal gospodarski minister in podpredsednik vlade Zdravko Počivalšek, ki se je srečal s predstavniki Občine Domžale in tamkajšnje civilne zaščite. Zatem si je na terenu ogledal nekaj najbolj poškodovanih objektov. »Seznanil sem se s 'težo' škode v Domžalah in okolici. Poškodovanih je več sto objektov in 20 kilometrov makadamskih cest,« je po ogledu dejal v izjavi za medije. Dodal je, da bo s temi informacijami seznanil vlado, da se posledice neurja čim prej sanirajo. Skupaj bodo tako pregledali, če in kako lahko država pomaga. Ob tem je minister izrazil zadovoljstvo, da kljub veliki premoženjski škodi med neurjem ni bilo težjih poškodb med prebivalstvom. Izrazil je prepričanje, da bodo našli rešitve za to, da se posledice neurja čim prej odpravijo. Dokazali so, da znajo stopiti skupaj, kadar je potrebno Ob obisku ministra smo se pogovarjali z Andrejem Jarcem, direktorjem CZR Domžale, in Slavkom Jalovcem, predsednikom Regije Ljubljana III. Jarc je povedal, da so gasilci pokazali in dokazali, da znajo stopiti skupaj, da znajo narediti tisto, kar se od njih pričakuje: »Kljub popolnoma neprespani noči so se zjutraj začele stvari odvijati ponovno. Stvari tečejo praktično brez kakršnikoli težav in na srečo brez poškodb. Iskrena zahvala vsem prostovoljnim gasilskim enotam iz Gasilske zveze Domžale in Regije Ljubljana III. Dokazali smo, da znamo stopiti skupaj in da bomo vedno stopili skupaj, kadar bo potrebno.« Jalovec pa je povedal, da je poveljnik Regije Ljubljana III, takoj ko so izvedeli za novico o ujmi v Domžalah, pozval gasilske zveze regije, da priskočijo na pomoč. »V naši regiji deluje osem gasilskih zvez, odzvalo se jih je sedem, in sicer pomaga 40 gasilskih društev. Gasilci smo stalno pripravljeni in pridemo pomagat. Ljudje pa so zadovoljni z nami in nas podpirajo,« je še dejal Jalovec. Občani, ki so v neurju utrpeli škodo, so lahko oddali obrazec za prijavo škode Občina Domžale je za namen prijave ogleda škode, ki je nastala po neurju, objavila poseben obrazec, ki so ga lahko oddali občani, ki so v neurju s točo utrpeli škodo na stanovanjskih objektih. Skupaj so do roka, 14. avgusta 2020, na občini prejeli 692 vlog, ki jih vnašajo v državno spletno aplikacijo Ajda, kjer bodo po besedah podžupanje pristojni na državi vloge obravnavali in se odločili ali in v kolikšni višini bodo nastalo škodo povrnili. Občinska komisija za ocenjevanje škode na terenu na podlagi vseh zbranih prijav opravlja oglede na terenu. Preverila bo vse objekte, katerih lastniki so oddali obrazec za prijavo škode. Ob tem na Občini Domžale poudarjajo, da je naloga lokalne skupnosti zgolj ta, da preko občinske komisije popiše škodo na objektih in zbere vse podatke ter jih vnese v spletno aplikacijo Ajda. Celotno dokumentacijo bo občina posredovala naprej pristojnemu ministrstvu. O tem, ali bo država namenila sredstva za odpravo škode oziroma, kdo je upravičen do povračila in v kakšni višini, pa odloča izključno država oziroma pristojno ministrstvo. Na naša vprašanja, kako bodo časovno potekali ogledi, kakšen bo njihov postopek in kdo so člani komisije, ki bo opravila popis škode, podž-upanja odgovarja: »Občinska komisija za ocenjevanje škode (razdeljena je v več delovnih ekip) je s svojim delom že začela v preteklih dneh in preverja vse objekte, katerih lastniki so oddali obrazec za prijavo škode. Komisijo sestavljajo člani iz gradbene stroke, uradniki iz občinske uprave ter posamezni pripadniki, ki so vključeni v Sistem zaščite in reševanja Občine Domžale.« Iz popisa se bo videlo, koliko je bilo resno poškodovanih objektov in koliko delno. Po besedah podžu-panje bo po popisu škode tudi znano, kakšna je dejanska škoda. Je pa že po dosedanjih ocenah ogromna. Vremenske spremembe postajajo stalnica, zato je smiselno premisliti o možnostih, ki jih imamo, da kar se da dobro zaščitimo sebe in našo lastnino »Zadnje vremenske pojave lahko razumemo tudi kot opozorilo, da je morebiti smiselno premisliti o možnostih, ki jih imamo, da kar se da dobro zaščitimo sebe in našo lastnino. Vremenske spremembe postajajo stalnica, neurja vsako leto silovitejša in vedno težje jih je lokacijsko napovedati, kar še dodatno povečuje strah in negotovost, sočasno pa tudi otežuje zgolj morebitno poznejše iskanje možnosti sanacij,« nam je v pogovoru po ujmi, ko so imele zavarovalnice polne roke dela z ogledi in popisom škode, dejal Peter Dekič, vodje prodaje na Zavarovalnici Triglav, d. d. Ob tem je povedal, da je na tem področju pokritost zavarovanih zgradb-poslopij ter vozil kar dobra. Sočasno pa je dodal, da je ob misli na sklenitev zavarovanja pomembno, da so le-ta tudi pravilno sklenjena (kriti pravilni riziki in obseg ter višina kritja). Na naše konkretno vprašanje, kdo v primeru, da je prišlo do razkritja strehe, krije strošek odvoza strešnikov, ki niso več uporabni, je odgovoril: »V primeru, da zavarovanje krije stroške čiščenja, je v to zajet tudi strošek odvoza poškodovanih strešnikov.« Kako ravnati z odpadki, tudi nevarnimi in kjer jih občani lahko predajo V zadnjem neurju so nastali tudi številni odpadki, ki jih je vsekakor treba oddati na ustrezne kraje. Javno komunalno podjetje Prodnik je pripravilo posebno prilogo, kako pravilno ravnati z nastalimi, tudi nevarnimi odpadki, in kje jih občani lahko predajo. V prilogi so med drugim tudi zapisali, da lahko vse odpadke, tudi gradbene (kot je na primer strešna kritina), odpadke iz azbesta in druge, uporabniki pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki Dob. Še posebej pozorni pri odvozu in predaji gradbenih odpadkov in odpadkov iz azbesta naj bodo tisti, ki imajo sklenjeno zavarovanje, saj v tem primeru so odpadki, ki nastanejo zaradi dogodka, ki ga krije zavarovalna polica, predmet zavarovanja in prejeti račun lahko osebe uveljavljajo za povrnitev stroškov pri zavarovalnici. Pri odvozu in predaji odpadnega materiala ustreznemu predelovalcu so kot dodatna pomoč lahko tudi izvajalci gradbenih del, ki običajno za ta del poskrbijo kar sami. Občani lahko gradbene in azbestne odpadke predajo tudi kateremukoli drugemu ponudniku, ki ima dovoljenje za zbiranje in predelavo tovrstnih odpadkov, še piše na njihovi spletni strani, kjer je objavljen tudi trenutni obratovalni čas centra, in sicer od ponedeljka do petka od 14. do 20. ure ter ob sobotah od 8. do 20. ure. Ljudje cenijo to, da so posamezniki priskočili na pomoč Da znamo ljudje v težkih trenutkih še vedno stopiti skupaj, pove zadnje dogajanje v zvezi z odpravljanjem posledic neurja v domžalski občini. Podžu-panja nam je zaupala, da glede izvedenih intervencij dobivajo veliko pohval in pa, da živijo v občini, kjer je takšna stvar tako dobro organizirana. »Ljudje cenijo to, da so posamezniki priskočili na pomoč, koliko prostovoljnih ur je bilo narejenih in v kakšnih razmerah so morali delati. Pohvale so res na mestu. Naj še dodam, da smo se v času ujme in odpravljanja posledic neurja zelo dobro povezali s portalom domžalec.si, prek katerega smo zelo dobro komunicirali z občani,« je še povedala podžupanja in dodala, da se na Občini Domžale zahvaljujejo vsem gasilcem, pripadnikom zaščite in reševanja za pomoč ter občanom, ki so z razumevanjem in strpnostjo pripomogli k mirnemu reševanju in odpravljanju posledic neurja.G io | slamnik NOVICE ŠTEVILKA 8 | AVGUST 2020 | LETNIK LX slamnik@kd-domzale.si STRAHOVI PRI OTROCIH September je mesec, ki nas navdaja bodisi z veseljem po ponovnem obisku šol in vrtcev ali pa strahom pred ločitvijo, zapustitvijo, tako imenovanem separacijskim strahom. Že več kot eno leto povezujemo poslovno odličnost in žensko energijo KOLUMNA • VZGOJA BRALCEV Separacijski strah se prvič pojavi pri otrocih, starih okrog sedmega meseca in ga prepoznamo po nenadnem joku, ko zapustimo prostor oziroma izginemo iz vidnega polja otroka. Pojavi pri vseh otrocih, v neznanem okolju in z neznanimi ljudmi je močnejši, a temu se ne moremo izogniti, saj otrok še ne pozna mnogo ljudi, krajev in raznih situacij. Njegov svet je še majhen, strah pa ogromen. Naloga odraslih je, da strah blažimo in otroku pomagamo, da ga hitreje in učinkoviteje obvlada. Separacijska stiska se pojavlja tudi pozneje, denimo ob vstopu v vrtec ali šolo, celo po počitnicah ali daljši odsotnost, čeprav je otrok že navajen na novo okolje (vrtec, šolo). Vsi otroci niso enako občutljivi na začasno ločitev od staršev, nekateri pa imajo hude stiske. O separacijski anksioznosti govorimo tudi pri odraslih, zato je smiselno, da se z obvladovanjem tovrstnih stisk in strahov začnemo ukvarjati čimprej. Da bi se učinkovito spopadli z obvladovanjem občutkov, jih je treba najprej prepoznati in se nanje ustrezno odzvati. Otroku ne pomaga, če ga prepričujemo, da ne bo nič narobe, naj ga ne bo strah, naj ne joka ipd. Predšolski otroci se bojijo različnih stvari, strahovi se spreminjajo tudi glede na starost. Rečemo jim razvojni strahovi. Najbolj pogosto se bojijo ločitve od staršev (tudi najmlajši), tujcev, neznanih predmetov, teme, noči, živali, hrupa, bliskanja in grmenja, od četrtega leta dalje še nadnaravnih bitij, hudobcev, poškodb ... Strah se odraža v čustvenih odzivih (jok, napadi panike, jeza, kričanje .), pojavijo se lahko telesni znaki (bolečine v trebuhu, vrtoglavica, glavobol ...). Za reševanje težav pri ljudeh velja, da jih mnogo izzveni, če se znamo pogovarjati. Otroci so ljudje, ki imajo manj izkušenj in poznajo manj besed, zato potrebujejo več pomoči odraslih. Pri pogovoru so otrokom v veliko pomoč knjige. Kakovostne otroške knjige poleg vsebine odlikujejo odlične ilustracije, ki otrokom pomagajo prepoznati čustva, ponazoriti situacijo, orisati problem in jih ustrezno ubesediti. Otroku ni smiselno postaviti vprašanja: »Kaj ti pa je? Zakaj se tako de-reš?«, medtem ko otrok joka in brca okrog sebe, ker mora v vrtec, saj ne zna ubesediti stiske, v kateri se je znašel. Preplet čustev, ki jih otrok še ne obvladuje, je močan, otrok čustev NINA MAV med seboj ne loči, niti ne pozna besed zanje, zato vam ne more odgovoriti ter vam le na zelo glasen in nazoren način, s kričanjem, jokom in brcanjem, kaže, da je v stiski in mu je neprijetno. Bolj se boste jezili, bolj se bo razburjal in dlje bo trajalo. Tako situacijo lahko omilite, če zvečer oziroma ko je otrok umirjen in se je pripravljen pogovarjati, sedete in preberete slikanico, kjer se glavni junak sooča s podobnimi težavami. Potem se ob ilustracijah z otrokom pogovarjate. Opisujete in pripovedujete Preplet čustev, ki jih otrok še ne obvladuje, je močan, otrok čustev med seboj ne loči, niti ne pozna besed zanje, zato vam ne more odgovoriti ter vam le na zelo glasen in nazoren način, s kričanjem, jokom in brcanjem, kaže, da je v stiski in mu je neprijetno. ... Tako situacijo lahko omilite, če zvečer oziroma ko je otrok umirjen in se je pripravljen pogovarjati, sedete in preberete slikanico, kjer se glavni junak sooča s podobnimi težavami. te mu o svojih izkušnjah, poimenujete čustva in občutke, razložite, zakaj nastanejo in otroku zagotovite, da ga imate radi. Če ga je strah, ko ga pustite v vrtcu in vas ni ob njem, mu obljubite, da se boste vrnili ponj ipd. Obljubo morate vedno izpolniti! Če ga je strah teme oziroma noči, so na voljo slikanice o odhodu v posteljo, nespečnosti in strahu pred domišljijskimi bitji. In nočna lučka. Ni naključje, da je slikanic s takimi vsebinami veliko. Verjetno ne bo dovolj, da preberete samo eno, otrok bo večkrat želel poslušati podobne pravljice in se pogovarjati. S tem bo premagoval svoje stiske in strahove. Pri dojenčkih vam pravljice še ne bodo pomagale. Takrat je čas za igroknjige. Vzemite takšno, kjer se kdo ali kaj skriva, knjigo z zavihki, knjigo z lutko ipd. Lahko pa je knjiga zgolj sredstvo, za katero skrijete svoj obraz in se z otrokom igrate: »Ni-ni? Ku-ku!« Saj veste, skrijete obraz in rečete: »Ku-ku!« Otrok se bo glasno smejal in zahteval: »Še!« S to preprosto igro, ki jo lahko ponavljate v nedogled, otrok premaguje separacijski strah. □ Članice kluba Poslovne odličnosti Domžal in okolice smo v marcu 2020 praznovale prvo leto obstoja. Ravno 12. marca smo morale odpovedati prvo slavnostno sejo, saj je prišel čas, ko je bilo treba dati varnost članic na prvo mesto. Na ustanovni skupščini 12. marca 2019 nas je bilo 12, danes nas je že 27. Z odličnimi dogodki nam ni težko privabiti novih članic. Pred poletjem smo že komaj čakale, da se lahko spet srečamo. Tokrat smo si izbrale dogodek na prostem, da smo se lahko družile čim bolj sproščeno. Junijski popoldan nam je polepšal Konjeniški klub Krumperk. Ena pogumnejša od druge smo se podale na ta prijeten, za marsikatero nov izziv. Ljubezen do konj se je dotaknila prav vseh. Imele smo se odlično. Članice Kluba poslovne odličnosti prisegamo na trajnost, zato na vseh dogodkih poskrbimo za domače sladice in sokove ter čim manj odpadkov, da naše narave ne obremenjuj-mo preveč. Prav tako si želimo sproščenosti in povezovanja. Med seboj si pomagamo, širimo informacije, ozaveščamo druga drugo ter občane naših občin. Najpomembnejše pa je, da si podajamo pozitivno energijo, ki jo članice kdaj v naših poslovnih okoljih pogrešamo. V času našega obstoja smo občanom Domžal predstavile preventivo ob zgodnjem odkrivanju raka na dojkah, se naučile supati, šle na okoliške hribe po svež zrak, imele delavnico LinkedIna, se sprehajale po Ljubljani z rdečimi baloni v rokah za dober namen, se naučile hitrih trikov profesionalnega ličenja, skupaj odprle veseli december ter uradno obiskale občini Domžale in Komendo. Med občane Komende smo povabile izjemno pisateljico Bron-jo Žakelj, v Domžalah soorganizira-le prvi Meetup, na katerem smo odkrivali, kaj nas čaka v prihodnosti glede mobilnosti. V času karantene smo spile kavico ali deci vinčka na daljavo in tako dokazale, da se zmoremo povezati tudi ob najtežjih trenutkih. Na zadnjem dogodku smo se družile s samo elito med živalmi. 19. avgusta 2003 je bilo med bombnim napadom na hotel Canal v Bagdadu v Iraku ubitih 22 ljudi, vključ- Da smo lahko vsako leto boljše, se srčno zahvaljujemo našim podpornikom. Cvetličarna Omers nam naše dogodke polepša s čudovitimi cvetlicami. Da naši dogodki ostanejo obeleženi, nam pomagata fotografa Erik Žunec in Rok Majhenič iz Studia55. Za urejenost poslovnih knjig skrbi računovodki servis Dinamitka. Da smo vedno lepo postrežene, je zaslužen Gregor Mohorič iz Gostinske storitve Gregor Mohorič, s. p. Prav tako so nas v prvi sezoni podpirali Občina Domžale, Knjižnica Domžale in Občina Komenda ter podjetji Com-trade in SG Guzelj, d. o. o. - vedno v pravi družbi. Verjamemo, da bomo z našo energijo dobile še druge podpornike in naredile še večje premike v naših občinah. Prav tako pa naše delovanje izjemno podpira Zveza klubov poslovne odličnosti Slovenije. Ob zadnjem dogodku se je kar trlo idej, kako naprej, kateri dogodki Manca Izmajlova nam bo pobožala dušo z izjemnim vokalom in nam predstavila, kako vdihniti življenje s polnimi pljuči: - 28. 8. 2020, 15.30-17.00 - Sla-mnikarski park - 22. 9. 2020, 19.00 - Knjižnica Domžale no z glavnim humanitarcem v Iraku Sergiom Vieira de Mello. Generalna skupščina Združenih narodov je so na vrsti v jesenskem času. Skupaj smo trdno odločene, da nadaljujemo s polno paro. Prav tako bomo krila razprle še v druge okoliške občine. Tokrat vas vabimo na prav poseben dogodek, ki je opisan spodaj. Klub poslovne odličnosti Domžal in okolice je v Domžale povabil izjemno vokalistko Manco Izmajlo-vo, ki je prav te dni na knjižne police postavila svojo prvo knjigo: Kot dojenčki smo znali globoko vdihniti, danes pa ne znamo več. Kar osemdeset odstotkov vseh nas diha plitko in prehitro. Niti v spanju ne znamo več pravilno dihati. Manca Izmajlo-va si je z rusko dihalno telovadbo pomagala pred leti, ko je imela težave z glasom in odpornostjo. Zdaj pa bi rada vsem predstavila ta njen zaklad, ki lahko marsikomu dvigne kvaliteto življenja na višjo stopničko. Kako dobiti več življenjske vitalnosti, notranje moči, poleta, trdnejše zdravje, močnejši glas - s pomočjo dihanja? Vse to in še več bo Manca predstavila na dveh dogodkih v Domžalah. Z veseljem vam bo tudi podpisala svojo prvo knjigo, v kateri boste našli še veliko drugih dragocenih napotkov in osebnih zgodb. Vabljeni! PETRA ARNEž predsednica Kluba poslovne odličnosti Domžal in okolice Foto: Erik Žunec v spomin na žrtve tega napada leta 2009 ta dan razglasila za svetovni humanitarni dan, ki smo ga letos obeležili v okoliščinah, ko se svet bori proti pandemiji covida-19, in humanitar-ci, skupaj z vsemi drugimi, tudi Rdečim križem, premagujejo ovire brez primere, da bi pomagali ljudem v humanitarnih krizah širom sveta. S humanitarnim dnevom se spominjamo humanitarnih delavcev, ki so med opravljanjem dela izgubili življenje in izrekamo priznanja humanitarnim delavcem, ki opravljajo svoje delo, ter krepimo zavedanje javnosti o pomenu humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja. Zato je bil 19. avgust priložnost, da smo se zahvalili humanitarcem, resničnim junakom našega časa, ki so se zavezali, da bodo pomagali drugim v najbolj ekstremnih okoliščinah po vsem svetu, hkrati pa je svetovni humanitarni dan tudi priložnost za povabilo prostovoljcem, da se vključijo tudi v delo našega Območnega združenja Rdečega križa Domžale in pomagajo po svojih močeh. Vera Vojska Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. Križnikov pravljični festival v duhu Svetega Coprijana Deveti Križnikov pravljični festival, ki ga organizira Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik v sodelovanju s KD Motnik, TD Motnik in Me4, bo zaradi posledic novega koronavirusa letos v avgustu in septembru. Posvečen bo novo nastali knjigi Gašperja Križnika Sveti Copri-jan: pravljice, povedke in drugo pripovedno izročilo iz Motnika in okolice, ki je izšla v sozaložništvu Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik in Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU. ALJAŽ PRIPRAVLJENOST O »SEBIČNOST SOČUTJE ★ krvi (etmjlo "Najprej »¿mest' ♦UMU»"" a 1/nfag i ni v M žepu termometer 9 •fti> t P* — < /15 > Spoznajte zvezde, ki naredijo vse za reševanje iivljenj in pomoč ljudem, Se jim želite pridružit)? Postanite prostovoljec! Prostovoljci, resnični junaki našega časa LETNIK LX I AVGUST 2020 | ŠTEVILKA B slamnik@kd-domzale.si slamnik I ii NOVICE | OKOLJE Petra pripeljala pokal v Domžale Prejšnji mesec se je na poligonu varne vožnje na Vranskem odvijalo tekmovanje Najboljši za volanom 2020, kjer se je za častni naslov borilo več kot 4500 tekmovalcev, le dva pa sta si priborila naslov Najboljši mladi voznik oziroma voznica 2020. Naslov zdaj ponosno nosita Petra Prašnikar in Matej Gorjan, ki sta zaslužila svoji nagradi, sijoča avtomobila Ford Puma. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz treh delov, kjer so tekmovalci najprej rešili spletni test, nato pa se je 50 najboljših fantov in 50 najboljših deklet med 19. in 26. letom uvrstilo v polfinale, kjer so se pomerili v praktičnih nalogah. Med njimi so bile terenska vožnja, nudenje prve pomoči, spretnostna vožnja avtomobila z žogo na strehi in podobno. Nato se in kaj naslika na platno. Avtomobilizem ni njena prva in edina ljubezen, saj je kreativen človek, ki se loti različnih projektov in stvari s strastjo in zagonom, zato ni nenavadno, da jo je življenje zapeljalo na novo pot, kjer se je prav tako odlično odrezala. Velika zahvala za to zmago gre njenemu očetu, ki jo je že od mladih nog navdušil nad avtomobili in jo učil o njih. Spomni se, da jo je naučil zamenjati kolesa na avtu in jo spraševal o vsem, kar se vidi pod pokrovom motorja, na primer, kje se preveri nivo olja. Ko je Petra opravila vozniški izpit za vožnjo s spremljevalcem pri 16 letih, je največ vozila z očetom, izkušenim voznikom tovornjaka, ki jo je mirno in strogo učil. Zasluga pa gre tudi odlični Av- KOLUMNA • KAM GREŠ, ČLOVEK? PANDEMIJE PANIKE ANTON KOMAT Petra s svojima nagradama s tekmovanja Najboljši za volanom 2020 je iz vsake skupine 10 finalistov podalo nad nove naloge, ki so zahtevale še več znanja, zbranosti in poguma. Ena od zahtevnejših je bila vzvratna vožnja s prikolico, s čimer mnogi mladi vozniki nimajo veliko izkušenj, in pa imitacija izpitne vožnje, kjer so voznikom na cesti predstavljali oviro tudi kolesarji in pešci. Tekmovanje so ocenjevali inštruktorji varne vožnje AMZS Vransko, Policija in Rdeči križ Slovenije in v finalu ocenili, da je najboljša mlada voznica Petra Prašnikar, 24-letna študentka arhitekture iz Domžal. Petra se je na tekmovanje prijavila iz radovednosti in želje po novi izkušnji, ni pa pričakovala zmage. V polfinalu se je uvrstila na 3. mesto in bila zadovoljna s svojim dosežkom, ki jo je pripeljal do finala. Med tekmovanjem se ni zavedala, kako izvrstno se je odrezala pri posameznih nalogah in je pričakovala slabši izid. Zelo napeto je bilo čakati do zadnje minute, ko so jo razglasili za zmagovalko, saj še vedno ni verjela v svojo odličnost. Šele po nekaj minutah držanja pokala in nasmihanja v kamere je dojela, da je najboljša mlada voznica. Po nekaj dneh proslavljanja z družino in prijatelji se je navdušenje prelevilo v ponos in srečo, zato je Petra nadaljevala s svojim vsakdanjim življenjem. Največji del tega zavzame pisanje magistrske naloge na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, poleg tega pa še različna dela, kot je pomoč v biroju Arhicenter, projektiranje in svetovanje v Mengšu in vodenje delavnic robotike v Zavodu 1-2-3 v Domžalah. Če pa ji ostane še kaj prostega časa, rada plava, skrbi za živali Študent fizike in študent medicine dobita nalogo, da se na pamet naučita telefonski imenik. Študent fizike vpraša: »Zakaj?«, študent medicine pa: »Do kdaj?« tošoli Lončar, kjer ji je inštruktor Marko Lončar dal mnogo nasvetov, ki so pripomogli, da je danes najboljša mlada voznica. K temu je prispevala tudi prometna ureditev v občini Domžale in Izpitni center Domžale. Zmaga Domžalčanke Petre na tem tekmovanju kaže očiten potencial občine za izobraževanje mladih na področju prometa. Od njene izpitne vožnje je minilo že sedem let previdne vožnje brez nesreč in prometnih kazni, kar pa je pogoj za vstop na tekmovanje. Med tem časom je Petra prevozila že zelo dolge razdalje, se srečala z mnogimi kritičnimi situacijami in se morala znajti v različnih neznanih prometnih ureditvah različnih držav, s čimer je pridobila današnje znanje in izkušnje. To znanje bo še uporabila, saj se že v oktobru s skupaj z zmagovalcem Matejem Gorjanom in tretje uvrščenim tekmovalcem Tomom Dukaricem odpravlja na Evropski izbor Najboljši za volanom oziroma FIA Region I International Best Young Driver 2020, ki bo potekal v Varšavi na Poljskem. S tem pa njena dolžnost ne bo končana, saj je z zmago v Sloveniji postala ambasa-dorka varne vožnje in vzornica vsem voznikom, ne le mladim. S svojim Fordom Pumo se bo še ponašala na spletnih omrežjih in po cestah v Sloveniji, največ v Domžalah in na Viru. Torej, ko boste zagledali na cesti bleščečo Ford Pumo z napisom Najboljša za volanom 2020, boste vedeli, da jo vozi Domžalčanka Petra Pra-šnikar. Besedilo in foto: Monika Prašnikar Sprašujem zdravnike, do kdaj boste podizvajalci farmacevtskih korporacij, katerih pohlep uteleša sko-rumpirani WHO? V Sloveniji niti en zdravnik, politik ali znanstvenik ni javno oporekal prevaram o co-vidu-19, ki jih s podporo globalnih milijarderjev širi ta zločinska organizacija. Sprehodimo se čez čas in ugotovili bomo, da sta bili ptičja in prašičja gripa le vaji pred zdajšnjo predstavo s covidom-19. Če ne bo uspela, bo klan milijarderjev skoval scenarij za novo strahovlado. Pošteni zdravniki, tisoči njih iz vsega sveta, so na naši strani, zato ne pozabimo, da sprejemanje laži vodi v suženjstvo in da brezbrižnost vodi v odpravo človeka. Ugledni danski zdravnik, internist dr. Peter C. Gotzsche, o covi-do-19 pravi: »To je pandemija panike!« Pogumni mož je leta 2014 napisal knjigo Deadly Medicines and Organized Crime: How big pharma has corrupted healthcare, v kateri beremo: »Zapomnite si, da ne moremo verjeti niti besedice tistega, o čemer nas prepričuje farmacevtska industrija - niti tistega, kar pišejo v raziskovalnih poročilih, niti tistega, kar obljubljajo v reklamah in informacijah. Seznam njihovih grehov je neskončen: nestrokovne in ponarejene klinične raziskave o učinkovitosti in varnosti zdravil in cepiv, podkupovanje javnih agencij, ki odločajo o prihodu zdravil na trg, podkupovanje zdravnikov, urednikov strokovnih revij in politikov, izmišljanje novih bolezni, prikrivanje škodljivih stranskih učinkov zdravil ter medijsko in kari-erno uničenje oporečnikov.« Knjigo s podobno vsebino imamo prevedeno - Hans Weiss: Medicina v primežu podkupnin (Učila, 2009) h kateri sem napisal uvodne besede. Hipokratovo geslo Bolje preprečevati, kot zdraviti je pozabljeno, zdaj se briše osnovno načelo medicine: »Ne škodovati!« Se spomnite panike zaradi su-perpljučnice sars (leta 2003), ki naj bi pokončala tretjino ali celo polovico svetovne populacije, pa su-permikroba ptičje gripe (v času 2005/2006), ki naj bi 'zanesljivo' pobil najmanj 150 milijonov ljudi? Se spomnite, kako so tudi številni naši državljani stali v vrsti za tami-flu? Gremo naprej, ker je gromozanskim količinam tamifluja rok uporabe potekel okrog 2009/2010, so si izmislili novo pandemijo. WHO je rodil prašičjo gripo in spet je bila zagnana mašinerija strahu. Patogen naj bi bil 'virusni mutant', ki povzroča novo obliko obolenja akutno hemoragično pnevmoni-jo. Strašna virusna pljučnica naj bi človeka zadušila v lastni krvi. Sprejeti so bili vsi pandemični ukrepi, vzletela je 'ekspertna skupina' WHO, ki je takoj zagrozila še z dvema valoma bolezni in uvedla 'nujne ukrepe' takojšnjega množičnega cepljenja. Po Evropi se je razširila cepilna histerija, sredi katere se je končno zaslišal glas razuma. Poljska ministrica za zdravje Ewa Ko-pacz je v parlamentu izjavila: »Ne bom podpisala naloga za nabavo cepiva, zaradi katerega bi umrlo več ljudi kot zaradi gripe. Zdravnica sem že 20 let in moje načelo je -Ne škoduj bolniku!« Nanjo se je takoj vsula kanonada gromoglasne-ga rjovenja plačancev farmacije in neznosno vreščanje njihovih trolov, vendar je pogumna ženska politično preživela, ker se je zanjo zavzel predsednik republike. Danes je kaj takega nemogoče. Poglejmo še malce v dogajanje. Prvega novembra 2005, dan po noči čarovnic (kako pomenljivo!), je v Nacionalni inštitut zdravja ZDA v Bethesdi prišel predsednik Bush s člani kabineta in generalnim direktorjem WHO ter predstavil 381 strani dolg Strateški plan boja proti domnevni pandemiji ptičje gripe. Rekel je: »Znanstveniki in zdravniki nam ne morejo povedati, kdaj in kje bo udarila nova pandemija in kako nevarna bo, toda večina se strinja, da nam je blizu.« Sledil je poziv kongresu, da odobri 7,1 milijarde dolarjev za preventivne ukrepe in dve milijardi za nabavo tamifluja. Tamiflu je postal globalni prodajni hit, delnice Gilead Sciences so poskočile kar za 720 odstotkov, pri čemer se je izdatno omastil obrambni minister ZDA Donald H. Rumsfeld. Sledil je pakt med farmacijo in industrijo reje perutnine, ki je zahteval poboj vseh jat, ki jih goji ljudstvo okrog domov, saj bi z uničenjem samooskrbe prebivalstva poskočila prodaja zamrznjenih piščancev iz industrijske reje. Pri nas smo morali pobiti nekaj kurjih farm, vse 'domače' kokoši pa zapreti v kurnike za pol leta - čez 14 let so namesto kokoši zaprli ljudi, kar je vsekakor izjemen napredek medicinke znanosti! Toda grožnja množičnega umiranja se ni izpolnila, zato so ptičjo gripo umaknili iz ponudbe strahov. Dr. Stefan Lanka je na vprašanje, ali so v Nemčiji ogroženi zaradi ptičje gripe, odgovoril: »Manj bo otrok, ker bodo štorklje poginile.« Na zgroženi pogled novinarja je smeje dodal: »Moja trditev je tako resna, kot je resna tista, da nas ogroža ptičja gripa!« Septembra leta 2009 sem pisal: »Prihaja svinjska gripa. V prvi bojni liniji histerije koraka WHO, ki je razglasil peto stopnjo nevarnosti pandemije. Ker je najvišja stopnja šesta, smo torej tik pred planetarno morijo. Seveda je bila to zamisel WHO, v katerem sede kadri farmacevtskih korporacij in še katerih. Recimo tistih, ki bi z razglašanjem 'izrednih razmer' legalizirali 'izjemne ukrepe', kot je obvezno cepljenje, saj bi radi v ljudi vbrizgali še kaj po svojih zamislih. Premalo je bila finančna friza (rop stoletja), treba je bilo nekaj strašljivega, pandemija, ki paralizira prestrašene množice, da se sužnji ne bi več zavedali svojega suženjstva. WHO je sicer ugotavljal, da je stopnja umrljivosti zaradi prašičje gripe nižja kot pri običajni gripi, hkrati pa 'priporočal' cepljenje z nete-stiranim cepivom. Tako, kot se dogaja zdaj. Oho, kaj pa Nurnberški proces proti zločinskim zdravnikom, ki so uporabljali taboriščnike kot poskusne živali? Ta dejanja je mednarodno pravo sankcioniralo kot iatrogenocid, in zločincem namenilo vislice, hkrati pa postavilo ostre omejitve, da se iatrogeno-cid ne bi več ponovil, in jih vgradilo v mednarodne protokole za testiranje zdravil in cepiv. Zato je zloraba teh protokolov zločin, storilci pa spadajo na Nürnberg 2! Tudi ob svinjski gripi je WHO 'priporočal' Tudi ob svinjski gripi je WHO 'priporočal' izredne ukrepe, prisilno cepljenje in izolacijo oseb v karantenah. Na 'pobude' WHO so se histerično odzvale vlade, ki so kupile na desetine milijonov kosov mrliških vreč in pokupile vse zaloge tamifluja. Posel je uspel, čeprav so tudi to akcijo zaradi globalnega pomanjkanja mrličev predčasno ustavili. izredne ukrepe, prisilno cepljenje in izolacijo oseb v karantenah. Na 'pobude' WHO so se histerično odzvale vlade, ki so kupile na desetine milijonov kosov mrliških vreč in pokupile vse zaloge tamifluja. Posel je uspel, čeprav so tudi to akcijo zaradi globalnega pomanjkanja mrličev predčasno ustavili. Isti kriminalci so na podlagi prejšnjih izkušenj letos pripravili 'pandemijo' covida-19. Toda kljub vsem ma-hinacijam in manipulacijam spet primanjkuje mrličev, hkrati pa proti prevari vse bolj množično protestirajo zdravniki. Beda M. Stadler, nekdanji direktor Inštituta za imu-nologijo Univerze v Bernu, je zapisal: »Za tiste mlade in zdrave, ki trenutno hodijo naokrog z maskami, bi bilo bolje, da bi nosili čelade. Kajti večja verjetnost je, da jim kaj pade na glavo, kot da resno zbolijo za covidom-19.« Za konec še zadnja vest iz korporacije Astra Zeneca, ki štanca dve milijardi odmerkov ne-testiranega cepiva Oxford: »Za posledice cepljenja ne odgovarjamo!« Jasno, saj je cepljenje proti prašičji gripi 2009/2010 povzročilo hude nevrološke poškodbe predvsem pri otrocih, cepljenje so prekinili, sledile pa so tožbe staršev in milijonske odškodnine. □ Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. 12 | slamnik številka 8 | avgust 2020 | letnik lx slamnik@kd-domzale.si NOVICE > 1 , • V • "1 • • v • « • 1 v v • • Aktivno preživljanje pocitnic v angleščini Tudi letošnje poletje, že dvaindvajseto po vrsti, je jezikovna šola DUDE iz Domžal konec letošnjega avgusta pripravila zanimiv in poučen enotedenski program za vse, ki so želeli na zabaven način utrditi svoje znanje angleškega jezika. V tem tednu so otroci pobliže spoznali nekaj eksotičnih živali in se z nekaterimi tudi rokovali, lisički so pomagali najti izgubljen slamnik na Šumberku, v Arboretumu Volčji Potok so se preizkusili v saditvi rožic, na plezalni steni so preizkusili svoje plezalne veščine pod vodstvom izkušenih plezalcev, nato pa teden, poln doživetij, zaključili na prostoru za piknik v Dragomlju. Rdeča nit letošnjih delavnic je bila Kitajska, zato so otroci v Arboretumu Volčji Potok iskali skriti zaklad, povezan z izbrano temo. Da so ga našli, so morali odgovoriti na vpra- šanja, povezana z zanimivostmi Kitajske. Otroci so posadili vsak svojo rožico v glinen lonček, ki so ga tudi sami predhodno pobarvali. Ogledali so si še stalno razstavo kaktusov, metuljev in nasadov vrtnic ter ostalih rož, grmičkov in dreves. Pogovor je tekel tudi o ohranjanju rastlinskih in živalskih vrst ter naši skrbi zanje. V torek so spoznali še en delček eksotične narave, obiskale so jih namreč eksotične živali. Spoznali so ptičjega pajka, rdečerepega udava, madagaskarskega sikajočega ščurka in bradato agamo iz Avstralije. Otroci so se tudi fotografirali z večino živali. Pogovor je tekel o živalih in njihovi skrbi. Otroci so ves teden v vsakdanjih situacijah utrjevali znanje angleščine na sproščen in naraven način, kar je bila tudi dobrodošla priprava na prihajajoče šolsko leto. Jezikovna šola DUDE se vsem udeležencem iskreno zahvaljuje za dobro voljo in odlično preživet teden. FOTO: DUDE Kamnosek in kipar Danilo Rovan na obisku v Radomljah Danilo Rovan je mož, ki ga odlikujeta izjemna strast do obdelave naravnega kamna ter neustavljiva želja po druženju. Ima rad kamen in ljudi. V svoji kamnoseško kiparski delavnici, ki jo ljudje poznajo pod imenom Rovanova hiša v Vrhpolju pri Vipa- vi že vrsto let združuje ljubitelje kamna. Nesebično predaja svoje znanje in izkušnje ljudem, ki čutijo, da lahko svojo ustvarjalnost izrazijo v tem večnem spremljevalcu človeške kulture. Eden takih je tudi Dani Ritlop iz Radomelj, ki ga je 'duša kamna' tako Z leve: Jože Vodopivec, Danilo Rovan, Vanda Mržek, Drago Stimec in Dani Ritlop prevzela, da si je doma uredil majhno delavnico. Danilo Rovan ga je z vrh-poljsko ekipo obiskal, prerezal otvoritveni trakec, potem pa so se kamnoseki lotili dela. Izpod spretnih rok so nastali majhno koritce za vodo iz zelenega tufa, podoba rožice v belem kamnu in večji pitnik za ptice iz na-noškega kamna. Izdelki bodo krasili skromen vrt v Radomljah. Opoldan se je kamnosekom pridružila še ena gospa, ki jo je očaral slovenski kamen. Elena Starceva Somun, diplomantka moskovskega konservatorija za glasbo Petra Iljiča Čajkovskega, je navdušila z igranjem in petjem. Dani Ritlop: »Ročna obdelava kamna zahteva sistematičnost, natančnost, potrpežljivost, občutek za naravo, željo po ustvarjanju, odprtost duha in domišljijo. In taki so tudi ljudje s katerimi se družim v Rovanovi hiši. Neprecenljivo. Ali veste, da duša spi v kamnu, sanja v rastlini, se prebudi v živali in zaživi v človeku? Ja, ja, tudi kamen je živ. Ne pravijo ljudje zaman -... ta kamen me je kar poklical...« Primerjava in izbira toplotne črpalke Letošnja izredno mila zima nam je nazorno pokazala, kako hitro se segreva naša globalna topla greda. K sreči se vse več ljudi zaveda tega problema kot tudi svojega deleža odgovornosti pri onesnaževanju ozračja z ogrevanjem s fosilnimi ener-genti, zato se odločajo za manj škodljive načine ogrevanja. Na prvem mestu med njimi je ogrevanje s toplotno črpalko. Subvencija Eko sklada: K zmanjševanju toplogrednih izpustov zaradi fosilnih goriv nas vzpodbuja tudi Eko sklad s subvencijami. Ob zamenjavi stare kurilne naprave z novo toplotno črpalko tipa zrak-voda v večini občin, z izjemo nekaj mestnih občin s sprejetim odlokom o načrtu za kakovost zraka, dobite subvencijo v višini 2500 evrov. Od letos subvencijo dobijo tudi prebivalci mestne občine Kranj in občine Hrastnik. Upajmo, da bodo kmalu ukinili odlok v še kakšni od mestnih občin, saj imajo praviloma ravno tam najslabši zrak. Nadaljnje subvencioniranje kurilnih naprav na lesno biomaso, ki imajo velike emisije zdravju škodljivih trdnih delcev PM10, pa je nekako nelogično, če količkaj resno razmišljamo o razogljičenju v skladu z evropskimi smernicami. Tehnologija prihodnosti: Pa vendar, stvari gredo v pravo smer. Ob prenovah ogrevalnih sistemov in pri novogradnjah je za večino investitorjev toplotna črpalka edina opcija. Poleg ekološke sprejemljivosti je to tudi najudobnejši in praktično najcenejši način ogrevanja. Razvoj toplotnih črpalk gre v smeri povečevanja zmogljivosti naprav pri nizkih zunanjih temperaturah, izboljševanja izkoristka električne energije, zniževanja hrupnosti zunanje enote, pa tudi razvoja novih vrst ekoloških hladiv z boljšim izkoristkom in predvsem z zmanjšanim ogljičnim odtisom. Tako je lani in letos na trg prišlo nekaj novih modelov toplotnih črpalk z ekološkim hladivom R32 namesto doslej najpogosteje uporabljanega R410A. Katera je najboljša? Ob hitrem razvoju in široki ponudbi toplotnih črpalk na trgu se potencialni investitor kaj hitro znajde pred dilemo, katero napravo naj izbere. Vsekakor mora biti dovolj zmogljiva tudi pri nizkih zunanjih temperaturah in v strnjenih naseljih čim tišja. Toda, ali naj vzame tradicionalno evropsko kompaktno zunanjo enoto ali najsodobnejšo japonsko v ločeni izvedbi? Mora biti inverterska? Ali je potreben zalogovnik? Ali je res, da nekatere ob daljšem izpadu elektrike lahko zmrznejo? Nasveti iz različnih virov si lahko med seboj precej nasprotujejo. Kako torej priti do pravih odgovorov? Podjetje Termaks bo v septembru organiziralo brezplačen seminar na temo Primerjaj in izberi toplotno črpalko s temeljito primerjavo med nekaj najboljšimi na trgu glede njihovih zmogljivosti, glasnosti, cene, garancijskih pogojev in še česa. Predaval bo Robert Žibrik. Prijavite se na 041 692 410 do 4. 9. 2020. Glede na epidemiološko situacijo bo verjetno seminar izveden v več manjših lokalnih skupinah. Vabljeni! Septembra začenjamo sCZM-jevimi ustvarjalnimi delavnicami! Delavnice potekajo vsako sredo v dveh terminih. 1. skupina: 8-13 let, 14:30-15-45 2. skupina: 14-30 let, 18:00-20:00 Datum prvega srečanja bo objavljen na spletni strani. ■ I II ........ FOTO DELAVNICE Tudi v novem šolskem letu bomo nadaljevali s foto delavnicami za mlade (15 - 30 let), pri katerih se bo oblikovala nova skupina, in za otroke (8 -15 let). Delavnice so namenjene vsem, kijih zanima fotografija in potekajo vsak drugi ponedeljek pod mentorstvom fotografa Klemna Brumca. Datum začetka bo objavljen na spletni strani. ; ; ; ; JOGA Bi združil_a vadbo in sproščanje? Pridruži se nam na vadbi joge pod vodstvom Maje Maselj, učiteljice joge. Predvideni termini: sreda, 19.00-20:00 in sobota, 18:00-19:00. 4 PILATES Čas je za gibanje in zdrav način življenja! Pridruži se nam na vadbi pilatesa, ki poteka pod vodstvom Maje Kržišnik, inštruktorice pilatesa. Predvideni termini: torek, 18.00-19:00 in petek 16:45-7:45. Ob obisku ix na teden za mlade do 30 let samo 10 evrov/mesec, ob obisku 2x na teden 20 evrov/mesec. eiiiiii 1 1 1 ■ mini ODPRTJE RAZSTAVE CLOVEK IZZIVA, NARAVA ODRIVA 10. septembra 2020 odpiramo razstavo letošnjega likovnega in literarnega natečaja Človek izziva, narava odriva. Razstava bo na ogled v virtualni galeriji, v živo pa si lahko nagrajena dela ogledate tudi v prostorih Centra za mlade Domžale. ZA OSNOVNO IN SREPNJESOLCE Prehiti težave v šoli! Da bo letošnje šolsko leto bolj prijetno, se že jeseni vključi v učno pomoč in se sooči z izzivi še preden ti postanejo težava. Prijave sprejemamo do zapolnitve prostih mest. Prijave zbiramo preko telefona na 040 255 568 ali 01722 66 00. V centru za mlade Domžale iščemo nove prostovoljce za izvajanje učne pomoči. Če so ti blizu matematika, fizika ali angleščina, se nam javi na info@czm-domzače.si. Tudi to jesen bomo pripravili fotografski natečaj Pogled 2020. datum odprtja prijav in teme natečaja bomo objavili v začetku jeseni, zato sledite našim objavam. Do takrat pa lahko poletne dni že izkoristite, da s fotoaparatom v objektiv ujamete kak zanimiv motiv. OGLED FILMA Z DEBATO: PLASTIČNI OCEAN 29. 