ogaške novice ^ Pospravljen zaključni račun občine ^' Prenovljena Tržaška ^ Program razvoja podeželja Ozdravljena lipa pod ? ~"v^s s ~- ' * T- j ^ Kam z odpadno - ' I> "2 >^ embalažo? T ~ ss»"\\ • r r ^ Živopisni Kmečki praznik z ^ Mažorete uspešne v 5 svetovni eliti Notranjci" - najboljši kvintet ^ Dvajseti pohod na Triglav ^ Nina z mednarodnimi uspehi WmLiW * Literoadijo - Adijo poletje ^ Na poti k novi učenosti Prelet kozolca Najprej »Slank« v združeni Evropi! f Morda tudi zaradi zadnje eigaretc v javnih prostorih?! Kakršni že bomo, »šlank« ali manj »šlank«, 21. oktobra, na dan sv. Uršule, zavetnice za srečno smrt, bomo, če bo šlo vse po sreči, iz inflacije kandidatov volili predsednika države, ki to pot menda ne bo Zaplanincc. Javna občila nas na vse kriplje prepričujejo, da bo izvoljen eden od treh posebej kvalitetnih kandidatov. Vse tri krasi odlika, da so nestrankarski s podporo državljanov. Za vsak primer pa Danila Turka podpirata vsaj še Demokratska stranka (brez ZZB NOV!) in Desus, Mitjo Gasparija pa vsaj še LDS in Zares, Lojzeta Peterleta pa poleg Slovenskih demokratov še Ljudska stranka in Nova Slovenija. Torej vsi neodvisni vsi zdravi vsi najboljši! Pa ne le predsednika republike, v tretje, - tako kaže bomo vendarle dobili podpredsednika Državnega zbora. Pri Socialnih demokratih, ki jim pripada funkcija, pravijo, da z Miranom Potrčem predlagajo korektnega kandidata. Ja? Prav! Ali človek se vpraša: Kakšna sila je bila Socialnim demokratom, da so prvič predlagali nekorektnega kandidata in drugič nekorektno kandidatko?! Iz. poletne pripeke so poskrbeli za svežino vlade kar trije ministri obenem. Hm! Pa prav zdaj, ko trka na vrata hladna jesen. Temu na rob je Lepa Katarina navdušeno pribila, da bo prihodnjo jesen volilni veter odpihnil oblast, ki nas vodi nazaj v 20. stoletje. No, ja, še zmeraj bolje kot tista oblast, ki nas je vodila v obskumi (temačno-mračnjaški) vek. Nekako naveličano deluje tudi naš zaplaninski predsednik: naveličal se je predsedovanja in tudi državnih proslav, zato se nc bo udeležil ne predsedniške kandidature ne nobene proslave več; pa tudi govoril nc bo več na nobeni proslavi. Morda pa nima kaj povedati, če je že vse povedal v svojih treh knjigah. Šef Sove Šinkovec je odfrčal in obenem napredoval. Le kaj bi se mu primerilo, ko bi se pisal Čuk? Bo naš Andrej, ki se ne piše ne Šinkovec ne Cuk, bolje stregel Sovi? Da ali nc? To je zdaj tu vprašanje! Bomo videli. Mogoče DA, ki pomeni da, ali pa NE, ki pomeni DA? Kako, prosim? Lepo. NL, ki pomeni DA, je običajno zelo prikladen pred podražitvami, kot denimo, pri zavarovalništvu. Šc v maju se je gromoglasno trdilo, da se zavarovalne premije ne bodo povišale, pa so sc že sredi julija podražile za okrogle 3%. Seveda, z naravnost neverjetno pripombo, da podražitev nc bo vplivala na inflacijo. In zavarovalničarji so zadeli žebljico na glavico, zakaj sveta statistika nam je izračunala, da so pospešek inflaciji dale cene hrani. Ja, potem je stvar sila preprosta: inflacijo bomo najbolj učinkovito zmanjšali z odpovedovanjem hrani. Pa šc bolj »šlank« bomo, a nc? Resnično: »šlank« v združeni Evropi! Urednik Dober dan - gospod župani f o Župan Janez Nagode. investicijske osvežitve po šolah in v vrtcu. Po dogovoru so med počitnicami bile deležne nekaterih fW ^W investicijskih posegov ■r kar tri šole in vrtec. Na Jmr ' osnovni šoli 8 talcev so W* A prišli do nove učilnice, v drugem nadstropju pa so zamenjali niz starih z. novimi okni. Na Podružnični šoli v llotedršici so opravili rekonstrukcijo sanitarij in zamenjali kotel za centralno ogrevanje in sanitarno vodo. Podružnična šola na Planinah pa je doživela prenovo sanitarij. V vrtcu Kurirček so tačas obnovili okna in vhodna vrata. V