9. 2020 OB 18:00 uri Vas zanima kje pristane vaša plastična vrečka ... ? Vabimo vas na ogled dokumentarnega filma Plastični ocean (Plastic ocean) z interaktivno debato in gostjo biologinjo dr. Andrejo Palatinus. V CZM JEZIKAMO Tudi v novem šolskem letu bodo imeli mladi priložnost učenja tujih jezikov. Informacije o začetku tečajev bodo objavljene na naši spletni in FB strani. NA VSE DOGODKE SO OBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE czhn_dohnztf(e Q czhn.d0hnz(5i(e www.czhvdohnztf(e.si Center za mlade Domžale, Ljubljanska cesta 58, Domžale 040/255-568, 01/722-66-00; info@czm-domzale.si LETNIK LX | AVGUST 2020 | ŠTEVILKA 8 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 13 STAREJŠI Zakonca Danica in Tine Marinček praznovala diamantno poroko Zakonca Danica in Tine Marinček iz Češenika sta 2. julija 2020 po šestih desetletjih skupne ljubezni, povezanosti, razumevanja in prijateljstva praznovala diamantno poroko. Spomine na poroko, na praznovanje zlate poroke, na skupaj preživeta leta sta zakonca Marinček obudila na slovesnosti na prijetni domačiji, kjer ni manjkalo lepih spominov in številnih fotografij z njune življenjske poti in zlate poroke. Manjkali niso niti domači, številni prijatelji in sosedje, ki so jima tudi v prihodnje želeli predvsem zdravja. Praznovanje diamantne poroke je zanju pomenilo enega od številnih prijetnih dogodkov. Ob spominih nanje sta za pripravo slovesnosti ob diamantni poroki posebej pohvalila hči Almo in sina Aleša ter njuni družini. Vsem sta hvaležna za številne prijetne trenutke z vnuki in pravnuki. Gospa Danica se je 6. maja 1932 rodila v Šmarci, v trgovski družini Jermanovih, očetu Edbinu in mami Agici. Otroštvo je uživala skupaj z ljubečimi starši ter sestrama Milo in Cvetko. Žal ga je pretrgala druga svetovna vojna, ko je bila družina že leta 1941 izgnana v nemška taborišča na Bavarskem, od koder so se po treh letih in treh mesecih vrnili na izropan dom - srečni, da so doma. Žal je zaradi posledic izgnanstva mama hudo zbolela in umrla, Danica pa je ob obiskovanju nižje gimnazije sprejela skrb za družino, ki jo je nato prizadel še odvzem trgovine. Njena prva zaposlitev je bila v Svi-lanitu, ob službi in skrbi za očeta in sestri pa si je, kot vsa mlada dekleta, tiho želela svojo družino, redke vesele trenutke pa doživljala na tedaj najpriljubljenejših srečanjih mladih - veselicah. Gospod Tine (uradno Valentin) se je rodil 8. februarja 1933 na domačiji pri Psagovih, kot se je reklo domačiji v Češeniku, kjer so se pisali Ma-rinček. Oče Jože in mama Barbara sta skrbela za tri sinove: Tineta, Jožeta in Janeza ter hčerko Minko. Ni jim bilo lahko, saj očetov zaslužek na cegunci ni bil prav velik, manjša kmetija pa tudi ni dajala prav veliko. Živeli so skromno, včasih prav mizerno, se spominja gospod Tine. Ob začetku druge svetovne vojne je obiskoval Osnovno šolo Dob, ki je postala nemška. Sam je ni obiskoval, saj je moral zaradi zastrupitve za dalj časa v splošno bolnišnico na Golniku. Ni mu bilo lahko, kot tudi mami ne, saj je na obisk k sinu lahko prišla le peš. Po vojni je končal osnovno šolo, se v nekdanji obrtni šoli v Domžalah izučil za mizarja in bil v službi v Toku, Stolu, Mlinostro-ju in Novopremu. Vmes je bila vojska in končno služba na Pošti Slovenije. Diamantna poročenca sta se srečala v Mengšu, na eni od veselic, in po kar nekaj letnem prijateljevanju sta se 2. julija 1960 poročila v cerkvi na Homcu, uradno v Domžalah. Njuni priči sta bili Ivan Smole, mož Daničine sestre Cvetke, in Jože Ma-rinček, ženinov brat, ohcet je bila na ženinovi domačiji v Češeniku. Danica se je zaposlila v Tosami. Ob delu na manjši kmetiji, ki ga ni nikoli zmanjkalo, sta bila ponosna na vse pridelano, saj so sadovi pridnih rok najslajši. Zgradila sta novo hišo, ljubeče skrbela za hčer Almo in sina Aleša. Oba imata danes svoji družini in zakonca Marinček se veselita vnukinj Mie, Barbare ter Sare in vnuka Boštjana, ki jima lepšajo življenje, veliko lepih besed pa imata tudi za zeta Cirila in snaho Vilmo. V posebno veselje so jima štirje prav-nuki. Veselita se njihovih obiskov, obenem pa poudarjata, da ju veseli, da si sami gradijo svoje življenjske poti, ob tem pa vedno lahko računajo na njuno pomoč. Oba sta se upokojila leta 1989, vendar v jese- ni življenja nista bila in še danes nista brez dela. Skrbita za manjši, prav njun vrt, kjer pridelata vse zase, gospa Danica še vedno kaj vlaga in speče katero od sladkih dobrot, vendar manj kot včasih, pravi, in se spomni tudi obiskov andragoške-ga krožka v Dobu in razstav, kjer so pridne ročnodelke razstavljale svoje umetnine. Leta so tu .. Leta pa ju ne ovirajo, da še vedno ne bi delala v različnih društvih. Tako je gospa Danica še vedno aktivna v vodstvu Krajevne organizacije za vrednote NOB Dob, Krtina, je članica Društva izgnancev Domžale in Društva podeželskih žena, oba pa sta člana Turistično rekreativnega društva Turn-še Češenik in Društva upokojencev Naš dom Dob. Še vedno obiskujeta različna srečanja in se odpeljeta na katero od ekskurzij, saj sta rada v prijetni družbi. Posebnih želja ob diamantni poroki nimata: malo več zdravja, prijetne trenutke z domačimi, na katere sta ponosna in jim privoščita srečo, in srečanj s prijatelji. Hvala, spoštovana diamantnoporočenca, za številne prijetne trenutke, iskrene čestitke in naj bo zdravje reden gost na vajini življenjski poti - do železne poroke - že čez pet let. VERA VOJSKA Zlata poroka zakoncev Maksimiljana in Bože Resnik Skupna življenjska pot zakoncev Bože in Maksimiljana Resnik s Prešernove ulice v Domžalah se je uradno začela 1. avgusta 1970 s poroko v Ljubljani. Priči sta bila Edvard Škrbec in Vid Zule. Skupno življenje na nevestinem domu sta začela z veliko ljubezni, spoštovanja in pridnosti, ki ju spremljajo še zdaj. Na skupni poti ni manjkalo prijetnih trenutkov, kjer imata posebno mesto rojstvi obeh hčera, Tanje in Barbare, pa tudi žalostnih, kot je bila mnogo prezgodnja smrt hčerke Barbare. Ob žalostnih sta se vedno znova pobrala in še trdneje sklenila: greva naprej, skupaj. Po petih desetletjih skupnega življenja sta prav na obletnico poroke 1. avgusta v dvorani Acija Berton-clja v Kulturnem domu Franca Ber-nika Domžale pred mag. Renato Kosec, podžupanjo Občine Domžale, v prisotnosti domačih, prijateljev in znancev ponovila svoji obljubi in postala zlatoporočenca. Priče pri zlati poroki so bili njuni trije vnuki: Manca, Nejc in Lola. Slovesnost pa je bila tudi priložnost, da se je pod-županja ob čestitki in darilu iskreno zahvalila zlatoporočencema za vse, kar sta dala lokalni skupnosti, zla-toporočencu Maksimiljanu Resni-ku pa posebej za prispevek k razvoju obrtništva v naši občini. Zlatoporočenec Maksimiljan Resnik se je očetu Maksu in materi Mariji ob dveh sestrah rodil v Senovem 30. decembra 1947. Družina, oba starša sta delala na področju trgovine, se je ob koncu Maksimiljanove osemletke preselila v Domžale. Starša sta delala v Napredku, mladi Maksimiljan pa obiskoval elektrotehnično srednjo šolo, imenovano Vegova v Ljubljani. Uspešen učenec je imel le ob koncu šolanja nekaj težav z ravnateljem, zato je diplomo (maturo), opravil šele jeseni, kar mu je onemogočilo vpis na elektrotehnično fakulteto; to je bila njegova velika želja. Kot merilni tehnik se je zaposlil v Tegradu, se po vojski vrnil vanj in že zelo mlad prevzel odgovorno funkcijo vodje fi-nančno-računovodskega sektorja, nato bil direktor komerciale v Uni-tasu. Vmes, čeprav z vrsto odgovor- nih funkcij, je našel čas za dokončanje Višje ekonomske šole v Mariboru. Zlatoporočenka Boža Resnik je bila rojena 15. maja 1946 v Komendi. Oče Franc - električar in mati Jožefa Januš - gospodinja, sta lepo skrbela za obe hčerki, Majdo in Božo, ki imata na mladost prijetne spomine. Po selitvi v Domžale je mlado dekle končalo osnovno šolo ter tedanjo srednjo usnjarsko šolo in se zaposlilo v Kamniku v tovarni Svit, kjer so ji takoj zaupali odgovorno funkcijo v laboratoriju. Sodelavci, kar 28 jih je bilo pod njenim vodenjem, sprva zelo mladega dekleta kot vodje niso vzeli prav resno, pa jih je s svojim pridnim delom in odločnostjo prepričala, da zna in zmore. V Svitu je preživela vso delovno dobo in se, ob sprejemu za odhod v pokoj zaradi ugodne zakonodaje, odločila, da ostane doma, skrbi za družino in pomaga možu v družinskem podjetju. Zlatoporočenca sta se prvič srečala na plesnih vajah, ostala pa sku- paj po prijetnem srečanju s prijatelji na kavi in se po dobrem letu prijateljevanja poročila. Postala sta starša hčera Tanje in Barbare ter razmišljala, kako naprej in bila za to pripravljena tudi pridno delati. Tako sta se leta 1984 skupaj odločila, da poskusita kot obrtnika. Prva delavnica je bila v domači kleti, po nekaj letih pa je zrasla delavnica v Srednjih Jaršah in gospod Resnik se še danes spominja, kako težko je bilo priti do kreditov, hkrati pa tudi, kako je bilo vendarle poskrbljeno za mlade nove obrtnike - začetnike z različnimi davčnimi olajšavami. Obrt je bila sprva namenjena izdelavi tuš cevi za Mariborsko livarno, pozneje se je proizvodnja spreminjala in dopolnjevala. Ob obratu v Jaršah je bil ustanovljen tudi obrat v Kozjem. Zlatoporočenec je bil kot obrtnik zelo uspešen v vodstvu Obrtne zbornice Domžale, član delovnih teles, ki so v okviru občine obravnavala obrtniško in podjetniško tematiko; bil je tudi delegat republiške skupščine in član Ustavne komisije, ki je pripravljala zakonodajo v letih pred osamosvojitvijo. Upokojil se je leta 2007 in vodenje družinskega podjetja prepustil hčerki Tanji in njenemu možu Matjažu. Na uspešna in pridna mlada podjetnika sta zlatoporočenca zelo ponosna in jima v celoti zaupata. Hči Barbara si je ustvarila družino na Nizozemskem. Žal je zaradi hude bolezni kmalu po rojstvu hčerke Lole umrla. V tem najtežjem obdobju skupnega življenja sta si stala ob strani in drug drugemu vlivala moči, vnukinja Lola pa je vselej dobrodošla v njunem prijaznem domu. S skupno življenjsko potjo sta zadovoljna. Sledila sta svojim ciljem, jih uresničevala, jim namenjala svo- je življenjske moči, ob tem pa ne pozabila na skrb za prijeten dom, vzela pa si tudi čas za potovanja in letovanja na morju. Čas si vzameta tudi za prijatelje, a teh ni prav veliko, pravita, sta najbolj srečna, če sta drug z drugim. Rada se sprehajata ob Kamniški Bistrici, veliko so skupaj s hčerko Tanjo in njeno družino, zla-toporočenec pa še ni rekel zadnje besede o ciljih, ki so še pred njim. »Možganov ne smeš zapustiti,« se smeji, ko pove, da je pred kratkim opravil izpit za športnega pilota in da to ni zadnji cilj, ki si ga je zastavil, ampak o tem, ko se uresniči ... Rada živita, lahko bi rekli, v enem lepših delov našega mesta, v veliko zadovoljstvo jima je delo na domačem vrtu, kjer pa z veseljem rada tudi posedita in se sprostita. V Domžalah sicer pogrešata večjo urejenost mesta, posebej ob vstopu v mesto, leta govorimo o ureditvi glavnega prehoda čez železniško progo v centru, glede na tradicijo obrtništva v naši občini pa bi bilo mogoče tudi na tem področju narediti več - tudi z obrtno--poslovno cono. Iskrene čestitke ob zlatem jubileju, spoštovana Maksimiljan in Boža Resnik, hvala za vajin prispevek lokalni skupnosti in veliko zdravja ter sreče na nadaljnji skupni poti jima je čestitala, tudi v imenu župana Tonija Dragarja, podžupanja mag. Renata Kosec ter jima zaželela, naj lepo praznujeta in se veselita življenja, kjer naj ju spremljajo verzi pesnika Toneta Pavčka, ki še posebej veljajo zanju: Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne pod palcem skrit zaklad. Sreča je, ko se delo dobro opravi. In ko imaš nekoga rad. VERA VOJSKA FOTO: VIDO REPANŠEK 14 I slamnik društva ŠTEVILKA 8 | AVGUST 2020 | LETNIK LX slamnik@kd-domzale.si Kronika domžalskih poklicnih gasilcev 17.7. do 20. 8.2020 V junijskem poročilu smo ugotavljali, da je letos nekaj manj intervencij, ker (še) ni bilo omembe vrednega neurja. Seveda je jasno, kam ciljamo - 29. julija zvečer smo doživeli silovito neurje, ki si je prislužilo kar poseben uvod. A tudi brez neurja, ki glede na številke niti ni zajeto, smo bili v preteklih dveh mesecih z 90 intervencijami polno okupirani. Skupno število letošnjih intervencij je prehitelo števili iz preteklih dveh let (2017. pa še ostaja rekordno). Letos smo se do 20. avgusta na pomoč odpravili 248-krat (lani 238- in 222-krat predlani). Predvsem je letos veliko intervencij v t. i . visokem poletju. Ugibamo, da mogoče zato, ker se je več občanov odločilo dopuste preživeti doma. Četrtino posredovanj smo opravili med 10. in 14. uro ter prav tako četrtino med 19. in 22. uro. Med 22. in 7. zjutraj smo prejeli slabo petino klicev na pomoč. Na požare smo izvozili 25-krat. Sredi julija smo v centru Domžal skoraj šest večerov zapored gasili komunalne zabojnike. Sedemkrat smo se odpravili na požare v naravi, kjer je v glavnem šlo za bolj ali manj nadzorovano kurjenje odpadkov. Zagorelo je v treh kuhinjah, kopalnici in kurilnici. V garaži stanovanjske hiše na Viru se je vnelo osebno vozilo, ki je bilo eno od še treh gašenih vozil v tem obdobju. Do samovžiga odpadkov je prišlo v Centru za ravnanje z odpadki v Dobu, streli pa sta zanetili dva požara. Manjšega v stanovanjski hiši v Domžalah je že pred našim prihodom ukrotil lastnik sam, na Prevaljah pri Lukovici pa je ogenj uničil večji del strehe in zgornje nadstropje gospodarskega objekta kmetije. Gasilci smo skupaj z domačimi uspeli na varno spraviti živino ter obvarovati stanovanjsko hišo. Na lokalnih cestah smo posredovali pri 18 prometnih nesrečah. Najpogostejši je bil trk dveh osebnih vozil, med udeleženci nesreč pa se pojavijo tudi pešci, kolesarji, motoristi, avtobus in celo vlak. V dveh nesrečah so bili poškodovani kar po trije udeleženci, skupaj pa je zdravniško pomoč potrebovalo 20 oseb. Na avtocesto smo odhiteli enajstkrat, medicinsko oskrbo smo nudili udeležencem štirih nesreč. Med preostalimi intervencijami so najpogostejše težave z vodo. Še posebej pri omenjenem neurju so se ob dežju in vetru pokazale pomanjkljivosti začasno pokritih streh. Bilo je tudi nekaj poplav -zaradi meteorne vode ali tehničnih napak na vodovodu. Odstranili smo nekaj osjih in sršenjih gnezd. Omogočili smo dostop v stanovanja do obnemoglih ali obolelih občanov ter reševalcem NMP tudi pomagali pri njihovem prenosu. Za konec omenimo še neobičajen pripetljaj, ko je voznica z osebnim vozilom po dobrem kilometru vožnje po sprehajalni poti ob Kamniški Bistrici spoznala svojo zmoto ter pri obračanju svojega vozila nasedla v jarku. Brez naše pomoči seveda ni šlo več ne naprej ne nazaj. Društvo Lipa Domžale pred novim šolskim letom vabi na dneve odprtih vrat Premagati je treba veliko ovir Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine ima novo vodstvo. Dobrodošli med nami! društvo lipa domžale »Razpetost med službo in domom ter mnogo skrbi, vse to je za nami. Končno lahko počnemo tisto, za kar nismo imeli časa 35, 40 ali še več let,« lahko preberete na spletni strani Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale - krajše in bolj znane kot Društvo Lipa, kjer vas že od ustanovitve v letu 1997 vabijo, da z njimi pridobivate ali obnavljate različna znanja, se udeležujete kulturnih dogajanj in delavnic, v športno rekreativnih skupinah poskrbite za svoje fizične sposobnosti, v zanimivih strokovno vodenih izletih pa si ogledate domače in tuje zanimivosti in znamenitosti. Epidemija je letos sicer malce spremenila življenje in delo društva, ni pa spremenila študentov in študentk univerze, ki so jo pridno, tudi na daljavo, obiskovali do konca preteklega šolskega leta, kar nekaj študijskih programov, posebno s področja kulture, pa ste lahko spremljali tudi med počitnicami. Vodstvo Univerze za tretje življenjsko obdobje si je med počitnicami prizadevalo, da bi oblike študija še obogatilo, pri tem pa je upoštevalo interese slušateljev. Tako so prisluhnili številnim pobudam, ki so povezane s konkretnimi aktivnostmi. Vsi, ki imate svoj vrtiček in bi radi pridelali še več zelenjave, se boste lahko vpisali v razred Na zelenjavnem vrtu, ki ga bo vodila Barbara Podlogar, dipl. ing. agronomije. Med predavanji vas bo seznanjala z značilnostmi naravnega vrtnarjenja. Pogovarjali se boste, kako pripraviti gredice brez prekopavanja, kdaj in s čim gnojiti, zakaj je treba kolobariti, kdaj zalivati in kako pravilno uporabiti zastir-ko. Govorili boste tudi o semenu in kako ga lahko sami pridelate, naučili pa se boste tudi pridelati svoje zelenjavne sadike. Seveda boste delo na vrtu spremljali po mesecih, dovolj časa in priložnosti pa bo tudi za potešitev vaše radovednosti in konkretna vprašanja. Novost je tudi delavnica Mozaika, neke vrste meditacija, ki navdaja z željo po stalnem ustvarjanju. Spoznavali boste zgodovino in zakonitosti mozaika, različne tehnike in materiale, iz katerih je možno ustvariti mozaik, najbolj pa vas bo zanesljivo navdušila vaša ustvarjalnost pri izdelavi mozaika, ko boste košček za koščkom, tessero za tessero, ustvarili sami svoj mozaik, ki bo postal lep stenski okras. Zagotovljena bodo vsa potrebna orodja in materiali, ki so potrebni za izdelavo mozaikov. Da se boste lažje odločili za vpis v omenjeno delavnico, si lahko v okviru Dnevov odprtih vrat ogledate mozaike, ki so nastajali v delavnicah mentorja tega študijskega programa, ustvarjalca Aljaža Vidrajza. Naslednji novi študijski program je Restavratorstvo, za katerega najbrž že veste, da je postopek, s katerim se nekaj prenovi ali preuredi, navadno so to stare ali poškodovane umetnine. Namen novega študijskega programa je, da ob novih strokovnih znanjih s tega področja usvojite predvsem konkretne postopke za obnovo in ohranjanje umetnin, hkrati pa se boste naučili tudi preventivno zaščititi umetnine, jih konzervirati in tako upočasniti ali ustaviti njihovo propadanje. Vse, česar še niste vedeli o dosedanjih študijskih programih, novih urnikih in vsem ostalem, kar vas bo zanimalo, boste izvedeli na dnevih odprtih vrat, ki bodo: 21., 22. in 23. septembra 2020 med 9. in 12. uro v prostorih Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale - društva Lipa Domžale, Ljubljanska cesta 58. Tam si boste lahko ogledali tudi razstavo izdelkov posameznih študijskih krožkov in predstavitve novih študijskih programov, zdajšnji in bodoči študentje pa se boste lahko pogovorili s predavatelji o vsem, kar vas bo zanimalo. Dobrodošli! Marjan Ravnikar, predsednik društva Lipa društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine Kot mnoga društva in organizacije je epidemija tudi Društvu paraplegikov ljubljanske pokrajine preprečila, da ljevanju zbora predstavljeni aktualni dogodki krovne organizacije -Zveze paraplegikov Slovenije, katere predsednik Dane Kastelic je izpostavil, da zveza ne bi bila uspešna bi v marcu opravili redni občni zbor. Zato so se pred kratkim zbrali v dvorani na Viru, da bi pregledali delo, opravljeno v štiriletnem mandatnem obdobju, za katerega so ugotovili, da je bilo v preteklem obdobju zelo uspešno. Dobro obiskani občni zbor je bil namenjen tudi volitvam novega vodstva in sprejemu programa, ki mu bodo največ skrbi namenili v prihodnjem mandatnem obdobju. Odločili so se, da bo krmilo društva tudi v mandatnem obdobju 2020-2024 v rokah Mirjam Kanalec. V poročilu za leto 2019 so ugotavljali, da je bila realizirana vrsta interesnih dejavnostih, posebno skrb so namenjali prevozu invalidov in kompenziranju invalidnosti. Posebej so izpostavili kompleksno dejavnost društva in dveletno akcijo zbiranja denarja za nov kombi, ki je zaznamovala preteklo mandatno obdobje. Ob tem so se še enkrat zahvalili prav vsem, ki so pri tej akciji sodelovali. Zelo uspešni so bili tudi na področju športnih dejavnosti, o čemer je poročal Robert Žerovnik, ki ni pozabil predstaviti tudi tradicionalnega kegljanja slovenskih para-plegikov ob prazniku Občine Domžale. Na občnem zboru ni manjkalo niti gostov. Tako so bili v nada- brez uspešnih društev, kot je tudi Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine, govoril pa je tudi o vprašanju skupinske obnovitvene rehabilitacije, področju invalidskih pokojnin, ki so nižje od 300 evrov, in nadomestil za telesno okvaro. Pozorno so člani društva prisluhnili strokovni delavki Urški Radulič, ki je predstavila potek skupinske obnovitvene rehabilitacije, program prilagajanja grajenega okolja, osebno asistenco do 30 ur, program izobraževanja, kulturo, informiranje in drugo. V imenu Nacionalnega sveta Invalidskih organizacij Slovenije je predsednik Borut Sever poudaril potrebo po splošni dostopnosti za vse invalide in razrešitev problematike financiranja invalidskih organizacij. Več pobud je bilo podanih tudi s strani članov in članic. Občni zbor Društva paraplegi-kov ljubljanske pokrajine, ki združuje številne občine, med njimi tudi našo, je delo v zadnjem mandatnem obdobju ocenil kot zelo uspešno, enak ali še boljši uspeh pa želimo tudi novemu vodstvu s predsednico Mirjam Kanalec in uspešno sodelovanje z Občino Domžale. Vera Vojska Foto: ZP Slovenije DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE 1000 LJUBLJANA Glavarjeva 47 E-pošta: zlatkojajcanin.dzm@gmail.com Splet: www.mentalno-zdravje.si Telefon: 031/643-782 Telefon: 041/341-081 SKUPINE ZA SAMOPOMOČ V DOMŽALAH ZA LJUDI S ČUSTVENIMI TEŽAVAMI Obveščamo vas, da DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE v Domžalah organizira dopolnilno mentalno zdravljenje - skupine za samopomoč pod vodstvom izkušenega terapevta. Terapije potekajo v Zdravstvenem domu Domžale dva krat mesečno ob četrtkih z začetkom ob 18. uri. Udeležba je brezplačna. Če ste depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali kakšno drugo fobijo, psihosomatske motnje ali kakšne druge čustvene težave,vas vabimo, da nas kontaktirate na telefonsko številko 031/643-782, da se dogovorimo o vaši prisotnosti na skupini. Vljudno vabljeni! DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE Predsednik: Zlatko Jajčanin LETNIK LX | AVGUST 2020 | ŠTEVILKA 8 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 15 društva Slovesnost ob odkritju kipa Janeza Stanovnika V torek, 4. avgusta 2020, je v Ljubljani potekala slovesna podelitev letošnjih nagrad, plaket in naziva Častni meščan Mestne občine Ljubljana za leto 2020, ki so jo združili z odkritjem doprsnega kipa Janeza Stanovnika, dolgoletnega predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. predstavniki občinskega združenja borcev nob Slovesnost je potekala na Kongresnem trgu, nato pa se nadaljevala na Trgu narodnih herojev - v bližini grobnice narodnih herojev, kjer je odslej doprsni kip Janeza Stanovnika -očeta naroda, katerega avtor je akademski kipar Metod Frlic. Med udeleženci obeh slovesnosti so bili tudi predstavniki Občinskega združenja borcev NOB Občine Domžale s predsednico Marijo Majhenič. Med govorniki so posebej odmevale besede aktualnega predsednika Zveze združenj borcev NOB Slovenije Marjana Križmana, ki je med drugim dejal: »Spomeniki so simbolna sporočila nekega časa. Zapisi o ljudeh in njihovi veličini, ki bolj govorijo prihodnjim generacijam kot pa sodobnikom. Sodobniki postavljajo spomenike ljudem, zaradi katerih želimo, da bi se zanamci spominjali naših dni, in tistih, ki so bili tvorci enega dela zgodovine naroda. To je bila naša iskrena želja ob izdelovanju in postavitvi doprsnega kipa doktorju Janezu Stanov-niku. S postavitvijo tega doprsnega kipa želimo prihodnjim generacijam sporočiti, da je bil doktor janez Stanovnik ustvarjalec naše politične zgodovine.« Spomnil je, da je dr. Stanovnik vse do zadnjega trenutka svojega življenja govoril in deloval v dobro slovenskega naroda kot pravnik, ekonomist, politik, 11. občni zbor Društva Šola zdravja Pandemija covida-19 spremenila načrte pri izvedbi letnega občnega zbora članov Društva Šola zdravja državnik, razumnik in voditelj. Bil je udeleženec sestanka, ko je bila ustanovljena Osvobodilna fronta Slovenskega naroda. Govornik je opisal njegovo partizansko pot ter pot po njej, ko je dr. Janez Stanov-nik deloval v različnih diplomatskih in državniških službah, v OZN, Slovenci pa smo po njegovem mnenju zlasti cenili njegovo povezovalno držo v času, ko je bil predsednik predsedstva Socialistične Republike Slovenije. Takrat si je pridobil naziv oče naroda. Ob koncu govora je Križman poudaril pomen ohranjanja vrednot narodnoosvobodilnega boja tako za sedanje kot prihodnje generacije. O Janezu Stanovniku sta ob odkritju spomenika poleg parlamenta ob grobnici narodnih herojev govorili tudi častna občanka Mestne občine Ljubljana Ana Nuša Kerševan in mestna svetnica Julka Žibert, ki sta poudarili, da je bil dr. Janez Sta-novnik eden najbolj karizmatičnih osebnosti našega časa, soustvarjalec mlade slovenske države, človek dialoga, ki je verjel v medsebojno spoštovanje in zaupanje. Znal se je postaviti za Slovenijo in za vse Slovence in zato so ljudje v njem videli veliko moralno moč in veliko oporo. Za vse to in še več so mu ljudje podali naziv oče naroda. Vera Vojska Foto: ZZB za vrednote NOB Slovenije društvo šola zdravja Društvo Šola zdravja se je letos prilagodilo negotovosti časa zaradi pandemije covida-19, zato je letošnji redni 11. občni zbor članov izjemoma izpeljalo kot delne občne zbore po skupinah. Zadnjih nekaj let je društvo letni občni zbor prirejalo v veliki Športni dvorani v Domžalah, saj je znano tudi po velikem odzivu udeležencev, ki se osrednjega letnega dogodka udeležijo iz različnih slovenskih krajev - skupine društva namreč delujejo po vsej Sloveniji. Izpolnjene zapisnike delnih občnih zborov, ki so jih člani društva po skupinah izvedli do konca junija, je v roku vrnilo 181 skupin od skupno 220, seštevek vseh udeleženih članov pa je bil 2709 (od skupno 4803), so sporočili iz društva. Zelo so zadovoljni z velikim odzivom članov in se vsem javno zahvaljujejo. To je velika spodbuda za vse, ki se vsakodnevno trudijo, da društvo deluje tekoče, posebno v teh negotovih časih, ko si vsi prizadevamo nastali situaciji prilagajati primerno in odgovorno. Vsi sklepi so bili sprejeti in tako je bila potrjena tudi predlagana nova sestava Upravnega odbora, Nadzornega odbora in disciplinske komisije. Dosedanji predsednici društva Zdenki Katkič so zaupali še en štiriletni mandat. Potrdili so tudi novo podpredsednico društva, Bernardko Krnc, mag. ekonomskih znanosti, ki je članica skupine Šmarješke Toplice. Skupinam Društva Šola zdravja se lahko pridružite kadarkoli in kjerkoli, saj so z oranžnimi majicami zelo opazni in lahko jih srečate na različnih koncih Slovenije. Vadijo zunaj, na svežem zraku, na varni razdalji in ne uporabljajo nobenih pripomočkov oziroma rekvizitov. Vadba 1000 gibov, po kateri je društvo znano, se je v času pandemije izkazala za zelo spodbudno, saj nobeden od članov društva ni zbolel za covidom-19, čeprav gre večinoma za starejšo populacijo (povprečje 69 let). Tudi Ministrstvo za zdravje je prepoznalo poslanstvo Društva Šola zdravja, ki skrbi za ohranjanje in izboljševanje zdravja prebivalcev, zato jih pri tem tudi podpira kot primer dobre preventivne prakse. NEDA GALIJAš Dogodek Svoboda gibanja II Minilo je že leto dni od prvega dogodka Svoboda gibanja, dneva strpnosti in nenasilja, ki je namenjen povezovanju ljudi prek gibalnih veščin z različnim kulturnim ozadjem. društvo leteča želva Že samo ime dogodka nam pove, da se bo celo sobotno popoldne, 12. 9. 2020 v parku Martina Krpana v Domžalah veliko gibalo. Dogodek je namenjen občanom in občankam Domžal ter okoliškim sosedam. V našem dragocenem prostem času se odločamo med različnimi aktivnostmi, ki so na voljo in izbira je pestra. V nekaterih izmed njih se lahko brezplačno preizkusite na dan dogodka, spoznate vaditelje in sami začutite svobodo giba. Letos nam je življenje prineslo dobro izkušnjo o tem, kaj svoboda je, saj nam je bilo odsvetovano gibanje izven občine. Za trenutek se spomnimo občutkov, ki so se zbudili v nas, ko smo bili ujetniki v lastnem MEDICINSKA PEDIKURA Pančur d.o.o. domu. Svoboda je vrednota najvišjega pomena, svoboda odpira srce, da lahko zaživimo polno življenje. Različne kulture so tekom zgodovine izražale svobodo na svoj, unikatni način in tako je še danes. Poglejmo si, s kakšnimi gibalnimi tehnikami se torej lahko srečate na letošnjem dogodku Svoboda gibanja. Joga iz Indije, danes že dobro razširjena praksa, ki omogoča telesu, da se osvobodi zakrnelosti v mišicah, prenatrpanega uma in lažje zadiha. Zhineng Qigong iz Kitajske, predstavlja ga organizator dogodka, društvo za kakovost življenja Leteča želva. Letos bo vadba namenjena osvobajanju naše hrbtenice, stebra vitalnosti telesa. Hrbtenico bomo z različnimi vajami osvobodili, vsak majhen prostor med vretenci bo zadihal in omogočil večji pretok živčnih signalov in energije po vsem telesu, kar je osnova za zdravje. Tehnike so enostavne in lahko z njimi nadaljujete sami doma. Capoeira iz Brazilije. Capoeira bi lahko bila sopomenka besedi svoboda, saj je nastala v obdobju največjega razmaha suženjstva v zgodovini Brazilije in v odgovor ujetništvu so ljudje v ples 'preoblečeno' borilno veščino uporabljali kot upor represiji. Capoeira je sestavljena iz akrobacij, krožnih udarcev, ritmičnega gibanja in petja v spremstvu brazilskih inštrumentov. Salsa iz Kube. Ali ni ples največji izraz svobode? V soju barvnih luči se bomo v paviljonu, v geomantskem parku Martina Krpana na koncu zavrteli v ritmih salse, osvojili osnovne korake in razmigali boke. Za zaključek pa se podružimo ob ognju na sredini parka, kamor vas vabimo, da prinesete svoje inštrumente in skupaj bomo ustvarili prijetno vzdušje. Andraž Purger, učitelj ZNQG Društvo Leteča želva 031/353 347 skrbimo za zdravje vaših stopal NOVA LOKACIJA Slamnikarska 3B, Domžale nasproti Sanolaborja Optika Škofic že od 1975 Ljubljanska 87, Domžale, T: 01 721 40 06 Delovni čas: pon. - pet.: 800 - 1200, 1500 - 1800 sobota: 900 - 1200 6 I slamnik društva ŠTEVILKA 8 | AVGUST 2020 | LETNIK LX slamnik@kd-domzale.si Invalidi so ohranjevali zdravje na Ptuju Medobčinsko društvo invalidov Domžale je kljub izrednim razmeram poskrbelo, da so bili invalidi tudi letos deležni ohranjevanja zdravja, ki ga nujno potrebujejo. medobčinsko društvo invalidov domžale Medobčinsko društvo invalidov Domžale je od svoje ustanovitve leta 1975 do danes edino delujoče društvo na področju socialnega varstva na območju občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, ki s svojimi posebnimi socialnimi programi že 45 let skrbi za invalide. Letos je društvo dobilo zavidljiv status nevladne organizacije v javnem interesu na področju invalidskega varstva. Društvo šteje prek 1775 članov, od tega okoli 1250 članov, ki imajo po zakonu o invalidskem in pokojninskem zavarovanju status delovnega invalida ali invalida s telesno okvaro. Društvo invalidom zagotavlja različne storitve z izvajanjem osmih posebnih socialnih programov na lokalni in državni ravni. Največji projekt, ki ga izpeljejo za svoje člane, je ohranjevanje zdravja težkih in socialno ogroženih invalidov. Za te invalide organizirajo sedemdnevno rehabilitacijo v termah. V letošnjem letu je društvo 45 takih invalidov s spremljevalci peljalo v Terme Ptuj. Čeprav so bili prvotno planirani termin v aprilu zaradi pandemije covida-19 primora-ni odpovedati, se je vodstvo društva s predsednico Vido Perne na čelu potrudilo, da je takoj, ko se je stanje nekoliko umirilo, našlo nadomestni termin, in sicer v času od 26. julija do 2. avgusta 2020. Program sta tokrat v tandemu vodili upokojeni, a vendar usposoblje- ni zdravstveni delavki, Vida Čeh in Zdenka Novak. Slednja je o poteku rehabilitacije povedala: »Teden, ki smo ga preživeli skupaj, je minil v prijetnem razpoloženju. Poskrbeli smo, da so se naši udeleženci lahko udobno namestili. Vsako jutro smo imeli posvet o zdravstvenem stanju, izmerili smo jim krvni tlak, holesterol in krvni sladkor ter vodili evidenco. Oskrbeli smo tudi morebitne poškodbe in reševali eventualne težave. Nekateri invalidi so bili presenečeni nad svojimi rezultati, marsikateri negativno. Tistim, katerih stanje ni bilo najbolj blesteče, smo svetovali obisk pri zdravniku. V jutranjih urah smo imeli telesno vadbo v prijetni senci dreves. Zelo lepo smo aktivirali svoje telo. Posvečali smo pozornost specifiki invalidnosti vsakega posameznika. Dopoldanski čas smo popestrili s kratkimi izleti - obiskali smo Ptujski grad, Ptujsko Goro in se prijetno družili ob kavi in sladoledu. V tem času je potekal tudi mednarodni glasbeni festival Arsana, ki je imel bogat glasbeni program, tako da smo invalide izpostavili tudi kvalitetnim kulturnim doživetjem. Termalna voda je imela dober učinek na telo in zdravje ter poskrbela za prijetno razpoloženje.« Društvo težkim invalidom program tudi delno sofinancira, saj gre za ljudi z invalidskimi pokojninami v vrednosti od pičlih 300 do 500 evrov. Hvaležni so, da so jim pri izvedbi ohranjevanja zdravja pomagali tudi pri Sava Hotels & Resorts, in sicer s tem, da so invalidom omogočili brezplačni prevoz. Kljub nizkemu proračunu, ki ga ima društvo, saj se spopada z velikimi stroški, velikim naborom dejavnosti in vse več prošnjami za finančne pomoči zaradi perečih razmer za invalide, vsako leto zagotovijo, da poskrbijo za prej omenjeno skupino. Zaskrbljujoče je, da je skrb za invalide z institucij, ki bi morale poskrbeti za njih, popolnoma preložena na prostovoljce, pa vseeno društva, v katerih ti prostovoljci delujejo, ne dobijo zadostnih sredstev, da bi pokrili vsaj osnovne stroške posebnih socialnih programov in delovanja, niti z enega naslova. Rehabilitacija, ki je za invalide primarnega pomena, je na določenih razpisih in tudi drugače večkrat nepravično vržena v isti koš s počitnikovanjem in nepotrebnim obiskovanjem toplic, pa vendar gre tukaj za nekaj čisto drugega - gre za celostno obravnavo invalida, tako s psihičnega in fizičnega vidika, pri kateri skušajo društveni prostovoljci na individualnem nivoju vsakomur zagotoviti, da naredijo korak naprej. Invalidi pogosto niti s strani zdravstva ne prejmejo te potrebovane pomoči. Iz med drugo svetovno vojno in se spomnila na ključno simboliko zgodovinskih dogodkov, ki predstavljajo zgodovinski pomen narodnoosvobodilnega boja za slovenski narod. Pohod je kot ključne mejnike narodnoosvobodilnega boja prikazal: trpljenje in žrtve nacističnega in fašističnega nasilja, streljanje talcev in izgon ljudi v taborišča ter junaški partizanski odpor od ustanovitve prvih čet do zmagovitega boja divizij v zadnjih bojih druge svetovne vojne. Pohod so začeli 22. julija v Tacnu, kjer so odjeknili prvi partizanski streli, končali pa po 130 kilometrih hoje četrti dan na Poljani na Koroškem, kjer so potekali sklepni boji druge svetovne vojne. Dopoldne prvega dne so pohodniki obiskali tudi občino Domžale. Poklonili so se vstaji na Domžalskem in vzpostavitvi mreže partizanskih bolnišnic in sanitete. Obiskali so partizansko bolnišnico Triglav na Kolovcu in se spomnili ustanovitve Radomeljske čete. Prvi dan so pohodnike na Rašici sprejeli člani mengeške organizacije zveze borcev in jih po najkrajši poti vodili do grobišča talcev v Zalokah pri Mengšu, od tam pa do spomenika vstaje na Domžalskem in Kamniškem v Kriškarjevih smrekcah v Preserjah. Tam sta jih pozdravila Franci Gerbec in Peter Jerman, predsedni- podobnega razloga na društvu dvakrat na teden izvajajo tudi merjenje krvnega sladkorja, holesterola in pritiska, saj lahko invalidi pogosto le tako spremljajo svoje zdravstveno stanje. Ogromno je obljubljanja, da se bodo stvari spremenile in da bo vloga društva kot telesa, ki skrbi za invalide, prepoznana, pa zaenkrat ostaja le pri praznih besedah, vrsta, ki pa se v času uradnih ur nabere pred vhodom prostorov Medobčinskega društva invalidov Domžale, pa je vse daljša. NEJC LISJAK skupaj s ka krajevnih organizacij zveze borcev Venclja Perka Domžale in Radomlje. V kratkih besedah sta obudila spomin na dogodke v vstajni-škem letu 1941. Franci Gerbec jim je razdelil tudi izbor literature o vstaji, borbah, zmagah in tragičnih dogodkih v vojnih letih. Mimo grobišča borcev v Radomljah, tiskarske tehnike v Opekarni in Rov so v sončni pripeki prispeli na Kolovec. Za po-hodniki je bila polovica poti in privoščili so si krajši postanek, potem pa so se v zavetju kolovških gozdov povzpeli do partizanske bolnišnice Triglav, imenovane tudi Lukova bolnica. Pred urejeno in oskrbovano maketo bolnišnice so jih pozdravili Steletovi. Za pohodnike so pripravili malico, Janez Stele jih je pove-del v spominski objekt ter jim razkazal prostore in nekatere medicinske rekvizite. Bolnišnica je bila zgrajena februarja 1944, nato pa bila kmalu izdana. Po fotografiranju ob spominskem obeležju je pohodnike prevzel novi kurir in jih po gozdnih poteh odpeljal do Obrš, kjer so jih čakali predstavniki kamniške zveze borcev. Ti so jih mimo Pšajnovice spremili do spomenika partizanskemu zdravniku dr. Petru Držaju in ameriškemu stotniku Charlesu Fisherju v Češnjicah v Tuhinjski dolini. BESEDILO IN FOTO: IGOR LIPOVŠEK Od upora do svobode Pohod Od upora do svobode je bil posvečen 75. obletnici osvoboditve in zmage v drugi svetovni vojni, ko so Slovenke in Slovenci enotno, prebivalstvom in kot partizanska zavezniška vojska premagali dvojno zlo: nacizem in fašizem. zveza združenj borcev za upornost, pravičnost, želja po zdru- ska pa bojevala neizprosen boj proti vrednote nob V narodnoosvobo- žitvi vseh Slovencev v demokratično okupatorjem. Zveza združenj borcev dilni boj so slovenski narod vodile urejeni državi. Med letoma 1941 in za vrednote NOB Slovenije je s poho- najbolj plemenite vrednote: svobo- 1945 je tako Osvobodilna fronta gra- dom Od upora do svobode počasti- da, tovarištvo, enakost, solidarnost, dila novo državo, partizanska voj- la slovenski narodnoosvobodilni boj Udeleženci pohoda in gostitelji ob spominskem obeležju partizanom, ki so v Lukovi bolnici umrli v času zdravljenja. SLAMNIK GLASILO OBČINE DOMŽALE LETNIK LX | AVGUST 2020 | ŠTEVILKA 8 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 17 društva Poskrbeli tudi za zunanjo podobo Društvo upokojencev Domžale nadaljuje s svojimi aktivnostmi, katerih pomemben del je tudi ureditev prostorov v Domžalah, v Ulici Simona Jenka 11, kjer vas pričakujejo vsak ponedeljek in petek med 9. in 11. uro. kolumna • pod mestnim slamnikom AJDA VODLAN MLADI NISMO SEBIČNI, NITI EGOISTIČNI, NITI INDIVIDUALISTI Ali pač smo? Ste vi, starejši? Je JFK-jeva logika - »ne sprašujte, kaj lahko vaša država stori za vas, ampak kaj lahko vi naredite zanjo.« -- še živa? društvo upokojencev domžale Nova električna napeljava, sodobna oprema in velik LCD televizor, ki se mu bosta kmalu pridružila najmanj dva računalnika - vse to bo omogočilo sodobnejše in kvalitetnejše izvajanje delavnic, predavanj in drugih aktivnosti. Za bolj prepoznavno podobo društva so poskrbeli z novo tablo pred poslovnimi prostori, v kratkem pa bo bolje označena tudi pot do društva, pripravlja se spletna stran, kjer bodo številne informacije, ki jih najdete tudi na spletni strani Domza-lec.si in v Slamniku. Kot je povedal predsednik Toni Prus, so poskrbeli tudi za boljšo in lepšo zunanjo podobo društva. Tako bo vodstvo prejelo enotne majice, za kar se zahvaljujejo donatorju, Kolesarskemu centru Bauer, BTC Ljubljana. Donator majic za člane društva, ki jih le-ti dobijo ob vpisu v društvo ali v primeru, ko s seboj pripeljejo novega člana, je Enzo grafika Domžale, ki se mu tudi iskreno zahvaljujejo. Vodstvo bi namreč rado privabilo v društvo čim več članic in čla- društvo izgnancev domžale S prvim ponedeljkom v septembru bomo znova imeli uradne ure, in sicer med 9. in 10. uro v prostorih krajevnih skupnosti, ki se jim iskreno zahvaljujemo za pomoč, hvala pa tudi občinama Domžale in Lukovi-ca za finančno pomoč, ki nam še kako prav pride pri našem delu. Vaših obiskov bomo veseli, priložnost, da se srečamo, pa lahko izkoristite tudi za plačilo članarine za leto 2020 in plačilo Vestni-ka. Hvala! Letos so žal odpadli načrtovani obiski zanimivosti in znamenitosti nov društva, ki bi si lahko s sodelovanjem v njem popestrili in polepšali svoje jeseni življenja, dobili kakšen uporaben nasvet, pomoč ali le brezplačno fotokopirali katerega od dokumentov, ki jih potrebujejo, pričakujejo pa tudi, da se bodo oglasili vsi dosedanji člani in članice, ki zaradi epidemije v letošnjem letu še niso uspeli poravnati članarine. Trenutno so prizadevanja usmerjena tudi v pridobivanje novih prostovoljcev, ki bi sodelovali v projektu Starejši za starejše, ki ga vodi Marija Radkovič (031 623 114). V kratkem je pred njimi izvedba prvega letošnjega izleta, za katerega je veliko interesa, v okviru projekta Demenci prijazne točke pa načrtujejo pomoč sorodnikom dementnih ljudi - tako z izobraževanjem v obliki delavnic kot s konkretno pomočjo v obliki kratkotrajnega varstva, v programu pa imajo tudi projekt sa-mozdravljenja, ki naj bi prispevalo tako k osveščanju kot konkretnim aktivnostim za izboljšanju kvalitete življenja, med drugim naj bi udeleženci dobili tudi informacije o zdravem spanju, vplivih radiostezije, načrtujejo program masaž ipd. Društvo upokojencev Domžale z nadaljevanjem več kot sedem desetletij neprekinjenega dela društva tudi v prihodnje želi v svoje vrste privabiti čim več starejših, ki si želijo svoje jeseni življenja polepšati s številnimi aktivnostmi, hkrati pa s svojim prostovoljnim delom in pripravljenostjo pomagati polepšati starost vsem, ki pomoč potrebujejo. Dobrodošli! v različnih koncih Slovenije. Počakati bodo morali na ugodnejše pogoje, vsi skupaj pa upamo, da ne bomo čakali predolgo. Ob tej priložnosti pa bi se rada v imenu društva zahvalila Občinski organizaciji borcev za vrednote NOB Lukovica, ki je pripravila spominski slovesnosti na Korenu in v Zlatem Polju. Žal posebnega obveščanja zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo, ni bilo, ker je bila udeležba na obeh slovesnostih zelo omejena. Vsem želimo prijeten začetek jeseni in ostanite zdravi. Vera Vojska Bili so zadnji julijski dnevi in prvi avgustovski. To je bilo po veliki domžalski toči 2020, tisto leto korone. Bilo je izjemno vroče in suho vreme. Štiri dni so potekale intervencije - vsak dan okoli 250 gasilcev ljubljanske regije III, pa še tisti iz Tolmina in Medvod ter drugi člani civilne zaščite. Kot članica Civilne zaščite sem delala na Količevem, kamor so se gasilske ekipe vračale po nova navodila in opremo, ki so jo potrebovali za prekrivanje streh. Ob devetih zjutraj je bilo še v redu, nato pa so se vračali čedalje bolj utrujeni in premočeni. Vroče je bilo že v senci, kaj šele na domžalskih strehah. Vendar so nadaljevali kljub utrujenosti in v soboto popoldne so uspešno končali ter prekrili več kot 500 streh. Dež v naslednjih dneh ni pomagal in treba je bilo ponovno ukrepati, pa vendar je bil večinski del opravljen. Ekipe si zaslužijo velik aplavz in naše veliko večno spoštovanje ter hvaležnost. Imela sem unikatno priložnost opazovati te gasilce - v večini moške, vmes pa tudi ženske, mlade in starejše. Občudovala sem jih, občudujem jih. Svoje proste dni, proste ure, nekateri celo dopuste, so porabili, da so pomagali drugim ljudem v stiski. Prostovoljno! V takem trenutku, na takšnem kraju, ni bilo duha tistega, o čemer vsi pišemo in govorimo - individualizem, sebičnost, egocentrizem. Tega tukaj ni bilo. Saj večkrat rečemo - v težkih trenutkih znamo Slovenci stopiti skupaj. Čutilo se je solidarnost, predvsem pa pomoč drugim. Vendar heroji niso le gasilci, temveč tudi njihove družine. So starši, partnerji in tudi otroci doma, ki so razumeli, da njihovih očetov, mater, sester, bratov več dni ni doma. So svojci, ki so jim stali ob strani in pomagali. Morda se komu zdijo pranje oblačil in kuhanje večerje ter priprava zajtrka, varstvo otrok in vzdrževanje doma, malenkosti, vendar niso. Kajti ravno ta pomoč doma je tistim na terenu omogočila, da so na teren sploh lahko odšli. 28. aprila 1942 je Roosvelt imel govor, ki so ga ljudje poslušali prek radio sprejemnikov in med drugim je dejal: »Vsi pač nimamo tega privilegija, da bi se borili z našimi sovražniki v oddaljenih predelih sveta ... Obstaja pa ena fronta, ena bitka, v kateri sodeluje vsakdo v Združenih državah - vsak moški, ženska in otrok. Vsakdo ima ta privilegij, da bo lahko sodeloval v njej do konca te vojne. Ta fronta je prav tu, doma, v naših vsakdanjih življenjih in povezana je z našimi vsakdanjimi opravili.« (prevod je iz knjige Mi smo vreme, Reševanje planeta se začne z zajtrkom - Jonathan Safran Foer). Roosvelt je govoril o odpovedovanju posameznikov v ZDA med vojno, da so ostala finančna in druga sredstva za fante na fronti. Med drugim je bila omejena hitrost vožnje z namenom, da se prihrani bencin. Zgodovina je zelo skrivljena - zapomni si voditelje, ne pa tistih, ki so prvi padli na fronti. Zgodovina, ki se je učimo v šolah, pozablja na prave heroje - tiste najbolj navadne posameznike, kot so tudi gasilci in njihove družine. Če pomislim, da je bilo gasilcev 250 in da ima vsak bodisi starše ali pa partnerje z družino, ki so posredno sodelovali v našem skupnem boju sanacije toče, lahko rečem, da je bilo herojev vsak dan več kot 1000. In v to nisem štela še drugih posameznikov - gasilcev iz drugih društev, ki so 'privatno' priskočili na pomoč sosedom. Vseh sosedov, ki so pomagali na vse možne načine - z iskanjem krovcev, pomočjo prekrivanja strehe in še vse ostalo. Malenkosti so tiste, ki štejejo. Mar so torej naši pogovori o sodobnem individualizmu pretirani in neupravičeni? Podobno kot slovenska ljubezen do jamranja, pa globoko vsi v sebi dobro vemo, da dejansko ni tako slabo in v resnici ne verjamemo, da se v tujini cedita med in mleko, čeprav govorimo drugače? Kaj je torej pravilo in kaj izjema v naši državi? Je individualizem pravilo ali izjema? Mar je pomoč sosedu, sočloveku, nekaj, kar vlada med nami, pa rajši vsi govorimo o tistih groznih izjemah - tistih posameznikih, ki ne pomagajo, ki so zlobni in nesramni, škodoželjni? Ker pretežno govorimo zgolj o slednjih, in v medijih beremo izključno o njih, pride potem občutek, da je večina sveta takšnega. Da je večina ljudi sebičnih, egoističnih, individualističnih. Pa ni! Ko sem gledala te ekipe, ki so se vračale in odhajale na intervencije, me je zanimalo - zakaj pomagajo? Kdo jih je tega naučil? Ali je gasilstvo nekaj, kar se prenaša iz roda v rod? Navsezadnje ni redkost videti očeta in sina, brate, celo dedka, vsi gasilci. So torej družine, kjer se pomoč sočloveku prenaša iz staršev na otroke? Mar bi z lahkoto lahko trdila, da če nam starejši očitate, da smo mi mladi egoistični, individualistični in sebični, je to vaša krivda? Če so to stvari, ki se naučijo, kar vsekakor so, kje smo se jih naučili? Nas niste uspešno naučili Kennedyje-ve logike, da moram pomagati državi in drug drugemu? Morda pa ni kriva prva socializacija, temveč nadaljnje - kaj so nas učili v šolah, kaj smo se učili od prijateljev, družbe? Da pa ne bom ponovno, kot nam mladim radi očitate, prelagala krivde na druge - ali se nismo želeli naučiti in zakaj? Ključno vprašanje torej je - ali se naučimo, ali rodimo s to težnjo pomagati sočloveku? Nisem prva, ki se to sprašuje, navsezadnje so se filozofi že iz časov antike naprej ukvarjali z vprašanjem, ali je človek po naravi dober ali slab. Odgovora ni bilo, mnenja so se kresala in se krešejo še danes. Dejstvo je, da se z določenimi karakteristikami rodimo, določenih stvari se naučimo, vsekakor pa obstajajo deviacije - posamezniki, ki se ne rodijo dobri, niti se ne naučijo dobrote. Vendar so to izjeme. Še vedno pa močno verjamem, da drug drugemu radi pomagamo. Pa kaj potem, če to delamo iz sebič- nosti? Je naša pomoč manjvredna in manj pomembna, ker to delamo pretežno zato, da se sami počutimo bolje? Ne! Zagotovo ne. Premalo se cenimo. Prevečkrat si mislimo, da je naša pomoč premalo vredna in nepomembna - »saj nekdo nekaj zna sam, kaj mu bom pomagal?« »Pa saj mu bo kdo drug pomagal, kaj mu bom jaz« - preveč smo odvisni, preveč se zanašamo na sis- ifi Vendar heroji niso le gasilci, temveč tudi njihove družine. So starši, partnerji in tudi otroci doma, ki so razumeli, da njihovih očetov, mater, sester, bratov več dni ni doma. So svojci, ki so jim stali ob strani in pomagali. tem in pozabljamo, da smo sistem mi sami. Vsako naše dejanje šteje. Vsaka naša malenkost šteje. Kje je torej razlika med nami in našimi starši, predniki? Nismo bolj ego-istični, niti bolj sebični, niti bolj individualistični. Sistem, v katerega smo se rodili, pa je zagotovo bolj zakompliciran, zapleten in prepleten, kot je bil. Naša pomoč se tako velikokrat zdi nevredna, ker je sistem večji, kot je bil. Ker soodvisnost ni jugoslovanska, je vsaj evropska, če ne mednarodna in kjer so naša dejanja še manj kot kapljica v morje. Živimo v bolj tekmovalnem svetu, na bolj odprtem trgu. Kjer ni težko imeti pametnega telefona in diplomo, težko pa dobiti službo za nedoločen čas, kredit in stanovanje. Zato je primerjava med našimi generacijami popolnoma neumestna. Pogoji so preprosto drugi. Glede na število mladih gasilcev, ki so pomagali pri sanaciji toče in ki sem jih opazila na svoje lastne oči, lahko zatrdim - mladi nismo brezbrižni. Govoriti o tistih izjemah, ki so, kot o zgodbah naše generacije, je žaljivo do vseh posameznikov, ki se trudijo. Bil bi skrajni čas, da zgodovina postane tisto, kar bi morala biti že vedno -pripoved o ljudeh, tistih najbolj navadnih. Pripoved o vsakodnevnih herojih. Tistih, ki so tvoji in moji sosedi. Tistih mladih, ki so pomagali. Tisti, vsi ostali, ki se niso naučili dobrote in pomoči sočloveku, si ne zaslužijo naših besed, niti črnih črk na belem papirju medijev. Ti heroji pa si jih! Zato človek - razmisli, o kom boš govoril jutri. O manjšini ali večini? O tistih, ki pomagajo, ali o tistih, ki ne? □ Uradne ure so spet tu Žal bo tudi Društvu izgnancev Domžale letošnje leto ostalo v spominu predvsem zaradi epidemije koronavorusne bolezni, ki nam je v veliki meri preprečila, da bi uresničili program, ki smo ga sprejeli na zadnjem občnem zboru. Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. 18 I slamnik Novice | starejši ŠTEVILKA 8 | AVGUST 2020 | LETNIK LX slamnik@kd-domzale.si Novice iz Rdečega križa Domžale Kje so letovali otroci, ki jih je predlagal Rdeči križ Domžale, in poziv k darovanju krvne plazme. V dejavnost Rdečega križa Slovenije spada tudi letovanje otrok oziroma organizacija letovanja, predvsem otrok z zdravstvenimi težavami in otrok iz socialno ogroženih okolij. Pri organizaciji letovanj in zagotavljanju denarja za njihovo izpeljavo območna združenja Rdečega križa Slovenije sodelujejo z Zavodom za zdravstveno varstvo RS, s centri za socialno delo, z občinskimi sveti ter donatorji, v občini Domžale pa tudi z Zvezo prijateljev mladine Domžale, ki ji Območno združenje Rdečega križa Domžale že vrsto let s sofinanciranjem pomaga zagotoviti letovanje socialno ogroženih otrok. Ob tem je pomembno, da ima Rdeči križ Slovenije na voljo tudi svoje zmogljivosti za letovanje, tj. Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič ter Mladinski počitniški dom MPD Frankopan Punat na otoku Krku v Republiki Hrvaški, ki je v lasti in upravljanju RKS-OZ Maribor. Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič, v katerem so med 20. in 28. avgustom 2020 letovali tudi otroci, ki jih je predlagal Rdeči križ Domžale, je danes sodoben zdraviliški, športni in izobraževalno-peda-goški center, ki se lahko pohvali, da v posameznem letu v njem na pre- dlog Rdečega križa letuje najmanj 15.000 otrok. Območno združenje Rdečega križa Domžale se pridružuje pozivu Zavoda za transfuzijsko medicino in Vlade RS vsem, ki so okužbo z novim koronavi-rusom preboleli že v spomladanskih mesecih, da darujejo kri oziroma krvno plazmo. To bi lahko nato uporabili pri zdravljenju najtežje bolnih s covi-dom-19, saj je plazma prebolelih novo upanje za hudo bolne. Tako na Zavodu za transfuzijsko medicino zbirajo plazmo oseb, ki so pri nas novi koronavirus prebolele v spomladanskih mesecih, in jo shranjujejo, če se bo izkazala potreba po tovrstnem zdravljenju. Na podlagi dosedanjih izkušenj zdravljenja drugih koronavirusnih okužb (sars, mers) je prebolevniška plazma možno in učinkovito zdravilo tudi za covid-19, saj skrajšuje čas ho-spitalizacije in zmanjšuje umrljivost, pravijo na zavodu, ki zato tiste, ki so okužbo že preboleli, vabijo, da darujejo plazmo oziroma kri. V primeru, da ste pripravljeni sodelovati in darovati plazmo/kri za zdravljenje bolnikov, to sporočite na e-naslov: plazma@ztm.si ali pokličite na telefon 030 485 510 vsak delovnik od 8. do 13. ure. Vera Vojska Politika od domov za starejše zahteva nemogoče, saj ti nimajo primernih zmogljivosti in pogojev, da bi se lahko sami uspešno spopadali z okužbami. Poleg tega pa domovi niso zdravstvene ustanove in ne morejo zagotavljati ustrezne zdravstvene obravnave obolelih. Vzpostavitev rdečih in sivih con nemogoča Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za zdravje domovom za starejše z namenom preprečevanja širjenja okužb s koronavirusom nalagata vzpostavitev sivih in rdečih con za premestitev stanovalk in stanovalcev s sumom na okužbo in s potrjeno okužbo, s čimer bi zaščitili zdrave stanovalke in stanovalce, okuženim pa zagotovili dostojno zdravstveno nego in oskrbo. Vendar po podatkih ankete, ki sta jo med člani Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki združuje 86 izvajalcev institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih v Sloveniji, izvedli Amnesty International Slovenije in Skupnost, dobrih 86 odstotkov socialnovar-stvenih zavodov nima arhitekturne zasnove, da bi lahko vzpostavili zahtevani coni, 93 odstotkov jih nima ustreznih tehničnih zmogljivosti, skoraj noben zavod (98 odstotkov) pa nima dovolj kadra za izvajanje con. Zakon o nalezljivih boleznih je jasen Skladno z Zakonom o nalezljivih boleznih ter s Pravilnikom o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje je za obolele s ko-ronavirusno boleznijo 19 obvezna popolna osamitev. Na ta način se obolelim zagotovi varno zdravstveno obravnavo ter prepreči nadaljnjo širitev okužb. Ker v domovih za starejše popolna in učinkovita osamitev stanovalk in stanovalcev, okuženih s koronavirusom, zaradi prostorskih, arhitekturnih in kadrovskih razmer ni mogoča, je obolele treba nemudoma osamiti izven domov, zahteva Skupnost, katere član je tudi Dom upokojencev Domžale. Skupnost in njeni člani ne pričakujejo in ne zahtevajo bolnišničnega zdravljenja za vse stanovalke in stanovalce s koronavirusno boleznijo 19, temveč njihovo popolno osamitev izven domov za starejše, kot to zahteva veljavna zakonodaja. Popolno osamitev izven domov za starejše bi bilo mogoče izvesti na primer v t. i. zunanjih regijskih oddelkih covid-19 (hoteli, vojašnice ali drugi objekti z ustrezno infra- OBČINA DOMŽALE uCö-v.ußjn^-o-^r^i^. ■ m m v 1 \ % i strukturo), vse tiste obolele, ki bi potrebovali bolnišnično zdravljenje, pa bi se napotilo v bolnišnico. Z osamitvijo obolelih stanovalcev izven domov za starejše bi se omogočilo tudi nadaljnje kakovostno in varno bivanje zdravih stanovalk in stanovalcev v domu. »Vzpostavljanje sivih in rdečih con v domovih za starejše ni primeren sistemski odziv na možnost širjenja okužb s koronavirusno boleznijo 19, ki ga pričakujemo od države. Večina domov, tudi domžalski, con ne more strokovno vzpostaviti, saj nimamo ne primernih prostorskih zmogljivosti ne zadostnega števila ustreznega kadra,« je prepričana mag. Nataša Zalokar, direktorica Doma upokojencev Domžale. »Na težave pristojne v državi opozarjamo že vrsto let, vendar žal brez uspeha. Da so številni domovi za starejše v Sloveniji dotrajani, neprimerno arhitekturno zasnovani in da se soočajo z velikim pomanjkanjem kadra, se je še toliko bolj izkazalo v krizi, ki smo ji priča.« SLAMICA FOTOGRAFIJA S KRITIČNIM PRIDIHOM Ekološki otok v Studi, posneto 25. avgust 2020. območno združenje rdečega križa domžale vabi na Krvodajalsko akcijo v torek, 29. septembra 2020, med 7. in 12. uro v Kulturni dom Mengeš. Iskrena hvala za vašo solidarnost in pomoč v imenu vseh, ki jim je vaša darovana kri rešila življenje. TEM Nastopajo. MATE BEKAVAC z godalnim kvartetom, NUŠKA DRAŠČEK, ViTA MAVRiČ, ACO BIŠČEVIČ, JAKA PUCIHAR... V čudovitem objemu narave doživite intimno glasbo brez etiket in meja; glasbo, ki boža, prebuja, uspava, tolaži, opogumlja in pomaga, da bi tudi v nas zacvetelo tisto najžlahtnejše... ARBORETUM VOLčJi POTOK Sobota, 29. avgust 2020 ob 18. uri. Obolele s covidom-19 naj se osami izven domov za starejše V zadnjem času smo priča burnim polemikam v medijih glede širjenja okužb s koronavirusom v domovih za starejše in iskanjem rešitev za zajezitev okužb, če se te v domu pojavijo. Arboretum VOLČJI POTOK Kulturni dom Franca Bernika Domžale Rezervni termin v primeru slabega vremena je petek, 28. avgust. Končni termin bo določen v četrtek, 27. 8. do 12. ure in objavljen na spletnih straneh KDFBD in Arboretuma Volčji Potok. LETNIK LX | AVGUST 2020 | ŠTEVILKA 8 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 19 KRAJEVNE SKUPNOSTI Tu smo zato, da vam pomagamo Ob prazniku Krajevne skupnosti Dob Gasilcem hvaležni za pomoč ob zadnjem neurju s točo Ne pozabimo se spominjati KS Dob Najbrž še nihče z območja naše občine ni pozabil večera, ko je okoli 21. ure huda ura s točo, ponekod debelejšo od oreha, prizadela našo občino, posebno Domžale, Rodico, Vir in Dob. Neurje s točo je na številnih objektih poškodovalo strehe, meteorna voda je zalila več objektov, močan veter pa je tudi razkril nekaj streh in povzročil škodo. Med številnimi prostovoljnimi gasilskimi društvi sta se v štiridnevne aktivnosti, katerih namen nut po 21. uri in ob pomoči usmeritev Gasilske zveze Domžale, ta pa je usmeritve najnujnejših posegov in nujne pomoči sprejemala na osnovi klicev 112. Predsednik je izpostavil vrhunsko organiziranost civilne zaščite na vseh področjih v naši občini, odlično opremljenost, tudi za delo na višini, in koordinacijo, sodelovanje Centra za zaščito in reševanje Domžale, poklicnih in prostovoljnih gasilcev ter usklajeno delo vseh sodelujočih - 'klapa- je bil pomagati vsem, ki so pomoči potrebni, vključili tudi Prostovoljno gasilsko društvo Dob in Prostovoljno gasilsko društvo Zeje, Sveta Trojica. Požrtvovalno so pomagali odpravljati posledice neurja, pa ne le prvo noč skoraj do jutra, temveč štiri cele dni, saj je bila škoda po hudi uri velika, mnogo ljudi pa potrebnih pomoči in hvaležnih vsem, ki so jim pomagali. Omenjeni društvi sta sprva pomagali po vsej občini, nato pa sta se osredotočili na sektor Dob, Vir. Za prizadevno in požrtvovalno delo, ki je terjalo vse njihove pomoči, se jim je svet Krajevne skupnosti Dob želel zahvaliti, zato sta predsednica Marija Ravnikar in podpredsednik sveta Feliks Lampret pripravila sprejem, na katerem sta se jim zahvalila za vso požrtvovalnost in pomoč. Sprejem v dobskem gasilskem domu, kjer PGD Dob letos praznuje 130. rojstni dan, je bil priložnost za pogovor o pomoči obeh društev, saj na območju KS Dob poleg PGD Dob uspešno deluje tudi PGD Zeje, Sveta Trojica, hkrati pa tudi za pogovor o sodelovanju s KS in načrtih za prihodnost. Po kratkem nagovoru podpredsednika sveta KS Feliksa Lampreta se je predsednica Marija Ravnikar zahvalila obema društvoma za pomoč in požrtvovalno štiridnevno delo ter izrazila veliko hvaležnost in ponos za odlično organiziranost ter opravljeno poslanstvom obeh društev - posebno ob naravnih nesrečah, ki se ga ne da opisati z besedami. Omenila je tudi zgledno sodelovanje društev s KS in se še enkrat z veliko hvaležnosti zahvalila vsem gasilcem za srčna dejanja, ki jih cenijo tudi krajani in krajanke. V imenu PGD Dob je ob pomoči prisotnih gasilcev njihovo posredovanje ob neurju opisal Robert Hrovat, predsednik društva, ki je pohvalil vse gasilce za požrtvovalnost in opravljeno delo. Sodelovalo je blizu 30 gasilcev, ki so s tehničnim posredovanjem pomagali povsod, kjer je bilo potrebno: pri delu na strehah, pa naj je šlo le za zaščito odkritih hiš ali menjavo strešne opeke, pri črpanju meteorne vode, zaščiti poplavljenih objektov in odpravi vseh drugih posledic. Izvozili so že nekaj mi- lo' je na vseh koncih in krajih, kar vse je prispevalo k hitremu in kvalitetnemu posredovanju vseh gasilskih enot. S strani PGD Zeje, Sveta Trojica je sodelovalo vse dni 14 gasilcev, o njihovem posredovanju pa je poročal poveljnik Marijan Smolnikar, ker je bil predsednik društva Štefan Rožič odsoten. Tudi on je na kratko predstavil delo domačega društva, ki je imelo kar precej dela tudi na terenu, ki ga pokrivajo, pohvalil je sodelujoče in izrazil željo, da se PGD Zeje, Sveta Trojica čim prej opremi z gasilsko cisterno za gozdne požare, saj se je tovrstna oprema pri njihovem delu pokazala kot zelo nujna. Prisotni so poročali vsak o svoji izkušnji, pri katerih so posebej pohvalili opremljenost zveze in društev, ki se je v zadnjih letih izboljšala - tudi upoštevaje izkušnje iz posredovanj v drugih občinah. Govorili so tudi o hvaležnosti ljudi, ki so jim pomagali, predvsem pa o požrtvovalnosti in želji, da pomagajo, katero so vsi sodelujoči kazali prav na vsakem koraku. Za vso pomoč, vso požrtvovalnost, plemenitost in dobra dela vsem sodelujočim v odpravljanju posledic neurja, še posebno pa PGD Dob in PGD Zeje, Sveta Trojica, ki jim je bil namenjen sprejem sveta KS Dob, iskrena hvala. Vera Vojska ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 25. septembra 2020. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 10. septembra 2020, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com KS DOB V gozdu nad Brezovico, domačini ga imenujemo Hrastovec, je vsako leto tradicionalna slovesnost ob prazniku Krajevne skupnosti Dob, ki ga praznujemo v spomin na 7. julij 1941, ko je četa Kamniškega bataljona napadla nemškega okupatorja in mu prizadejala velike izgube, sama pa je izšla iz boja kot zmagovalec brez žrtev. Spomenik je bil postavljen v avgustu 1959, vsako leto pa Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dob Krtina v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Dob pripravi slovesnost, ki je namenjena spominu na dogodek iz druge svetovne vojne, kot dogajanjem v posameznem letu v krajevni skupnosti, ki je sicer znana pa odlični organiziranosti društev in organizacij, ki vsako leto prav ob prazniku KS, 7. avgustu, pripravijo prijetne prireditve za popestritev dela in življenja v KS. Letos teh prireditev zaradi ukrepov, povezanih s koronavirusom, ni bilo, borčevska organizacija pa se je skupaj s KS odločila, da na Hrastov-cu spominsko prireditev pripravi 1. avgusta 2020 in nanjo povabi manjše število obiskovalcev. Slovesnost se je začela z eno najbolj znanih partizanskih Hej, brigade, nadaljevala pa s položitvijo venca ob spominsko obeležje, kar so opravili Marija Ravnikar, predsednica sveta KS Dob, ter predstavnika vodstva borčevske organizacije Vera Vojska, predsednica, in Jože Lončar, podpredsednik. Nato je predsednica Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB v nagovoru spomnila na čase druge svetovne vojne, na pogum borcev, ki so bili pripravljeni za svobodo žrtvovati svoje življenja, in skupno dolžnost, da se žrtev spominjamo in smo jim hvaležni. Na kratko je spomnila na uspešno leto KS Dob, kjer se vedno kaj dogaja, hkrati pa pohvalila dejavnost številnih društev in organizacij, njihovih članov in članic, prostovoljcev, ki se v KS Dob trudijo, da bi bilo življenje pestrejše in prijetnejše. Ob letošnjem koronavirusu pa dajejo več poudarka svojim članom in članicam. Njeni čestitki ob prazniku KS se je pridružila tudi Marija Ravnikar, predsednica sveta KS Dob. Med prisotnimi je bil tudi Feliks Lampret, podpredsednik sveta KS Dob, ter člani sveta in nadzornega odbora. V kulturnem programu so sodelovali recitator-ji, ki so s pesmimi Karla Destovnika Kajuha, Fani Okič in Mirke Sedmak Dečman spomnili na dneve druge svetovne vojne, recitator Jože Lončar pa se je predstavil s svojo pesmijo Ne pozabimo se spominjati ter z razmišljanjem, v katerem je poudaril: »Jutri bo nov dan, to vsi vemo! Upam, da si vsi, skoraj vsi Slovenci, želimo, da bo jutri lepši dan, kot je danes. Upam, da bo naslednja vlada bolje vodila državo v prihodnost, kot so jo vlade do zdaj. Vodijo naj jo v dobro ljudstva, preteklost pa naj prepustijo zgodovinarjem.« Povabil je vse, da ob prazniku KS Dob izobesijo zastave. Zal je koronavirus in ukrepi tudi v Krajevni skupnosti Dob preprečil marsikatero aktivnost v društvih in organizacijah. Vendar gre življenje naprej, kar kažejo tudi posamezne investicije na komunalnem področju, predvsem na področju vodo-oskrbe, krajani in krajanke pa se veselijo tudi začetka del pri obnovi drugega dela ceste Turnše-Češenik, ki je načrtovana za letošnjo jesen. Vera Vojska VZMETNICE • LATEKS LEZISCA LETVENE MREŽE • POSTELJE • VZGLAVNIKI Slovenska proizvodnja kakovostnih vzmetnic in Ležišč od Leta 2001. ' N. 0lh - f ( j ----- 0 ** iežaV^ Marko Peterka s.p., Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale, T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: infoBmarsen.si www.marsen.si slamnik Dogaja se ... Film: Lassie Mestni kino Domžale, i. septembra 1. september, torek Arboretum Volčji Potok 8.00-19.00 | CVETLIČNA RAZSTAVA Razstava ]e poklon lepoti rastlin in cvetličarskemu poklicu / vabljeni na sprehod med floristični-mi aranžmaji, ki so jih pripravili mojstri cvetličarstva / plaCa se vstopnina / razstava bo na ogled še do 6. septembra. Mestni kino Domžale 18.00 | LASSIE Družinska pustolovščina / scenarij: Jane Ainscou-gh, po knjigi Erica Knighta / ioo' / podnapisi, 8+ / ko se dvanajstletni Florian preseli na drug konec države, mora za seboj pustiti tudi psiCko Lassie, a to ne pomeni, da se ne bosta znova našla. 20.30 | POD BELIMI PEČINAMI Drama / ioo' / globoko oseben film, v katerem režiser secira zakon lastnih staršev, je Čustveno silovita, a tudi nežna in humorja polna zgodba o obžalovanju, napaCnih odloCitvah, in o tem, da nikoli ni prepozno za nov zaCetek. 2« september, sreda Mestni kino Domžale 18.00 | MEDENA DEŽELA Dokumentarni film / 86' / film, v katerem odroC-na makedonska vasica postane mikrokozmos sodobnega sveta, je portret krhkega ravnovesja med Človekom in naravo, pogled v hitro izginjajoči naCin življenja ter poklon trdoživosti, življenjski energiji in optimizmu neke ženske. 20.00 | O NESKONČNOSTI Drama / 78' / refleksija Človeškega življenja v vsej njegovi lepoti in krutosti, veličastnosti in banalnosti / nagrada za najboljšo režijo v Benetkah. Poletno gledališče Studenec 20.30 | HEIDI - ALPSKI MUZIKAL Abonmaja glasbeno scenski PRVI in DRUGI ter IZVEN Heidi je sirota, ki po smrti staršev živi s teto, a jo 5* september, sobota Dvorišče KD Franca Bernika 10.00 | UROŠ GRILC: MALI PLAČ Sobotna otroška matineja /za IZVEN Glasbena pravljica / Zavod Škrateljc / nastopajo: Nina PeCe Grilc, Ana Kravanja, Samo Kutin / 35' / 3+ / glasbena pravljica o Čarobno lepem kraju in pogumni želvi, ki bo razrešila škratji urok, s katerim se je vse na Malem placu postavilo na glavo. Mestni kino Domžale 18.00 | LASSIE Družinska pustolovščina / scenarij: Jane Ainscou-gh, po knjigi Erica Knighta / 100' / podnapisi, 8+ / ko se dvanajstletni Florian preseli na drug konec države, mora za seboj pustiti tudi psiCko Lassie, a to ne pomeni, da se ne bosta znova našla. 20.30 I TENET Triler / oborožen le z eno besedo - Tenet, se John David Washington bori za preživetje vsega sveta, pri tem pa potuje skozi temaCno podzemlje mednarodnih vohunov in se prebija skozi misijo, ki se bo konCala izven realnega prostora in Časa. 6. september, nedelja Mestni kino Domžale 17.00 | KAPITAN SABLJEZOBI IN ČAROBNI DIAMANT Animirana družinska avantura / 81' / sinhronizira-no, 6+ / po legendi Čarobni diamant izpolni željo njegovega lastnika na vsako polno luno: ampak kdo ga bo prvi uspel dobiti? 19.30 | RADIOAKTIVNA Biografska romantiCna drama / 103' / zgodba o strastnem znanstvenem in romantičnem razmerju med Marie Skodlowsko-Curie in Pierrom Curieom ter odmevu njunih odkritij v 20. stoletju. 7* september, ponedeljek lO. september, četrtek Mestni kino Domžale 18.00 | MULAN Družinska akcijska pustolovščina / 105 / podnapisi, 9+ / zgodba o mladem dekletu, ki se preobleCe v moškega in odide v vojno, da bi Kitajsko ubranila pred napadalci s severa. 20.30 110 DNI BREZ MAME Komedija / 104' / kaj vse se lahko pripeti, ko gre mama za nekaj dni na dopust, oCe pa skrbi za štiri otroke, gospodinjstvo in svojo službo? Galerija Domžale 19.00 | POLONA DEMŠAR - DO SEDAJ Likovna razstava / z umetnico se bo pogovarjal Jurij Smole / na zaprtju razstave v Četrtek, 1. oktobra, ob 17. uri vas bo po razstavi popeljala avtorica. 11. september, petek Mestni kino Domžale 18.00 | MULAN Družinska akcijska pustolovščina / 105 / podnapisi, 9+ / zgodba o mladem dekletu, ki se preobleCe v moškega in odide v vojno, da bi Kitajsko ubranila pred napadalci s severa. 20.30 | CORPUS CHRISTI Abonma FILMSKI Drama / 116' / ko Daniela iz poboljševalnice pošljejo na delo v žago na drugem koncu države, se zaCne pretvarjati, da je duhovnik in po nakljuCju prevzame lokalno župnijo. Poletno gledališče Studenec 20.00 | SIDDHARTA-AKUSTIČNI KONCERT Glasbeni spektakel ene najboljših slovenskih skupin / prireditev bo izvedena v skladu s priporočili NIJZ - na prireditvi je obvezno nošenje zašCitne maske / organizatorja: Poletno gledališče Studenec, Kulturno društvo Planet dogodkov / cena vstopnice: 22 do 25 €, prodaja: eventim.si. Poletno gledališče Studenec, 4. septembra Predstava: Večno mladi Mestniluno Domžale, 7. septembra številka 8 i avgust 2020 | letnik lx Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ september Film: 10 dni brez mame ..Mestifikino Domžale, 10. septembra 15* september, torek Mestni kino Domžale 18.00 | LASSIE Glej opis pod 1. september. 20.30 I RADIOAKTIVNA Biografska romantiCna drama / 103' / zgodba o strastnem znanstvenem in romantiCnem razmerju med Marie Skodlowsko-Curie in Pierrom Curieom ter odmevu njunih odkritij v 20. stoletju. 16 • september, sreda Mestni kino Domžale 18.00 | MULAN Družinska akcijska pustolovščina / 105 / podnapisi, 9+ / zgodba o mladem dekletu, ki se preobleCe v moškega in odide v vojno, da bi Kitajsko ubranila pred napadalci s severa. 20.30 I TENET Triler / oborožen le z eno besedo - Tenet, se John David Washington bori za preživetje vsega sveta, pri tem pa potuje skozi temaCno podzemlje mednarodnih vohunov in se prebija skozi misijo, ki se bo konCala izven realnega prostora in Časa. 17* september, četrtek Mestni kino Domžale 18.00 | OSEBNA ZGODOVINA DAVIDA COPPERFIELDA KomiCna drama / scenarij: Simon Blackwell, po romanu Charlesa Dickensa / 119' / Iannuccijev svež filmski pogled na Dickensov znameniti avtobiografski roman o mladeniCu, ki si želi postati pisatelj, ob tem pa podaja zgodbo o revšCini v viktorijanskem Londonu. 20.30 I THE KING'S MAN: ZAČETEK Akcijska komiCna pustolovščina /120' / odkrijte izvor prve neodvisne obveščevalne agencije na svetu - The King's Man. I w f j* 1 v II v i v Film: Ostržek Mestni kino Domžale, 12. septembra 22« september, torek Mestni kino Domžale 18.00 | ROCCA SPREMINJA SVET Mladinski film / scenarij: Hilly Martinek, po ideji Astrid Lindgren / 101' / podnapisi, 8+ / sodobna, astronavtsko razigrana razliCica legendarne Pike NogaviCke je film, poln humorja in akcije, ki skozi družbenokritiCno leCo optimistično poudarja vrednote prijateljstva, medsebojnega spoštovanja, zaupanja in odgovornosti. 20.30 110 DNI BREZ MAME Komedija / 104' / kaj vse se lahko pripeti, ko gre mama za nekaj dni na dopust, oCe pa skrbi za štiri otroke, gospodinjstvo in svojo službo? Knjižnica Domžale 19.00 | PREDSTAVITEV KNJIGE Avtorica Manca Izmajlova bo predstavila še Cisto svežo knjigo Vdihni življenje s polnimi pljuCi in predstavila rusko dihalno telovadbo, ki vas bo naučila spet globoko vdihniti / organizator dogodka: Klub poslovne odliCnosti Domžal in okolice. 23* september, sreda KD Franca Bernika 20.00 | AMELIA E. Abonma gledališki POSEBNI RAZPORED Monodrama / SNG Drama Ljubljana / režija: Do-rian Šilec Petek / igra: Zvezdana Mlakar / kako spregovoriti željo po preseganju nemogočega, kako ubesediti vse življenje, njegovo polnost in ogromnost? / na osnovi besedila Maje Gal Štromar Preživela. 24. september, četrtek KD Franca Bernika 20.00 | AMELIA E. Abonma gledališki POSEBNI RAZPORED Monodrama / SNG Drama Ljubljana / režija: Do-rian Šilec Petek / igra: Zvezdana Mlakar / kako spregovoriti željo po preseganju nemogočega, lzalzri iihocoHiti \ica vmlionio nionrr^7ri nrilnrict in Predstavitev knjige: Vdihni življenje Knjižnica Domžale, 22. septembra Razstave SLAMNIKARSKI MUZEJ PRI NAS PLETEMO KITE IZ SLAME ... Razstava, ki se pridružuje projektu DEKD in TKD 2020: Spoznaj? Varuj! Ohrani, bo odprta od 30. septembra do konca leta. MENAČENKOVA DOMAČIJA RAZSTAVA 8. LIKOVNEGA NATEČAJA: USTVARJALNOST KIPARJA FRANCETA AHČINA Razstava bo odprta od 8. septembra do 17. oktobra. GALERIJA DOMŽALE POLONA DEMŠAR: DO SEDAJ Razstava bo odprta od 10. septembra do 1. oktobra. KNJIŽNICA DOMŽALE ZMAJČEK Razstava ilustracij revije ZmajCek bo na ogled od 1. do 26. septembra. PIKINA ČAJANKA Razstava slikanic, igrač, izdelkov, ki jih razstavlja Knjižnica Domžale, bo na ogled do 13. septembra. POLETJE S KNJIGO Razstava risb, ki so nastale v okviru projekta Zel-vino poletno bralno potovanje bo na ogled do 27. septembra. Izobraževanja Knjižnica Domžale OTROCI Varna in pametna raba pametnih telefonov, varno obnašanje na internetu, kaj je res in kaj ni res - za otroke med 6. in 13. letom. Bodi KUL in pridi na delavnico. Tvoj pametni telefon ti bo hvaležen, mami in oCi pa še bolj. NAJSTNIKI le-ta, ko se ]i ponudi dobro plaCana služba v mestu, odpelje k skrivnostnemu dedku na planino / prireditev bo izvedena v skladu s priporočili NIJZ / organizatorji: Poletno gledališče Studenec, KD Franca Bernika Domžale in KDMJ Škocjan / režija: Ivana Djilas / igrajo: Živa Selan, Branko Zavr-šan, Barbara MedvešCek, Urban KuntariC, Mario Šelih, lagoda, Damjan M. Trbovc, Beti Strgar, Rastko Krošl, David Čeh / vstopnice: 15 evrov, rezervacija: 01722 50 50. 3* september, četrtek Knjižnica Domžale 17.00 | PRAVLJIČNI PALČEK2020/2021 Predstavitev najnovejše kvalitetne slikaniške produkcije / priporočilni seznam / projekt družinskega branja / za starše, vzgojitelje, uCitelje / org.: Knjižnica Domžale. Mestni kino Domžale 18.00 | RAZBIJALKA SISTEMA Drama /118' / zgodba o neukrotljivi deklici, ki ne najde svojega mesta v družbi / film, ki tako kot njegova junakinja prekipeva od Čustev in energije, je režiserki prinesel srebrnega medveda na lanskem Berlinalu in postal nepričakovana artho-use uspešnica v NemCiji. 20.30 | RADIOAKTIVNA Biografska romantiCna drama / 103' / zgodba o strastnem znanstvenem in romantičnem razmerju med Marie Skodlowsko-Curie in Pierrom Curi-eom ter odmevu njunih odkritij v 20. stoletju. 4-* september, petek Arboretum Volčji Potok 8.00-19.00 | CVETLIČNA RAZSTAVA Razstava je poklon lepoti rastlin in cvetličarskemu poklicu / vabljeni na sprehod med floristiCni-mi aranžmaji, ki so jih pripravili mojstri cvetličarstva / plaCa se vstopnina / razstava bo na ogled še do 6. septembra. Mestni kino Domžale 18.00 | LASSIE Družinska pustolovščina / scenarij: lane Ainscou-gh, po knjigi Erica Knighta /100' / podnapisi, 8+ / ko se dvanajstletni Florian preseli na drug konec države, mora za seboj pustiti tudi psiCko Lassie, a to ne pomeni, da se ne bosta znova našla. 20.30 I TENET Triler / oborožen le z eno besedo - Tenet, se lohn David Washington bori za preživetje vsega sveta, pri tem pa potuje skozi temaCno podzemlje mednarodnih vohunov in se prebija skozi misijo, ki se bo konCala izven realnega prostora in Časa. Poletno gledališče Studenec 20.30 I VEČNO MLADI Abonma gledališki RDEČI in ZELENI in IZVEN Staranje je postalo najhujši bavbav, najstrašnejša bolezen novega veka: v uprizoritvi VeCno mladi skupina igralcev in igralk, Članov nekdanje mariborske Drame, na groteskno zabaven naCin, s pomoCjo pevske oziroma glasbene terapije, poskrbi za vse prej kot dolgoCasen rock'n'roll tretjega življenjskega obdobja / režija: Sandy LopiCic / igrajo: Irena Varga, Denis Horvat, Mateja Pucko, Kristijan Ostanek, Matevž Biber, Juri] Drevenšek, Mirjana Šajinovic / prireditev bo izvedena v skladu s priporočili NlfZ / organizatorji: Poletno gledališče Studenec, KD Franca Bernika Domžale in KDMI Škocjan / vstopnice: 15 evrov, rezervacija: 01722 50 50. Mestni kino Domžale 18.00 | PROXIMA Akcijska drama / Sarah (Eva Green) je francoska astronavtka pri Evropski vesoljski agenciji v Kolnu in edina ženska v napornem programu: ko je izbrana za ekipo celoletne vesoljske misije, imenovane Próxima, to ustvari pravi kaos v odnosu z njeno sedemletno hCerko. 20.30 | OSEBNA ZGODOVINA DAVIDA COPPERFIELDA KomiCna drama / scenarij: Simon Blackwell, po romanu Charlesa Dickensa / 119' / Iannuccijev svež filmski pogled na Dickensov znameniti avtobiografski roman o mladeniCu, ki si želi postati pisatelj, ob tem pa podaja zgodbo o revšCini v viktorijanskem Londonu. 8. september, torek Menačenkova domačija RAZSTAVA 8. LIKOVNEGA NATEČAJA: USTVARJALNOST KIPARJA FRANCETA AHČINA V odpiralnem Času domaCije / vstop prost Otvoritveni dogodek s podelitvijo nagrad in priznanj bo na ogled od 8. septembra dalje na spletni strani www.kd-domzale.si / soorganizator nateCa-ja: lavni sklad RS za kulturne dejavnosti, obmoCna izpostava Domžale / pokrovitelj: Art Ljubljana, d. o. o., Trgovina z umetniškim materialom / razstava bo na ogled v odpiralnem Času domaCije. Mestni kino Domžale 18.00 | O NESKONČNOSTI Drama / 78' / refleksija Človeškega življenja v vsej njegovi lepoti in krutosti, veličastnosti in banalnosti / nagrada za najboljšo režijo v Benetkah. 20.00 | TENET Triler / oborožen le z eno besedo - Tenet, se lohn David Washington bori za preživetje vsega sveta, pri tem pa potuje skozi temaCno podzemlje mednarodnih vohunov in se prebija skozi misijo, ki se bo konCala izven realnega prostora in Časa. 9* september, sreda Mestni kino Domžale 18.00 | MEDENA DEŽELA Dokumentarni film / 86' / film, v katerem odroCna makedonska vasica postane mikrokozmos sodobnega sveta, je portret krhkega ravnovesja med Človekom in naravo, pogled v hitro izginjajoči naCin življenja ter poklon trdoživosti, življenjski energiji in optimizmu neke ženske. 