dobrem mesecu pa bodo uredili atrije z. maso tartan; za kar je podpisana pogodba za dobave in pripravljalna dela. Lokalnim cestam se kar dobro piše. V KS Vrh Sv. Treh Kraljev tečejo pripravljalna dela za prenovo dveh cest: Zavratec-Vrh Sv. Treh Kraljev na odseku Na naslovnici: In poletel je kozolec. Koto: Drago Malavašič Naravnost iz županove pisarne Nekatere Trate-Orel v dolžini 550 m; posodobljena pa bo tudi javna pot Lavrovcc-Trpin-Urbanovc v dolžini 400 m. Za obe cesti je bil za izvajalca izbran Jesenko, s.p., ki bo dela opravil za 70.000 6, V KS llotcdršica bo obnovljena lokalna cesta llotedršica-Ravnik (12 102 v dolžini 600 m. Zemeljska dela bo v vrednosti 40.000 C izvedel Sligrad iz Grahovega. V KS Tabor bo prenovljena cesta v Zibrše. Gre za javno pot Koren-Klavžar-Turk, dolgo 1350 m. Zemeljska dela v vrednosti 60.500 f bo opravil podjetnik Anton Treven s Petkovca. V občinskem središču bo končana prenova ulice Poštni vrt. Zaradi prenove vodovoda se je pokazala potreba tudi po obnovi kanalizacije, javne razsvetljave in enostranskega pločnika. Sočasno so vgradili tudi kanale za elcklro in telefonske priključke. Z novo asfaltno prevleko sc bo z ležečimi policaji tudi pomembno umiril promet. Potrebna sredstva bo zagotovil proračun, šc posebej z rebalansom konec septembra. V pripravi je tudi prenova Tovarniške ceste od Cankarjeve do Tržaške. Obnovljena bosta kanalizacija in pločnik ob vrtnem zidu vzdolž Brusovega vrta. Adriaplin pa bo vgradil plinski razvod. Med uspešnimi razpisi in projekti. Uspešno sta bila izvedena dva javna razpisa. Prvič za pločnik in posodobitev Rovlarskc ceste. Kot najboljši ponudnik je bilo izbrano Cestno podjetje Ljubljana. Po pravnomočnosti pogodbe sc bo podjetje sredi septembra lotilo investicije, vredne 650.000 €. Drugič za gradnjo komunalne infrastrukture na Kalcah je dalo najugodnejšo ponudbo domače Komunalno podjetje. Za 427.000 bodo zgradili vodovod, kanalizacijo, javno razsvetljavo, kanale za elektriko in telefonijo ter cesto. Za izvajanje asfaltnih del na Logaškem v letih 2007/ 2009 je bilo prek javnega razpisa izbrano kot glavni partner ajdovsko gradbeno podjetje Primorje, kot sopartner pa Cestno Najprej Preizkušnje nosilnosti tal tudi za Upravni eenter. Foto: V. Meze podjetje Ljubljana. Na voljo bo i.400.000 e. Obseg na novo asfaltiranih površin pa se bo moral podrediti cenam asfalta, ki so se povečale za kakih 30%. Ta čas so nared tudi projekti za II. fazo posodobitve Osnovne šole Tabor. Na tej podlagi je bila oddana vloga za gradbeno dovoljenje. S sofinanciranjem Ministrstva za šolstvo sc bodo dela začela v letu 2008; do začetka šolskega leta naj bi bila tudi dokončana. Končani so tudi POD projekti za gradnjo Upravnega centra na bivši Jakletovini. Pri pripravi projektov so uspešno sodelovale službe vseh investitorjev v Upravni center. Do srede oktobra se pričakuje izdaja gradbenega dovoljenja, uspešno izveden javni razpis za oddajo gradbenih in obrtniških del pa tudi začetek gradnje poslovne zgradbe v velikosti 4.400 m2 in 300 ni2 parkirišč. Do sredstev kohezijskih skladov EU. Uspešno so stekle tudi razpisne aktivnosti za pripravo vloge na Ministrstvo za okolje in prostor zaradi pridobitve nepovratnih sredstev iz kohezijskih skladov Evropske unije. Sredstva pa bodo namenjena za sofinanciranje projekta zajemanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Ljubljanice I. faza. V projekt je združenih 13 občin, med temi tudi Logatec. Vloga bo oddana do konca novembra. Glede na opredeljena sredstva v državnem proračunu za prihodnje leto, smemo v letu 2008 pričakovati začetek investicije v novo čistilno napravo, vredno 4.800.000 €. Martin Koren Ig Mitja Gaspari obiskal tudi Logatec Kandidat za predsednika