20.00 | LASSIE Družinska pustolovščina / scenarij: lane Ainscou-gh, po knjigi Erica Knighta /100' / podnapisi, 8+ / ko se dvanajstletni Florian preseli na drug konec države, mora za seboj pustiti tudi psiCko Lassie, a to ne pomeni, da se ne bosta znova našla. Poletno gledališče Studenec 20.30 I VEČNO MLADI Abonma gledališki ORANŽNI in RUMENI in IZVEN Staranje je postalo najhujši bavbav, najstrašnejša bolezen novega veka: v uprizoritvi VeCno mladi skupina igralcev in igralk, Članov nekdanje mariborske Drame, na groteskno zabaven naCin, s pomoCjo pevske oziroma glasbene terapije, poskrbi za vse prej kot dolgoCasen rock'n'roll tretjega življenjskega obdobja / prireditev bo izvedena v skladu s priporočili NlfZ / organizatorji: Poletno gledališče Studenec, KD Franca Bernika Domžale in KDMI Škocjan / vstopnice: 15 evrov, rezervacija: 01722 50 50. 12. september, sobota Arboretum Volčji Potok 9.00 | FKVK MAVRICA RADOMLJE: FOTOGRAFSKA DELAVNICA Prijave prek mavrica.foto@gmail.com ali pred začetkom delavnice v gaju / cilj: posneti pet karak-ternih fotografij Arboretuma / osredotočenost na motiv in izogibanje moteCim elementom / sprejemljiva tudi kamera v telefonu. Dvorišče KD Franca Bernika 10.00 | RITA BARTAL KISS: ZOOPOTNIKI Abonma otroški SOBOTNA MATINEJA (posebni razpored) in IZVEN Predstava za otroke / Lutkovno gledališče Pupil-la / režija: Rita Bartal Kiss / igrata: Petra Kavaš, Vitomir VratariC / 40' / 3+ / potovanje z vlakom popestrijo živali, ki jih potnika skrivata v svojih kovCkih. Mestni kino Domžale 18.00 | OSTRŽEK PravljiCna drama / scenarij: Matteo Garrone, Massimo Ceccherini, po knjigi Carla Collodija / 125' / podnapisi, 9+ / Roberto Benigni in režiser Matteo Garrone (Gomora, ResniCnost) vdahneta novo življenje priljubljeni zgodbi o leseni lutki, ki oživi v rokah starega rezbarja. 20.30 I TENET Triler / oborožen le z eno besedo - Tenet, se lohn David Washington bori za preživetje vsega sveta, pri tem pa potuje skozi temaCno podzemlje mednarodnih vohunov in se prebija skozi misijo, ki se bo konCala izven realnega prostora in Časa. 13* september, nedelja Dvorišče KD Franca Bernika 10.00 | RITA BARTAL KISS: ZOOPOTNIKI Abonma otroški SOBOTNA MATINEJA (posebni razpored) in IZVEN Predstava za otroke / Lutkovno gledališče Pupil-la / režija: Rita Bartal Kiss / igrata: Petra Kavaš, Vitomir VratariC / 40' / 3+ / potovanje z vlakom popestrijo živali, ki jih potnika skrivata v svojih kovCkih. Mestni kino Domžale 17.00 | MULAN Družinska akcijska pustolovščina / 105 / podnapisi, 9+ / zgodba o mladem dekletu, ki se preobleCe v moškega in odide v vojno, da bi Kitajsko ubranila pred napadalci s severa. 19.30 110 DNI BREZ MAME Komedija / 104' / kaj vse se lahko pripeti, ko gre mama za nekaj dni na dopust, oCe pa skrbi za štiri otroke, gospodinjstvo in svojo službo? 1september, ponedeljek Mestni kino Domžale 18.00 | OSTRŽEK PravljiCna drama / scenarij: Matteo Garrone, Mas-simo Ceccherini, po knjigi Carla Collodija / 125' / podnapisi, 9+ / Roberto Benigni in režiser Matteo Garrone (Gomora, ResniCnost) vdahneta novo življenje priljubljeni zgodbi o leseni lutki, ki oživi v rokah starega rezbarja. 20.30 | CORPUS CHRISTI Abonma FILMSKI Drama / 116' / ko Daniela iz poboljševalnice pošljejo na delo v žago na drugem koncu države, se zaCne pretvarjati, da je duhovnik in po nakljuCju prevzame lokalno župnijo. IG* septemoer, peteK Mestni kino Domžale 18.00 I OSTRŽEK PravljiCna drama / scenarij: Matteo Garrone, Massimo Ceccherini, po knjigi Carla Collodija / 125' / podnapisi, 9+ / Roberto Benigni in režiser Matteo Garrone (Gomora, ResniCnost) vdahneta novo življenje priljubljeni zgodbi o leseni lutki, ki oživi v rokah starega rezbarja. 20.30 I CORPUS CHRISTI Abonma FILMSKI Drama / 116' / ko Daniela iz poboljševalnice pošljejo na delo v žago na drugem koncu države, se zaCne pretvarjati, da je duhovnik in po nakljuCju prevzame lokalno župnijo. 19* september, sobota Mestni kino Domžale 10.00 | KAPITAN SABLJEZOBI IN ČAROBNI DIAMANT Animirana družinska avantura / 81' / sinhronizira-no, 6+ / po legendi Čarobni diamant izpolni željo njegovega lastnika na vsako polno luno: ampak kdo ga bo prvi uspel dobiti? 18.00 |10 DNI BREZ MAME Komedija / 104' / kaj vse se lahko pripeti, ko gre mama za nekaj dni na dopust, oCe pa skrbi za štiri otroke, gospodinjstvo in svojo službo? 20.30 I THE KING'S MAN: ZAČETEK Akcijska komiCna pustolovščina /120' / odkrijte izvor prve neodvisne obveščevalne agencije na svetu - The King's Man. Knjižnica Domžale 9.00-12.00 | DIGITALNA FOTOGRAFIJA ZA SENIORJE TeCaj / prenos fotografij / obdelava fotografij / prijave: helena.prelc@dom.sik.si ali 01 724 12 04 / org.: Helena DakiC Prelc, Knjižnica Domžale. 20. september, nedelja Mestni kino Domžale 17.00 | ROCCA SPREMINJA SVET Mladinski film / scenarij: Hilly Martinek, po ideji Astrid Lindgren / 101' / podnapisi, 8+ / sodobna, astronavtsko razigrana razliCica legendarne Pike NogaviCke je film, poln humorja in akcije, ki skozi družbenokritiCno leCo optimistično poudarja vrednote prijateljstva, medsebojnega spoštovanja, zaupanja in odgovornosti. 19.30 | MULAN Družinska akcijska pustolovščina / 105 / podnapisi, 9+ / zgodba o mladem dekletu, ki se preobleCe v moškega in odide v vojno, da bi Kitajsko ubranila pred napadalci s severa. 21. september, ponedeljek Mestni kino Domžale 17.30 I TENET Triler / oborožen le z eno besedo - Tenet, se lohn David Washington bori za preživetje vsega sveta, pri tem pa potuje skozi temaCno podzemlje mednarodnih vohunov in se prebija skozi misijo, ki se bo konCala izven realnega prostora in Casa. 20.30 | CORPUS CHRISTI Abonma FILMSKI Drama / 116' / ko Daniela iz poboljševalnice pošljejo na delo v žago na drugem koncu države, se zaCne pretvarjati, da je duhovnik in po nakljuCju prevzame lokalno župnijo. ogromnost? / na osnovi besedila Maje Gal Štromar Preživela. 25* september, petek KD Franca Bernika 20.00 | AMELIAE. Abonma gledališki POSEBNI RAZPORED Glej opis pod 23. september. 26 • september, sobota KD Franca Bernika 20.00 I AMELIA E. Abonma gledališki POSEBNI RAZPORED Glej opis pod 23. september. 27* september, nedelja Mestni kino Domžale 17.00 I SKRIVNI VRT Družinska domišljijska pustolovščina / scenarij: lack Thome, po romanu Frances Hodgson Burnett 199' I podnapisi, 7+ / film govori o mladi siroti, ki v domu svojega strogega strica odkrije skrivni vrt, poln Čarovnije. 19.30 | TENET Triler / oborožen le z eno besedo - Tenet, se lohn David Washington bori za preživetje vsega sveta, pri tem pa potuje skozi temaCno podzemlje mednarodnih vohunov in se prebija skozi misijo, ki se bo konCala izven realnega prostora in Časa. 28 • september, ponedeljek Knjižnica Domžale 19.00 | DEDIŠČINA OBČINE DOMŽALE V STRIPU Odprtje razstave / sodelujejo: Otroški pevski zbor, Otroška folklorna skupina Domžale / zborovod-kinja: Ema Cerar / pianist: Uroš Pele / mentorica folklorne skupine: Damjana Praprotnik / org.: OŠ Rodica, Knjižnica Domžale. KD Franca Bernika 20.00 | AMELIA E. Abonma gledališki POSEBNI RAZPORED Glej opis pod 23. september. 29* september, torek KD Franca Bernika 20.00 | AMELIA E. Abonma gledališki POSEBNI RAZPORED Glej opis pod 23. september. 30. september, sreda Slamnikarski muzej 19.00 | PRI NAS PLETEMO KITE IZ SLAME ... Domžalska zgodba o nekdanji pomembni obrti pletenja kit iz slame, ki je skoraj odšla v pozabo / vstop prost / po razstavi bosta vodila avtorja razstave Katarina Rus Krušelj in Roman Kos, kitke iz slame vam bo pomagala plesti pletica Milka Breznik / razstava se pridružuje projektu DEKD in TKD 2020 (26. 9.-10.10. 2020): Spoznaj? Varuj! Ohrani in bo odprta do konca leta. KD Franca Bernika 20.00 | AMELIA E. Abonma gledališki POSEBNI RAZPORED Glej opis pod 23. september. Digitalni najstniki med 14. in 17. letom vabljeni na workshop svetovalne delavnice: seksting, bullying, trolling, cyberhate, flaming, chatting, selfiji, zasvojenost ... Kul pogovori, zaupanje, primeri, rešitve. STARŠI Analogni zbegani starši in digitalni otroci: delavnice za starše, ki bi radi izvedeli osnove: kaj moj otrok dela na spletu, kje so meje, kako ohraniti nadzor in kako mu pomagati. SENIORJI 1) BrezplaCni računalniški teCaj za zaCetnike (osnovna uporaba računalnika in interneta). 2) BrezplaCni izpopolnjevalni računalniški teCaj, kjer boste spoznali pametni telefon, e-pošto, Fa-cebook... Prijave na: helena.prelc@dom.sik.si ali 01/724 1204. Info.............................. Galerija Domžale Mestni trg 1, Domžale (trgovski kompleks Vele) Odprta v Času razstav: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. Knjižnica Domžale Cesta talcev 4, Domžale T 01 724 12 04 ali 01 722 5 0 80, ¡nfo@dom.sik.si, www.knjiznica-domzale.si Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska 61, Domžale T 01 722 5 0 50, ¡nfo@kd-domzale.si, www.kd-domzale.si Menačenkova domačija Cankarjeva ulica 9, Domžale T 01 722 5 0 50 Od 8. septembra dalje spet odprta po starem odpiralnem Času, od torka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure ter sobote od 10. do 12. ure. Predhodna najava obiska na telefon 01722 50 50 ali 031 312 199 ali e-naslov menacenk@kd-domzale. si ali info@kd-domzale.si. Slamnikarski muzej Domžale Kajuhova 5, Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale) T 01 724 8 4 08 Bo od 1. oktobra dalje spet odprt po starem odpiralnem Času.. Tudi v tem Času je možna predhodna najava obiska na telefon 01722 50 50 ali 040 722 831 ali 041 809 667 ali e-naslov: slamnikarski. muzej@kd-domzale.si ali info@kd-domzale.si. Galerijski atelje Ulica Matije Tomca 6, Domžale Koledar dogodkov Zbral in uredil: Matija Kralj Fotografije: promocijsko gradivo Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za toCnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v oktobru 2020 pošljite do 17. septembra na naslov: koledar@kd-domzale.si. * Dogodki, ki niso kulturne narave, so objavljeni samo v primeru, Ce prvih ni dovolj. 22 I slamnik ŠTEVILKA 8 | AVGUST 2020 | LETNIK LX pogled na domžalsko preteklost slamnik@kd-domzale.si TISA - SIMBOL VEČNEGA ŽIVLJENJA Tisa (Taxus baccata) je iglavec, ki je bil v Evropi močno razširjen, danes pa ga v Sloveniji najdemo samo v zavarovanih delih Nature 2000, kot je na Krvavici. (Mavrič, 2016). Po parkih in vrtovih pa je zelo razširjena kot okrasno drevo. Manica Perdan Ocepek Foto: Manica Perdan Ocepek Tisa raste kot manjše, do 20 m visoko vednozeleno iglasto drevo ali kot grm. Deblo doseže premer do enega metra, najpogosteje pa ne presega 50 cm. Pogosto razvije več debel, ki se pozneje zrastejo. Nima stor-žev kot drugi iglavci, storži so močno preobraženi in jih radi pozobajo drozgi, pegami in druge ptice. Vsi deli rastline so strupeni razen mesnatega rdečega semenskega ovoja. Glavni toksin v navadni tisi je alkaloid ta-ksin (uporabljajo ga kot zdravilo proti raku). Znaki zastrupitve se kažejo v slabosti, bruhanju, driski, motnjah srca in krvnega obtoka, okvarah jeter in ledvic. Ob zaužitju prevelike količine alkaloidov lahko nastopi smrt zaradi zadušitve. Tisa ima zelo dolgo življenjsko dobo. Brez težav doseže od 500 do 800 let, poznana pa so drevesa, za katera domnevajo, da so krepko starejša od 1000 let. Od leta 1976 je tisa pri nas zaščiteno drevo. Sveto drevo Tisov les je trd, žilav, zelo elastičen, zato so že od kamene dobe dalje uporabljali za izdelavo orožja, zlasti lokov, pozneje pa tudi pohištva. Pravijo, da je imel Robin Hood lok iz tisovega lesa, prav tako Vikingi. Zaradi teh izjemnih lastnosti in velike uporabnosti lesa so obširni tisovi pragozdovi v Srednji Evropi praktično izginili že v času starih Rimljanov. Že v pradavnini so tiso častili kot sveto drevo. V grški in rimski mitologiji je bila pot, ki je vodila v kraljestva mrtvih, obdana s tisami. Pri starih Grkih je bila tisa drevo boginje maščevanja Nemeze. Poznali so jo Germani in Kelti. Še danes ob številnih cerkvah na območju Velike Britanije in Irske rastejo zelo stare tise, saj so cerkve v času pokristjanjevanja postavljali na obrednih in svetih krajih poganskih ljudstev. Tisa je imela pomembno vlogo pri različnih obredih, ki so jih izvajali druidi in so bili povezani z onostranstvom in pogrebi. Obenem je pomenila obrambno moč, previdnost, potrpljenje, vztrajnost in zaščito v primeru napada ter modrost v nesreči. Z amuleti iz tise so se ščitili pred slabimi duhovi in strupenimi živalmi. Tudi Slovanom je tisa predstavljala sveto drevo. Z amuleti so se ščitili pred uroki, čarovnicami in vampirji. Kristjani so jo imeli za simbol večnega življenja. Tisa na Mlinski ulici 4 Malo daljši uvod sem napisala, ker sem hotela razumeti, zakaj je našo tiso leta 1920, torej pred sto leti, posadila moja stara mama Marija Bre-celjnik (roj. Brenčič 7. 8. 1890 v Pod-lipi - umrla 2. 2. 1964). Vse spomine, ki jih bom zapisala, in so precej fragmentarni, mi je posredovala moja mama. Marija Brenčič je bila izuče-na kuharica, ki je najprej delala pri tovarnarjih na Vrhniki, potem pri Marklju v Bohinju. Še v stari Avstriji si je prihranila ogromno denarja, ki je ob nastanku države SHS izgubil vrednost. V Domžalah je službovala pri Tirolcih. Spoznala je mojega starega očeta, Ivana Breceljnika (29. 4. 1883-7. 11. 1960), mizarja, izučene-ga v obrtni šoli na Dunaju. Verjetno sta se poročila leta 1920 in se vselila v hišo nj egovih staršev na Mlinski ulici 4; takrat je stara mama tudi zasadila tiso. Leta 1921 se jima je rodila hči Bronka, leta 1927 pa druga hči Silva, moja mama. Stari oče je s svojim očetom zgradil veliko delavnico na Ko-ličevem, nasproti papirnice, in uporabljal Mlinščico za pogon strojev. Ni izdeloval le stavbnega pohištva, ampak tudi umetniške predmete, saj je znal na okrasnih predmetih struži-ti, vrezovati in barvati podobe. Tako je svojima hčerama ob poroki naredil obsežno pohištveno balo: kuhinjsko, spalnično pohištvo, tudi otroško posteljo s stranicami, okrašenimi z izrezanimi srčki, kari in krogi ter umetelno skrinjo. Moja mama je dobila prizor s pravljico o ribi Faro-niki. Zgodbe v lesu je stari oče zaščitil s posebnim lakom, ki je bil njegov izum. Za ljubljansko razstavo je izrezljal stol, pravi prestol, in vanj vrezal datum 9. 12. 1938. Stara mama ni več opravljala svojega poklica, ampak je skrbela za dom in vrt. Znana je bila daleč naokrog, saj je gojila zdravilne rastline in rada pomagala z nasveti vsem, ki so jo prišli prosit. Že brat starega očeta je bil domžalski sokol-ski starešina, stari ata pa je bil v odboru Sokolov, tudi hčeri sta telovadili. Stari oče je izdeloval odre za sokol- slabe čase, saj so mu delavnico nacionalizirali in jo uporabljali le za skladišče. Pomagale niso nobene pritožbe, tako nista imela več pravih sredstev za preživljanje. To je starega ata povsem strlo in je kmalu umrl. Stara mama je ostala sama, zato je hišo prodala staršem mojega očeta in se preselila k hčerama v Ljubljano. Spomini iz zgodnjega otroštva Zapišem naj še nekaj spominov iz zgodnjega otroštva, ko sem bila na počitnicah pri starih starših na Mlinski ulici 4. S starim atom smo se sprehodili ob Mlinščici, kjer seveda še ni bilo današnjega naselja, in na travniku smo našli mavrahe. Stari mami sem pomagala peljati potice v pečni-cah peč k peku Jarcu z vozičkom, ki je bil miniaturni lojtrnik. To je bilo zagotovo avgusta, ko je na veliki šmaren stara mama Marija imela god. Takrat se je zbrala vsa družina. Mlajši vnuki smo imeli svojo mizico in stolčke z izrezljanimi srčki. Izbrani jedilnik stare mame, kuharske mojstrice, je na ta dan vedno bil: goveja juha z domačimi rezanci, domači ocvrti piščanci, kifeljčar, endivija in pesa v solati -vse pridelano in vzrejeno doma, potica, domač kompot ... Potica je imela poleti najverjetneje pehtranov nadev, vendar se tega ne spomnim več. Stara mama je bila globoko verna in je tiso najverjetneje posadila kot simbol večnega življenja. Ob njeni stoletnici so jo pregledali strokov- Skrinja iz poročne bale Silve Ocepek, rojene Breceljnik ske zlete. Menda je bil v sokolskem domu tudi njegov okrasni lestenec, a danes tega ne moremo več preveriti, saj je bila stavba porušena. S predvojno krizo in vojno okupacijo je postalo življenje težko: moja mama mi je povedala, da je stari ata naredil kakšen stol ali pručko, da je lahko dobil kilogram moke. Obe hčeri sta sodelovali v odporu, stara mama je prinašala obvestila. Stari ata se je vedno na Količevo peljal s kolesom, čez virski most pa ga je večkrat varno spremil nemški stražnik, ki je posmehljivo navrgel: »Tam spodaj vas čakajo vaši...«. Vseeno so ga enkrat dobili v pest, ga podrli s kolesa na tla in zmerjali zaradi hčera, ki sta sodelovali v odporu. Konec vojne in osvoboditev sta za stare starše prinesli njaki Gozdnega gospodarstva Domžale, jo prepoznali kot lepo in zdravo drevo. Za jubilej ji bodo krošnjo oblikovali jeseni, ko se bodo njeni življenjski sokovi bolj umirili. □ Viri: - www.pzs.si/javno/kvgn_doku-menti/Seminarske%20nalo-ge%20VGN/Mavri%C4%8D%20 Bojan_Tisa.pdf, 4.8.2020 - sl.wikipedia.org/wiki/Tisa_(rod), 4.8.2020 - www.gozd-les.com/slovenski-gozdovi/drevesa/tisa, 4.8.2020 - fotografije posnete na vrtu lastnice parcele - poročna slika je preslikana, foto Atelje »Viktor«, Ljubljana - natančen datum neznan LETNIK LX | AVGUST 2020 | ŠTEVILKA 8 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 23 AKTUALNO PROMETNA VARNOST V VSEH NASELJIH IN ZA VSE OBČANE Kot vsako leto bodo tudi letos ob začetku šolskega leta potekale različne akcije, ki bodo opozarjale na to, da so se v promet v polni meri ponovno vrnili tudi najranljivejši udeleženci - naši otroci. Besedilo: Mateja A. Kegel Foto: arhiv Slamnika Pred nami je novo šolsko leto, ki ga marsikateri učenec letos že nestrpno pričakuje. Pa ne, da se ne bi veselili počitniškega obdobja, pač pa bolj zaradi druženja s prijatelji, sošolci, ki so jih v minulem šolskem letu videli manj, kot bi bilo običajno. Če smo v minulih mesecih postali bolj previdni pri skrbi za naše zdravje, pa je še vedno pomembno, da smo previdni tudi na drugih področjih našega življenja. Prometna varnost je ena od teh in za brezskrbnost v prometu žal ni prostora. Biti moramo previdni in paziti tako nase kot na druge udeležence v prometu. Kot vsako leto bodo tudi letos ob začetku šolskega leta potekale različne akcije, ki bodo opozarjale na to, da so se v promet v polni meri ponovno vrnili tudi najranljivejši udeleženci - naši otroci. Vsekakor pa to ni dovolj, da vidimo 'policista' ali 'redarja' in zmanjšamo hitrost, ta mora biti ves čas skladna s predpisano oziroma prilagojena okolju, v katerem se nahajamo. Nacionalne aktivnosti, ki sežejo na lokalni nivo Tudi Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa je ob letošnjem začetku šolskega leta pripravila različne preventivne aktivnosti. Posamezne aktivnosti so se začele konec avgusta, potekale pa bodo do sredine septembra, saj kot pravijo, želijo zagotoviti otrokom varen in prijeten začetek novega šolskega leta. Tako v okviru akcije potekajo po občinah pregledi šolskih poti ter se izvajajo ukrepi, ki jih je treba izvesti pred začetkom šolskega leta. Kateri ukrepi so že bili izvedeni in se še izvajajo v naši občini, si lahko preberete v nadaljevanju. Prvošolčki bodo prejeli knjižice Prvi koraki v svetu prometa, ki bodo njim, staršem in učiteljem pomagali spoznavanje samostojne varnosti v prometu, uveljavil pa se je tudi prometni znak Šolska pot, ki opozarja voznike na izpostavljeno mesto na šolski poti. Tudi letos se bo v prvih dneh izvajalo varovanje otrok na šolskih poteh, ki jo izvajajo prostovoljci, od gasilcev, upokojencev, do predstavnikov drugih društev in organizacij. »Prostovoljci pomagajo učencem prečkati cesto na nevarnejših odsekih in s svojo prisotnostjo opozarjajo voznike na še previdnejšo vožnjo. Tako so začetki šolskega leta, ko so otroci po daljših počitnicah še vedno razigrani in kot začetniki ne poznajo vseh pasti šolskih poti, ter zaradi starosti ne zmorejo vseh zahtev sodobnega prometa, še vedno varni. Nekateri prostovoljci otroke spremljajo na šolskih prevozih, kjer jih podučijo o pravilnem ravnanju na avtobusu in jih opozarjajo na pravilno pripenjanje,« pravijo na agenciji. Na kaj opozarja policija? V času pred začetkom novega šolskega leta je aktivnosti okrepila tudi policija. Med 24. avgustom in 6. sep- tembrom bodo izvajali dodatne aktivnosti, ki bodo pripomogle k prometni varnosti otrok, opozarjajo pa tudi, da naj starši pripravijo otroke za udeležbo v prometu. To pa ne pomeni le na šolski poti, ampak tudi na sprehodu, na kolesu in v avtomobilu, kjer moramo biti tudi sami zgled. Policija je tako v zadnjem tednu avgusta že začela s pregledovanjem prometne signalizacije na cestnih povezavah v bližini šol in na šolskih poteh ter v primeru nepravilnosti o tem obvešča vzdrževalce cest. Z vodstvi nekaterih šol skupaj pregledujejo načrte varnih poti v šolo in preverjajo, ali so upoštevane morebitne spremembe, rekonstrukcije ali zapore posameznih cest. Z lokalnimi skupnostmi in organizacijami, kot so avto-mo-to društva, združenje šoferjev in av-tomehanikov, sveti za preventivno in vzgojo v cestnem prometu itd., pa bodo skupaj preverili možnosti varovanja otrok, zlasti v prvih dneh šole. Prav tako bodo v prvih šolskih dneh policisti obiskali nekatere osnovne šole in skupaj z ravnatelji ter mentorji prometne vzgoje na roditeljskih sestankih starše prvošolčkov seznanili z nevarnostmi, ki na cesti prežijo na najmlajše, jim svetovali, kako naj poskrbijo za varnost otrok v cestnem prometu in kakšne dolžnosti imajo kot starši z vidika varnosti cestnega prometa, pravijo na policiji. Izvajal pa se bo tudi poostren nadzor prometa v okolici šol, skrbeli pa bodo tudi za umirjanje prometa na mestih, kjer bi lahko prišlo do nevarnih situacij. Med drugim bodo preverjali tudi, če otroci nosijo rumene rutice in odsevna telesa. A kot pravijo, ni dovolj, da zanje skrbimo samo ob začetku šolskega leta, pač pa je treba biti aktiven skozi vse leto, zato bodo tudi njihove preventivne in represivne aktivnosti potekale skozi vse šolsko leto. Prometna problematika v Šentpavlu Ko govorimo o prometu, pa ne moremo mimo tega, da se v nekaterih delih tudi naše občine občani počutijo manj varne kot drugod. Že pred časom smo prejeli pismo prebivalcev Šentpavla, naselja v občini Domžale, ki jim (ne)varnost v naselju povzroča kar nekaj sivih las. Kot so zapisali: »V skrbi za naša življenja vas lepo naprošamo za čimprejšnjo postavitev ležečih policajev in cone '30' v vasi Šentpavel. Stanje je nevzdržno, izrazito iz smeri mostu čez avtocesto, od koder prihaja večina voznikov, ki pripeljejo z nezmanjšano hitrostjo mimo naših vrstnih hiš in izvozov na cesto. Hitrosti so očitno prevelike, v vasi je veliko otrok, pločnika s te strani ni. Nekajkrat je bilo že zelo nevarno in sprašujemo se, kdaj bo počilo. Prav tako na mostu čez avtocesto na obeh straneh že več mesecev ni znakov omejitve, saj so jih ukradli slavljenci '40' let, pristojne službe pa tega sploh ne opazijo. V vseh sosednjih vaseh imajo omejitev 40 čez celo naselje ali cone30, četudi so tam pločniki. Z naše strani, to je prihod z avtocestnega mostu, je obvezen leže-čipolicist pred znakom Šentpavel, saj je znak le pet metrov pred izvozom vrstnih hiš, in noben voznik, tudi če se pripelje 50 km/h, pa se večina ne, se nikakor ne more varno ustaviti.« Da je stanje še posebej nevzdržno med 6. in 8. uro zjutraj in popoldan po 15. uri, ko se večina voznikov odpravlja v službo oz. iz službe, so še dodali. Takrat so na cesti tudi otroci ... Glede omenjenega stanja smo povprašali tudi na občini, kjer so nam odgovorili, da so seznanjeni z omenjeno problematiko. »Naselje Šentpavel bomo označili s prometnimi znaki, kjer bo na območju celotnega naselja hitrost omejena na 30 km na uro, torej s t. i. 'cono30'. Cesta od Dragomlja do Šentpavla je bila asfaltirana pred približno desetletjem. Po naši oceni gre za eno manj obremenjenih cest v občini. Kljub temu bomo izvedli meritve prometa in meritve hitrosti vozil. Iz meritev bo znana struktura prometa in število kolesarjev. Če se bo z meritvami izkazalo, da gre dejansko za izredno obremenjen cestni odsek, bo treba v prihodnje naročiti odmero zemljišč in idejno zasnovo za ureditev vozišča od Dragomlja do Šentpavla. Pred tem pa bo treba z lastniki kmetijskih zemljišč urediti lastniška razmerja,« pravijo na Občini Domžale. Problematika prišla do pravih 'ušes' Vsekakor nas veseli, da so se že med pripravo tega prispevka v Šentpavlu začele stvari premikati. Prebivalci so nas namreč obvestili in nam poslali fotografije, kjer so že dodani znaki, ki napovedujejo omejitev hitrosti v naselju oziroma t. i. 'cono 30', kar je prvi korak k ustvarjanju varnejših pogojev za vse udeležence v prometu. Žal pa to za nekatere voznike še vedno ni dovolj ... kljub postavljeni tabli, še vedno opažajo 'pogumne-že', ki so s svojimi jeklenimi konjički divjali skozi naselje z najmanj dvakrat prekoračeno hitrostjo. Kdo ve, morda pa bi jih ustavili ležeči policaji oziroma podobne ovire na cesti? Vsekakor verjamemo, da bodo tudi te, če se stroka odloči zanje, doprinesli k večji prometni varnosti, tako za najmlajše kot tudi vse ostale udeležencev v prometu. Občina Domžale sicer ta trenutek izvaja številne investicije tudi na področju prometne varnosti in javne cestne infrastrukture. Največji poudarek pred začetkom šolskega leta je namenjen varnim šolskim potem in varnosti vseh udeležencev v prometu. K izboljšanju prometne varnosti lahko prispevamo največ sami. Z načrtovanjem in sodelovanjem vseh deležnikov lahko zmanjšamo veliko dejavnikov, ki vplivajo na izboljšanje prometne varnosti. Tako je v delu razširitev pločnika pri Osnovni šoli Dob, kjer bodo postavili tudi stebričke, prav tako bosta v Dobu na Župančičevi ulici urejena pločnik in cesta. Nov pločnik je bil zgrajen tudi v Škrjančevem, v starem naselju Dragomlja pa so medtem že zaključili rekonstrukcijo vozišča in razširitev križišča. V teh dneh bo zaključena tudi rekonstrukcija dela Igriške ulice v Preserjah, ki poleg vozišča vključuje tudi obojestranski pločnik ter ločeno kolesarsko stezo. Še vedno pa velja zdrava pamet - v prometu nismo sami, odgovorno moramo poskrbeti za vse udeležence, še posebej najšibkejše. □ Šola, ki mi je blizu! VABIMO VAS NA VPIS V PROGRAME IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH Cesta talcev 12, 1230 Domžale 01/724-06-30 www.ssdomzale.si 24 I slamnik aktualno ŠTEVILKA 8 | AVGUST 2020 | LETNIK LX slamnik@kd-domzale.si KOLICEVO KARTON - ODLIČNA EKIPA SODELAVCEV PETER PUTZ, DIREKTOR KOLIČEVO KARTONA Tovarna Papirnica Količevo oziroma zdaj imenovana Količevo Karton v letošnjem letu obeležuje 100-letnico delovanja. Tovarna, ki jo je leta 1920 ustanovil Franc Bonač, od leta 1998 deluje v sklopu mednarodnega koncerna sedmih tovarn, ki jih vodi avstrijski lastnik, družinsko podjetje Mayr-Melnhof. Gre za največjega proizvajalca premaznih vračljivih kartonov na svetu, z naraščajočo vlogo v segmentu recikliranih linerjev in kartona iz svežih vlaken. Miha Ulčar Foto: Karin Božič Zupančič Ves čas delovanja tovarne imajo v njej pomembno vlogo zaposleni, ki s svojim delom, zagnanostjo, pripadnostjo in strokovnim znanjem ustvarjajo podlago za prihodnje generacije papirničarjev. Pomembna pa je tudi tradicija papir-ništva, saj je v tovarni danes zaposlena že tretja generacija papirni-čarjev iz nekaterih družin, kjer gre papirništvo iz roda v rod ali pa kot je na letošnji interni slovesnosti ob 100-letnici dejal nekdanji dolgoletni direktor Branko Rožič: »Enkrat pa-pirničar - vedno papirničar.« Ob 100-letnici Količevo Kartona smo se pogovarjali z direktorjem Petrom Putzom, ki z družino živi v bližini Dunaja. Po izobrazbi je inženir kemije, izkušnje pa si je nabral v papirni industriji, kjer je zasedal različne tehnične in izvršne vodstvene položaje. Bil je tudi direktor nekaterih papirnic v Evropi. V prostem času se veliko ukvarja s športom, predvsem z gorskim kolesarstvom, ježo, smučanjem in tekom na daljše proge. Danes to večinoma počne skupaj z družino ob vikendih. Poleg papirništva ga zanimajo tudi tuji jeziki, potovanja in različne kulture. Lahko poveste nekaj o koncernu Mayr-Melnhof. Mayr-Melnhof Karton je največji proizvajalec premaznih vračljivih kartonov na svetu, z naraščajočo vlogo v segmentu recikliranih linerjev in kartona iz svežih vlaken. Na sedmih evropskih lokacijah letno proizvedemo prek 1,7 milijona ton premaznih kartonov. Obsežen in raznolik portfelj izdelkov ponuja res optimalne embalažne rešitve za mnoga tržišča - od pre-hrambne industrije do farmacevtske. Kot vodjem na področju tehnologije, inovacij in know-howa je naš cilj, da smo z našimi inovativ-nimi rešitvami nenehni navdih našim kupcem. Kakšno vlogo ima Količevo Karton v sklopu koncerna Mayr-Melnhof in kakšno na globalni ravni? Od leta 1998 je Količevo Karton del Skupine Mayr-Melnhof. Naš glavni cilj je, da svoje izdelke prodajamo na jugovzhodnih evropskih tržiščih. Zmožnost menjave načina proizvodnje na obeh kartonskih strojih nam omogoča visoko stopnjo prilagodljivosti potrebam na trgih kartona iz svežih vlaken, iz vračljivega papirja ali linerja. Hitro prepoznamo trende in jih prenesemo v nove embalažne rešitve. Eden izmed naših uspešnih odgovorov na potrebe tržišča je tudi naš program rjavi kartonov. V kakšnem stanju ste prevzeli vodenje podjetja? Prevzel sem vajeti obrata z izjemnim portfeljem izdelkov, z visoko motiviranimi ekipami in z odličnimi možnostmi za nadaljnji razvoj. Kakšen izziv vam je predstavljalo novo delovno mesto in kakšne cilje ste si zadali? Največji izziv je uravnoteženje virov za rast uspešnosti in ohranjanje kulture, osredotočene v nadaljnji razvoj podjetja. Kakšen je delovnik managerja, kako poteka vaš dan? Vstanem in začnem delati (smeh). Trenutno prebivam v Ljubljani. V jutranji konici se prebijam iz mesta do obvoznice (tudi Golovec trenutno ni v pomoč). Ko prispem na Ko-ličevo, grem na termo sken, ki ga opravljamo vsi zaposleni v podjetju, sledijo sestanki. Celotna ekipa zaposlenih v Količevo Kartonu je zelo osredotočena in vsi stremimo k iskanju najboljših rešitev za vsako zadevo na dnevnem redu, četudi se zdi malenkostna. Skrbim za to, da moji sodelavci vedo, da sem jim vedno na voljo, da jih poslušam in jih slišim, da skupaj poiščemo rešitve, če je potrebno. Predvsem pa jim zaupam, da se bodo obrnili name, če bodo mnenja, da je moj prispevek potreben. Trenutne razmere narekujejo, da večino časa preživim na spletnih sestankih. Letos Količevo Karton obeležuje 100 let. Na interni slovesnosti, ki je potekala v začetku junija, ste dejali, da so bili za Količevo Karton ljudje vedno pomembni, na kar ste lahko ponosni. Vsa leta delovanja podjetja zaposlene ne odlikujeta samo strokovno znanje in zagnanost, ampak tudi pripadnost podjetju. Kako gledate na sodelavce, ki skupaj z vami ustvarjajo zgodbo, ki se imenuje Količevo Karton? Količevo Karton je vedno imel in tudi danes ima odlično ekipo sodelavcev. Kot je povedal g. Rožič na našem internem srečanju ob 100-letnici podjetja: Enkrat papir-ničar - vedno papirničar. Imamo pripadne, predane in zagnane sodelavce. Zavedamo se naših prednosti in delamo na tem, da postanemo še boljši, da presežemo svoje cilje in ustvarimo najboljšo podlago za prihodnje generacije papir-ničarjev. Za zagnanost in pripadnost zaposlenih je potrebna motivacija. Iz kje jo črpajo in kakšna je pri tem vloga vodstva podjetja? Osebno zagnanost posameznikov negujemo z doseganjem ciljev, s tem da so del uspešne ekipe in uspešnega podjetja. Da imajo lahko jasen, zanesljiv prihodek in varno prihodnost. Kako bi opisali 100-letnico podjetja, ki ga vodite? Zgodovinski razvoj industrijskega okoliša je odraz razvoja regije in Evrope v zadnjih 100 letih. Je tudi jasna dediščina preteklih generacij, njihove zavezanosti in energije, vložene v rast in premagovanje izzivov. V100 letih delovanja podjetja, je bilo kar nekaj mejnikov (postavitev KS1, KS2, KS3, vpeljava postopkov premazovanja...), s katerimi je podjetje sledilo razvoju in konkurenčnosti na trgu ter obenem širilo proizvodnjo. Vaša zadnja pridobitev, ki smo si jo ogledali na slovesnosti, so naprave SPTE - postrojenje za soproizvodnjo toplote in elektrike. Za kakšno pridobitev gre? Bistvo je nenehen trud pri iskanju in implementaciji rešitev. Trud, da ostanemo na poti odgovornega industrijskega razvoja, da lahko služimo svojim kupcem, lokalni skupnosti, lastnikom in zaposlenim. Ob jubileju ste v podjetju zapisali, da tehnološko dovršene rešitve dopolnjujejo stroškovno učinkovitost in vitke procese, ki zagotavljajo doseganje zanesljive kakovosti, storitev in zadovoljstva kupcev. Lahko poveste nekaj o tem? Celotna ekipa zaposlenih v Koli-čevo Kartonu stremimo k uporabi in razvoju najbolj učinkovitih tehnologij in načinov sodelovanja, da bi vedno zagotovili kakovostne izdelke in storitve za svoje kupce, ki so večinoma dolgotrajni poslovni partnerji. Letošnjo pomlad smo bili soočeni z epidemijo covida-19, ki je boleče zarezala tudi na področje gospodarstva. So ukrepi v zvezi s preprečevanjem širjenja epidemija pustili kakšne posledice v vašem podjetju in kako ste se spopadli z njimi? Oblikovali smo skupino za obvladovanje tveganj, kjer so izkuše- ni vodje opravili odlično delo. Hitro so predvideli razmere in se pravočasno ter odgovorno odzvali na razvoj epidemije. Vsi zaposleni v Količevo Karton so pokazali visoko mero odgovornosti in discipline, zato da smo lahko ohranili proizvodnjo, zagotovili izdelke za naše kupce in nenazadnje, da smo lahko ohranili zdravje naših zaposlenih in njihovih družinskih članov. Eno izmed vaših načel je tudi trajnost. To pomeni tudi skrb za okolje. Kakšne so vaše prioritete na tem področju? Vedno smo osredotočeni v zagotavljanje kakovosti naših izdelkov in varstvo okolja. Postavitev bio-masnega kotla je pomembno vplivala na naše CO2 ravnotežje, in je jasen signal, da nam je še kako mar za naše okolje, naravo in naš planet. Sledimo evropskim in nacionalnim zakonodajnim predpisom glede vplivov na okolje, hkrati pa nenehno razvijamo trajno-stne izdelke. Kako ocenjujete sodelovanje z lokalno skupnostjo in kje vidite še priložnosti za sodelovanje? Naš cilj je, da smo dober partner tudi lokalni skupnosti. To dosegamo s poslušanjem in nenehnim izboljševanjem komunikacije z našo lokalno skupnostjo. Trudimo se za vzajemno razumevanje. Kako se počutite v Sloveniji in konkretno v občini Domžale? Ste si že ogledali kakšno našo znamenitost? Navdušen sem nad tem, koliko lahko Slovenija ponudi. Čeprav mi je epidemija preprečila, da bi si lahko ogledal kaj več od Ljubljane. Res je prekrasno mesto. Veselim se raziskovanja okolice Količe-vo Kartona. Imel sem priložnost, da sem obiskal grad Jablje - res lepa lokacija. Pred epidemijo mi je uspelo, da sem obiskal eno od smučišč. Zaradi epidemije ste morali večjo slovesnost za širšo javnost ob 100-letnici podjetja prestaviti. Kdaj jo nameravate izpeljati? Načrtovali smo res velik dogodek za lokalno skupnost. Najprej smo ga bili primorani prestaviti iz junija v september, natančneje na 12. september. Ampak glede na trenutno stanje in omejitve, ki jih narekujejo splošne zdravstvene smernice, smo se odločili, da celotni dogodek prestavimo v 2021. Kdaj točno bomo lahko odprli vrata za lokalno skupnost, prijatelje in družine, še ne vemo, bomo pa o tem dovolj zgodaj obvestili vse. Seveda povabilo še vedno velja, čeprav ne bomo obeležili 100., ampak 101. obletnico (smeh). □ LETNIK LX | AVGUST 2020 | ŠTEVILKA 8 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 25 AKTUALNO LAS - ZA IZBOLJŠANJE ŽIVLJENJA OBČANOV Ste vedeli, da so v občinah po vsej Sloveniji vzpostavljene lokalne akcijske skupine, ki skrbijo za lokalni razvoj kraja in njegovih občanov? Lokalna akcijska skupina (LAS) Za mesto in vas Predstavljamo vam eno od lokalnih akcijskih skupin, ki deluje na območju občin Domžale, Komenda, Medvode, Mengeš, Trzin in Vodice. Njen namen je omogočiti prebivalcem ter javnim, zasebnim in nevladnim organizacijam, da pridobijo finančna sredstva za projekte po svoji meri. Projekti morajo biti namenjeni izboljšanju življenja občanov na enem od naslednjih štirih področij: ustvarjanje delovnih mest, razvoj osnovnih storitev, varstvo okolja in ohranjanje narave ali spodbujanje vključenosti mladih, žensk in drugih ranljivih skupin. Na območju občine Domžale se tako izvaja 11 projektov, ki so sofinancirani iz evropskih skladov v skupni vrednosti prek 415.000 evrov. To predstavlja skoraj četrtino vseh razpoložljivih sredstev, s katerimi na območju šestih občin razpolaga lokalna akcijska skupina (LAS) Za mesto in vas. Sredstva so bila projektom dodeljena po postopku javnih pozivov v letih 2016, 2018, 2019 in 2020. Izvajalci projektov morajo denar porabiti najpozneje do leta 2023. Mag. Renata Kosec, podžupa-nja Občine Domžale: »Dozdajšnje delovanje skupine LAS in njeni rezultati kažejo na to, da smo uspešno zaključili programsko obdobje 20142020, saj je Občina Domžale skupaj z zavodi, društvi ter organizacijami na našem območju pridobila približno pol milijona evrov. Verjamemo, da bomo v prihodnje pri črpanju EU sredstev še bolj uspešni, saj v okviru občinske uprave vzpostavljamo službo za evropske projekte, ki bo specializirana prav za pridobivanje EU sredstev. Občane vabimo in spodbujamo, da se prijavijo na razpise s svojimi projekti, saj so le-ti izjemnopomemb-ni za našo lokalno skupnost. Verjamem, da bodo med predstavljenimi projekti LAS našli atraktivne vsebine, ki jih bodo navdušile, da se nam s svojimi projekti pridružijo tudi sami.« Projekti LAS za kakovost življenja občanov Domžale so eno najrazvitejših in najgosteje poseljenih območij v Sloveniji, zato ni presenetljivo, da se veliko projektov LAS osredotoča na spodbujanje zaposlovanja in uresničevanje novih podjetniških idej. Projekt Mobi izhaja iz specifičnih potreb lokalnih podjetij, ki iščejo kader z raznolikim tehničnim znanjem. Po zgledu svetovnega gibanja fabri-kacijskih laboratorijev in izobraževalnih izdelovalnih laboratorijev je Zavod 404 skupaj s partnerji projekta zasnoval mobilno delavnico, opremljeno z računalniško vodeno sodobno tehnologijo, klasičnim orodjem in s programi usposabljanj za pridobivanje tehnoloških kompetenc mladih in drugih zainteresiranih. Barbi Seme, vodja projekta v Zavodu 404: »Verjamemo, da bo Mobi v lokalni prostor vnesel dodatno, svežo dinamiko, z novimi priložnostmi za razvoj kompetenc sodobnih delov- Prvi Podjetniški Punch na OOZ Domžale Spletni turistični portal občin najdete z Miho Hrovatom, ustanoviteljem na naslovu: https://odmestadovasi.si Pivovarne Mister (foto: arhiv Javnega zavoda Cene Štupar) Lokalni veljaki prejšnjega stoletja pred Hišo 1797 (foto: arhiv družine Detela) nih in kreativnih praks. Vzpostavitev dinamičnega prostora bo omogočilo ustvarjanje s sodobno tehnologijo na sproščen in praktičen način.« Med projekti, ki izboljšujejo pogoje zaposlovanja in prispevajo k zviševanju usposobljenosti in kompetenc mladih za lažjo samozaposlitev, sta tudi projekta Za vas! in Za vas, podjetniki. Osredotočata se na realizacijo poslovnih idej in njihovo inovati-vnost. Območna obrtno-podjetniška zbornica Domžale skupaj z vodilnim partnerjem, Javnim zavodom Cene Štupar, organizira podjetniška izobraževanja, startup vikende in akademijo na območju Domžal. Mira Jakupaj iz Javnega zavoda Cene Štupar: »S projektom želimo pomagati vsem, ki imate podjetniško idejo, za katero verjamete, da jo lahko razvijete v storitev ali izdelek in s tem stopite na samostojno podjetniško pot. To je uspelo tudi Mihu Horvatu, ki je na podjetniškem druženju z nami podelil svojo osebno zgodbo in konkretne napotke, kako se lotiti vstopa v podjetništvo.« V zadnjih letih se Domžale močno razvijajo tudi na področju turizma, predvsem z večjo promocijo in Črpanje finančnih sredstev iz EU skladov 384.063,09 31.841,55 Evropski sklad za regionalni razvoj Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Večina projektov na območju Domžal črpa denarna sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, kar predstavlja 92 odstotkov vseh podeljenih sredstev. Projekti, ki črpajo denar iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, obsegajo osem odstotkov vseh podeljenih sredstev. lil V projektu Eureka mladi raziskujejo vodno življenje v Kamniški Bistrici. (foto: arhiv Zavoda Revivo) atraktivnostjo kulturnih in naravnih znamenitosti kraja. V okviru projekta Vzpodbujanje in podpora razvoju turizma je Občina Domžale skupaj z ostalimi partnerskimi občinami oblikovala skupni spletni portal in brošuro, v katerih izpostavlja najzanimivejše turistične točke. Hiša 1797, kot so jo poimenovali novi lastniki, je ena redkih v domžalski občini, ki s svojo zunanjo podobo še odraža značilni videz tovrstne arhitekture z začetka 19. stoletja. Projekt temelji na ohranitvi arhitekturne dediščine hiše iz leta 1797 in obnovi za turistične namene. V njej bodo na voljo izdelki kmetijske ekološke pridelave okoliških kmetij, predmeti z ornamenti Jožeta Karlov-ška, urejena galerija starin in razstava zgodovinskih artiklov Kobilarne Lipica. Obiskovalci prenovljene hiše bodo lahko v njej bivali, se udeležili turističnega programa in spoznali posebnosti teh krajev. Vodja projekta Franci Kek: »S te lokacije lahko obiskovalci v zelo kratkem času spoznajo pomembne atribute Slovenije - se srečajo z lipicanci na Krumperku, gredo v kraško jamo ali spoznajo čebelarstvo. Hiša, ki bi jo bi- Prijavitelji projektov po sektorjih 340.455,04 javni sektor gospodarski sektor nevladni sektor Sredstva za lokalni razvoj so bila na območju Domžal v 82 odstotkih dodeljena organizacijam iz gospodarskega sektorja, 17 odstotkov sredstev je bilo dodeljenih organizacijam iz javnega sektorja in zgolj dva odstotka so prejele nevladne organizacije. Pogovor med Aleksandro Koprivnikar (desno) in predstavnico javnega zavoda o sodelovanju na dogodku Borza lokalnih živil (foto: arhiv RRA LUR) Delavnica izdelave elektronskih vezij (foto: Klemen Čotar) lo sicer z ekonomskega vidika najbolje porušiti, ponuja tudi možnosti za kakšno srečanje 'starodobnikov', ki smo v zadnji tretjini življenja že precej umirjeni, a vseeno še dovolj 'nabriti'.« K spodbujanju turističnega razvoja prispeva tudi omrežje kolesarskih povezav in varnih kolesarskih poti, ki se razprostira po celotnem območju LAS. V okviru projekta Mreža poti LAS je Občina Domžale s prometno signalizacijo in talnimi oznakami označila izbrane kolesarske poti, ki Domžale povezujejo s sosednimi občinami. S tem želijo poskrbeti za večjo prometno varnost kolesarjev in spodbuditi krajane in turistične obiskovalce, da pri mobilnosti pogosteje uporabljajo kolo. Posebno pozornost se na območju Domžal namenja tudi urejanju zelenih površin ter varstvu okolja in ohranjanju narave. Projekta Evreka in Evreka II sta namenjena ozave-ščanju prebivalcev o porečju Kamniške Bistrice, življenju v njej in njeni okolici. Prek izobraževalnih delavnic, javnih dogodkov EkoReka in video prispevkov za mlade in starejše želijo aktivirati lokalno prebivalstvo in oblikovati pobude od spodaj navzgor, saj se zavedajo, da so to prvi koraki k dolgoročnemu ohranjanju in izboljšanju kakovosti voda in degradiranih naravnih območij, posebno rečnih brežin. Polona Pengal iz Zavoda Revivo: »Projekt Evreka ni samo projekt, ampak je izkušnja, ko z mokrimi nogami po Pšati iščemo ličinke žuželk; je spomin na sobotno dopoldne v maju, ko smo združeni domačini pripravili zahtevo, da se Kamniško Bistrico revitalizira in se ji vrne življenje. Evreka je vez, je reka, ki povezuje in združuje.« V Strategiji lokalnega razvoja LAS Za mesto in vas, ki je bila oblikovana za obdobje sedmih let (2014-2020), je poudarek tudi na razvoju osnovnih storitev v mestih in vaseh za grajenje varnega, zdravega in privlačnega bivalnega okolja. S tem namenom se je Občina Domžale skupaj z drugimi občinami odločila, da v okviru projekta Oživitev tržnic razširi ponudbo lokalnih kmetov in spodbudi kroženje ponudnikov na tržnicah. Na ta način krepijo zavedanje prebivalcev o dodani vrednosti domače hrane lokalnih proizvajalcev. Lokalna samooskrba je tudi glavni cilj projekta Lokalno je zdravo, ki spodbuja lokalne kmetije k večji pridelavi in predelavi lokalnih pridelkov in izdelkov. Z izvajanjem dogodkov in debat želijo spodbuditi zavedanje širše javnosti o tem, kako pomembna je zdrava, lokalno pridelana hrana. Poskrbeli bodo za dostavo zabojčkov z lokalnimi pridelki v izobraževalne in druge javne ustanove ter neposredno na domove posameznikom. S tem želijo povezati podeželje in urbana naselja tudi v občini Domžale. Aleksandra Koprivnikar, direktorica Zadruge za razvoj podeželja Jarina: »Danes sem namesto naših šoferjev v vrtec pripeljala hrenovke, krompir, kumare, paradižnik, solato in lubenico. Povabili so me na vrtčevski zajtrk in pogovor s kuharicami, ki so bile še posebno navdušene nad osvežujočo lubenico. Hrana raznovrstnih kmetij je zanje čisto druga kvaliteta hrane, zato smo veseli, da lahko prispevamo k večji prodaji izdelkov slovenskih kmetov ter razveseljujemo otroke in druge, ki v hrani uživajo.« Projekti LAS spodbujajo tudi medgeneracijsko sodelovanje in aktivnosti za kakovostno aktivno staranje. Varna starost je uspešno izveden projekt, ki je prispeval k večji občutljivosti ljudi do problematike nasilja in diskriminacije nad starejšimi. V obdobju pred pandemijo koronavi-rusne bolezni so bile izvedene številne delavnice v domovih za starejše. V Medgeneracijskem centru Bistrica sta se s starejšimi prebivalci in zaposlenimi pogovarjala dr. Branko Lob-nikar in Teja Primc, ki se je usposobila za zagovornika starejših na področju preprečevanja nasilja. V LAS Za mesto in vas, ki jo vodi RRA LUR, so trenutno podeljena vsa razpoložljiva sredstva za izvajanje projektov. Novi razpisi bodo na voljo v naslednji programski perspektivi 2021-2028. Lepo vabljeni k spremljanju projektov LAS, ki jih bomo podrobneje predstavljali v naslednjih številkah časopisa in na spletni strani strani www.las-mestoinvas.si. □ 26 I slamnik iz NAŠIH VRTCEV IN ŠOL ŠTEVILKA 8 | AVGUST 2020 | LETNIK LX slamnik@kd-domzale.si Želvino poletno bralno popotovanje Tudi letošnje poletje se je želvica Živa odpravila na lov za zakladom. Najboljši astronomski tabor doslej Vsaj 30 udeležencev jih je to povedalo meni, pomenljivo. Otroci do 10. leta starosti ste brali 20 dni (20 minut na dan) in v bralni seznam vpisali, kaj ste prebrali. Otroci od 10. do 15. leta starosti pa ste prebrali tri leposlovne knjige ter eno poučno knjigo ter napisali nekaj misli o prebranem. Zgibanki Želvino poletno bralno popotovanje in Poletje s knjigo oddajte do 15. septembra v Knjižnici Domžale ali njenih enotah. Sodelujoči boste prejeli lepe nagrade. Obiščite spletno stran Knjižnice Domžale in spremljajte naše bralno- -spodbujevalne projekte, ki jih pripravljamo za vas. V septembru pa se zaključuje tudi fotografski natečaj Kozolec -naša etnološka dediščina. Vse ljubitelje fotografiranja vabimo, da raziskujete našo kulturno dediščino in fotografirate kozolce v občinah Domžale, Mengeš, Moravče, Lukovica in Trzin. Vabljeni k sodelovanju! Knjižnica Domžale Evropska solidarnostna enota v Domžalah: Misli o prostovoljstvu V Centru za mlade Domžale se nam je v februarju 2020 pridružila prostovoljka Barbara, ki prihaja iz Španije in je del CZM v okviru programa Evropske solidarnostne enote (ESE). V programu ESE potekajo projekti prostovoljstva, ki mladim nudijo priložnosti za prostovoljsko delo, ki ga lahko opravljajo sami ali v skupini. Projekti prostovoljcem omogočajo, da pridobijo nove izkušnje, veščine in kompetence za svoj osebni in profesionalni razvoj, hkrati pa projekti odgovarjajo na potrebe družbe in prispevajo h krepitvi skupnosti. V Sloveniji je za program ESE pristojna nacionalna agencija MOVIT. Zagotovo je bolj zanimivo izvedeti informacije iz prve roke, zato z vami delimo zapis Barbare, kako sama vidi sodelovanje v projektih prostovoljstva: »Pozdravljeni, moje ime je Barbara in sem prostovoljka v Centru za mlade, tukaj v Domžalah. Danes bi z vami delila svoje misli o programu, ki mi je omogočil, da sem tu, o programu Evropske solidarne enote. Želim deliti svoje izkušnje in svoje mišljenje, zakaj menim, da je dobra ideja izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja program, in morda vas prepričam, da sami storite enako. Kot prvo menim, da vam življenje v tujini ponuja popolnoma drugač no in novo perspektivo sveta. Vidi te, kako živijo drugi, kako se spora zumevajo, kako sodelujejo ... kar vas bo na koncu naredilo za bolj odprte in sprejemajoče, posledično pa boste s tem tudi vi pomagali pri oblikovanju pravičnejše družbe. ESE mi je dal priložnost, da svoj čas izkoristim za projekte, ki pomagajo izboljšati različne življenjske pogoje v družbi, da se izpostavim novi realnosti in drugačnim perspektivam, da spoznam ljudi z enakimi in različnimi interesi - zaradi česar je ta izkušnja res zabavna in zanimiva, da lahko potujem in obiskujem neverjetne kraje, da izboljšam in dopolnim svoj življenjepis in usmerim svojo poklicno pot. V tem trenutku ne morem reči, da se bo to zgodilo tudi vam, ampak nikoli ne boste vedeli, če ne poizkusite. Če imate kakšne dvome ali želite izvedeti več o moji osebni izkušnji, se oglasite v CZM in bomo skupaj poklepetali. Da se ne bomo zgrešili priporočam, da prej pokličete ali pišite.« Barbara bo z nami do konca januarja 2021. Za več informacij nam lahko pišete na info@czm-domzale.si ali nas pokličete na 040 255 568. Pobrskate lahko tudi po naši spletni strani. Iz tega sem se naučil naslednje: na taboru več ne bom imel več kot 40 ljudi (lani 56), ker je z naključnimi radovedneži to število naraslo na 60 (lani prek 80), vsi, ki so bil na taboru, so v nečem našli svoj interes, večina v astrofotografiji, kar smo dodobra dopolnili z nabiranjem gob, zelišč ter z večernimi glasbenimi uricami. Žiga Loboda mi je rekel, da sem letos imel 'same pametne', pravzaprav je mislil same vsestransko nadarjene, med katerimi je najbolj 'načitan' filozof bil Robi Vilar, naš kuhar, ki je mlade ume stalno spodbujal in izzival z zanimivimi vprašanji. Na taboru ni bilo 'šibkega člena', ki bi se dolgočasil. Astronomski tabor v Šalovcih je potekal med 7. in 12. avgustom 2020, udeležencev je bilo 38, mladih nadobudnih astronomov pa 28, med katerimi je že polovica okusila slast srebrnega ali zlatega priznanja z državnega tekmovanja iz astronomije, dva pa sta bila že izbrana za mednarodno astronomsko olimpijado. Strokovne vodje tabora smo bili Andrej Hanže-kovič, Žiga Loboda, Jaša Rebula in jaz. Marsikdo med udeleženci se je vprašal, kaj za vraga ima še ne 15-letni Jaša iskati med strokovnimi vodjami, a na taboru je vsem postalo jasno, da je v tem trenutku prav on vedel največ o astrofotografiji. Oprema: okoli 11 različnih teleskopov, 10 montaž za vodenje teleskopov, pet prilagojenih fotoaparatov, nekaj hlajenih CCD kamer za globoko vesolje, pet planetarnih kamer ter Dobson za najmlajše so obetali mnogo. Vreme nam je šlo na roko, zares edini moteči faktor je bila Luna, ki se je prvi dan priklatila na nebo že ob 22.30, zato smo zajem slik delali v odvisnosti od njene prisotnosti. Priprava tabora se je začela že z rednim košenjem parcele, aprila, maja, junija, ter začetek avgusta, tik pred taborom. Jaša, Vid Kavčič, Edi Umer (učitelj matematike - naš športni referent) in jaz smo seveda že teden dni prej podali v Šalovce, postavili okoli sedem šotorov, ki so pozneje pričakali udeležence, pobrili travo, nabrali gobe in jih zamrznili (tam imam pet hladilnikov), pripravili v hladilnikih 30 litrov odlične izvirske vodo iz Kr-plivnika, naredili domačo mezgo (za potrebe tabora sem na parceli nasadil paradižnike in zelišča), vložene gobe, ter pripravil nekakšno domačo zeliščno 'vegeto' iz posušenih domačih in divjih zelišč (zmleti sušeni: peteršilj, vatno, okoli 70 m dolgo jezero, kjer smo se okopali, naveslali in najedli pice ter izvrstnih sladkarij. Vsak med udeleženci je dodal svoj veliki kamenček k uspešni izvedbi tabora, posebej bi omenil še Mira Hribarja in Hermino Veber, ki si vzameta dopust in sta neumorna pomagača kuharja tako pri nabavi in vseh kuhinjskih opravilih. Hermina nas je presenetila že prvi dan z okusnimi sadno--kremnimi panakotami. zelena, korenček, majaron, divji in morski koromač, bazilika, luštrek in groba piranska sol). Tudi domačini so bili radodarni, saj smo dobili kar nekaj zastonjske hrane, praktično vso ostalo hrano smo kupili lokalno od domačinov. Zajem slik smo delali le prve tri dni, saj smo pozneje imeli veliko dela z montažo fotografij. Najmanj vztrajni - tisti do 12 let stari, so običajno odšli na počitek okoli polnoči, zanesenjaki - stari mački pa smo delali tudi do petih zjutraj in čez. Ko smo zajem slik običajno pred 22. uro avtomatizirali, smo poprijeli za (tri) kitare, ukulele, harmoniko in si še dodali malo duška ob prepevanju, po polnoči pa smo se običajno pognali v snemanje Lune in planetov ter darkov. Gobarit smo hodili vsak dan v največji vročini, saj je bilo pod krošnjami dreves še najbolj hladno, dvakrat pa smo pozno popoldan šli nabrati še predvsem cvetočo materino dušico, čeprav smo nabrali še 10 drugih zelišč. No, na taboru smo pili čaj, katerega četrtino smo nabrali na lanskem taboru. Ko smo že mislili, da je vseh presenečenj konec, nas je presenetil oče enega od učencev, ki nas je povabil na svoje bližnje, pri- Na začetku tabora je tečnarila le peščica staršev, češ da nisem objavil programa tabora, pa sem jim ga povedal iz glave za vseh 10 skupin, na kar so le obračali oči, saj so od tega, kar bomo počeli, razumeli le četrtino in to tisto, ki ni bila vezana na astronomijo, temveč na ostale dejavnosti. Programa tabora v bistvu niti v bodoče ne bom izobešal na veliki zvon, ker smatram, da tako kvalitetnega tabora, ki je ob praktični astronomiji tudi šola za preživetje v naravi do zdaj v Sloveniji ni ponudil nihče, razen nas. Je že res, da sem večkrat zapisal, da je znanje treba deliti, a dokler bo podpora za delo z mladimi s strani države tako majhna, dokler bom namesto denarne nagrade prejemal nagrado za prostovoljstvo, ki je papirna plaketa, bom nam zanesenjakom vsak dan repliciral takole: toliko lahko spravimo v svojih 24 ur. Končal pa bom z lepo mislijo: učenci s tabora, ne glede na leta, so bili vredni vsake moje minute. Vse fotografije so izdelali udeleženci tabora pod vodstvom vodij skupin: Jaša Rebula, Andrej Hanžekovič, Žiga Loboda, Bêla Szomi Kralj, Pija Burger, Kika Szomi Kralj, Mark Gedrih, Eva Zavec, Franci Hribar in Vito Levstik Vodja tabora: Bêla Szomi Kralj Prostovoljci v Vrtcu Dominik Savio V četrtek, 23. julija, je Vrtcu Dominik Savio Karitas Domžale priskočila na pomoč ekipa prostovoljk pod okriljem mednarodne prostovoljske organizacije GO 4 PEACE. vrtec Dominik savio V treh dneh se je zvrstilo pet prostovoljk. Pridružil je jim je še Franc Abe, ki v vrtcu že več let kot prostovoljec skrbi za okolico in vzdrževalna dela. Skupaj so se lotili obnove velikega lesenega igrala, dodatno zaščitili okroglo mizo pod javorjem ter vdihnili novo življenje mizici in klopem pod nadstreškom. Nekoliko nam je ponagajalo vreme, vendar so se dekleta zagnano in z dobro voljo prilagajala vsakokratnim vremenskim razmeram. Odzvale so se tudi na predloge otrok, ki so z dovoljšne razdalje z zanimanjem opazovali dogajanje. Upoštevale so njihove želje in prej dolgočasno mizo popestrile z barvno kombinacijo, ki so jo izbrali otroci. Hvala organizatorjem akcije in prostovoljcem, ki so pomagali zaščitil igrala za nadaljnjo varno uporabo otrok. živa kološa LETNIK LX | AVGUST 2020 | ŠTEVILKA 8 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 27 POGLED NA DOMŽALSKO PRETEKLOST ZAČETNIKI SLAMNIKARSTVA (3) Že dolgo je znano in tudi zapisali smo velikokrat, da se je slamnikarstvo začenjalo na območju Ihana. Ob tem pa nismo ali doslej niso raziskovalci znali našteti družin, ki so to začetno slamnikarstvo v novem svetu uresničevale. V arhivu družine Kancilja se nahaja fotografija domžalskih slamnikarjev v Ameriki, med njimi sta tudi zakonca Ivana in Ivan Kraljič (prva z leve v zgornji vrsti) iz Domžal; bila sta začetnika pekovske obrti v današnji Kanciljevi ali Blatnikovi pekarni. Poleg njiju so še člani družine Narobe (Marička, Matevž, Katarina, Frenki, Franc in Angela). Na fotografiji, ki so jo posneli leta 1913 ali 1914, sta še Tončka in Marija Kobilca. Matjaž Brojan Pred časom mi je ob raziskavah domžalskih slamnikarjev v Ameriki prišlo pod roke gradivo, kjer je bilo zapisano, da so se sredi 19. stoletja v Ameriki pojavili številni člani družine Rojanec iz Preloga pri Ihanu, ki so vsi zatrjevali, da so se v domovini, to je v Ihanu, ukvarjali s slamnikar-stvom. Odšel sem po njihovih poteh ter raziskal življenjske poti teh ambasadorjev slamnikarstva z veščinami pletenja kit in šivanja slamnikov v Ameriki, točneje v New Yorku. Tu je tretje nadaljevanje podlistka. Velika skrb za reveže v domovini Slovenci, ki so prišli v Združene države in sami niso imeli sredstev za preživetje, so bolj kot nase mnogokrat mislili na 'slovenske reveže v stari domovini'. Pripravili so jim denimo velik piknik. Dobiček, ki naj bi bil zbran, so namenili za pomoč revežem v domovini. V nedeljo, 27. avgusta 1916 - le dober mesec po odprtju slovenske cerkve sv. Cirila v New Yorku, so v 'obče znanem vrtu gostilne Pri revnem Lazarju' (na naslovu Union Turnpike Road Richmond) pripravili velik piknik in na njem izkazovali svoje domoljubje. Takole so zapisali v vabilo, kjer je bil kot glavni blagaj -nik (najpomembnejša funkcija) zapisan prav Anton Burgar, ihanski zet: »Povabljeni ste Greaternewyorški Slovenci s pričetkom ob 1. uri popoldne. Za moške je vstopnina 1$, za ženske 50 centov. Pijača je prosta. Svira-la bo izvrstna godba. Žrebanje lepih dobitkov, ribolov itd. Sodelovala bodo vsa tukajšnja zabavna društva. Za obilno udeležbo se priporoča Odbor. Odborniki v odboru pa so sledeči: pokrovitelj Frank Sakser, predsednik Josip Rems, tajnik Vinko Zevnik, glavni blagajnik Anton Burgar. Postavljamo tudi nadzornike, da bo vse pošteno, v redu in prav.« Da gojijo veliko skrb za Slovence v starem kraju (tako so rekli), so pripravljali še druge oblike zbiranja denarja , kjer so Rojančevi iz Ihana ter njihovi zakonci imeli glavno besedo. Tole je o tem njihovem prizadevanju, da pomagajo, ostalo zapisano: Cenjene Slovenke in Slovenci Znano vam je vsem, v kako mučnem in bolnem položaju se nahaja naš slovenski narod v starem kraju. Koliko gorja med našim narodom v naši rodni domovini je že povzročila še vedno trajajoča svetovna vojna, ni mogoče popisati: bedno stanje tisočev družin se pa bo pokazalo v celi svoji grozoti šele po končani vojni, ko bodo pričakovale zaman može, sinove, očete in brate, ki so bili pred vojno njih oskrbniki. Vsak narod je že davno pričel nabirati za sklad, v katerem bodo skušali blažiti gorje vsaj najpotrebnejšim in pri tem samaritanskem delu tudi mi Slovenci ne smemo zaostajati. Klic naših, pomilovanja vrednih sirot iz starega kraja, je zadobil odmev pri vseh tukajšnjih slovenskih društvih, vsled česar se je osnoval odbor iz vseh društev, ki bo priredil piknik, kot je iz vabila razvidno v korist 'sklada za uboge Slovence v starem kraju'. Zato apeliramo ponovno na vse gre- atnewyorške Slovenke in Slovence in na vsakega posebej, da se te prireditve v kolikor mogoče velikem številu udeleže in tako pripomorejo do čim izdatnejše podpore svojemu trpečemu in izstradanemu narodu v stari domovini. Rojaki: če komu ni mogoče udeležiti se te veselice, a rad bi kajprispeval k 'skladu', naj blagovoli poslati svoj dar na blagajnika tega odbora: g. Anton Burgar, 82 Cortland St. New York. Vsak najmanjši dar bo s hvaležnostjo sprejet in potrjen. Burgar j evo (kratko) življenje je minevalo v popolnem razdajanju svojim slovenskim rojakom. Praktično ni mogoče najti slovenske aktivnosti med prebivalci New Yorka, kjer se Anton Burgar ne bi postavil na prvo mesto med delujočimi, za druge skrbečimi organizatorji. Zaznamoval ga je velik, največji altruizem, ki je bil izstopajoča lastnost velikega Slovenca med takrat aktivnimi Slovenci v New Yorku. V vlogi zelo dejavnega Slovenca ga najdemo celo pri organiziranju kulturnih prireditev, ki so se praviloma končevale z veselicami. Na njih so prireditelji dobili kak dolar, da so lahko vztrajali v svojih kulturnih (dramskih in pevskih) aktivnostih. O eni takih prireditev beremo v Amerikanskem Slovencu, časopisu za slovenski narod, v katerega je dopisoval tudi Anton Burgar. 31. marca 1911 je časopis objavil Burgarjev članek: New York, 25. marca - Spoštovano uredništvo! Blagovolite mi prepustiti nekoliko prostora v cenjenem listu Ameriški Slovenec. Kot predsednik slovenskega pevskega društva Domovina si štejem v dolžnost zahvaliti se javno vsem onim rojakom in rojakinjam, kateri so nas počastili pri zadnji naši nedeljski prireditvi s svojim obiskom. Članom sv. Frančiška, sv. Jožefa, sv. Petra, Orla, tamburaškega kluba Ilirija in vsem zavednim Slovenkam tudi iskrena hvala. S svojim obiskom so nas gmotno podprli in članom Domovine dali s tem pogum delovati tudi v bodoče v prospeh društva. Nadvse pa se moram iskreno zahvaliti vsem igralkam in igralcem, kateri so to nedeljo v svetli luči pokazali, da kaj znajo in da so sposobni za nastop. Med odmorom je zapela Domovina v mešanem in ženskem zboru, gla-sovir pa je igrala gospodična Francis Burgarjeva (hči A. Burgarja op. M. B.). Prebitek zabav je zelo lep. Na čast in hvala bodi zavednemu našemu slovenskemu občinstvu! Upam, da se čim preje zopet vidimo pri enaki veselici in Vas pozdravljam Anton Burgar Njegova smrt je pretresla vse Slovence v 'naselbini' New Yorka Zgodilo pa se je, da je 7. julija 1921 -komaj pet let po odprtju slovenske cerkve v New Yorku, Anton Burgar nenadoma umrl. Bil je velik šok, ne le za njegovo številno družino, pač pa za vso slovensko skupnost. Ob Burgarjevi nenadni smrti, ki je pretresla vse Slovence v 'naselbini New Yorku', tako so rekli predelom, kjer so se Slovenci naseljevali, je »Glasilo« časopis Kranjsko - slovenske katoliške jednote objavil tole žalostno obvestilo, ki je bralcem posredovalo informacijo, kako je A. Burgar umrl. »Minuli četrtek zvečer, dne 7. t. m. se je vršil na njegovem domu (2.199 Silver St. Brooklyn, N. Y.) sestanek veseličnega odbora dr. sv. Jožefa št. K. S. K. J. V svrho sestave obračuna dne 3. julija t. l. se vršeče dvajsetletnice omenjenega društva, kojemu je pokojnik že več let predsedoval. Vročina je bila neznosna. Ravno ob 9. uri se je sobrat Burgar v prisotnosti drugih odbornikov zgrudil s stola na tla in obležal mrtev. - Pokojnik je že zadnja dva tedna v pisarni in tudi doma večkrat tarnal, da ga nekaj peče in boli v prsih, ni si pa privoščil počitka in miru. - Šele pred tremi tedni nazaj mu je neko nedeljo zjutraj postalo tako slabo, da so morali klicati zdravnika. Vse to ga pa ni oplašilo, ker je neumorno naprej vstrajal pri svojem delu v neznosni vročini.« Še nikdar prej ni neusmiljena smrt v tako kratkih mesecih nam odtrgala toliko marljivih delavcev in agitatorjev naše podporne organizacije, kakor se je to žal vršilo baš od zadnje konvencije do danes. Slika bratov in sester Rojanec v Ameriki - drugi z leve: Josip (Jože) Rojanec, tretja z leve (v sredini): Marička Rojanec Mery, tretji z leve zgoraj: Janez Kržan (Boštajev iz Zaboršta), stari oče Srečka Kržana Ako bi hoteli napisati primerno po-smrtnico in nekrolog blagopokojnemu sobr. A. Burgarju, morali bi za to rabiti celo zlato knjigo. Baš v predzadnji izdaji »Glasila« je bila priobčena kratka zgodovina prvega, največjega in najstarejšega društva v Brokly-nu, N. Y. dr. sv. Jožefa K. S. K. J. Povodom 20 letnice obstanka, kojega je bil pokojni sobrat Burgar ustanovnik in menda 15 letni predsednik. Da ni bilo neumorno za to društvo delujočega A. Burgarja, bi navedeno društvo morda nikdar ne doživelo svoje dvajsetletnice, ker je moralo večkrat prestajati krizo in hude čase. Pokojnik je pa vedno pazil in gledal na to društvo kot UR. ANTt>M Kl'UGAR, br in .1.1 J. rrjL;a jffjl. (4 bil jh*f> cirjre-iw ci-litfi*nUf if l-fctflfi Itr ti j* p irvoHm pflfiii^raftUFn d*lom m ' " ilruiivn i'n tpbth kjtr/mli t ra#tt bi rti ' in «t: -Vir ripCMdN I— fujakiti, pri ." .i pa uiftw ptoiflit. Anton Burgar je bil Ribničan, ki ga je življenje še pred letom 1900 poslalo v Ameriko. V Ameriki je med domžalskimi slamnikaricami našel svojo življenjsko sopotnico, s katero sta imela pet otrok. Delal je v pisarni bančnika Sacherja, ki se je ob ustanavljanju slovenske fare izkazal za največjega dobrotnika. Prav Burgarju pripisujejo največ zaslug za to, da je Sacherja navdušil za gradnjo cerkve in za velik denarni prispevek k njej. na punčico v svojem očesu in usoda mu je končno določila, da je tudi umrl pri izvrševanju poslov tega društva. -Lahko torej trdimo, da je umrl kot žrtev na polju bratoljubja in samaritan-stva! Sicer tragična, toda pomembna in lepa smrt«! - Pokojni sobrat Anton Burgar je bil rojen leta 1870 v Ribnici, kjer zapušča še svojo sivolaso svakinjo - vdovo Marijo. Njegova smrt je pomenila veliko izgubo tudi za K. S. K. J. (Kranjsko - slovensko katoliško jednoto), kjer je bil Burgar predsednik pravnega odbora, ob tem pa ustanovitelj veliko slovenskih društev, pevskih zborov in pomočnik pri vsem, kar je pomnila slovenska dejavnost newyorških Slovencev. Pokopali so ga na pokopališču Presvete Trojice v Brooklynu ob velikem številu rojakov Slovencev, ki so ga pospremili na zadnjo pot. V Edinosti, glasilu slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki, so 15. julija 1921 objavili članek, ki kaže na to, kako dejaven je bil med Slovenci v Ameriki Anton Burgar in kako velika je bila izguba, ko je odšel. Tole je ostalo zapisano v nekrologu za njim: Kdor ga je poznal, ga je imel rad, kajti bil je možak in pravi človek. Zato nas je globoko užalostil brzojav, ki nam je sporočil prežalostno vest, da je ta mož in naš iskreni prijatelj mr. Anton Burgar umrl v četrtek ponoči 7. julija. Niso nam znani natančnejši podatki o njegovi smrti. Da, niti o kaki njegovi bolezni se nam ni sporočilo. Zato nas je njegova smrt toliko bolj užalostila. Anton Burgar je bil naš mož poštenjak, katoliški mož strogo katoliškega prepričanja in pa navdušen Slovenec. Ni imel sicer nikake srednješolske izobrazbe. Prišel je v Ameriko kot navaden delavec - rokodelec. Toda s svojo občudovanja vredno vztrajnostjo in energijo, še bolj pa s svojim čilim in svežim razumom, se je povzpel do popolne izobrazbe, da je bil pravi gentleman in je z njim lahko občeval še bolj izobražen človek. Povsodi je bil doma. Newyorška naselbina je z mr. Bur-garjem izgubila silno veliko, kajti bil je steber, ki je dolga leta držal vse, društveno in cerkveno življenje. Ko smo začeli graditi svojo cerkev in si v domačem, slovenskem jeziku zagotovili službo božjo za Slovence na drugi ulici v New Yorku, je bil mr. Burgar med prvimi, ki se je zavzel za stvar, jo krepko podpiral od začetka do zdaj. Ko smo ustanovili prvi cerkveni pevski zbor, je bil mr. Burgar, ki je bil prvi predsednik 19. stoletje v New Yorku. Bil je čas nošnje slamnikov, ki so bili najprimernejše pokrivalo za slavnostne trenutke in tudi druge družabne priložnosti. in takorekoč pevovodja. Pozneje, kot predsednik »Domovine«, je on skrbel za napredek tega društva in cerkvenega petja. Ko se je pozneje ustanovila slovenska cerkvena samostojna občina in so Slovenci dobili svojo lastno cerkev, je bil mr. Burgar med prvimi, ki so pristopili kot ustanovniki. Da, na New York je bil navezan s celo dušo. Četudi je stanoval daleč v Brookly-nu v Ridgewoodu, je vedno hodil skoraj vsako nedeljo k deveti sveti maši v New York, da je pel. Vzelo mu je več kot poldrugo uro poti. Pa ga ni zadržal ne mraz, ne vročina, ne delo, ne bolezen. Da, v tem je prekrasni vzgled vsem katoliškim možem. Bil je sicer zaposlen pri tvrdki Sakser, vendar pa ni bil njih somišljenik. Vsikdar je obsojal vse gorje proti cerkvi ali proti duhovnikom. Naših podjetij in naših listov je bil od začetka podpornik in dobrotnik. Pristopil je kot dosmrtni član k listu Ave Maria. Ko smo ustanovili Rafaelovo družbo, je bil on prvi njen predsednik. Pri društvu sv. Jožefa K. S. K. J. je bil veliko let predsednik in je sploh celo društvo z njim stalo in z njim napredovalo. Pred leti je bil tudi on za očiščenje K. S. K. J., ko se je začelo za to, da bi se iztrebilo vse, kar ne misli katoliško, kar ni katoliškega - tudi s srcem. Mr. Burgar je bil izreden oče in dober zakonski mož. Glede njegovega družinskega življenja pa lahko z mirno vestjo stavljamo mr. Burgarja kot zgled vsem katoliškim očetom in možem. Delaven in skrben do skrajnosti je priskrbel svoji družinici lep dom v najlepši ulici v Ridgewoodu, skupaj s svojim tastom, mr. Češarkom, ki imata hiši skupaj. Zato žaluje po pravici za njim njega dobro in skrbno vzgojena druži-nica, blaga žena, mrs. Burgar, in mnogi drugi. Mi jim tem potom izrekamo naše najiskrenejše sožalje, naj jih Bog tolaži v tej veliki žalosti. Zato pa žalujemo z Burgarjevo družino ob tem novem našem grobu. Žalujemo skupaj z njegovo globoko užaloščeno družino, z obilnimi njegovimi prijatelji in celo Newyorško naselbino. Blagi mož naj pa počiva v miru! □ Se nadaljuje 28 I slamnik kultura ŠTEVILKA 8 | AVGUST 2020 | LETNIK LX slamnik@kd-domzale.si PELI SMO IN PELI BOMO ANDREJA POLANEC, ZBOROVODKINJA Za pevkami Pevskega zbora Stane Habe Domžale so štiri desetletja prepevanja, s katerimi so si in si še lepšajo jesen življenja. Vera Vojska Foto: Iztok Dimc Štiridesetletno obdobje sta z vodenjem pevskega zbora zaznamovala Stane Habe in Marika Haler. Marika se je letos kot pevovodkinja od zbora poslovila in se posvetila drugim projektom. To leto je zbor prav na pobudo Marike in tudi prof. Tomaža Habeta prevzela Andreja Pola-nec, živahna gospa, ki ji v pogovoru o glasbi, o petju, uspehih njenih učencev, zborov, posebej žarijo oči. Doslej smo jo poznali predvsem kot priznano zborovodkinjo Otroškega in pozneje Mladinskega pevskega zbora Mengeški črički, ki ga je dolga leta vodila v okviru Glasbene šole Domžale na oddelku Mengeš. Vesela sem bila, ker se je odločila za daljši pogovor, v katerem sva se najprej dotaknili njenega prihoda v Ženski pevski zbor Stane Habe Domžale. 'Ta zbor bo popestritev in izziv!' Ženski pevski zbor Stane Habe ji ni bil neznan. Pobudo Marike Haler, da prevzame zbor, sprva ni jemala čisto resno. K vodenju zbora jo je vabil tudi prof. Tomaž Habe, ki z zborom vseskozi tesno sodeluje, zanj ustvarja in poustvarja. Sodeloval je tudi s Črički in mojo sogovornico. Razmišljanje o jeseni življenja, v katero je ob upokojitvi pred dvema letoma vstopila tudi sama, je vodilo do spoznanja in odločitve: »Ta zbor bo popestritev in izziv!« Stik s pevkami na prvi skupni vaji je bil več kot pozitiven. Pred seboj je imela odločna dekleta, ki jim petje pomeni veselje, srečo in smisel. Tudi moji sogovornici je vodenje zbora prineslo spremembe. O njih pozneje, najprej sva se za dobrih pet desetletij prestavili v njeno otroštvo in mladost ter začetke ukvarjanja z glasbo. 'Punčka, pojdi domov! ' Andreja Polanec je po starših Šta-jerka. Rada se spominja otroštva, v katerem je spomin na skrbne, ljubeče starše, sestro in zanimanje komaj petletne Andreje za spremljanje bližnjih pogrebov. Sprevodi godbenikov, žalostinke, pogrebne koračnice so bili njeni prvi stiki z živo glasbo. Takim sprevodom se je tudi osebno pridružila in ni razumela, zakaj jo ljudje v črnem tiho odslavljajo s: »Punčka, pojdi domov!« V ožji družini petje sicer ni bilo doma, se je pa z njim lahko pohvalilo številno sorodstvo po očetovi strani, ki se je rado in veliko družilo ter seveda tudi prepevalo. Po osnovni šoli in zaključeni maturi na gimnaziji se je moja sogovornica vpisala na študij prava. Namesto predavanj je raje zavila v dvorano Slovenske filharmonije, na vaje filharmo-nikov. Oboževala je in še obožuje resno glasbo, s katero se je srečala na nižji Glasbeni šoli Moste Polje, kjer se je učila harmoniko pri prof. Majdi Hudelja in igrala v harmonikarskem orkestru pod vodstvom prof. Srečka Piškurja. S profesorico Majdo je prvič obiskala koncert resne glasbe v Slovenski filharmoniji. Za vedno ji bo ostal v spominu 2. stavek klavirskega koncerta v C-duru: Andante Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki ga je izvajala znamenita Dubravka Tomšič Srebotnjak (mimogrede - letos praznuje 80 let in je živa legenda na klavirju). Od takrat ve, kaj je trans! Glasbena pedagoginja in zborovodkinja Temelje svojega poklica je zgradila v obiskovanju Pedagoške akademije v Ljubljani. Rada se spominja vrste imenitnih profesorjev, ki so vsak po svoje vplivali, da je po uspešnem študiju postala glasbena pedagoginja in zborovodkinja. Poučevati je začela še ne polnoletna na matični Glasbeni šoli Moste - Polje. Takrat je primanjkovalo učiteljev, zato so si ravnatelji pomagali kar s svojimi perspektivnimi gojenci. Interes za harmoniko tista leta je bil velik. Med študijem se je zaposlila na osnovni šoli v Novem Polju pri Ljubljani, kjer je poučevala glasbeni pouk, vodila tri zbore, Orf-fejevo skupino in dekliški nonet. Na leto je imela tudi po 22 nastopov. Še danes se sprašuje, kako je to zmogla. Želela pa je ven iz Ljubljane, v naravo, in želela je delati z glasbeno nadarjenimi učenci. Tako je 1987. pristala na Glasbeni šoli Domžale in ji ostala zvesta do konca svoje kariere. Njenim idejam po optimizaciji, posodobiti pouka je znal prisluhniti ravnatelj prof. Anton Savnik. Razred na oddelku Mengeš, kjer je poučevala od i990, je bil opremljen še iz časa 'Marije Terezije' in jo je bolj spominjal na muzej, pravi v smehu. Mengeški črički S posebnimi iskricami v očeh govori o Mengeških čričkih, otroškem pevskem zboru, pozneje mladin- skem zboru, ki je nastal z namenom snemanja zgoščenk slovenskih ljudskih pesmic za otroke za založniško hišo Helidon. Spomni se pobude glasbenika, kolega, prof. Mirana Juvana, njegovih nepozabnih priredb in tudi glasbenika, takratnega glasbenega urednika projektov, ki so jih snemali, Vilka Ovsenika. Spominja se kolegice Joži Gabrijel Vidičeve, njenih Dom-žalčkov in čudovitih, intenzivnih časov, polnih entuziazma, ustvarjanja, sodelovanja in poustvarjanja slovenske ljudske pesmi. V slabih dveh mesecih so se naučili po 10 in več pesmi in jih tudi uspešno posneli. Hvaležna je dr. Albinci Pesek, ki jo je povabila k sodelovanju pri pripravi učbenikov za osnovne šole. S Črički posnete skladbice so pogosto uporabljeno didaktično gradivo pri glasbenem pouku na osnovnih šolah. Še danes je prepričana, da sodelovanje otrok v tovrstnih zborih pomeni otrokom največji prispevek pri njihovi celostni vzgoji in je odlična popotnica za nadaljnje življenjske poti. Glas je naš primarni instrument, ki ga je treba razvijati ter negovati in na tem mestu bi morale imeti nižje glasbene šole še več kompetenc ter pravičnejšo sistematizacijo, kot jo imajo zdaj, ali pa bi bilo treba spre- meniti nomenklaturo: iz glasbene šole v glasbilno šolo, razmišlja. Pomembno ji je izpostaviti tudi večletno poučevanje klavirske harmonike na oddelku Mengeš. S posebnim ponosom in žarom v očeh pove, da sta bila njena učenca izvrstna harmonikarja Klemen Leben in Manca Dornik, oba se trenutno izpopolnjujeta na znameniti Akademiji Sibelius v Helsinkih; Klemen dela doktorat, Manca pa magisterij, kar je izjemno tudi v svetovnem merilu! Najčistejša frekvenca Glasba je zame najčistejša frekvenca, ki nam jo je dalo stvarstvo, pravi. Glasba zdravi, z njo ustvarjaš dobroto in srečo. Njena ljubezen je, kot rečeno, klasična glasba, klasična v najširšem pomenu besede. Ob tem pa ne pozabi povedati, da je slovenska glasba neizmerno lepa, zlasti, da moramo ohranjati tradicijo slovenske ljudske glasbe, ki je naša identiteta. Ko se upokojiš, lahko nastane praznina, razmišlja. Odločitev o prevzemu Ženskega pevskega zbora Stane Habe se ji zdi prava, zanimiva, je hkrati izziv, odgovornost, pomeni pa tudi ostajati v ciklu permanentnega izobraževanja in ohranjati glasbeno kondicijo. Kot rečeno, so k njeni končni odločitvi 'ZA' pripomogli nekdanja pevovodkinja Marika Haler, profesor Tomaž Habe ter razgovor o sodelovanju z novo predsednico zbora Ave Roškar, in bivšo, dolgoletno predsednico Darjo Grčar. Petje deklet ženskega pevskega zbora Stane Habe bo živelo naprej, tokrat pod vodstvom Andreje Polanec! Priznava, da so pevke v vseh letih svojega prepevanja veliko dosegle. Že dosedanje njeno vodenje pa je pokazalo, da imajo vsaka zase in vse skupaj še dosti možnosti za nadgraditev pevskih znanj. Utrjevanje in pomnjenje glasbenih besedil, gradiv ohranja možgane sveže in nas napolnjuje z občutkom sreče, pravi. Ob zadnjem skupnem srečanju so dekleta sooblikovale naslov letnega koncerta, ki ga predvidevajo izvesti po ustaljenem ključu, to je z gosti, v novembru, in ga želijo posvetiti nosilcu imena zbora Stanetu Habetu, ki bi letos praznoval i00 let. Izbor skladb za koncert je podrejen glasbenim jubilantom in domačim, lokalnim avtorjem, to je od Beethovna, Offenbacha, Lipovška, Se-peta, Tomca do T. Habeta. Prihod med pevke, njihovo spoznavanje, ugotavljanje glasovnega diapazona, glasbenega znanja, je pomenil uvajanje nekaterih novosti, povezanih z drugačnimi pristopi k delu, za kar pa zbor nima čisto ustreznih pogojev, pravi, navdušena nad veseljem pevk in njihovo pripravljenostjo po osvajanju novih glasbenih znanj. Zaradi trenutne situacije, ki jo prinaša koronavirus z vsemi vladnimi ukrepi, bi bilo potrebno za začetek pridobiti primernejši, večji prostor za vaje, ki bi omogočil držanje ustrezne razdalje in prisotnost zadostnega števila pevk na vaji. V septembru bodo dale priložnost novim pevkam, da se jim pridružijo, kar bodo javno obelodanile. V oktobru načrtujejo tudi intenzivne vaje v Strunjanu ali v kakšnem primernem zdravilišču. Za dekleta je druženje in skupinsko delo resnično pomembno. Petje pomeni tudi skrb za zdravje in te gospe ga zaslužijo. Žal je vse povezano s finančnimi sredstvi, s katerimi zbor lahko razpolaga, kjer pa so težave, zato zborovodkinja apelira na finančno pozornost ustreznih organov, zlasti občin, iz katerih pevke prihajajo, Javnega sklada za kulturne dejavnosti, morda tudi sponzorjev s posluhom za sofinanciranje tovrstne kulturne dejavnosti. Je velika razlika med vodenjem otroškega in odraslega pevskega zbora, jo še vprašam. Največja razlika je v motivaciji. Otrokom je treba petje približati, jih za petje vzgojiti, kar zahteva veliko časa, potrpljenja in pedagoškega znanja. Gospe pa to že imajo. Nasprotno pa jim prav ukvarjanje s petjem ohranja otroško dušo, srčnost, živahnost, zdravje. Poleg petja ima moja sogovornica Andreja Polanec še nekaj hobi-jev, predvsem uživa v ustvarjanju - v vsakršni dejavnosti, kjer najde ljubezen, veselje, lepoto, prijetne trenutke. Poleti je to vrtnarjenje, rada bere, obiskuje koncerte klasične glasbe in skuša užiti vsak trenutek s hčerkama, na kateri je zelo ponosna. Vodenje Ženskega pevskega zbora Stane Habe Domžale je moji sogovornici prineslo veliko prijetnih trenutkov in ji bogati življenje. Želja, da skupaj rastejo, je ponotra-njena. Dekleta si bodo tudi v bodoče s petjem bogatila svoja življenja in nas poslušalstvo. Sogovornici, stalnim članicam Ženskega pevskega zbora Stane Habe Domžale, novim članicam, ki se jim boste jeseni pridružile, želimo še veliko uspešnih vaj in nastopov. Nasvi-denje in srečno na predvidenem letnem koncertu z naslovom, polnim optimizma: Peli smo in peli bomo v novembru 2020. □ LETNIK LX | AVGUST 2020 | ŠTEVILKA 8 slamnik | 29 slamnik@kd-domzale.si kultura SEPTEMBER KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE Q sobota, 29. avgust / 18.00 / za IZVEN lokacija: Arboretum Volčji Potok Koncert na prostem: POGUMNO INTIMNI koncert / nastopajo: Mate Bekavac z godalnim kvartetom M.ars, Nuška Drašček, Vita Mavrič, Aco Biščevič in Jaka Pucihar / Vabljeni v naravo, v objem intimne glasbe brez etiket in meja, glasbe, ki boža, prebuja, uspava, tolaži, opogumlja in pomaga, da bi tudi v nas zacvetelo tisto najžlahtnejše ... ponedeljek, 31. avgust / 20.30 / za abonma koncertni MODRI in IZVEN lokacija: Letno gledališče Studenec VRAČANJA koncert/ Sebastian Bertoncelj, Matej Haas, Uroš Bičanin, Gea Pantner, Nika Švarc, Vita Peterlin in Katarina Kozjek. / Domžalski violončelist Sebastian Bertoncelj s prijatelji, na temo gasterbajterstva, korone in postopnega zavzemanja odrov. sreda, 2. september / 20.30 / za abonmaja glasbeno scenski PRVI in DRUGI lokacija: Letno gledališče Studenec Johanna Spyri: HEIDI alpski muzikal / SLG Celje / režija: Ivana Djilas / igrajo: Živa Selan, Branko Završan, Barbara Medvešček, Urban Kuntarič, Mario Šelih, Jagoda, Damjan M. Trbovc, Beti Strgar, Rastko Krošl, David Čeh /Zgodba o Heidi je zgodba o svobodi in sproščenosti, ki jo lahko občutimo le v naravi, o uporništvu, vztrajnosti in pogumu, ki so gonilo življenjskih sprememb. petek, 4. september / 20.30 / za abonma gledališki RDEČI in ZELENI sreda, 9. september / 20.30 / za abonma gledališki ORANŽNI in RUMENI lokacija: Letno gledališče Studenec Erik Gedeon: VEČNO MLADI rock'n'roll komedija / SNG Drama Maribor / režija: Sandy Lopičič / igrajo: Irena Varga, Denis Horvat, Mateja Pucko, Kristijan Ostanek, Matevž Biber, JurijDrevenšek, Mirjana Šajinovič/Rock'n'roll komedija, ki v enem zamahu poruši stereotipe o dolgočasnih starcih. sobota, 5. septembra / 10.00 / Sobotna otroška matineja / za IZVEN lokacija: dvorišče KD Franca Bernika (v primeru slabega vremena v dvorani KDFB) Uroš Grilc: MALI PLAC glasbena pravljica / Zavod Škrateljc / nastopajo: Nina Peče Grilc, Ana Kra-vanja, Samo Kutin/35'/3+ /Glasbena pravljica o čarobno lepem kraju in pogumni želvi, ki bo razrešila škratji urok, s katerim se je vse na Malem placu postavilo na glavo. fm m i 1 u sobota, 12. september / 10.00 / abonma otroški SOBOTNA MATINEJA in IZVEN nedelja, 13. september / 10.00 / abonma otroški SOBOTNA MATINEJA in IZVEN lokacija: dvorišče KD Franca Bernika (v primeru slabega vremena v dvorani KDFB) Rita Bartal Kiss: ZOOPOTNIKI predstava za otroke / Lutkovno gledališče Pupilla / režija: Rita Bartal Kiss / igrata: Petra Kavaš, Vitomir Vratarič/40'/3+ /Potovanje z vlakom popestrijo živali, ki jih potnika skrivata v svojih kovčkih. 23. / 24. / 25. / 26. / 28. / 29. / 30. september & 1. / 2. / 3. oktober 20.00 / abonma gledališki ORANŽNI, RUMENI, RDEČI in ZELENI lokacija: KD Franca Bernika Po besedilu Maje Gal Štromar - Preživela: AMELIA E. monodrama / SNG Drama Ljubljana / režija: Dorian Šilec Petek/ igra: Zvez-dana Mlakar/ Kako spregovoriti željo po preseganju nemogočega, kako ubesediti vse življenje, njegovo polnost in ogromnost? KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE Ljubljanska 61, Domžale T 722 50 50 | www.kd-domzale.si _ v v IzBR@No v knjižnici domžale Izbral in uredil: Janez Dolinšek knjige za odrasle Marco Missirol Zvestoba Cankarjeva založba, 2020 Potem, ko je bil leta 2016 v slovenščino * preveden iskren, drzen in osvežujoč roman Opolzkosti v zasebnosti, nas je nedavno razveselil še prevod najnovejšega romana Marca Missirolija. Prevajalsko delo je mojstrsko opravil vsestranski Janko Petrovec. Roman z naslovom Zvestoba se ukvarja predvsem z nezvestobo. Glavna protagonista romana sta zakonca Carlo in Margherita, ki počasi drsita proti svojim 40. letom. Imata dokaj trden in ljubeč odnos, ki pa ga zamaje Carlov testosteronski nemir, ko se s svojo študentko zaplete v 'nesporazum' na WC-ju fakultete. Ko za pripetljaj izve žena, je načeto tudi njeno zaupanje, tako da se jima skozi subtilno in nadvse realistično pripovedovanje ter všečen jezik pridružimo pri spogledovanju s potencialnim varanjem, dejanskim varanjem, iskanju ponovne trdnosti odnosa in vedno novim 'zdrsom' ... Margherito možnost moževe nezvestobo spodbudi k spogledovanju s fizioterapevtom, medtem ko Carlo nikakor ne more pozabiti študentke Sofie, ko pa jo mora, pa za manifestacijo tistega, kar mu ni uspelo z njo, kmalu najde druge ... Gre za zelo življenjsko in nemoralistično analizo (ne) zvestobe v sodobnih zvezah, preizpraševanje samega koncepta monogamije in ugotavljanja, kaj je za odnos bolj škodljivo; neuresničeno hrepenenje po drugi/drugem in nemir, ki ga prinaša čustvena nezvestoba, ali potešitev tega hrepenenja, bolj ali manj uspešna vrnitev k partnerju, ki je bil prevaran, in nemir, ki ga prinaša dejanska nezvestoba in neiskrenost ... Roman Zvestoba je nepretenciozna mojstrovina, zaradi katere lahko nestrpno pričakujemo Missirolijev naslednji roman. (J. D.) Tara Westover Osvobojena Mladinska knjiga, 2020 Knjiga Osvobojena je prvenec Tare Westover, ki je od izida leta 2018 na vrhu lestvice najbolj branih knjig, ne le v ZDA, ampak tudi drugje po svetu. Njena zgodba, gre namreč za spomine, je posebna in na trenutke jo je težko brati. Tara Westover je bila najmlajša od sedmih otrok. Njen oče je bil fanatičen vernik, mormon, ki je verjel, da bo kmalu konec sveta, zato je nad vso družino lebdela paranoja. Vlagali so sadje, kopičili zaloge hrane, okoli hiše zakopavali cisterne z bencinom in nafto ter kopičili orožje. Tara je našla svoje zatočišče v branju in glasbi. Kljub nasprotovanju staršev je pri sedemnajstih naredila sprejemne izpite na mormonski univerzi. Tam je bila tako uspešna, da je prejela štipendijo in odšla na Cambridge, kjer je študirala zgodovino in znova navdušila ter prejela novo štipendijo in se izpopolnjevala še na Harvardu. Od leta 2019 je tam stalna predavateljica politologije in raziskovalka. Njen uspeh je imel svojo ceno, ni se več smela vrniti domov. Univerza in znanje sta jo osvobodila, a ji tudi zaprla vrata do ljudi, ki jih je imela rada. Roman Osvobojena je zgodba o tem, da lahko ljubezen do knjig in znanja spremeni življenje. (S. S.) Jamie Brenner Dom za Penny Mladinska knjiga, 2020 L A^jiii ......................4 Znamenit umetnik - slikar, kipar in arhitekt Henry Wyatt se v starosti umakne iz New Yorka v bolj mirno obalno mestece Sag Harbor, kjer veliko časa preživi v hotelskem baru ob čaju. Tam se spoprijatelji s receptorkino hčerjo Penny, v kateri prepozna velik slikarski talent. Henry postane njen mentor, kar Penny osrečuje, saj ji slikanje pomaga obvladovati njeno obsesivno kompul-zivno motnjo. Ko Henry nepričakovano umre, Pennyjino mamo osupne novica, da je svojo znamenito hišo z vsemi umetninami zapustil Penny. Zaradi te oporoke pa seveda završi v slikarskem svetu v New Yorku in agentka Bea se odloči boriti za Henryjevo zapuščino ... (P. P.) Jonathan Safran Foer Mi smo vreme: Reševanje planeta se začne z zajtrkom Učila International, 2020 jDiMf-mii «1FMS rsE* ji Ml SMO VfiEME Knjiga o klimatskih spremembah in vplivu, ki ga ima naše prehranjevanje z mesom in živalskimi izdelki na okolje. Ob nizanju zgovornih dejstev, kot denimo tistega, da je 60 odstotkov vseh obdelovalnih površin namenjenih za pridelavo živalske krme ter da je količina proizvedenih toplogrednih plinov v živinoreji večja kot v vsem transportu skupaj, avtor razmišlja, zakaj ga še kar žgemo po starem. Pot k potrebnim spremembam vidi v individualnih odločitvah za drugačen način prehranjevanja in trošenja, tukaj in zdaj. Kumulativni učinek številnih majhnih odločitev je zanj bolj gotova pot k potrebnim spremembam kot pa čakanje na prave odločitve od zgoraj. (G. J.) knjige za otroke in mladino Tanja Mastnak Alternativni ukrep Miš, 2020 Solange je najstnica, ki si želi, da se brez posebnosti prebije skozi srednješolska leta. Ni ravno upornica, a naenkrat pride do dogodkov, ki sovpadajo in v šoli ji določijo kazen: obiskovati mora starko Amalijo, ki okreva po operaciji. Ta alternativni ukrep šole ji močno spremeni življenje in ravno v tem času njena najboljša prijateljica Nina zaide s poti - padla je v svet zasvojenosti z drogami. Solange je pred preizkušnjo svojega življenja. Bo lahko pomagala svoji najboljši prijateljici? Najprej mora svoja življenjska pričakovanja zaupati staršem, se zresniti in šele nato ukrepati odraslo. (K. Š.) Sharon Creech Rubindol Grlica, 2020 Trinajstletna dvojčka Dallas in Florida sta 1 dobila imeni po turističnih brošurah z dna škatle, v kateri so ju našli kot zapuščena dojenčka. Večino življenja sta preživela v sirotišnici Boxton Creek, ki sta jo vodila zoprna in pohlepna zakonca Trepid. Večkrat so ju oddali v rejniške družine, a nikjer se ni dobro izteklo, in prijelo se ju je ime težavna dvojčka. Nekega dne pa ju sprejme starejši par, odpelje ju v Rubindol, kjer se bosta pripravila vsak na svoje potovanje z zakoncema. Težko si predstavljata življenje s čudaškima starostnikoma, a zelo sta presenečena, ko prvič doživeta, da ju nihče ne pretepa, pripravljena sta ju učiti, ne glede na napake, celo plačujeta ju za opravljeno delo. Otroka vseeno zbirata denar in delata načrt, da bosta neko noč pobegnila z vlakom. Pa bosta res pobegnila? Rubindol je zgodba o moči dobrote in ljubezni, zgodba o sprejemanju in optimizmu. (S. Z.) Rocio Bonilla Moj prijatelj z drugega planeta Celjska Mohorjeva družba, 2020 Priljubljena španska pisateljica in ilustratorka Rocio Bonilla nas razveseljuje z novo slikanico Moj prijatelj z drugega planeta. Nekega dne dečka obišče 'nenavadni prijatelj'. Ima drugačne navade, zato nenehno sprašuje: »Zakaj ...?« »Zakaj morava po tisti poti, zakaj se sme-ješ, zakaj se ne sme igrati z nama ...?« Bo deček dal odgovore svojemu prijatelju z drugega planeta? Zanimiva zgodbica usmerja otroke, da samostojno presojajo, razmišljajo, si izoblikujejo lastno mnenje. (N. P.) medioteka DVD Medtem ko vas ni bilo (Sorry We Missed You) Fivia, 2020 Socialno razmišljujoči režiser Ken Loach v tem aktualnem filmu prikazuje razkroj družbe na angleškem trgu delovne sile. Odnosi na vseh nivojih so podrejeni storilnosti in dobičku podjetij. Stiska posameznika je iz dneva v dan večja nasproti neizprosni sili pohlepa. Osnovne človekove pravice in potrebe so poteptane v imenu sodobnega ekonomskega sistema, kar nezadržno vodi v razpad družinskih vrednot. Prisrčnost posameznih likov tragičnost samo še podkrepi. Pa Brexit sploh ni omenjen! (C. H.) 30 I slamnik kultura ŠTEVILKA 8 | AVGUST 2020 | LETNIK LX slamnik@kd-domzale.si kqlumna • odtis človečnosti CAS PRIMITIVIZMA LENART ZAJC (v- To je naš praznik - Razstava ob 70-letnici KD Miran Jarc Škocjan Priznanja za ustvarjalnost, prizadevnost in zvestobo Vse več nas je, ki opažamo primitivizacijo tako slovenskega javnega kot tudi zasebnega življenja. Seveda je najočitnejše ogledalo popreproščenosti povprečne slovenske pameti spremljanje komunikacije na socialnih omrežjih, in ta velja za vse generacije, tako za tiste mlade, ki komunicirajo po Instagramu, Tik Toku, Snapchatu in drugih meni neznanih omrežjih, kot za nas, ta stare, ki se izražamo in povezujemo skozi Facebook ali pa Twiter, recimo. Opazno je, da je veliki večini skoraj popolnoma vseeno za ločila in slovnico, tudi besedno izražanje in tvorje-nje stavkov je bolj na nivoju nižjih razredov osnovnošolskih otrok. Pri tem nimam v mislih uporabe ne narečij ne slenga in ne žargona, nenazadnje razumljiva uporaba slednjih v pisnem izražanju zahteva mojstrsko uporabo jezika in njegovega znakovnega zapisa. V mislih imam predvsem popolno neznanje uporabe ločil. Dober primer slednjega je hojsanje, pardon, čivkanje notranjega ministra Hojsa po omrežju Twiter, na katerem dosledno in zagrizeno zavrača pravilen slovnični zapis ločil. Verjetno bi se našel še marsikak samozvani 'domoljubni' junak, ki se neopremljen z osnovami poznavanja slovenske kulture bori prav za ohranjanje slovenske kulture. Seveda gre za kulturo, kot jo dojema le on sam, ker nič drugega po njegovo ni vredno imena kultura. Zaenkrat pa naj bo dovolj prelivanja besed o teh osebkih, ki bodo verjetno še naslednje stoletje predstavljali zanimivo področje raziskav socialnih antropologov. V tem trenutku se bolj želim poglobiti v primitivizacijo slovenske družbe, ki je takšnim mračnim likom omogočila prevzem oblasti. Tokrat bi težko valili krivdo na šolstvo, slednje kot prvo kotira precej visoko na svetovnem nivoju, kot drugo pa primitivizem pronica na plan pri prav vseh generacijah. Vzrok je seveda v zavračanju obeh, prvič umetnosti, ki predstavlja najvišji vrh dosežkov neke kulture kot tudi kulture same. Praznino, ki v družbi nastane, če deplasiramo njun pomen seveda zapolni populistični primitivizem, slednjega še izdatno povzdiguje navidezna pomembnost, ki je je slehernik deležen, ko javnost odobrava njegove javno zapisane umotvore. Prav slednje: srčki, dvignjeni palci in nasmejani obrazi tvorca prepričajo, da deluje pravilno, da je njegov zapis pravzaprav enakovreden zapisu največjih avtorjev, in to ne glede na to, da v osnovni šoli zanj ne bi nikoli dobil zadostne ocene. Oseba, tako ob zadostni količini družbenih reakcij na njegovo oziroma njeno besedovanje zaživi v prepričanju o lastnem družbenem pomenu. Pa, da ne bom zvenel kot slovnični čistun, to v resnici nisem, vendar je razlika med tem, če nekdo občasno nekaj narobe zapiše, ker se pač zatipka ali v naglici izpusti ločilo, in tem, da nekdo bodisi zaradi neznanja bodisi zaradi čudaškega zavračanja pravil bruha iz sebe neuke zapise. Zavedati se moramo, da slavisti v osnovi ne producirajo slovničnih pravil zato, da bi z njimi maltretirali uboge učence, pač pa zato, da so naši zapisi razumljivi vsem, ki govorijo naš jezik. Pač, mojstrov kot je James Joyce, ki je napisal Ulikses (Ulysses) brez ločil in kljub temu ohranil vso berljivost zgodbe, žal ni več. Še najmanj pa bi se mu lahko približal nek teleban, ki je komajda osvojil osnove črkopisa. Prepričan sem, da je inflacija slovenske kulture in z njo porast primi-tivizacije naše družbe segla že precej globlje, kot površno kažejo zapisi na družbenih omrežjih. Pred krat- <6 Vzrok je seveda v zavračanju obeh, prvič umetnosti, ki predstavlja najvišji vrh dosežkov neke kulture kot tudi kulture same. Praznino, ki v družbi nastane, če deplasiramo njun pomen seveda zapolni populistični primitivizem, slednjega še izdatno povzdiguje navidezna pomembnost, ki je je slehernik deležen, ko javnost odobrava njegove javno zapisane umotvore. kim sem bil na obisku pri prijatelju, in na njegovi steni opazil risbi, ki sta ju ustvarila meni ljubi Franc Mihelič in veliki Božidar Jakac. Seveda sem ga takoj povprašal, ali so mu v zadnjem času radikalno dvignili plačo. V odgovor se je samo zarežal in rekel: »Ne boš verjel našel sem ju v smeteh v tej in tej državni ustanovi.« Menda so prenavljali in slik niso več potrebovali. No, to razumem, pa vendar vreči v smeti sliki tako priznanih slovenskih slikarjev, ni le greh do slovenske umetnosti, pač pa tudi do davkoplačevalskega denarja, saj sem prepričan, da bi ustanova lahko sliki na dražbi prodala. Je pa tudi res, da sem v zadnjem času zaznal v domovih kar nekaj premožnejših prijateljev in znancev, da imajo na stenah obešen v glavnem kič, ki ga je mogoče kupiti za drobiž, če že imajo na steni karkoli. To je še kar razumljivo dejstvo, saj če spremljamo revije z interierji reprezentančnih hiš ali stanovanj, ki so jih načrtovali sodobni arhitekti, slednje le redko vključujejo slike, knjižnice in vse ostalo kar bi sodilo v premožno družino. Pač, arhitekti se v to ne poglabljajo, saj sodobna, novokomponirana slovenska 'aristokracija', sicer ima denar, žal pa le redko tudi okus in izobrazbo resnične svetovne aristokracije. Oziroma, kot je nekoč rekel moj beograjski prijatelj: »Če boš dal seljačini denar, boš dobil le bogato seljačino.« Besede 'seljačina' namenoma nisem prevajal, saj v slovenščini dobi žaljiv pomen do kmetov, tega pa nočem, ker slednje globoko spoštujem. Prav tu pa je jedro problema, saj če nekdo, ki nikoli ni razumel pomena kulture in umetnosti za družbo, pride do vodilnega položaja v družbi in se vede kot slon med porcelanom, potem bo z debelo ritjo zrušil vse, kar so in smo ostali gradili stoletja. In potem smo tu, kjer trenutno smo. In še namig: trenutno se slike splača kupovati, saj bo čas primitivcev kmalu minil ... □ Pozitivne izkušnje, spomini in velika pričakovanja že desetletja vodijo v Poletno gledališče na Studenec, kjer je Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan v lanskem letu praznovalo sedem desetletij uspešnega dela in bogatenja posebej poletnega utripa naše občine in širše. Obletnici so namenili vse leto 2019 in upali, da piko na i visokemu jubileju postavijo v letošnjem letu - ko praznujejo še en jubilej - 20. kulturni poletni festival Studenec 2020. Pia Brodnik, Marjeta Cerar, Špela Prenar, Ana Kovač, Zinka Skoporc, Brigita Hrovat, Joži Kocjančič, Konrad Pižorn Kondi, Jure Sešek, Primož Krt, Klavdija Strgar, Matjaž Šmauc in Metod Palčič. Podeljene pa so bile tudi tri častne Linhartove značke za več kot 30-letno delo: Tadeja Capuder Flegar, Tadej Stražar in Valentina Prašnikar. Čestitamo! V nadaljevanju prireditve je predsednik društva in režiser, pa tudi človek za vsega po malem, Lojze Stražar, na vseh področjih. S knjižnimi nagradami se je društvo številnim zahvalilo za več desetletno ustvarjalnost, prizadevnost in zvestobo kulturi, tudi prijateljstvo. Prav vsak je po svoje pridal kamenček v mozaik sedem desetletij dolgega uspešnega dela, s katerim so polepšali življenja nepregledne množice obiskovalcev. Nagradi sta za sodelovanje prejela tudi KS Krtina in PGD Studenec. Razstavo ob 70-letnici KD Miran Jarc Škocjan je s številnimi pohvalni- Zaradi zapovedanih ukrepov, povezanih z epidemijo, ni bilo mogoče začeti s pripravami na vsako leto najtežje pričakovano domačo gledališko predstavo, omejitve pa so vplivale tudi na načrtovani program. Ta se je, ob upoštevanju ukrepov, začel kot prva kulturna prireditev 20. kulturnega poletnega festivala 2020 z razstavo, kulturnim programom in podelitvijo priznanj ter imenitnimi nastopi pianistke Teje Komar in štirih mladih pevk, katerih življenjske poti so vsaka po svoje tudi povezane s kulturnim društvom ter vselej rade nastopajo na njim ljubem studenškem odru. Glasne aplavze za svoje čudovite nastope so prejele: Marjeta Cerar, Natalija Cerar, Ana Plahutnik in Vanja Osolnik. Prireditev sta vodili Ajda Sokler in Špela Prenar, ki sta ob sodelovanju z drugimi pripravili tudi razstavo ob 70-letnici društva. Vodja območne enote Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Matej Primožič je v nagovoru obudil lepe spomine na svoje prijetne obiske na Studencu, čestital vsem dobitnikom Linhartovih priznanj ter še posebej vsem, ki že desetletja uspešno ustvarjajo presežke ljubiteljske kulture, še posebej je čestital in se zahvalil Lojzetu Stražarju, predsedniku Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, s katerim je nato, na predlog društva, podelil Linhartove značke - za aktivno udejstvova-nje na področju ljubiteljske gledališke dejavnosti. Bronaste značke je prejelo sedem nagrajencev, osmim so čestitali za srebrne značke. Zlate Linhartove značke za več kot 15-le-tno kulturno udejstvovanje pa so prejeli: Mojca Hafner, Primož Ložar, spomnil na čas pred sedmimi desetletji, na studenško pravljico, katere začetke sta oblikovala pod toplarjem njegova brata Stane in Tone, sam pa je bil tedaj star pet let. Spomnil je na prvo predstavo, ki je bila tedaj prava senzacija in so ljudje nanjo drli trumoma, in vse prihodnje, ki so zaznamovale ljudi bližnjih in pozneje daljnih krajev, Slovenije in tujine. Ni pozabil niti na sodelovanje brata Franceta, spomnil pa nas je tudi na skupno željo, da društvo dobi dvorano, ki bo omogočila, da bodo k društvu hodili obiskovalci, ne pa društvo k njim - z vsemi rekviziti in vsem, kar je potrebno za posamezno predstavo. Zaustavil se je na prav posebni vaji za predstavo brata Staneta Stražarja Bratova kri, po kateri se je rodilo poletno gledališče; spomnil je na leta prostovoljnega dela, zbiranja sredstev ter številne uspešne in dobro obiskane domače gledališke predstave in gostovanja. Med gostovanji je spomnil na eno izmed prvih gostovanj Svobode iz Mengša s predstavo Pod svobodnim soncem, ki jo je obiskalo več kot 700 navdušenih obiskovalcev. Ta in vsi drugi kulturni dogodki so jim prinašali veselje in upanje, ki je rodilo sedem desetletij Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan in Poletnega gledališča Studenec. Pohvalil je vsa vodstva občine za razumevanje in pomoč ter čestital vsem dobitnikom Linhartovih značk. Posebej iskrene tople besede pohvale in zahvale je namenil svojim sodelavcem, vsem, ki so v društvu in na odru pustili ogromno svojega dela, pa naj gre za nastope igralcev ali vseh drugih, katerih delo je dragoceno, povezano z delom društva Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. mi besedami, kako društvo in predsednik Lojze Stražar gledališču vdi-hujeta življenje, gledališču ustvarjata dušo in srce, obiskovalcem iz domovine in tujine pa desetletja lepšata poletne dni in noči, odprla mag. Renata Kosec, podžupanja Občine Domžale. Čestitala je prejemnikom priznanj in društvu, na katerega je občina zelo ponosna ob jubileju, ter se zahvalila za dolgoletno odlično opravljeno kulturno poslanstvo, hkrati pa zaželela tudi v prihodnje veliko uspehov. Na razstavi smo si ob bogatem fotografskem gradivu lahko ogledali potek gradnje gledališča, se ob starejših, že malce porumenelih fotografijah vedno znova prepričali, koliko delovnih akcij, koliko zagnanih prostovoljcev je bilo potrebno, da je gledališče dobilo današnjo podobo. Ob fotografijah z domačih gledaliških predstav in gostovanj smo lahko ne le občudovali na stotine igralcev in vseh drugih, med njimi tudi večno mladostnega Lojzeta Stražarja, ki so sodelovali ob imenitnih kulturnih dogodkih, temveč se v mislih sprehajali tudi po svojih življenjskih poteh: se spomniš, kako mlada sva bila, ko naju je navduševala komedija V Ljubljano jo dajmo. Vselej je lep spomin na to, kako navdušeni so bili otroci nad Kekcem, kako so obiskovalci trepetali ob usodi Martina Krpana ali uživali ob zvokih predstav Lepo je biti muzikant. Prav skoraj z vsako domačo gledališko predstavo, menda jih je bilo več kot 50, stalni obiskovalci lahko povežejo svojo življenjsko pot, na kateri ostajajo tudi spomini na številna gostovanja, mi-klavževanja, koncerte v krtinski cerkvi in še marsikaj. Na razstavi si je bilo mogoče ogledati vrsto oblek, rekvizitov, množico fotografij s priprav na predstave, s skrbjo za poletno gledališče, za obiskovalce ... Občudovali smo lahko bogato informativno gradivo, oživeli pa so tudi spomni na leta Kulturnega poletnega festivala. Dobrodošli tudi letos na Studencu. Pridružimo se čestitkam Kulturnemu društvu Miran Jarc Škocjan ob njihovi 70-letnici ter želji predsednika in režiserja Lojzeta Stražarja: »Skupaj ustvarjajmo zgodbo lepega in prijetnega Studenca.« Vera Vojska Foto: Uroš Zagožen LETNIK LX | AVGUST 2020 | ŠTEVILKA 8 slamnik | 31 slamnik@kd-domzale.si kultura Novo v Godbi Domžale: Poučevanje godbenih inštrumentov Se že nekaj časa spogledujete z mislijo, da bi igrali na inštrument? Vam je všeč godba, ki med igranjem izvaja koreografijo, ali igra pop, jazz, klasične skladbe in druge zvrsti na koncertnem odru? V Godbi Domžale vam pri teh dilemah z veseljem pomagajo, saj so začeli s poučevanjem godbenih inštrumentov. Med člani godbe je kar nekaj učiteljev instrumentalistov s končano akademijo za glasbo, ki vas bodo z veseljem naučili igrati na godbeni inštrument. Z njihovo pomočjo lahko postanete mojstri na klarinetu, saksofonu, trobenti, pozavni, evfo-niju/baritonu, tubi in rogu. Nadvse se bodo potrudili, da vam priskrbijo inštrument, potem pa že lahko pridete v njihov godbeni dom, kjer bo potekal pouk. Potrebujejo samo vaš zagon, voljo in energijo. Kaj vključuje poučevanje? Individualni pouk inštrumenta dvakrat tedensko po 30 minut z izobraženim pedagogom, osnove nauka o glasbi, inštrument, notno gradivo, možnost vaj in nastopov s korepeti-torjem, uvajanje v pihalni orkester, učenje orkestrskih skladb in koračnic, učenje korakanja in uvajanje v show program, možnost dodatnega izobraževanja (Musica Creativa, poletni tabori ...), sodelovanje in uvajanje v godbene projekte, možnost, da postanete del Godbe Domžale. Mesečna kotizacija znaša 80 evrov, prijave zbirajo na telefonski številki 031 495 567 (Lan), 031 577 616 (Gregor) ali prek e-naslova: info@god-ba-domzale.si. Preizkus bo predvidoma potekal v sredini septembra. O novem projektu Godbe Domžale smo se pogovarjali z novim predsednikom Gregorjem Sušnikom, ki je mandat skupaj z novim upravnim odborom nastopil na letošnji skupščini, ki je potekala junija. Gregor se je z godbo srečal že v otroštvu, letos pa je obeležil že 35 let igranja v pihalnem orkestru. Najprej je trobento igral v Godbi Kamnik, zadnjih 13 let pa v Godbi Domžale. Pravi, da ima na ves ta čas lepe spomine: »Od koncertov, pa povork, gostovanj po Sloveniji in Evropi, to so res doživetja. Godbeniki smo povsod in vsakokrat lepo sprejeti. To nam da krila. Užitek je gledati zadovoljno in navdušeno občinstvo. Ljudje so hvaležni, ko prideš in igraš. Tega nam manjka, sproščenosti, sploh v teh časih.« Za funkcijo predsednika domžalske godbe se je odločil, ker je začutil, da lahko društvu nekaj doprinese: »Veste, Godba Domžale je zelo cenjena in spoštovana. Rad bi, da tako tudi ostane. Imam ideje, voljo, po pravici povedano sem poln energije. Zaplesali in zapeli za KS Jarše - Rodica Folklorna skupina Folklornega društva Groblje, Domžale in Ženski pevski zbor Moj spev Kulturnega društva Groblje sta se odločila, da s svojim nastopom krajanom in krajankam Krajevne skupnosti Jarše - Rodica pripravita prijetno kulturno popoldne v dvorani Kulturnega doma Groblje ter se jim zahvalita za razumevanje in pomoč pri organizaciji vaj in nastopov v Kulturnem domu Groblje. Zakaj ne bi tega izkoristil v dobro in za ljudi. Sem zelo vztrajen in trmast, to sem se naučil pri teku in triatlonu. Treba je imeti železno voljo in verjeti vase. Vse se da, če človek hoče.« Kako je prišlo do tega, da ste se v Godbi Domžale odločili za nov projekt, s katerim boste mlade poučevali inštrumente? V orkestru je potrebna ravno pravšnja razporeditev inštrumentov. Ker nam nekaterih inštrumentov/ glasbenikov že dalj časa primanjkuje, smo premišljevali, kako bi te vrzeli zapolnili. Sicer dobro sodelujemo z Glasbeno šolo Domžale, ki pa ne more 'ustvariti' tolikšnega števila inštrumentalistov, saj oskrbuje kar štiri godbe, njene zmogljivosti pa so tudi omejene. Pri Godbi Domžale imamo znotraj članstva kar nekaj učiteljev inštrumentov, zato smo se odločili, da se naslonimo na lastne moči in kar sami poiščemo nove člane. Prej jih moramo seveda glasbeno izobraziti. Kakšna starost je priporočljiva za učenje inštrumenta? Pravila praktično ni, saj je odvisno od inštrumenta, ki se ga učenec uči. Seveda je priporočljivo, da se začnemo z glasbenimi osnovami ukvarjati čim prej, torej v osnovni šoli. V primeru našega poučevanja pa se bomo potrudili, da naučimo tudi (nekoliko) starejše, če le dobimo kandidata s posluhom in z veliko volje. Vaše povabilo mladim, da se opogumijo in vam pridružijo pri učenju inštrumentov. Pri nas je vedno pestro: zabavno in resno. Zato poskrbimo z zanimivimi projekti, kot so gostovanja v tujini, tekmovanja, avdio in video snemanja in z različnimi tipi nastopov: med igranjem izvajamo koreografijo, igramo pop, jazz, klasične skladbe in druge zvrsti na koncertnem odru. Večina nas je mladih, tako deklet in fantov na najrazličnejših inštrumentih, ki seveda hkrati obiskujejo osnovno in srednjo šolo, fakulteto ali pa že hodijo v službe. Še vedno pa gre za hobi, a resen hobi. Največ o učenju inštrumentov boste izvedeli na naši spletni strani, kjer tudi naš kontakt. Vabljeni torej v godbene vrste, ovir ni! Miha Ulčar Foto: Godba Domžale Zaradi koronavirusa sta obe kulturni skupini letos precej manj nastopali, kot sta načrtovali, nista pa pozabili na vaje in prijetno druženje, kar jima je zanesljivo krajšalo čas v sicer kulturi neprijaznemu obdobju, ko sta morali načrtovane nastope prestavljati oziroma odpovedovati. Dvorana Kulturnega društva Gro-blje je bila konec avgusta pripravljena v skladu z ukrepi, obiskovalci pa kljub maskam veselo razpoloženi, da kar po dolgem času uživajo v prijetnem kulturnem dogodku. Po pozdravu je gostitelj, dr. Franc Hribo-všek, predsednik Folklornega društva Groblje, Domžale, na oder povabil Antona Košenino, predsednika Kulturnega društva Groblje, ki nas je spomnil na aktivnosti v letu 1995, ko se je predvsem s prostovoljnim delom obnavljal zdajšnji kulturni dom. Spomnil je na bogato tradicijo društev, njihovo ustvarjalno delovanje, pa tudi načrte, povezane z obnovo oziroma dograditvijo doma, kar naj bi njegovim koristni-kom omogočilo še boljše pogoje. Za- hvalil se je za prireditev, hkrati pa tudi vsem društvom za njihova prizadevanja, ki bogatijo življenja tako domačih krajanov kot vseh drugih obiskovalcev, ki radi prihajajo v Kulturni dom Groblje, kjer se vedno kaj dogaja. Vsem je zaželel veselo pozno popoldne, ki so ga z imenitno zapeto pesmijo o sreči za dva, o upanju, pa tudi svetu brez meja po najavi Nine Centa zapela zlata dekleta -pevke Ženskega pevskega zbora Moj spev z zborovodkinjo Natašo Banko, na klaviature pa jih je spremljal Peter Pogačar. Folkloriste, ki plešejo že 13. leto, je predstavila Nevenka Unk Hribernik, ki skrbi za odrske postavitve, skupaj z možem dr. Francem Hribovškom, pa tudi za uspešne nastope doma in v tujini. Ob koroških, gorenjskih in dolenjskih spletih se folklorna skupina prav zdaj uči prekmurskih spletov. S pesmijo in plesom so nas folkloristi popeljali po Koroški, nato pa smo se ob prepevanju Ženskega pevskega zbora Moj spev podali med angleške pesmi, vrnili pa s slovensko Pridi znova na pot in prisrčno željo Nine Centa, da tudi skozi njihove pesmi zasije lučka optimizma ter vsem pomaga premagati težke čase. Do konca so nas s šegavimi prešernimi plesi in pesmimi z Gorenjske, kjer ni manjkala niti domača dediščina, zapisana v Gori-čici pri Ihanu, popeljali folkloristi. Nastop za Krajevno skupnost Jarše - Rodica, kot je imelo naslov druženje z obema uspešnima kulturnim skupinama, je bila prijetna priložnost za eno redkih srečanj v času epidemije, ki je prav vsem - tako nastopajočim kot obiskovalcem prinesla na ustnice nasmeh, glasen aplavz, predvsem pa upanje, da se spet kmalu, pa ne le v Grobljah, srečamo na tako prijetnih kulturnih dogodkih. Nastopajočim iskrena hvala, organizatorji pa se za pomoč zahvaljujejo tudi Občini Domžale, Krajevni skupnosti Jarše - Ro-dica, Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti, Krki in BKS B. Vera Vojska Foto: Miro Pivar 32 | slamnik številka 8 | avgust 2020 | letnik lx KULTURA slamnik@kd-domzale.si Zlati jubilej Moškega pevskega zbora Radomlje Znotraj Prostovoljnega gasilskega društva Radomlje je bil leta 1970 ustanovljen moški pevski zbor. VI MUZEJU September <20 mpz Radomlje Pobudnik za še eno obliko kulturnega druženja v tem delu naše občine je bil Janez Šraj iz Volčjega Potoka, pevci pa so dve leti pozneje oblikovali samostojno pevsko društvo, ki ga je prva tri leta vodil znani Domžalčan prof. Stane Habe. Za njim je zbor kratko obdobje vodil Stane Modec, pevci pa so pod njegovim vodstvom že posneli nekaj pesmi tudi za televizijo. Za njim so pevci še pet let peli pod vodstvom prof. Staneta Habeta, spremenili ime zbora v Moški pevski zbor gasilcev Rudolf Božič Radomlje ter pridno vadili in veliko nastopali - predvsem z ljudskimi, umetnimi in partizanskimi pesmimi. Niso manjkali niti njihovi samostojni koncerti, na katere so radi vabili tudi druge prijateljske zbore. Redno smo jih srečevali na tradicionalnih taborih slovenskih pevskih zborov v Stični in različnih pevskih revijah, redni gostje so bili tudi na revijah obrtniških pevskih zborov, od katerih so jih kar nekaj tudi organizirali. Jubilejni zapis o njihovem petju sem pripravila ob pomoči knjige Tadeje Capuder Kulturna društva v domžalski občini 1884-2009 ter sodelovanju Marjana Križnarja, Francija Velepca in Marjana Levstka. Pevci kljub kar v nekaj obdobjih hitrih menjav zborovodij (Janez Osredkar, Janez Nastran, Bernarda Cerar, Ivica Ropas, Mihaela Pihler, Olena Novosel, Uroš Pele, Jernej Pikel) niso nikoli prenehali s petjem. Ob pomoči naslednjih zborovodij, katerih imena so posebej močno zapisana v kroniki zbora, so dosegali številne uspehe, predvsem pa svoja življenja in življenja ljubiteljev njihove pesmi lepšali s petjem in z njim izpričevali veliko ljubezen in veselje do petja predvsem slovenskih pesmi: prof. Tomaž Habe, Ka- tarina Arčon Žavbi, pod njeno taktirko je zbor v letu 1983 dobil današnje ime Moški pevski zbor Radomlje. Štiri leta je zbor vodil France Slabe, po šest let Vinko Jager in Primož Leskovec, ki se je kot zborovodja k pevcem vrnil po gostovanjih Marka Tirana, zbor je vodil štiri leta, in Olge Kuzmich, ki je zbor vodila tri leta, in zdaj zbor vodi skupaj že 12. leto. Pod njegovo taktirko je zbor v prvem 'mandatu' posnel CD in kaseto, v času drugega pa naštu-diral mašo, ki so jo krstno zapeli v Frankfurtu pri slovenskih izseljencih. Letošnje leto jim bo sicer ostalo v spominu zaradi odpadlega načrtovanega jubilejnega koncerta ob 50-letnici in revije obrtniških pevskih zborov, ni pa mogla epidemija preprečiti prisrčnega praznovanja 90-letnice pevca Mihe Velepca, ki so mu podelili naziv častnega člana in se je pridružil dosedanjim častnim članom: Martinu Šraju, Ivanu Šraju in Cirilu Nastranu. Za brezhibno organizirane številne, dobro obiskane samostojne koncerte ter nastope na revijah in s prijatelji doma in v tujini, za redne vaje je zelo pomembno tudi prizadevno delo predsednikov zbora, ki so ga opravljali: Drago Kaplja (3 leta), Franc Rojc (4), Andrej Šraj (6), Janez Cerar (6), Franci Velepec (2), Vinko Cencelj (7), Franci Velepec (18) in Marjan Le-vstek (4). Prav vsi so prispevali k visokemu jubileju zbora, ob katerem pa naj omenim tudi njihovega prijatelja, ki je najbrž vodil največ njihovih koncertov: Igorja Lipovška, ki je vedno znal najti ravno pravšnje besede za prijetno razpoloženje. Preveč prostora bi porabili, če bi želeli zapisati vse njihove koncerte, pa so vendarle nekateri, ki jih ni mogoče pozabiti: to so njihovi vsakoletni samostojni nastopi, še posebej v spominu ostajajo koncerti ob okroglih jubilejih, tradicionalni novoletni koncerti, zelo je odmeval koncert v Dachauu, tudi sodelovanje s pevskim zborom iz Rudenaua, s katerimi so spletli tesne prijateljske vezi, nepozabno pa ostaja tudi petje na številnih občinskih in medobčinskih slovesnostih, vsakoletno prepevanje v Križkarjevih smrekcah in še marsikaj bi se našlo. Moški pevski zbor Radomlje, ki se ob tej priložnosti iskreno zahvaljuje za razumevanje in pomoč Krajevni skupnosti Radomlje, je vsa leta, tudi zaradi svojega pokrovitelja Obrtne zbornice Domžale, dobro poznan kot domžalski obrtniški zbor, ki so mu večkrat zaupali tudi organizacijo in zelo uspešno izvedbo revij obrtniških zborov iz vse Slovenije v naši občini. Znani so tudi po številnih nastopih na radiu in televiziji, pohvalijo pa se lahko tudi s svojimi zgoščenkami, lepim sodelovanjem z domačimi društvi v Radomljah, predvsem pa s kvalitetno zapetimi ljudskimi, umetnimi in partizanskimi pesmimi, s katerimi vedno navdušujejo ljubitelje slovenske pesmi, ki jim radi prisluhnejo. Epidemija je tudi njim 'vzela' jubilejni koncert ob zlati obletnici, na katerega so se skrbno pripravljali ter želeli vsem ljubiteljem njihove pesmi pripraviti še en prijeten večer, v katerem bi se skozi sprehod skozi zgodovino spomnili vseh, ki so tako ali drugače vplivali na njihovih 50 uspešnih let. Zanesljivo zlati jubilejni koncert, na katerega ste že zdaj povabljeni, bo in takrat bomo pevcem in zborovodju Primožu Leskov-cu še enkrat več lahko rekli: Čestitamo, spoštovani pevci, in hvala za številne prijetne pevske trenutke! Vera Vojska Foto: Miro Pivar MENACENKOVA DOMAČIJA Razstava | Vstop prost. 8. september - 17. oktober 2020 8 LIKOVNI • NATEČAJ USTVARJALNOST KIPARJA FRANCETA AHČINA Zaradi virusa Covid-19 bo otvoritveni dogodek s podelitvijo nagrad in priznanj na ogled od torka, 8. septembra dalje na spletni strani KDFBD. Soorganizator natečaja: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale Pokrovitelj: Art Ljubljana, d.o.o., Trgovina z umetniškim materialom Opozorilo: Vljudno vas prosimo, da ob obisku naših ustanov upoštevate zdravstvena navodila proti širjenju virusa Covid-19, objavljena na vhodih. SLAMNIKARSKI MUZEJ Sreda, 30. september 2020 | ob 19. uri Odprtje PRI NAS PLETEMO KITE IZ SLAME Domžalska zgodba o nekdanji pomembni obrti pletenja kit iz slame, ki je skoraj odšla v pozabo Tematska razstava Vstop prost. Razstava se pridružuje projektu DEKD in TKD 2020 (26. 9. - 10. 10. 2020): Spoznaj'? Varuj! Ohrani. © menacenkova domačija Kulturni dom Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@kd-domzale.si I Odprta v času Franca Bernika razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. Domžale od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. slamnikarski muzej domžale Kajuhova 5, 1230 Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale), slamn ikarski. www.kd-domzale.si muzej@kd-domzale.si I Odprt od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 T: 01/722 50 50 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU SLAMNIK DO SEDAJ 10. 9. - 1. 10. 2020 ► Odprtje razstave v Galeriji Domžale bo v četrtek, 10. 9. 2020, ob 19. uri. Z umetnico se bo pogovarjal Jurij Smole. ► Zaprtje razstave bo v četrtek, 1. 10. 2020, ob 17. uri. Po razstavi vas bo popeljala avtorica. V času razstave je galerija odprta po spremenjenem urniku: od torka do petka: 16.00 - 19.00, ob sobotah: 9.00 - 11.00. Število udeležencev na odprtju in zaprtju razstave je zaradi ukrepov ob pandemiji omejeno. Prosimo, da ob obisku Galerije upoštevate priporočila NIJZ, vključno z nošenjem maske. O GD kd-domzale.si 01 722 50 50 glasilo občine domžale LETNIK LX | AVGUST 2020 | ŠTEVILKA 8 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 33 Iv politične stranke Recenzija filma: Pod belimi pečinami Mavrica dejavna tudi poleti Počitniški fotografski krožek je del vsakoletnega delovnega programa Foto, kino in video kluba Mavrica iz Radomelj. foto, kino in video klub mavrica Namenjen je predvsem mladim članom - podmladku, da si zapolnijo čas, ko ni šole, in da se naučijo osnov fotografskega sporočanja. Udeležujejo se ga tudi starejši člani, da obnovijo svoje znanje ali dobijo odgovor na katero od svojih vprašanj. Krožek vodijo izkušeni člani, ki znanje s fotografiranja v naravi, studiu, na družinskih srečanjih, športnih in kulturnih dogodkih prenašajo na mlade. Obenem na krožku nastanejo fotografije za klubske razstave Mavrice. Nadobudneži so se učili tudi, kako postaviti razstavo: fotografije razporediti v ustrezno zaporedje in jih prilagoditi razstavnemu prostoru. Največ razstav je v Mavrici postavil Janez Kosmač, predsednik društva. Mladim fotografom je prenesel veliko zanimivih, duhovitih in uspešnih zgodb, nekaj pa tudi trpkih. Največje zadoščenje so zadovoljni obiskovalci. Teh je bilo na zadnji razstavi manj, saj zaradi koron-ske krize niso obiskovali javnih pro- storov. Zaradi krize, ki je fotografom precej spremenila delo in razstavljanje, so se v Mavrici odločili, da bodo vsako razstavo prenesli v digitalno obliko, podobe pa objavili na svojih spletnih straneh. Tako bodo ostale arhivirane, ogledali pa si jih bodo lahko tudi tisti, ki na razstavo niso mogli ali pa zaradi zdravstvenih ukrepov niso smeli. Udeleženci krožka so si pred iztekom postavitve ogledali zimsko radomeljsko razstavo - prvi del trilogije o 50-letnem delovanju društva. Pospravili so jo iz vitrin in naredili prostor naslednji, ki naj bi zaživela septembra. Preden so panoje spravili v arhiv, so jih prenesli v fotoaparat, z njega pa na splet. Počitniški tečaj bo imel zadnje srečanje 12. septembra v Arboretu-mu v Volčjem Potoku, ko se bodo mladi tečajniki priključili Petru Roj-cu, ki bo pripravil fotografski safari po angleškem in francoskem delu parka. Besedilo in foto: Igor Lipovšek Eden redkih celovečercev režiserja Williama Nicholsona (Hope Gap), ki je sicer primarno pisec oziroma scenarist, je v več ozirih problematičen film. Prvi je že ambicija posneti svojo avtobiografsko zgodbo, kar je ogromen - včasih celo nepremostljiv - izziv že za veliko bolj izkušene režiserje, kaj šele za režijsko neizkušenega pisca. Najbolj očiten razlog pa je nemara, da scenaristi še pregovorno niso najboljši režiserji. Če pomislimo samo na Davida Mameta, odličnega pisca (Glengarry Glenn Rose, Oleanna, American Buffalo, če naštejemo samo nekatere drame), katerega režijska dela pa so po drugi strani tako vodena, da bi bilo bolje, če jih sploh ne bi bilo. Pa četudi je imel na razpolago krasne zvezdniške igralce, katerih igralske metode je podcenjeval do te mere, da si je v skrajno arogantni maniri dovolil izreči, da bi bili vsi ti igralci odlični tudi brez njih. Za neprimernost svoje izjave je tako pozneje poskrbel kar sam; torej v trenutku, ko je začel režirati. Vendar, posvetimo se raje Nicholsonu. Zgodba spregovori o ločitvi ostarelega para (Annette Bening in Bill Nighy) po 29 letih zakona. Vse, kar se v tem filmu zgodi, je zgolj variacija na temo tega, da ona ne utihne, medtem ko on želi proč. Poleg vsega je med njima že praktično odrasel sin Jamie (Josh O'Connor), katerega vloga je zreducirana na nepotrebno cmeravega mladeniča z očitno nepredelanim Ojdipovim kompleksom, ki tekom filma postaja čedalje bolj moteč. Praktično ves čas je namreč na razpolago svoji 'poblazneli' mami, za katero navidezno skrbita tako sin kot tudi njegov oče, ki ga grize slaba vest, ker je pobegnil k drugi. Da pomanjkanja sočutja do matere, ki skrajno ponižujoče vztraja v svoji vlogi žrtve, saj moža ves čas prosi, naj se vrne, niti ne omenjamo. Poleg tega naj bi bila tudi globoko religiozna, česar v fil- mu sploh ni čutiti. Treba je priznati, da je včasih prav boleče opazovati, kako je potencial drugače čisto solidnih igralcev zadušen, zgolj zaradi neke režiserjeve kaprice, ki se praviloma nanaša na njihovo izrekanje scenarija do pikice natančno. Filmskim karakterjem tako ne preostane drugega, kot da živijo zgolj iz kadra v kader, pri čemer smo kot gledalci praktično nezmožni razumeti njiho- va dejanja, saj le-ta nikakor niso organska, pač pa zgolj mentalna, kar je za sleherni film najslabša možna rešitev. Zanimivo razočarajoč moment filma je, ko mož Edward (Nighy) ženi Grace (Bening) ves čas ponavlja, da je zaljubljen v ljubico Angelo, ki je v njegovem izkustvu ravno tako niti ne zaznamo, zato lahko upravičeno podvomimo, če sploh obstaja. Denimo, v prizoru, kjer ga žena obišče na novem domu in želi videti ljubico, vsaj za trenutek lahko pomislimo, da jo je mož pred njo popihal zgolj zato, ker je enostavno želel mir, ljubico pa si je preprosto izmislil. Slednje bi tako delovalo nekako osvežujoče in vsaj za silo kreativno, vendar namesto tega seveda dobimo precej bolj predvidljiv razplet. Da ne bo pomote, Benningova in Nighy sta sicer krasna igralca, kar sta dokazala že v številnih filmih, vendar v omenjenem primeru jima prav gotovo ni bilo v pomoč, da ju vodi režiser-pisec, ki si (svoj) scenarij predstavlja kot zaključeno celoto, ki igralcu onemogoča sleherni prostor za raziskovanje. Pa četudi gre za elemente avtobiografske zgodbe, ki je nikoli ne moremo (in tudi ne smemo!) preprosto zgolj prenesti na film, pač pa bi mogli biti še toliko bolj previdni, da življenje kot ga po- znamo, funkcionira tudi v filmskem jeziku in z njegovimi sredstvi. V celoti gledano je Pod belimi pečinami podpovprečen film s ponavljajočimi se dialogi, nepotrebno sugestibilno glasbo in odvečnim citiranjem poezije, ki bi mu veliko bolj ustrezala krajša forma, zato deluje monotono in razvlečeno. V en film enostavno ne moremo stlačiti vsega, kar nas v življenju navdušuje. S tem se opravičujem vsem tistim gledalcem, ki se v njem zaradi podobne izkušnje lahko celo najdete, ob čemer pa se je vendarle treba vprašati, če je to resnično zaradi filmske izvedbe kot takšne ali nemara zaradi univerzalne sposobnosti vživljanja, ki je mimogrede sprožila kakšen (ne) hoteni spomin. Film si lahko ogledate tudi v Mestnem kinu Domžale. Žiga Čamernik Vsak pano z razstave bo poslej prenesen na splet. Nsi / TADEJA šušTAR, posLANKA IN svETNicA Ste že unovčili turistični bon? sd / kristina hafner Parlamentarne počitnice se bližajo koncu. Po nenadnem preobratu in zamenjavi vlade, ki je bila povsem legitimno in demokratično izvoljena, smo bili poslanci in ministri trenutne koalicije deležni nenehnih neupravičenih napadov in iskanja lažnih afer, za katere se je sicer vedno izkazalo, da so bile neutemeljene. Rezultatov preiskav v največjih slovenskih medijih, ki so afere ustvarili, ni bilo zaznati. Ste vedeli, da je preiskava dogodka na italijanski meji s slovenskim vojakom in zamejcem končana? In da vojak ni nameril puške v 'naključno mimoidočega'? Seveda tega niso obešali na veliki zvon, saj so mediji (ob)sodili ministra za obrambo in predsednika NSi Mateja Tonina, še preden so se postopki preiskave sploh začeli. Podobno se zdaj dogaja z ministrico Aleksandro Pivec - po neuspelih namišljenih aferah s predsednikoma SMC in NSi je na vrsti napad na tretjega koalicijskega partnerja, DeSUS. Po vročem začetku poletja smo vsi komaj čakali na počitnice in ob zadnjih napadih na vladno koalicijo z enim očesom že iskali de-stinacije, kjer bomo porabili turistične bone, ki smo jih ob epidemiji namenili vsem Slovenkam in Slovencem. Slišala sem že veliko pohval glede tega ukrepa. Veliko družin si je letos lahko prvič privoščilo bolj luksuzen dopust, saj so rezervirali sobe malo višjega cenovnega razreda in so denar namesto za namestitev porabili za hrano. Druga dobra stran turističnih bonov je, da Slovenci spoznavamo lepote naše dežele, saj smo se morali potruditi in od- (4 Do 9. avgusta je bilo po podatkih Fursa delno ali v celoti unovčenih 361.232 bonov oziroma dobrih 17 odstotkov bonov. Občinski stanovanjski sklad občine kriti, kaj vse se da doživeti tudi pri nas. Sama poznam precej lepih krajev v Sloveniji, letošnji dopust pa sem izkoristila za raziskovanje meni manj znanih Koroške in Prekmurja. Ugotovila sem, da sem si vzela premalo časa za obe regiji in da se tja gotovo še vrnem na oddih. Počitnice se bližajo koncu in začenjamo se pripravljati na jesensko obdobje, ki bo zagotovo zanimivo in polno izzivov. Čim bolj moramo omejiti širjenje koronavirusa, da se izognemo spomladanskemu scenariju, ki je bil za vse precej stresen. Poleg epidemije nas čakajo še drugi izzivi, ki se jih prejšnje vlade niso znale ali niso želele lotiti. Konec septembra bo (predvidoma) občino Domžale obiskal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, ki že načrtuje gradnjo novih domov za ostarele in pripravlja zakon o dolgotrajni oskrbi. Verjamem, da nam bo skupaj uspelo urediti to področje, ki je bilo že leta potisnjeno ob stran. V imenu Socialnih demokratov Domžale sem podala pobudo za ustanovitev javnega stanovanjskega sklada občine ali ustanovitev javne službe z namenom zagotovitve vzpodbujanja stanovanjske gradnje, prenove ali vzdrževanja stanovanj in ostalih nepremičnin. Namen občinskega stanovanjskega sklada ali službe bi bila dodelitev socialnih stanovanj, nakup, prodaja, sofinanciranje in prenova socialnih, neprofitnih in kadrovskih stanovanj, nastanitev in vodenja enotnega registra stanovanjskega fonda na območju občine ter upravljanje s funkcionalnimi zemljišči. Cilj stanovanjske in uravnotežene politike je: ponudba stanovanj, dostopnost, funkcionalna kakovost in mobilnost prebivalstva. V Sloveniji se soočamo s pomanjkanjem javnih najemnih stanovanj, predvsem to občutijo mladi. Zadnji razpis za dodelitev nepro-fitnih stanovanj je bil leta 2018 z veljavnostjo do konca tega leta 2020. V občini Domžale je bilo 152 prosilcev. Za listo A je bilo 126, za listo B pa 26 prosilcev, v naši občini razpolagamo s 136 neprofitnimi stanovanji. Omenila pa bi tudi to, da je bilo do danes dodeljenih 11 ne-profitnih stanovanj na listi A in štiri stanovanja na listi B. Glede na trenutne razmere v Sloveniji se nam zdi pomembno, da imamo v Domžalah možnost ustanovitve javnega stanovanjskega sklada oziroma javne službe. Saj je prednost naše občine ravno Ljubljana in okolica (večina prebivalcev ima v Ljubljani delovna mesta), 44 V imenu Socialnih demokratov Domžale sem podala pobudo za ustanovitev javnega stanovanjskega sklada občine ali ustanovitev javne službe z namenom zagotovitve vzpodbujanja stanovanjske gradnje, prenove ali vzdrževanja stanovanj in ostalih nepremičnin. obenem imamo tudi dobre prometne povezave, zdravstveni dom, lekarne, vrtce, šole in čudovito zeleno okolje, kolesarske in pešpoti. Zato od občinske uprave pričakujem pozitiven pristop h tovrstni problematiki, tako kot do zdaj. Domžale so zanimive in hkrati pomanjkljive v razvoju, in bi bila potrebna posodobitev strateškega načrta in razvoja Domžal iz leta 2012 do 2025, saj bi morali načrt prevetriti in dodatno osmisliti tudi naložbe v mlade, gospodarstvo (dvig delovnih mest v naši občini) in v domove za starejše oziroma v dolgotrajno oskrbo. Glede na to, da že nekaj let ni bi bilo nobenih aktivnosti glede tega, je zdaj pravi čas. 34 I slamnik POLITIČNE STRANKE ŠTEVILKA 8 | AVGUST 2020 | LETNIK LX slamnik@kd-domzale.si sds / mag. tomaž deželak Hvala - ker ste nsi / peregrin stegnar, predsednik oo domžale Stara hišna imena v naši občini Verjetno ni Domžalčana, ki ne bi vedel za zadnje neurje, ki je praktično opustošilo hiše ob Kamniški Bistrici, na Viru, v Preser-jah, delu Radomelj ... Toča, ki je bila premera skoraj 12 cm, je uničevala in klestila avtomobile in povzročila ogromno gmotno škodo na nepremičninah - ponekod so bile strehe preluknjane kot švicarski sir. Voda je tekla skoznje in zalivala notranjost hiš. Na kratko, katastrofa. Na žalost sem bil sam tudi eden izmed aktivnih udeležencev tega dogodka (beri: toča je uničila streho). Voda je tekla celo iz vtičnic, skozi streho pa si lahko videl, kako lije voda na podstreho. Če povzamem - situacija je bila v danem trenutku videti brezizhodna. V taki situaciji sem poklical 112, kjer mi je prijazen glas zagotovil, da je v Domžalah približno 300 takih incidentov, in da se bodo potrudili priti na pomoč. V vmesnem času pa je voda lila iz vsake luknje v strehi in kar ni bilo videti konca te vesoljne poplave. In potem so prišli gasilci (PGD Ihan). Gasilci so s seboj prinesli tudi upanje, da se bodo stvari nekako uredile. In res so se. S svojo požrtvovalno nesebičnostjo so mi pomagali zakrpati največje poškodbe, na nekaterih sosednjih hišah pa so nameščali plastične zaščite do zgodnjih jutranjih ur. Delo, ki zahteva odrekanje, požrtvovalnost, predanost, predvsem pa dejstvo, da so to osebe, ki jih lahko imenujemo ljudje s srcem, in sicer z veliko začetni- M Če povzamem - situacija je bila v danem trenutku videti brezizhodna. V taki situaciji sem poklical 112, kjer mi je prijazen glas zagotovil, da je v Domžalah približno 300 takih incidentov, in da se bodo potrudili priti na pomoč. co. Kot vemo, je bilo ob tem dogodku poškodovanih več kot 800 hiš in praktično večina avtomobilov, ki so bili na prostem. Vprašali se boste za razlog tega izpostavljanja njihovih sposobnosti, predvsem pa nujnosti njihovega dela. Morda leži v dejstvu, da sem se prvič v življenju znašel povsem nemočen, in četudi sem vedel, kaj je treba storiti, tega sam, žal, nisem mogel. Priznam, občutil sem grozen občutek nemoči. Zato lahko samo rečem, bogu hvala, da imamo v Domžalah take gasilce, kot jih imamo. In zato na tem mestu lahko samo rečem: NAJLEPŠA HVALA ZA VAŠO POMOČ! Hvala, ker ste. V gorenjskih občinah je zaživel projekt O starih hišnih imenih na Gorenjskem, ki je bil delno financiran tudi s strani Evropske unije. V gorenjskih občinah so stara hišna imena že pred leti začeli sistematično urejati in oživljati. Naša občina se po mojih podatkih ni priključila temu projektu. V tem so nas že prehitele nekatere sosednje občine, kot npr. Trzin, Mengeš in Kamnik. Gotovo bi bil za našo občino podoben projekt o raziskavi starih in še aktualnih hišnih imen zanimiv in koristen. Stara hišna imena so bila včasih imena domačij in njihovih prebivalcev, ki so imeli določeno posest ali dejavnost. To je naša živa kulturna dediščina, ki je del in odraz zgodovine določenega kraja, z njimi se ohranja tudi narečni govor ter nenazadnje tudi ponos in pripadnost ljudi določenemu kraju. Včasih so domačini uporabljali ta'domača, tj. hišna imena iz potrebe po lažjem ločevanju domačinov med seboj. Hišna imena so ostala na domačijah in se obdržala kljub menjavi priimkov in njihovih lastnikov. Danes pa ta hišna ali domača imena v vaseh izginjajo iz vsakdanjega govora predvsem zaradi zamiranja kmečkega načina življenja. Ta imena s sočasnim opuščanjem kmetij, podiranjem starih in gradnjo novih stavb izginjajo v pozabo in se manj uporabljajo v vsakdanjem govoru, saj jih poznajo le še starejši. Izginjanje starih hišnih Posnemanje projekta o starih hišnih imenih na Gorenjskem bi bilo zato tudi za domžalsko občino koristno. Oživilo bi zanimanje za naša hišna imena in s tem obogatilo naš govor, kakor tudi našo nesnovno kulturno dediščino. imen je tudi posledica redkejših stikov va-ščanov med seboj, ki se vedno manj družimo in pogovarjamo. Žal je v naših krajih premalo posluha za ohranjanje te kulturne dediščine, in le redko se zgodi, da se posamezniki ali kako društvo še posvečajo ohranjanju hišnih imen. V glasilu Naš zvonček, ki ga izdaja turistično društvo Turnše Češenik, je bil tak laičen poskus zapisa naših starih hišnih imen, ki jih bo gotovo še potrebno tako strokovno kot javno obdelati. Posnemanje projekta o starih hišnih imenih na Gorenjskem bi bilo zato tudi za domžalsko občino koristno. Oživilo bi zanimanje za naša hišna imena in s tem obogatilo naš govor, kakor tudi našo nesnovno kulturno dediščino. ltd / andreja jarc pogačnik Pred novim šolskim letom Pred vrati je začetek novega šolskega leta, ki me, upokojeno pedagoško delavko, še vedno navdaja z vznemirljivim pričakovanjem. Letošnji začetek je poseben, ponuja več vprašanj kot odgovorov o tem, kako bo delo v šoli potekalo. Zaskrbljenosti staršev, negotovosti učiteljev ne potešijo odgovori pristojnih, na nacionalnem nivoju odgovornih za organiziranje vzgojno izobraževalnega dela. Kot kaže, bo mogoče začeti s klasično obliko pouka, ob tem pa v največji možni meri upoštevati priporočila zdravstvene stroke za preprečevanje prenosa okužbe z nevarnim virusom. Zelo verjetno pa bo treba vsaj občasno in lokalno uporabiti tudi spletni pouk. Zdi se, da bo največja teža in odgovornost spet na ramenih šolskih vodstev in učiteljskih kolektivov, saj v medijskem poročanju ni bilo zaslediti, da bi nacionalne inštitucije tem vprašanjem namenjale pozornost ter poskrbele za usposabljanje in izobraževanje pedagoških delavcev. Več pozornosti je bilo namenjene zagotovitvi ustreznih omrežij in opreme. Občina Domžale že vrsto let zagotavlja sredstva za dopolnjevanje in izboljšanje računalniške opreme in povezav. Zadnje dni, preden v šolske hrame stopijo učenci, pa naj bi izkoristili tudi za dogovore o izbiri programov in oblikah komuniciranja na daljavo, da otrokom ne bi bilo potrebno 'preklapljati' s skypea na zoom in podobno. Prve tedne pouka bi bilo treba preveriti usposobljenost učencev za spletno komuniciranje, saj je iz spomladanskih izkušenj razbrati velike razlike med učenci. Priložnosti za to so tako imenovani dnevi dejavnosti, predvsem tehnični dnevi, ko se lahko urjenje v spletnem komuniciranju odvija v manjših skupinah. Dnevi dejavnosti bodo svojevrsten izziv, na katerega se pripravljajo ne le v šolah, pač pa tudi zavodi s področja kulture. Naš Kulturni dom Franca Bernika, na primer, bo šolam ponudil pripravljene programe, ki bodo upoštevali 'koronska' pravila in v času soočanja s spremembami v naših navadah in običajih lahko pomagali premagovati negativne občutke ter vlivali optimizem in vzbujali zaupanje. M Naravna ujma sredi poletja in odzivi institucij za reševanje in pomoč od prostovoljnih do profesionalnih gasilcev, pa civilne zaščite, tabornikov, jamarjev so v nas vzbudili veliko mero hvaležnosti in zaupanja. Prav zaupanje v ljudi okrog nas, starše, učitelje, prijatelje in ne nazadnje vase, bo olajšalo stiske v teh čudnih časih. nsi / ljudmila novak, poslanka evropskega parlamenta Ob 20. obletnici ustanovitve NSi Nova Slovenija, krščanski demokrati, te dni praznuje svojo dvajsetletnico. Predsedovanje stranki v njenih najtežjih časih in desetletno vodenje mi je prineslo veliko lepih, spodbudnih in veselih trenutkov. Prineslo pa je tudi veliko napora, odrekanja in skrbi. Ne samo zame, pač pa tudi za mojo družino. Zadovoljna sem, da nam je uspelo krščansko demokracijo vrniti v parlament, jo okrepiti ter iz nje narediti demokratično, verodostojno in programsko močno stranko. NSi je v preteklosti dokazala, da zna reševati probleme in predlagati dobre rešitve. Naj spomnim na delo ustanovitelja in prvega predsednika NSi ter nekdanjega finančnega ministra dr. Andreja Bajuka, ki je bdel nad slovenskimi financami in nas pripeljal do evra. Prvi finančni minister, ki je znižal davke in uvedel informativni izračun dohodnine, da nam ni bilo več potrebno zbirati računov in oddajati davčne napovedi. Njegove zasluge je prepoznala tujina in leta 2006 ga je revija Banker razglasila celo za evropskega finančnega ministra leta. Ko se oziram nazaj bolj osebno, lahko rečem, da me je vsaka politična funkcija naredila močnejšo, bolj izkušeno ter odporno za udarce in natolcevanja vseh vrst. Hvaležna sem za vse lepe izkušnje in številne ljudi, s katerimi sem na tej poti sodelovala. Najprej so me podpirali in mi pomagali moji domači, potem strankarski kolegi, strokovni sodelavci in politični sopotniki. Verjamem, da je v vsa- 46 Zadovoljna sem, da nam je uspelo krščansko demokracijo vrniti v parlament, jo okrepiti ter iz nje narediti demokratično, verodostojno in programsko močno stranko. kem človeku veliko dobrega in vsak človek nekaj zna, zato je svet okrog nas lahko boljši in bolj urejen, če znamo to videti, sprejeti in tudi uporabiti. Dober predlog je pač dober, zato ni najbolj pomembno, od koga prihaja, pač pa, kaj bomo z njim naredili. Dovolite mi, da izrazim tudi svoje prepričanje, da Slovenija potrebuje močno krščansko demokracijo in stranko, ki bo bolj uravnotežila slovenski politični prostor. Slovenci potrebujemo politiko in politike, ki jim je mar za to državo in za njene ljudi. Slovenija potrebuje stranko, ki zna sodelovati z drugimi, spoštuje demokratična pravila, človekove pravice in vladavino prava. Slovenija potrebuje stranko, ki se osredotoča na probleme in zanje išče rešitve. Ob 20-letnici delovanja NSi čestitam vsem krščanskim demokratom in demokratkam, ki ste neutrudno delali za stranko, da smo skupaj ohranili in branili vrednote krščanske demokracije v Sloveniji. To so tudi naše skupne in temeljne evropske vrednote, ki bodo ohranile EU, da bo obstala in vzdržala vse zunanje in notranje pritiske. zeleni slovenije / gregor horvatič, predsednik oo Vozi me vlak (udobneje) v daljave, opozorila na nevarnost pa preslišana? Poletje je prineslo posodobitev Slovenskih železnic na naši lokalni železniški povezavi Lju-bljana-Domžale-Kamnik, kar je seveda zelo pohvalno, a ob vsem tem glasnem aplavzu v medijih se je pozabilo, da je nivojski prehod v Depali vasi še vedno nezavarovan. Menjava na ministrskem stolčku Ministrstva za infrastrukturo in dejanja novega ministra Jerneja Vrtovca so hitro nakazala, da se na področju urejanja infrastrukture za našo občino lahko obetajo boljši časi in ne bo vse ostalo le pri 'kupu govorjenja brez učinka'. Prvi rezultat je nov Stedlerjev vlak, ki je julija že opravil prvo vožnjo na omenjeni relaciji, resno pa so se lotili načrtovanja popolne prenove domžalske železniške postaje, na katero so domžalski politični veljaki po volitvah popolnoma pozabili, kakor tudi na nevarne železniške prehode, ki kar kličejo k ponovni tragediji. Zadnja nesreča na nezavarovanem železniškem prehodu v Depali vasi se je zgodila letošnjega junija, na srečo brez tragičnih posledic, a vprašanje ostaja pereče. Skupaj s Civilno iniciativo Depala vas, ki jo vodi Maks Merela, smo Zeleni Slovenije že dali pobudo k izgradnji zapornic na prehodu, prek katerega se vsakodnevno vozijo lokalni prebivalci, zato prehoda ni moč kar tako zapreti. Ministrstvo za infrastrukturo je že leta ti Pozivam, da Občina Domžale, Slovenske železnice in Ministrstvo za infrastrukturo nemudoma ukrepajo in se ne išče izgovorov v 'ceni zapornic', saj gre za varnost. Postavitev zapornic mora biti takojšnja! 2017 izdalo soglasje k začasni postavitvi zapornic, pisni dogovor, s katerim so se strinjale tako Slovenske železnice kot tudi Občina Domžale in to ne glede na bližino naslednjega zavarovanega prehoda, saj dnevno na progi pelje kar 62 vlakov. Pozivam, da Občina Domžale, Slovenske železnice in Ministrstvo za infrastrukturo nemudoma ukrepajo in se ne išče izgovorov v 'ceni zapornic', saj gre za varnost. Postavitev zapornic mora biti takojšnja! LETNIK LX | AVGUST 2020 | ŠTEVILKA 8 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 35 ŠPORT POSTALI SMO KOLESARSKI NAROD ANDREJ HAUPTMAN, SELEKTOR SLOVENSKE KOLESARSKE REPREZENTANCE Zdi se, da je čas koronavirusa vse ljudi pritegnil v naravo, na kolesa. Da se kolesa prodajajo kot vroče žemlje, kolesarski centri so polni, kolesarjev na cesti ogromno. Kolesarsko temperaturo v Sloveniji sta že lani dvigovala Primož Roglič in Tadej Pogačar, a letos se zdi, da je stvar pred začetkom dirke vseh dirk, Dirke po Franciji, na vrelišču. V. Hauptman je že drugo leto športni direktor v ekipi Združenih Arabskih Emiratov. Domen Jarc Foto: osebni arhiv Jasno je, da lepo vreme na plano privabi kolesarje, a kolesarska mrzlica, ki se je kar nekako začela v času prvega vala koronavirusa, je presenetila marsikoga. Uspehi naših odličnih kolesarjev to še potencirajo in o tem fenomenu smo se pogovarjali z Andrejem Hauptma-nom. Dolgoletni občan Domžal, ki se lahko pohvali z bronasto medaljo s svetovnega prvenstva v cestni dirki leta 2001 ter vrhunskim petim mestom z olimpijskih iger leta 2004, je navdušen nad uspehi slovenskih kolesarjev in nad kolesarsko zagnanostjo Slovencev. Pogreša pa kakšno kolesarsko stezo več v naši okolici. Dirka po Franciji Po pravkar končanem evropskem prvenstvu v kolesarstvu je Hauptman, ki je bil v Franciji v vlogi slovenskega selektorja, je pozornost usmeril v Dirko po Franciji: »Za slovenske ljubitelje kolesarstva bo letošnji Tour (Dirka po Franciji) prava poslastica. Vsi jo nestrpno pričakujemo, in če uspe organizatorjem celotno dirko zaradi trenutne situacije spraviti pod streho, bo to izjemno. Rešitev sezone. Vsi smo videli na Dirki po Dofineji, da je bil Primož Roglič nepremagljiv, a sta mu smola in grd padec v predzadnji etapi preprečila končanje dirke in novo zmago. A verjamem, da bo na startu Toura znova stari Roglič, ki smo ga vajeni, eden glavnih favoritov. Prav tako velja resno računati na mladega Tadeja Pogačar-ja (UEA Team Emirates), tu so še Luka Mezgec (Mitchelton-Scott), Matej Mo-horič (Bahrain-McLaren), Jan Polanc (UEA Team Emirates), ki bodo iskali svoje priložnosti. Vse to je super obet za slovenske navijače.« In prav slednji so slovensko kolesarstvo ob seveda odličnih dosežkih naših kolesarjev še bolj približali svetovnim velesilam. Kdo se ne spomni lanskih prizorov iz Dirke po Italiji in nato še po Španiji, ko so slovenske zastave preplavile ceste ob najtežjih etapah. Slovenci so takrat zavzeli Alpe, Dolomite in Pireneje. Slovensko navijaštvo se je prek prenosov na Eurosportu poneslo v svet. »To so bili res lepi prizori. Spomnim se, ko sem bil še aktiven kolesar, da je bilo nekaj najlepšega, ko garaš, trpiš na kakšni etapi v tujini in potem zaslišiš navijanje v slovenščini. Ko si predstavljaš, da ljudje vzamejo dopust, da pridejo spodbujat naše kolesarje v Italijo, Španijo, Francijo, je to res nekaj lepega. To je za kolesarje res velika pomoč. In tudi takšne stvari pripomorejo, da so naši kolesarji v zadnjem obdobju tako dobri. Ko vidiš, koliko ljudi stoji za teboj in te spodbuja,« je podpore navijačev vesel Hauptman, ki opravlja delo športnega direktorja moštva UEA Team Emirates in je trener Polanca in Pogačar-ja; slednji bo na Touru ob Fabiju Aru-ju celo kapetan ekipe. Slovenija - kolesarska velesila Slovenski kolesarji so nas v zadnjih letih razvajali z rezultati, zato ni čudno, da Slovenija na kolesarskem zemljevidu ni več zgolj pomemba država, ampak že (skoraj) prava velesi- la. »Po rezultatih posameznikov smo res velesila, a do tega naziva nam še vedno nekaj manjka. Seveda se mi ne moremo primerjati glede na številčnost vrhunskih kolesarjev z Italijo, Francijo, Belgijo, ki imajo veliko večji nabor kolesarjev, desetkrat ali dvajsetkrat večjo bazo. Oni lahko imajo moč, a po drugi strani, glede na to, koliko malo nas je, smo morda mi še večja velesila. Slovenci smo na splošno znani, da smo športna nacija, da smo v veliko športih v samem svetovnem vrhu, in mene veseli, da je tako tudi pri kolesarstvu,« se svetovnih kolesarskih razmerij, ki jih slovenski uspehi kar nekoliko rušijo, dotakne Hauptman. A v Sloveniji pogre- ša več kolesarskih centrov in klubov: »V Ljubljani, Kranju in Novem mestu je za to poskrbljeno, drugje pa se mi zdi, da je teh kolesarskih centrov premalo. S takšnimi centri bi približali kolesarjenje med mladino in bi imeli potem tudi mi večjo bazo mladih kolesarjev, s katerimi dokazano dobro delamo. S tem pa tudi večjo možnost, da pridejo na površje takšni šampio-ni, kot sta zdaj Roglič in Pogačar, ki nas razvajata z odličnimi rezultati.« Kolesarstvo - primeren šport za večino ljudi In prav ti uspehi so zagotovo delno krivi za pravo kolesarsko slovensko 'norijo': »Zagotovo niso samo uspehi naših kolesarjev povod za to kolesarsko mrzlico v zadnjih mesecih. Postajamo, ali pa že kar smo, kolesarski narod. Radi smo v stiku z naravo, v času koronavirusa pa smo videli, da imamo lahko čas tudi zase. Je pa tako, da je kolesarstvo primeren šport za večino ljudi, saj na kolesu lahko skrijemo tudi kakšen kilogram več ali pa kakšno leto več. To se na kolesu da, saj gre za šport, s katerim se lahko ukvarjaš zelo dolgo, a seveda ob dejstvu, da pametno kolesariš. Spoznavanje okolice je nato še tisti dodatek.« Električna kolesa. Potuha ali pomoč? Pravi 'boom' zadnjega obdobja so električna kolesa. Potuha ali pomoč? Prvo zagotovo za nekoga, ki na vso moč vrti svoja pedala v klanec in se mimo njega pripelje nekdo, ki mu proti cilju pomaga elektrika, drugo za vse ostale. Tudi Hauptman - ki je pred 20 leti s svojimi in uspehi takratne generacije s Tadejem Valjav-cem, Gorazdom Štangljem in ostalimi, tlakoval pot k vrhu današnjim slovenskim kolesarjem - je bil še pred časom goreč nasprotnik električnih koles, danes pa ga ima z veseljem v garaži. »Še pred nekaj leti sem govoril, da to ni zame. A s selitvijo iz Radomelj na Dobeno, ko te vsakič na koncu izleta čaka še tri kilometre klanca, sem spremenil svoje mnenje. Zdaj imamo kar družinsko vsi električna kolesa, in moram priznati, da včasih prav paše tista pomoč elektromotorja,« enega izmed razlogov za spremembo svojega mnenja pojasni Hauptman, ki zdaj v pomoči elektrike vidi veliko prednost rekreativnega kolesarjenja: »Ni to potu-ha. Marsikomu, ki se morda boji kakšnega klanca, je lahko v veliko pomoč, da se loti novih izzivov. Kolesarjenje je zdravo, in električna kolesa so zdaj pripomogla k temu, da se lahko nekdo z njim odpravi na daljši kolesarski izlet, ki ga prej ni bil sposoben prevoziti ali pa je imel dvome. Tako, da jih sam zdaj vidim kot plus, ne pa potuho.« Pomoči ali pa potuhe električnega kolesa pa naš sogovornik ne potrebuje, ko gre za kolesarjenje z lastnega užitka. Veliko prej zmanjka časa, ki ob zgoščenem koledarju tekem in s tem potovanj po svetu kar zbeži mimo. »Moj okoliški klanec, kamor sem se vedno rad opravil, je Sveta Trojica. S tam pa potem, ko sem imel malo časa, čez Javorščico in Vrhpolje Električno kolo ni potuha. pri Moravčah nazaj domov. Še zdaj se rad opravim gor, a se po pravici povedano v zadnjem mesecu, ko so se znova začela tekmovanja, še nisem usedel na kolo. Tako, da upam na lepo jesensko vreme, ko se nam novembra tekmovalni urnik sprosti in bom lahko znova naredil kakšen krog.« Pogreša več kolesarskih stez Morda, a kot trenutno kaže bolj težko, po kakšni novi kolesarski stezi v naši okolici. Ravno te ali pa bolj varne ceste za kolesarje, pogreša dobitnik Bloudkove plakete leta 2001 in še vedno edini občan Domžal, ki je nastopil na letnih olimpijskih igrah. »Res se mi zdi, da je v tem domžal-sko-kamniškem območju ogromno kolesarjev, ceste pa so prometno zelo obremenjene. Vem, da je najlažje samo takole sedeti in jamrati, a bilo bi lepo, če bi se tudi na tem področju še kaj dodatno uredilo. Je kar težko najti manj prometno cesto, da se lahko varno in bolj mirno odpraviš na pot, sploh če gre za družinski izlet z otroki. Zdi se mi, da se je pred časom že govorilo o kolesarski stezi med Kamnikom in Domžalami, imamo sicer zeleno os ob Kamniški Bistrici, a če bi se še ob cesti naredilo kaj za kolesarje, bi bilo to super,« svoj pogled na kolesarske poti v okolici razkrije Haupt-man, ki pa, ko je govora o rekreativnem kolesarjenju, s prstom najprej pokaže na kolesarje same: »Najprej mora kolesar sam poskrbeti, da je varen. Da ima urejeno kolo, čelado. Edino varovalo, ki ga imamo kolesarji. Zato naj se na kolesu primerno obnaša. Marsikdaj smo kolesarji za kakšen padec ali pa nesrečo krivi sami, tako da je treba biti na kolesu previden. Predvsem pa je treba biti ob vseh teh kolesarskih aplikacijah, ki so na voljo, ko na Stravi in podobnih aplikacijah podiramo rekorde, realen. Pameten.« Na kolo pojdimo z užitkom Da je kolesarjenje oziroma rekreacija užitek, brez norenja za še več in bolje. Tega imamo že v vsakdanjem življenju dovolj. Naj bo, ko si nadenemo športno obutev ali kolesarske čevlje, čas za sprostitev in nas same. Tudi če je za to kdaj potrebno telo spraviti do rdečih obratov. A naj svoje po besedah kolesarja, ki ima za seboj že več kot tri desetletja tekmovalnih izkušenj, opravi tudi glava: »Zavedati se je treba, da rekreacija pomeni zdrav način življenja. Tekmovanje in dirkanje s samim seboj je lahko zelo daleč od tega. Na kolo pojdimo z užitkom.« □ Po uspešno končanem državnem prvenstvu v vožnji na čas na Pokljuki, ko je Pogačar postal državni prvak. Del slovenske reprezentance na obisku pri selektorju 36 I slamnik spürt ŠTEVILKA 8 | AVGUST 2020 | LETNIK LX slamnik@kd-domzale.si Jakara: Ponoviti, še raje pa nadgraditi zadnje sezone Tri tedne priprav pred novo sezono je že za košarkarji Helios Suns, ki so se v zadnjem obdobju potili tako pod obroči kot tudi na atletskem stadionu, kjer opravljajo tekaške treninge. Za marsikoga nehvaležen, a nujen del bazične priprave športnikov. Za začetek sezone nehvaležen poraz Domžalski nogometaši so s porazom krenili v prvenstveno sezono 2020/21, v kateri se bodo znova skušali zavihteti med najuspešnejše slovenske ekipe. Poraz na uvodni tekmi proti ljubljanskemu Bravu z 1:2 je daleč od želenega uvoda, a tudi daleč od tragičnega. nk domžale Spomnimo, nedavno končano prvenstvo so Domžalčani končali na zanje skromnem osmem mestu. Po res kratkem odmoru so 30. julija zavihali rokave v pripravah na novo tekmovalno obdobje, a zaradi primera koronavirusa v moštvu od- Dario Kolobarič je upravičil zaupanje trenerja, a njegov zadetek je bil premalo. šli že naslednji dan v karanteno. Prvotni plan priprav se je porušil in v akcijo so nogometaši krenili s tedensko zamudo. Odpadli sta tudi dve predvideni prijateljski tekmi in morda je varovance Dejana Djura-novica prav odsotnost tekmovalnega ritma stala vsaj remija na uverturi proti Bravu. Domžalčane je na domači tekmi 22. avgusta v vodstvo sicer popeljal povratnik v rumenem Dario Koloba-ric, a je za izenačenje še pred iztekom prvega dela poskrbel nekdanji član Domžal Luka Žinko, za popoln preobrat pa je v 89. minuti poskrbel Rok Kidrič. Poraz, ki boli. Zato, ker bi zmaga prinesla prepotrebno samozavest že na začetku. Zato, ker so Ljubljančani rezultat spreobrnili po dveh neuspelih domžalskih 'of-sajd zankah', ki sta (lahko) posledica neuigranosti. Zato, ker sta imela Kolobaric in Mattias Kalt pri rezultatu 1:1 na nogi priložnost, da tehtnico znova nagneta na domžalsko stran. Tako pa bo treba točke iskati na naslednjih tekmah. Domžalčani so v novo sezono 2020/21 krenili v spremenjeni zasedbi, kar je v zadnjih letih že stalnica. Sprememba je le ta, da letos v Domžalah ne bomo gledali evropskih tekem, zato bo morda odhodov v naslednjih tednih manj ali celo nič. Časa za pripravo na prvenstveno tekmo bo več, in verjamemo, da bo s tem konec tradicionalnih slabših prvenstvenih začetkov sezone, ki so bili v zadnjih letih ob igranju evropskih tekem kar domžalska stalnica. Od domžalskega dresa so se po koncu pretekle sezone poslovili Dejan Lazarevic, Matic Fink in Nikola Vujadinovic, ob Kamniško Bistrico pa se je iz Turčije vrnil Tonči Mujan. Djuranovic je imel od avgusta dalje na voljo še nekaj novincev v klubu, tako se je iz Doba pod domžalsko okrilje vrnil 20-letni Tibor Go-renc Stankovič, obrambo je okrepil še 21-letni Avstrijec Denis Adamov, v vezni liniji bo na svojo priložnost čakal Hrvat Marko Martinovic. V primerjavi s preteklo sezono, ko so v klub prišli starejši in izkušeni igralci, velika sprememba, a zagotovo v duhu nove uspešne domžalske nogometne zgodbe. So pa izjemno novo sezono začele mlajše selekcije. Starejši dečki so z 9:0 premagali Krko, mladinci in kadeti pa so na uvodnih dveh srečanjih odpravili Kranj in Bravo. Domen Jarc Foto: Facebook/NK Domžale kk HELios suns »Navdušenja nad treningi na stadionu ni pretiranega, a vsi so profesionalci in se zavedajo, da so tudi takšni treningi še kako potrebni za sam začetek sezone. Pomembno je, da je energija v ekipi dobra, da fantje trdo trenirajo za skupni uspeh,« v pogovoru tezo o ne preveč priljubljenih tekaških treningih pri moštvenih športih potrdi trener Dejan Jakara, s katerim smo se pogovarjali ravno po koncu delavnega vikenda. V Novem mestu se je s preostalimi klubskimi sodelavci udeležil trenerske klinike, kjer so med drugim pridobivali znanje tudi od hrvaškega selektorja Veljka Mr-šica ter slovenskega trenerja Saša Filipovskega: »Vedno izveš nekaj novega. Tako ali tako se moramo učiti vse življenje, če želimo napredovati.« In napredek je tisto, kar njega in domžalske košarkarje žene v pripravah na tekmovalno sezono 2020/21. Zadnja se je že marca predčasno prekinila in nato v članski konkurenci tudi razveljavila. A vseeno so bili košarkarji Heliosa na odlični poti, da še enkrat več izpolnijo cilje, to je uvrstitev na zaključni turnir pokalnega tekmovanja ter v polfinale državnega prvenstva. »Lahko rečem, da smo izpolnili vse cilje, ki smo si jih zadali, a prav je, da si želimo še več. V prihajajočo sezono zato korakamo z istimi cilji. Olim-pija bo seveda znova prvi favorit, tu je potem še Krka, videli bomo, kako močno ekipo bo zaradi finančnih težav sestavila Primorska, a Helios Suns mora biti njihov izzivalec,« samozavestno proti tekmecem pogleduje kranjski trener, ki bo v prihajajoči sezoni vodil edino slovensko ekipo v Ligi ABA 2. V končani sezoni so se Domžalčani tako rekoč do zadnjega borili za uvrstitev med najboljše štiri ekipe in tudi letos želi Jakara na tekmah 'druge jadranske lige' mešati štrene: »Seveda želimo ponoviti ali nadgraditi lanske predstave. Liga se je presenetljivo celo povečala (na 14 ekip), po mojem mnenju pa bo še bolj kakovostna kot lani. Notri sta tako med drugim tudi razvojni ekipi Partizana in Crvene zvezde, tudi seznam košarkarjev, ki bodo igrali v Ligi ABA 2, je kakovosten.« Liga ABA 2 naj bi se začela 1. oktobra, a zaradi trenutnega položaja s koronavirusom je še kar nekaj neznank. »Zaradi koronavirusa je trenutno še vprašanje, po kakšnem sistemu se bo igralo. Omenja se ideja, da bi se tekmovanje organiziralo podobno kot končnica lige NBA, v nekem 'mehurčku', vsi na eni skupni lokaciji, kjer bi se v dveh tednih odigralo šest tekem. Zagotovo bo šlo v takšnem primeru za izjemno naporen ritem, možnost poškodb bo s tem večja. Teh pa si seveda ne želi nihče,« eno izmed idej tekmovanja predstavi 34-letni trener, ki se s sodelavci in varovanci tedensko prilagaja vsem potrebnih zahtevam za izvedbo treningov zaradi prisotnega koronavirusa. Ob tem pa razkrije eno prednost, ki se pojavlja ob športnih tekmovanjih pred praznimi tribunami: »Seveda bi pogrešali naše navijače na tribunah, to je jasno, a prazna dvorana ima svojo prednost. Igralci se zdaj brez problema slišijo med seboj, slišijo navodila s strani trenerjev, tako da je s taktičnega vidika lažje.« Zago- tovo pa s praznimi tribunami izginja draž, spektakel, ki ga lahko ponudi tekma, in to je minus, ki ga navijači in tudi športniki težko sprejmejo. Morda bo čez slab mesec dni, ko se za Domžalčane 26. septembra začne nova sezona državnega prvenstva, drugače. A do takrat vse vpletene v članski pogon čaka še veliko dela. Tudi zato, ker je treba dodati še kak košček v mozaik ekipe, ki si jo Jakara želi pred začetkom sezone. »Trenutno nam manjka višina pod obročem. Težave na centrskem položaju, ko se je moral nepričakovano zaradi osebnih razlogov nazaj v ZDA vrniti Ryan Kriener, smo rešili z Mihailom Sekulovičem, ob tem iščemo še dobrega 'beka'. Zunanja linija je že zdaj močna in izkušena,« svoje želje glede sestave ekipe še razkrije Jakara, ki pa z veseljem ob končnici lige NBA in izjemnih predstavah Luke Dončica kakšno uro ponoči tudi prebedi ob televizorju: »Kaj reči drugega kot, da sem navdušen. Res ga je užitek gledati, saj nikoli ne veš, kakšna bo njegova naslednja poteza. Na trenutke še vedno 'zbezla', a to je ta njegova mladost. Res igra neverjetno.« DOMEN JARC FOTO: HELIOS-SUNS.SI Dobljani v novo sezono 2020/2021 S kimonom novim izzivom naproti vStOpili zmag0vit0 Poletje je spet minilo, kot bi mignil, in že smo tik pred začetkom novega šolskega leta. Za uvod vknjižili vse tri točke - z 1:4 ugnali Brežice! nk roltek dob Naša članska ekipa, ki jo v novi sezoni vodi trener Simon Sešlar, pri tem pa mu asistira njegov pomočnik Žan Cerar, je v 1. krogu letošnjega prvenstva v 2. SNL gostovala v Brežicah pri tamkajšnji ekipi NK Brežice 1919 in domačine zanesljivo ugnala z visokih 1:4. Mrežo domačinov je že v 6. minuti načel Luka Gajič in povedel Dobljane v vodstvo z 0:1. Dobrih 10 minut pozneje se je s strelom z bele točke med strelce vpisal tudi kape-tan 'Modrih' iz Doba Klemen Kun-stelj, ki je z uspešno izvajano 11-me-trovko povišal vodstvo na 0:2. Rezultat polčasa 0:3 je že v 24. minuti tekme postavil Denis Petrovič. Po odmoru so Brežičani v 55. minuti po zaslugi Esterja Sokler-ja le prišli do znižanja izida na 1:3, a je vse njihove morebitne upe po ugodnejšem rezultatu že pet minut pozneje razblinil Nejc Levec, ki je v 60. minuti tekme zabil gol za končnih 1:4. Čestitke ekipi 'Modrih' iz Doba za visoko zmago, hkrati pa posebna čestitka tudi trenerju Simonu Sešlarju za prvo uradno (ligaško) zmago na klopi Dobljanov. SANKUKAI KARATE KLUB DoMžale Kljub specifični situaciji smo karateisti poletje aktivno preživeli. Enkrat tedensko smo se v manjšem obsegu in ob upoštevanju vseh ukrepov srečali na treningu karate-ja, druge dni pa smo prav tako aktivno preživeli v naravi. Kot pravi športniki smo se pomerili tudi v igranju odbojke, košarke in nogometa. Verjamemo, da ste si tudi vi napolnili baterije in ste pripravljeni na novo šolsko leto. Šolarje pričakujejo dobro znane šolske klopi in novo akademsko znanje, karateisti pa komaj čakamo, da se spet srečamo v telovadnicah, se naučimo kakšno novo tehniko in izpilimo, kar že znamo. S treningi po osnovnih šolah bomo začeli v četrtek, 3. septembra 2020 - vabljeni, da se nam pridružite že na prvi vadbi! Zdaj je odlična priložnost, da se udeležite pravega treninga karateja, novi člani se nam lahko pridružite še do konca septembra. Predšolski in šoloobvezni otroci lahko izbirate med številnimi lokacijami: Domžale, Dob-Krtina, Dra-gomelj, Lukovica, Mengeš, Radomlje, Rodica in Trzin. Treningi za srednješolce in odrasle pa potekajo v centru Karate kluba Domžale, na OŠ Venclja Perka. Na vseh lokacijah vas pričakujejo izkušeni trenerji, ki vas bodo sprejeli odprtih rok, zato kar pogumno. Več informacij glede urnikov in vpisa je na voljo na spletni strani www.sankukai.org, v primeru vprašanj pa lahko pokličete tudi na telefonsko številko 031 231 440. Uspešen začetek šolskega leta vam želimo in se vidimo na treningu! TJAŠA Š. SAVŠEK Foto: ARHIV SKZS LETNIK LX | AVGUST 2020 | ŠTEVILKA 8 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 37 SPORT Prek poletja z zavzetimi treningi do novih uspehov Poletje je v atletskih krogih prineslo kratko tekmovalno zatišje, ki pa se je zaključilo že v drugem delu avgusta, ko se je po zimskem in poletnem tekmovalnem ritmu začel še tretji niz nastopov atletov na domačih tleh. Mladinka Maja Per se bo poizkušala v drugem delu sezone znova zavihteti med najboljše tekačice na srednje proge v Sloveniji. Ukvarjanje s športom nam omogoča kvalitetnejše, zdravo in dolgo življenje Gibanje nas spremlja skozi celotno življenje, dandanes pa je tudi vse bolj pomembno, saj je sedeč način življenja vedno bolj prisoten v naših življenjih. ak domžale Po številnih odpovedih je 22. avgusta vendarle prišla na vrsto tudi ena reprezentančna tekma, Balkansko prvenstvo v polma-ratonu, na kateri je nastopil tudi član Atletskega kluba Domžale Martin Ocepek. Specialist za maraton, ki se je letos zaradi številnih odpovedi cestnih tekov udeležil tudi tekem na atletski stezi in izboljšal osebni rekord na 5000 metrov, na tekmi v Zagrebu ni imel svojega dne. Z visokimi pričakovanji se je lotil nastopa na 21 kilometrov, a odstopil na 16. kilometru. »Pride dan, ko enostavno ne gre. Že po nekaj kilometrih je bilo jasno, da bo tokrat zelo težko, zato sem spustil tempo, a tudi to ni pomagalo. Lahko bi naštel veliko razlogov, zakaj ni šlo, a ne iščem izgovorov, enostavno sem pregorel,« je bil po svoji drugi reprezentančni tekmi - pred štirimi leti je nastopil na Univerzijadi v Južni Koreji - razočaran Ocepek. Konec avgusta se je začel zgoščen ritem atletskih tekem na stadionih po Sloveniji, kjer bo v vseh starostnih kategorijah, od pionirjev in pionirk v kategorijah U12 in U14 pa do članov in članic, zanimivo vse do sredine oktobra. Atleti so že nastopili na mitingu na Bledu, kjer je po četrtem mestu med člani v teku na 400 metrov posegel Nejc Po-vše (52,67), Julija Novak je bila med mlajšimi mladinkami peta v teku na 100 in šesta v teku na 200 metrov. Zdaj pa domžalske atlete in atletinje čaka napornih pet tednov, ko bodo na tekmovanjih skušali izboljšati nove osebne in klubske rekorde ter osvojiti še kakšno medaljo na prvenstvih Slovenije ali atletskih pokalih Slovenije v različnih starostnih kategorijah. Letos so jih atleti iz AK Domžale na najpomembnejših domačih tekmah sezone osvojili že prek 30, z zbiranjem odličji pa prednjačita predvsem metalca Jan Emberšič, ki je letos izboljšal državni rekord v kategoriji mlajših mladincev v metu kladiva, in Žana Planinšek, ki je v letu 2020 izjemna tako v metu kopja kot suvanju krogle. »Jan v metu šest kilogramov težkega kladiva cilja na nov klubski rekord, skušal se bo približati tudi državnemu rekordu. Zdrav je, tako da bi moralo tudi pet kilogramov težko orodje leteti prek 70 metrov. Žana je letos eksplodirala v metu kopja in je prepričljivo najboljša pionirka v tej disciplini v Sloveniji. Napredek je izjemen, a ne samo pri njiju, tudi pri številnih, ki posegajo po odličjih in novih osebnih rekordih. Lahko omenim Matica Križ-mana, Janino Drolc, Alenko Pirnat, Tio Emberšič, ki so vsi kandidati za pionirske ali mladinske reprezentančne nastope,« je nad potekom sezone zadovoljen trener metalcev v AK Domžale Danilo Emberšič, ki pod svoje okri- lje z veseljem vabi nove uspešne domžalske metalce. Ti naj se v septembru pogumno podajo na stadion in spoznajo kraljico športov tudi od blizu. Domen Jarc Foto: Peter Kastelic/AZS tenis. nts menges Zato smo s pripravami začeli prej kot bi sicer, saj bodo v septembru na sporedu vsa preostala državna prvenstva za lansko sezono, ki zaradi koronavirusa še niso bila odigrana (razen članskega, ki je bil že odigran). Po razporedu naj bi bilo tako državno prvenstvo za mladince in mladinke v Izoli, za kadete v Lu-čah, mi (NTS Mengeš) pa naj bi organizirali državno prvenstvo za mlajše kadete ali pa za mlajše člane (U-21). V času pisanja tega prispevka pa so vse te informacije še nepotrjene. Smo pa mi vsekakor v polnem zagonu, uspešno smo izvedli tudi naše, že tradicionalne poletne priprave v Kranjski Gori (najprej pet dni za mlajše in nato še pet dni za starejše - skupaj nas je bilo na pripravah več kot 50 igralk, igralcev in trenerjev). Vreme nam je šlo izredno na roko, najbolj pa smo za uspešne priprave zaslužni sami, saj smo se jih lotili motivirano, pripravljeni, in kar je najpomembnejše - kot ekipa NTS Mengeš. Zraven pa gre seveda še zahvala vsem donatorjem in sponzorjem, ki nas spremljajo, še posebno Zavarovalnici Triglav. Treninge smo nadaljevali v naši dvora- Že pri otrocih je potreba po gibanju ena temeljnih potreb v zgodnjem otroštvu. Otroško telo neprestano raste in se razvija, na rast in razvoj pa v veliki meri vpliva ravno gibanje. Zato je gibalna dejavnost predvsem v predšolskem obdobju ključnega pomena za gibalni in funkcionalni razvoj, prav tako pa vpliva na otrokove spoznavne, socialne in čustvene sposobnosti ter lastnosti. Otrok z gibanjem odkriva in zaznava svoje telo, preizkuša, kaj zmore, doživlja veselje in ponos, ter na ta način gradi zaupanje vase. K čim več gibanja otroke spodbudimo s športno dejavnostjo doma, lahko pa otroke vključimo tudi v organizirane oblike športne dejavnosti, s katerimi otrok pridobiva nove gibalne informacije, se socializira med so- ni v Mengšu, dvakrat dnevno, tako da računamo na res dobro pripravljenost in uigranost. Koliko smo bili uspešni, bo znano zelo kmalu, saj so prva tekmovanja tik pred vrati. Dobro pripravljenost in odlično formo sta že pokazali naši reprezentančni tekmovalki Katarina Stražar in Ana Tofant, saj ste se po opravljenih reprezentančnih pripravah v Izoli ter na Otočcu pozneje na dvodnevnem tekmovanju v novomeški dvorani Drgančevje, na katerem je nastopilo šest najboljših slovenskih članic, odlično odrezali. To tekmovanje je bilo kvalifikacijske narave, namenjeno udeležbi na evropskem prvenstvu za člane in članice, ki bo potekalo od 15. do 20. septembra v Varšavi na Poljskem. Na tem evropskem prvenstvu bodo našo žensko člansko reprezentanco zastopale najboljše tri igralke s tega kvalifikacijskega turnirja in med njimi sta tudi Katarina in Ana. Čestitamo! Še ena mednarodna novica. Na svojem zadnjem zasedanju je Izvršni odbor Mednarodne namizno-teniške zveze (ITTF) sprejel sklep, da bo zaradi krize, ki jo je povzro- vrstniki, uporablja svojo domišljijo in skozi igro razvija gibalne sposobnosti. V ŠAD Mavrica bomo tudi v novi sezoni izvajali vadbe za naše najmlajše, odrasle in družine. Za predšolske otroke pripravljamo različne vadbe: atletsko abecedo, igrivo gimnastiko, gibalne urice in nogometne urice. Za odrasle pa bomo izvajali zdravo vadbo ABC in vadbo za zdravo hrbtenico. Celotna družina bo aktivna na družinski atletiki, kjer lahko poleg otrok aktivno sodelujejo tudi ostali člani družine in skupaj preživijo prosti čas. Lepo vabljeni na naše programe, več informacij o vadbah pa najdete na naši spletni strani https://sad-mavrica.si/. Se že veselimo gibanja z vami! čila epidemija koronavirusne bolezni, že tretjič prestavila ekipno svetovno prvenstvo. Tekmovanje v Bu-sanu v Južni Koreji bo tako po odločitvi ITTF med 28. februarjem in 7. marcem 2021. Za to preložitev so se v ITTF-u odločili, ker je malo verjetno, da bi večina reprezentanc v septembru sploh lahko dopotovala v Južno Korejo. IITF se bo ponovno sestal konec avgusta, ko bo sprejel nove odločitve glede na potek epidemije covida-19. Zaradi vse manjše možnosti, da bodo mednarodni turnirji lahko organizirani po prvotnem koledarju, v ITTF razmišljajo, da bi skušali organizirati regionalne turnirje. Kljub težavam s koronavirusom pri nas v klubu delujemo izredno motivirano in zavzeto ter se seveda sproti prilagajamo razmeram. In če smo vas uspeli prepričati, da bi tudi vi ali vaši otroci začeli igrati namizni tenis, se nam pridružite. Od najmlajših pa do rekreativcev in veteranov izvajamo vodene treninge in s pomočjo naših sodnikov ter vodstva tekmovanj organiziramo tekmovanja na državni ravni. Podrobnejše informacije glede treningov v našem klubu NTS Mengeš dobite pri trenerju Davidu (031 502 157), glede organizacij, sojenja in vodenja na-miznoteniških tekmovanj pa pri našem mednarodnem namiznoteni-škem sodniku Janezu (031 612 835). Za namizni tenis res ni nikoli (pre) pozno. Besedilo in foto: Janez OBČINA DOMŽALE Judo na osnovnih šolah Vabilo k vpisu Judo Domžale v osnovnih šolah organiza judo vadbo za otroke že enajsto leto zapored. Judo je odličen šport, ki vpliva na psihološko stabilnost, vztrajnost ter enakomerno fizično krepitev telesa mladega človeka. K vpisu vabijo osnovnošolce pa tudi vrtčevske otroke, od 4. leta dalje. V tej starosti otroci začnejo spoznavati osnove pravilnega gibanja pri judu (kotaljenje, prevale, osnove motorike idr.). Osnovnošolci se v judu naučijo samodiscipline in pridobijo občutek za delo v paru in skupinsko delo ter pravilnega in varnega padanja. Skozi vadbo osvajajo osnovne gimnastične prvine, enostavna judo gibanja in osnovne judo mete ter teoretično znanje. Urniki po programih: JUDO VRTEC OŠ Rodica, mala telovadnica; začetek: ponedeljek, 14. septembra - ponedeljek in sreda: 16.30-17.30 ZAČETNIKI in JUDO ŠOLA OŠ Rodica, mala telovadnica; začetek: ponedeljek, 14. septembra - ponedeljek in sreda (1. in 2. razred): 14.20-15.15 - ponedeljek in sreda (3. razred in starejši): 15.15-16.30 OŠ Venclja Perka; začetek: torek, 15. septembra - torek in četrtek (1. in 3. razred): 13.30-14.30 - torek in četrtek (4. do 9. razred): 14.30-16.00 - petek (4. do 9. razred): 14.30-16.00 OŠ Preserje pri Radomljah; začetek: torek, 15. septembra - torek in četrtek: 15.00-16.00 OŠ Dragomelj - urnik bo objavljen na spletni strani judogolovec.si, kjer lahko najdete tudi več informacij: . Špela Lampe Foto: Tilen Perko/Shinji Ito Takole je pozirala druga (starejša) skupina udeležencev naših tradicionalnih poletnih priprav v Kranjski Gori. Začenja se nova namiznoteniška sezona Letošnja bo malo drugačna kot sicer, saj je koronavirus dodobra zarezal tudi v namizni 38 I slamnik ŠPORT ŠTEVILKA 8 | AVGUST 2020 | LETNIK LX slamnik@kd-domzale.si Plesni petki v Domžalah V pretekli številki Slamnika smo pisali predvsem o vplivu novega virusa na odvijanje vadb v plesnem studiu KING dance v Domžalah in razvoj plesa ter zaključkih posameznih skupin in tekmovalnih parov v okviru uvedbe novih pravil. Najtežje je ne-igranje Pia Lovrič še močnejša po saniranju poškodbe in koronavirusu. king dance studio Slednji še vedno ne morejo tekmovati, saj so tekmovanja, ki združujejo večje število ljudi, prepovedana. Na podlagi določenih odločitev svetovnih športnih veljakov oziroma organizacij pa so se profesionalni športniki že spraševali, zakaj razlike med dovoljenji različnih športov. Mar je res šport samo še denar, in so imeli prvi možnost obuditve tekmovanj nogometaši, ker, kot vsi vemo, se ogromno, če ne največ denarja v športu vrti ravno v nogometu? In v čem je razlika med plesalci in njimi, kjer plesalca večino časa v dnevu preživita skupaj in sta kot par od drugih ločena, medtem ko nogometaši gole praznujejo z objemanjem, skakanjem drug na drugega in podobno? Konec koncev pa je vseeno, ali je to nogomet, košarka, odbojka ., upamo in želimo si vsi le, da se način izvajanja čimprej vrne v prejšnje stanje, kjer bodo nastopajoči spet imeli komu nastopati. Kar se tiče življenja in dogajanja v Domžalah pa sporočamo še, da smo zadnji julijski petek preživeli prav prijetno, da smo pretegnili noge na različne plesne ritme in se spomnili nekaj korakov, za še več teh pa ugotovili, da bi kar prav prišlo, da se ponovno spomnimo nekaj multi-koor-dinacijskih gibov. A ker vemo, da bo za to čas v novi sezoni s septembrom, bomo imeli do takrat še eno možnost doživetja plesnega večera. Tokrat bo to spet zadnji petek v avgustu, v samem centru, Tuš centru Domžale v 2. nadstropju, kjer bomo topel avgustovski petek zaključili z melodijami, ki nas popeljejo k lepim spominom in v raznorazne svetovne države, od koder se je določen ples razvil in razširil po svetu. Edino, kar bi lahko še dodali k povabilu na plesni večer, je, da upamo, da bo tokratni odziv občanov Domžal bolj številčen, saj po obisku prevladujejo tisti iz sosednjih ali celo bolj oddaljenih občin. Domžalčanom in Domžalčankam torej ponujamo doživetje brezplačnih plesnih večerov, ki naj jih zdaj, ko je za to možnost, s pridom izkoristijo. Tisti, ki pravijo, »V Domžalah se tako nič ne dogaja!«, pa uvidijo, da temu ni tako. Več informacij o plesu dobite na plesni strani www.kingdance.si in družbenih omrežjih. Poletni plesni pozdrav! KING DANCE STUDIO tenis In letošnja sezona je zagotovo najtežja do sedaj za teniško igralko, športnico Domžal 2019, Pio Lo-vrič. Po odličnih nastopih na grandslam turnirju v Avstraliji je koronavirus na žalost zaustavil vsa tekmovanja po svetu in tako preprečil Pii, da bi napredovala na svetovnih članskih turnirjih in lestvicah ter ponovne nastope na mladinskih grandslam turnirjih v Parizu in Wimbledonu. Je pa v vsaki nesreči tudi nekaj sreče, saj je Pio že več kot eno leto mučila poškodba pete. V času ne-igranja je Pia poškodbo sanirala in se s trenerjem Igorjem Ogrincem odlično pripravila na nadaljevanje sezone. Ker so se turnirji v tujini začeli šele 17. avgusta, je nastopila v ligaškem tekmovanju v Italiji in Avstriji. V Italiji je nastopila za klub TC Triestino in z odličnimi nastopi, dve tekmi in dve zmagi (med drugim je premagala 200. igralko z lestvice WTA) pomagala ekipi k uvrstitvi v drugo italijansko ligo. V Avstriji pa je nastopila za klub 1. St. Vienna Football and tennis klub in prav tako z dvema zmagama ekipo pripeljala v finale in tekmo za uvrstitev v drugo avstrijsko ligo. Po dolgem času je nastopila tudi doma v Sloveniji in na odprtem prvenstvu Velenja osvojila turnir. Oddala je vsega štiri geme in z zmago v finalu 60 61 osvojila 1. mesto. V sredini avgusta je Pia z odličnimi nastopi osvojila italijanski članski turnir, ki je potekal v Ca-stelnuovo del Gardi. Med samim premorom pa je tudi poskrbela za izobrazbo in uspešno s posebnim priznanjem župana To-nija Dragarja zaključila srednjo šolo kot najuspešnejša učenka šole. Uspešno pa je naredila tudi vozniški izpit. Hvala sponzorjem, ki ji stojijo ob strani: Teniški klub Domžale, Head Avstrija, TIKT, d. o. o., TRR, d. o. o, B&M Kocka Ogrinc, d. o. o., Roller tehnik, BTC, Athlete. MIHA ULČAR FOTO: IGOR OGRINC ZAHVALA GASILCEM PGD DOMŽALE - MESTO V sredo, 29. julija 2020, je zaradi izredno močnega deževja s točo v večernih urah meteorna voda ponovno zalila kletne prostore, garderobe in učilnice na OŠ Venclja Perka. Prav tako nam je zaradi močnega deževja priteklo v veliko telovadnico in dodobra namočilo parket in tribune. Gasilci so nosilci mnogih vrednot, ki se jih ne da poplačati. Za njih niso pomembni ura, vzrok ali kraj delovanja, saj so vzorniki prostovoljstva, nesebičnosti in človečnosti. Gasilcem Prostovoljnega gasilskega društva Domžale - mesto se iskreno zahvaljujemo za nesebično strokovno pomoč pri črpanju vode in odpravljanju posledic zalitja OŠ Venclja Perka v Domžalah. Pohvala gre tudi vsem poklicnim in ostalim prostovoljnim gasilcem za plemenito delo, varovanje in reševanje ob nesrečah. »Tisti, ki stori kaj dobrega, naj molči; tisti, ki mu je bilo dobro delo storjeno, naj pripoveduje.« - Seneka petra korošec, ravnateljica OŠ VENCLJA PERKA ZAHVALA V sredo, 29. julija 2020, zvečer je Domžale zajelo neurje s točo. Številni stanovanjski objekti so utrpeli veliko materialno škodo. Tudi na ulici Pot pod hribom je kar nekaj hiš ostalo brez cele strehe. V nesreči pa so nam gasilci pomagali. Z besedami se skoraj ne da opisati hvaležnosti tem pridnim in požrtvovalnim ljudem. Ne glede na to, da sta bili vročina in sopara neznosni, so tri dni pokrivali strehe, poleg tega so ves material pripeljali s seboj. Delo so opravili profesionalno. Rada bi se iskreno zahvalila vsem gasilcem, vsakemu posebej za njihovo pomoč. NEŽA VOZEL več informacij: www.knjiznica-domzale.si MALI OGLASI Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev, odsluženih koles, plinskih jeklenk in akumulatorjev t: 040 780 078 Bistro Kiwi, Depala vas, nudi prostor za zaključene družbe. Možen najem samega prostora. t: 040 872 078 Nudimo vam razrez cistern za kurilno olje t: 040 872 078 Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slaninik@kd-donizale.si SIMfiX Domžale Masljeva 11,1230 Domžale Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica) tel. 01 724 16 56 tel. 01 831 17 96 PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA: www.simox-slo.com flVTODEU - flVTOMEHANIKA - VCILKflNIZERSTVO LETNIK LX | AVGUST 2020 | ŠTEVILKA 8 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 39 objave | pisma bralcev Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečine in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš v grobu mirno spala. ZAHVALA Na pragu 70. leta starosti nas je zapustila draga sestra, teta, soseda in prijateljica Frančiška Gerčar roj. Rode po domače Petrova Fani iz Žič Ob izgubi moje predrage sestre se iskreno zahvaljujem patronažni sestri Marjeti, oskrbovalkam Cometta, prijateljema Kati in Frančku, sosedom, posebno požrtvovalni Jelki, Pogrebni službi Vrbančič, pevcem in župniku za lepo opravljen obred. Hvala za darovane maše in sveče. Tinca z družino Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 93. letu sklenila naša draga mami, babi in prababica Ivana Vrečar po domače Nazetova Ivanka z Brezovice pri Dobu Iskreno se zahvaljujemo Domu upokojencev Domžale za skrb in nego, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in darovanje za svete maše. Hvala g. župniku Juretu Ferležu za čuten obred slovesa in Pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam ob težkih dneh pomagali. Vsi njeni Ugasnila je luč življenja, ostali so spomini in velika žalost v srcu. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 101. letu starosti sklenila naša mama, babica, prababica, sestra in teta Ljudmila Skol z Vira pri Domžalah Zahvaljujemo se vsem zaposlenim v Domu upokojencev Domžale za vso skrb in nego. Zahvala župniku g. Aleksandru Ureku za obiske in opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo imeli radi, jo obiskovali, se poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti. Tiho, kakor je živela, je od nas tudi odšla. Vsi njeni Nasmešek tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu nam večno bo živel. ZAHVALA V 86. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi ati, dedek, brat in stric Peter Pirnat iz Domžal Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, sočutne besede, darovane sveče in cvetje. Najlepše se zahvaljujemo negovalkam Tjaši, Tadeji in Jelki za vso skrb, nego in vložen trud ter pozornost. Zahvala tudi osebju Vrbančič in cvetličarni Ksenija za čudovito cvetje. Posebna zahvala gospodu Andreju za lepo opravljen obred s sveto mašo in družini Kozjek ter cerkvenemu zboru za prelepo poslovilno petje. Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. V 79. letu starosti je po bolezni sklenil svojo življenjsko pot naš dragi mož, oče in dedek Ivan Prašnikar z Rodice Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem in sosedom z Masarykove in Tolstojeve ulice, Mimi, Čebelarskemu društvu Lukovica in pevcem iz Črnega grabna za izrečeno sožalje in pomoč. Tvoji najdražji: soproga Ljudmila ter sinova Andrej in Janez z družinama SPREJEM Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale), pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani ali po e-pošti slamnik@kd-domzale.si. PISMA BRALCEV Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro-čenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Čigav je naš časopis? Čase živimo, ko je veliko govorjenja o medijih: v glavnem o njihovem statusu, financiranju, s tem povezano s sredstvi, ki jih za svoj obstoj potrebujejo. Govorimo predvsem o vsebini in vsebinski podrejenosti oblastem, ki imajo medij v lasti. Zdaj so očitno tisti časi, ko se veliko govori o pripadnosti medijev in resnični podrejenosti stranki ali opciji, ki ji kak medij pripada: tako prejšnji oblasti, kot zdajšnji, ki bi tudi želela uveljaviti tak vsebinski vpliv, kot ga ona prejšnja oblast menda še vedno ima. Gre za »zlizanost« z oblastmi, ta »zlizanost« pa se seveda kaže v vsebini medija. Tudi tak »zlizan« medij pa govori, zatrjuje in se zaklinja, da je samostojen, svoboden, nevtralen. Vsaka oblast, prejšnja in zdajšnja, želi imeti vpliv, prejšnja ga želi ohraniti, zdajšnja pridobiti. Ne nameravam segati na državno raven, kjer potekajo mučne debate o tem, čigav je ali bi moral biti ta ali oni medij, državni posebej. Vsaka od obeh opcij ima o zadevi svoje videnje, ljudje bodo na volitvah (ko te pridejo na vrsto), že povedali, kaj si o teh dilemah mislijo. Bojim pa se, da odločitev ljudstva - to je volivcev - kakršnakoli že bo - eni od opcij ne bo všeč. Naj v tejle kolumni, ko je toliko govora o medijih, pogledam tudi na naš lokalni nivo. V občini imamo kar nekaj, v lokalno življenje zazrtih občil, med njimi občudujoče zrem v to, kar je v zadnjih desetih in več letih za področje boljše obveščenosti storil portal Domžalec Mihe Ulčarja. Nepristranski, uravnotežen, pravičen, pravšen, predvsem pa pošten do obravnave življenja. Opažam, vidim in potrjujem mnenje mnogih, s katerimi sem se pogovarjal o tem, kakšno informativno obogatitev je Domžalec prinesel v naše življenje. Izjemno! Poudarim naj bistveno premiso: pravično, pošteno in enakovredno obravnavo vseh deležnikov, ki sodelujejo v domžalskem javnem, kulturnem in vsakršnem življenju. Kakšno mesto pa si je ustvaril Slamnik, naš mesečnik, edino občilo, ki ga redno v pisni obliki dobivamo v naše nabiralnike? V zaglavju časopisa piše, da ga izdaja Kulturni dom Franca Bernika Domžale in da gre za glasilo Občine Domžale. Kot še kje - tudi v našem Slamniku izdajatelj poskrbi za to, da je vanj uvrščena večina gradiva, ki zagotavlja obveščenost o delu tega, čigar glasilo je. V tem segmentu Slamnik zagotavlja dobro in vsekakor dovoljšno informiranost. »Catch« je nekje drugje! Tudi v našem časopisu se dogaja, kot se dogaja pri večini izdajateljev, ki časopis financirajo, izostanek kritičnih, polemičnih in drugih takih vsebin, ki bi prinašale tudi pomisleke in možnost objavljanja tistih, ki življenje v občini vidijo po svoje in ne kot polakirano idilo domžalskega javnega, političnega, komunalnega, okoljskega in še kakšnega trenutka. Menda izdajatelji ja ne mislijo, da je v občini vse lepo in rožnato ter se vse sveti od lakiranja v občinski lakirnici. Slamnik žal, kako žal nima nobenega organa, ki bi zagotavljal pluralnost pri vsebinskem koncipiranju posameznih številk. Tudi nekdanjega uredniškega odbora ni več, vsebinska zasnova, ki jo v veliki meri narekuje interes »mame občine«, je prepuščena eni ali dvema osebama, ki odločata, kaj »bo šlo noter« in kaj Vem, da ne ustavim dneva, ki. se zjutraj zlat rodi, vem, da hlad prihaja v hišo, ko se zunaj zvečeri! ZAHVALA V juliju se je v 85. letu od nas poslovil ljubi mož, oče, dedi in brat Jožef Gerčar Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem in sosedom iz Umekove ulice za izrečena sožalja, darove in sveče. Hvala tudi g. župniku Aleksandru za lepo opravljen obred, osebju Vrbančič za dobro organizacijo in pevcem skupine Krt za lepe pesmi. Žena Slavica ter sinova Janez in Aleš z družino V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. V SPOMIN 19. septembra bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš predragi mož, oče, dedek in pradedek Lojze Klemenc Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in ga skupaj z nami nosite v svojem srcu. Vsi njegovi bo na objavo počakalo: za eno številko Slamnika ali kar za vedno. Časopis nima aktualnega uvodnika o aktualnem trenutku občine, ki ga priskrbi in praviloma vedno napiše urednik, nima polemičnih, dialoško zasnovanih vsebin, ne prinaša komentarjev o stvareh, ki so se v intervalu od zadnje številke zgodile in so pomembne za ljudi občine zgodile ter bi zaslužile objavljen pogled nanje. Mnogi, čez dve strani raztegnjeni intervjuji prinašajo vsebine, ki si te dolžine, glede na povedano v njih, ne zaslužijo. Zakaj ob vsem dobrem, kar se v resnici v Domžalah dobrega zgodi in je prav, da je objavljeno, praviloma ni tistega, kar ni v redu? Pa se menda ja ne pretvarjamo, da je vse krasno, odlično, neprekosljivo in vredno, da na vse to pade zlati prah javne domžalske pozornosti! Če bi zmogli preseči to stanje, bi Slamnik storil velik korak naprej proti svoji verodostojnosti, poštenosti in prepričljivosti. Ker ga krasi (še kar) velika uravnoteženost političnih dejavnikov, bi bilo krasno, da bi v smeri uravnoteženosti storili še korak naprej. Okrepil bi se občutek enakovrednosti vseh različno mislečih ljudi. Ko bi vanj spustili tudi tiste, ki ne mislijo »pravoverno« - bi bil Slamnik časopis resnično časopis nas vseh: tak, za katerega že danes izdajatelj in ustvarjalci večinoma mislijo, da je. Ali je res? Matjaž Brojan Preobrazba naših vasi Stoletja so slovenske vasi ohranjale svojo istovetnost, pogojeno z lego v pokrajini, z razpoložljivimi gradivi in s tradicionalno zasnovo stavb - pretežno kmečkih gospodarstev. Poselitveni vzorec je bil glede razporeditve stavb različen. Imeli smo obcestne (Ihan), razpršene (Krtina), gručaste (Gorjuša) in strnjene (Dob) vasi. Domžale so sestavljali samostojni zaselki: Spodnje in Zgornje Domžale, Stob in Študa. Stavbna dediščina, ki je temeljila na stoletnih izkušnjah zidarjev in tesarjev, je odražala značilen osrednjeslovenski tip stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Oblike stavb, notranje razporeditve prostorov, členitev oken na pročeljih ter nagibi streh in kritine so bili z redkimi izjemami poenoteni. Naselja so izkazovala značaj pokrajine, imela so identiteto. Vasi so bile v mnogočem samozadostne. V Dobu so prevladovale kmetije, poleg njih smo imeli vse vrste obrtnikov; kovače, kolarje, mizarje, čevljarja, krojača, peka in še bi jih lahko našteval. Tudi gostiln ni manjkalo. Imena in priimki izpričujejo slovensko poreklo vaščanov, preseljevanj in priseljevanj skoraj ni bilo. V povojnem obdobju se je marsikaj spremenilo. Zaposlovanje v tovarnah je izboljšalo gmotni položaj prebivalstva, vsestranska trgovinska ponudba živil, strojev in naprav je močno vplivala na življenje vaščanov. Kmetije so izginjale, vrtove in sadovnjake so tudi pod državno prisilo pozidavali s hišami, ki so močno spremenile videz podeželja. Doseljevali so se ljudje z vseh koncev države. Stare obrti so izginjale, življenje na vasi se je v gospodarskem in socialnem pogledu temeljito spremenilo. Preobrazba vasi v zadnjih desetletjih je bila bistveno večja od sprememb v prejšnjih stoletjih. Je v vseh pogledih pozitivna? To bo pokazal čas. Jože Nemec 40 I slamnik IV NAGRADNA KRIŽANKA ŠTEVILKA 8 | AVGUST 2020 | LETNIK LX slamnik@kd-domzale.si COIVD-19 V NK DOMŽALE Okužba z novim koronavirusom pri igralcu domžalskega prvoligaša je vplivala na priprave za novo sezono. Povprašali smo o odzivu in ukrepih, ki so jih v klubu izvedli po navodilih NIJZ. Miha Ulčar Foto: NK Domžale Iz tabora domžalskega prvoligaša je v začetku avgusta prišla novica, da imajo v igralskem kadru nogometaša, ki je okužen z novim koronavirusom. Vodstvo kluba je vse aktivnosti članskega moštva za nekaj časa odpovedalo, vsi nogometaši pa so morali naslednje dneve preživeti v samoizolaciji, stiki z zunanjim svetom so bili prepovedani. »V klubu vse od ponovnega zagona izvajamo številne preventivne ukrepe, in ravno to nam je omogočilo, da smo okužbo pri našem igralcu zaznali zelo kmalu, zato smo prepričani, da nam bo širitev okužbe uspelo zajeziti. V tem času bomo preučili in pripravili dodatne ukrepe, da bi lahko naše delo v skrajšanem času priprav potekalo kar se da normalno, zagotovo pa ima prednost odgovornost do sebe, naših bližnjih in naše okolice,« je ob tem takrat povedal športni direktor Matej Oražem. O odzivih in ukrepih, ki so jih v NK Domžale izvedli po navodilih NIJZ, ter o tem, kaj je to pomenilo za priprave na novo sezono, smo se pogovarjali z glavnim trenerjem NK Domžale De-janom Djuranovicem. Kako ste se soočili z ugotovitvijo, da imate igralca, ki je okužen z NK Domžale novim koronavirusom in kakšni so bili prvi ukrepi? Hitro smo se odzvali in po navodilih NIJZ primerno reagirali. Nemudoma smo se umaknili v izolacijo. Igralci so dobili individualni plan, ki so ga izvajali v domačem okolju, hkrati pa smo seveda čakali na naslednje korake in testiranje, ki je bilo nujno, če smo se želeli vrniti na delo. Po negativnih rezultatih smo po sedmih dneh odsotnosti pod določenimi ukrepi nadaljevali s skupinskim treningom in pripravo na prvenstvo. Kako je novica o okužbi nogometaša s koronavirusom vplivala na ostale igralce? Različno oziroma marsikomu ni ravno prijalo. Prišlo je v nepravem trenutku, saj smo po dolgotrajni odsotnosti v marcu, aprilu in maju vendarle začeli ponovno redno igrati. Prišli smo v formo in uspešno zaključili prvenstvo, zato je to predstavljalo šok. Ponovno smo bili izolirani in zaprti v domače okolje, ampak na našo srečo je vse skupaj trajalo zelo kratko. Kaj je to pomenilo za priprave na novo sezono in katere aktivnosti ste morali odpovedati? Po prvotnem načrtu je bilo mišljeno, da bomo vsi skupaj imeli sedem dni premora, v sedmih dneh pa ne moreš izgubiti veliko z viidika fizične priprave. Fantje so v tem času le pridobili, se odpočili. Pričakovali smo, da bomo že po štirinajstih dneh pričeli s prvenstvenimi tekmami in spet prišli v tekmovalni ritem, ki bi ga praktično v celoti ohranili. Nato smo s pozitivnim primerom in obvezno karanteno prekinili proces dela, prvenstvo se je prestavilo, obenem pa nam zaradi tega ni uspelo odigrati ene same pripravljalne tekme, kjer bi lahko prišli na želen nivo. Pozneje smo prav tako zaradi koronavirusa ostali še brez tekme z avstrijskim Kapfenbergom in to se je v i. kolu domačega prvenstva precej poznalo. S tem se je treba sprijazniti in skozi nadaljnje tekme znova ujeti tekmovalni ritem, verjamem pa, da nam bo to uspelo že kmalu. V sredini avgusta ste opravili drugo testiranje na covid-19 in s tem zaključili štirinajstdnevno inkubacijsko dobo. Priprave ste nadaljevali z določenimi ukrepi in priporočili NIJZ. V prvem tednu po povratku smo ustvarili pozitivno vzdušje. Bili smo izolirani, trenirali smo samo v Lukovici, prostorov v Športnem parku pa nismo smeli uporabljati. Na trening smo prihajali v opremi, tuširali smo se doma, ampak mislim, da nas je tudi to povezalo. Delo je potekalo nemoteno, fantje so se odlično odzvali, bili so motivirani, željni skupinskega treninga, zato je bila vrnitev, pa čeprav pod določenimi ukrepi, zelo dobrodošla. Pravkar se začenja nova sezona prvenstva. Kako je na pripravljenost članske ekipe vplival zadnji mesec in kako ocenjujete pripravljenost ekipe? Pripravljenost ekipe je na zavidljivi ravni. Dejstvo je, da nam manjkajo pripravljalne tekme, kjer lahko vselej dosežeš tekmovalni nivo, ki ga potrebuješ za uspešno nastopanje v prvenstvu. Mi bomo to morali loviti skozi li-gaške tekme, saj nam je bilo to v pripravljalnem obdobju onemogočeno. Kako bi na splošno ocenili, kakšne posledice je za vaš klub in tudi za slovenski nogomet pustil novi koronavirus? Posledice so in bodo. Zaradi tega se je spremenila celotna družba. Prišlo je do številih sprememb, toda verjamem, da bo nogomet znova prišel na tisto staro raven, ki smo je bili navajeni. Nogomet bo preživel. Igralci si želijo še naprej trenirati, igrati in napredovati, s pomočjo krovnih organizacij pa se tekmovanja zdaj tudi izvajajo. To seveda daje velik motiv vsem ljudem v klubu. Hkrati je to pomembno tudi s finančnega vidika, saj lahko nogometni klubi le tako nemoteno delujejo. Sam sem optimist in verjamem, da bomo zelo kmalu v želenih tokovih. Zaradi ukrepov v zvezi s preprečevanjem novega koronavirusa ste prvo tekmo odigrali za zaprtimi vrati domžalskega stadiona. Se pravi brez navijačev in podpore s tribun. Zato boste tekme v živo prenašali na vaši spletni strani. Res je. Z izjemo nekaj povabljenih gostov si tekme v živo ni mogoče ogledati, so pa vsi dvoboji v živo na voljo v televizijskih in spletnih prenosih. Čeprav sami nimamo ravno polne tribune, je razlika igranja tekem pred korono ali po njej več kot očitna. Prisotnost občinstva daje tekmi dodaten čar, energijo in motiv fantom, zato je zagotovo zdaj vse skupaj precej drugače. □ NAGRADNA KRIŽANKA 7 Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 7-2019: Slavka Peterka iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2020/2021) NAGRADNA KRIŽANKA 8 Helena Jančigaj iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2020/202i) Vera Šmid iz Radomelj (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2020/202i) Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 1230 Domžale Nagrade podarja: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale Rešitev križanke je: FILMSKI VEČERI V ARBORETUMU NAGRADNA KRIŽANKA 8 Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale Nagrade: Trikrat po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale za sezono 2020/2021 Pravilno geslo križanke lahko pošljete do ponedeljka, 14. 9. 2020, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale. Imena izžrebanih dobitnikov nagrad bodo objavljena v naslednji številki. 1 AVTOR: 1 GREGA 1 RIHTAR PRILOŽNOST, PRILIKA NEMŠKI POLITIK (FRIEDRICH) POSLOVNO ZDRUŽEVANJE PODJETNIKOV TRAVNATI SVET NA KONCU NJIVE, KJER SE PRI ORANJU OBRAČA PLUG OBLAZINJENO LEŽIŠČE BREZ STRANIC ŠESTNAJSTA ČRKA HEBREJSKE ABECEDE VELIK NERED, ZMEDA Z RAZSTRELIVOM NAPOLNJEN TOPOVSKI IZSTRELEK KONEC GESLA RASTLINA Z IZRAZITIM CVETOM BOKSARSKI UDAREC 00 SPODAJ NAVZGOR IZVIRNI KRAK REKE MENAM BOMBAŽ ATOMSKO ENERGUO PLADENJ KRAJ PRI SEVNICI 1 STREHA V 1 OBLIKI 1 TRIKOT-1 NIKOV HRV. SKLADATELJ (KRSTO) ANJA RUPEL 1ODSTRANI-ITEV TKIVA 1 S STRGANJEM DELAVEC Z LOPATO URADNO OBLAČILO SODNIKOV LASTNOST NEURAVNOTEŽENEGA 1 BISTVO, 1 JEDRO 1 ČESA RAFAEL AJLEC IZDELOVALEC SODOV JAPONSKA DRSALKA ASADA FR. SKLADATELJ (FRANCIS) 19. ČRKA GRŠKE ABECEDE REKA V FRANCUI 1 POPOLNOMA NETALENTIRAN ČLOVEK GIORGIO ARMANI SREDNJE HITER KONJSKI HOD ZASTAREL IZRAZ ZA ACETAT PEVKA PUŠLAR VINKO VASLE RAZŠIRJENA KRČNA ŽILA, KROHCA, VARICA BOJAN ADAMIČ GLAVNO MESTO ALBANIIE MENIČNO POROŠTVO AM. PESNIK (CONRAD P.) AKVARIJSKA RASTLINA BELGIJSKI NOGOMETAŠ HAZARD OPOLDANSKI POČITEK J ZAČETEK 1 GESLA ROM^FR. PISATELJ (PANAIT) URŠULA ANDRESS 1 AMERIŠKI 1 VOJAK 1 (ŠALJIVO) IVO DANEU PISATELJ MRČES V LASEH IZRAELSKI DIPLOMAT IN POLITIK (ABBA) LUKNJAČ RAŠEVINA ŽALUZUE NAJVIŠJI VRH POSAVSKEGA HRIBOVJA OSEBNI ZAIMEK ODŽAGAN KOS DEBLA DRUGO IME GR. REKE EVROTAS ' ZASEBNO RAČUNALNIŠKO 1 OMREŽJE VOLNENA TKANINA ZA PLAŠČE NATRII TITAN NOGO-H METAš 1 KAMPL NADZEMNI DELI REPE ORIENTALSKO MOŠKO POKRIVALO ARGENTINSKI KOŠARKAR (LU15) PARNI ORGAN VIDA VULKANSKA GORA V TOSKANI POMOČ: ABRAZLJA-odstranitev tkiva s strganjem, ATALENT-popolnoma netalentiran človek, ESKIMO-volnena tkanina za plašče, ETANOAT-zastarei izraz za acetat, INTRANET-zasebno računalniško omrežje, VARIKS-razširjena krčna žila