Republike Slovenije Milja < iaspari seje 23. avgusta mudil tudi v Logatcu. Obiskal je stojnico, na kateri so člani logaške LDS zbirali glasove podpore njegovi kandidaturi za predsednika države. Gasparija so v Logatcu poleg članov stranke pričakali tudi občinski svetniki iz vrst LDS in župan Janez Nagode. Kandidata za predsednika republike Mitja Gasparija so v Logatcu pozdravili občinski svetniki iz vrst /./XV in člani te Uranke, ki so na stojnici nabirali glasove podpore. »Na neki način sem končal del svoje kariere na drugem področju in menil sem. da so lahko izkušnje, ki sem jo dobil v Preteklosti znanje in pa sposobnost povezati ljudi za izveilbo Večjih projektov dobra podlaga tudi za delo. ki ga opravlja 1'iedsednik republike.« je svojo odločitev, da sc jc odločil za kandidaturo pojasnil Gaspari. Ob obisku v Logatcu jc povedal še, kako kot morebitni Predsednik države vidi svoj odnos s predsednikom vade Janezom Janšo. »Z mnogimi stvarmi, ki se dogajajo, se ne strinjam, in znam "" ustrezen način pojasniti, zakaj. To pa še ne pomeni, da nisem Pripravljen sodelovali. Politiki morajo med seboj sodelovali, ne zaradi samih sebe, pač pa v dobro vseh. Razmislek mora bili torej trezen in sodelovanje primerno.« jc še dejal (iaspari. Besedilo in foto: pet Spoštovane občanke, spoštovani občani! še posebej lepo vabljeni na SLAVNOSTNO AKADEMIJO OBČINSKEGA SVETA OBČINE LOGATEC 20. septembra 2007, ob 19. uri v Narodnem domu v Logatcu Podelitev najvišjih občinskih priznanj SPOMINSKA PLAKETA Z ZNAKOM OBČINE LOGATEC Jamarskemu društvu Logatec Spoštovane občanke, spoštovani občani Občinski praznik je dan, ko nas na posebnost zgodovinskih časov in drugačnost sodobnih časov spominjajo vihrajoče zastave, ki pozdravljajo praznovanje in številne prireditve, ki bodo pospremile največji občinski |dan. Ob letošnjem prazniku naše občine, 20. septembru, vam voščim iobilo užitkov, ki jih boste doživeli bodisi ob spremljanju prazničnega ^dogajanja bodisi v družbi svojih najdražjih. |0b tej priliki vas srčno vabim na Slavnostno akademijo Občinskega sveta, £kjer bomo podelili najvišja obinska priznanja. I Vaš župan Janez Nagode Spoštovane občanke, spoštovani občani! | Vljudno vas vabim, da se nam pridružite pri praznovanju občinskega < praznika, 20. septembra, ki ga bomo zaznamovali s pestro bero prazničnih prireditev - napovednik prireditev je objavljen na str. 28 \ Župan občine Logatec Janez Nagode > O G M 03 O Izza svetniških klopi Ekspresno sprejete odločitve Na seji občinskega sveta 6. septembra je steklo pobliskovo od zaključnega računa preko lokacijskega načrta za območje Narodnega doma, razglasitve gradu za kulturni spomenik do najvišjega občinskega priznanja doma, ki predvideva obnovo Narodnega doma, knjižnice, izgradnjo parkirišča, ureditve otroškega igrišča, večnamenske ploščadi za šport, rekreacijo in družabnosti. Upoštevajoč pripombe po I. obravnavi, bo cesta s Tržaške namenjena le pešcem in intervencijskim vozilom, urejene bodo dostopne klančine za invalide, igrišča pa bodo zasajena z drevjem. In Odlok je bil soglasno potrjen. Višja svetovalka Ncvcnka Malavašič jc predstavila Odlok o razglasitvi gradu za kulturni spomenik lokalnega pomena, kije nastal na podlagi večletnih prizadevanj Zavoda za spomeniško varstvo in lastnikov gradu. Brez pripomb je občinski svet združil prvo in drugo obravnavo in soglasno zagotovil gradu poseben varstveni režim. Kot je poročala Janja Nagode, predsednica Komisije za priznanja, ki je občinskemu svetu naznanila, da jc župan /. današnjim dnem postal dedek, so po zavrnitvi vseh predlogov za občinska priznanja (častni občan Marcelu Štcfančiču za posebej aktivno delovanje na področju logaške kulture in širšega družbenega delovanja. Spominsko plaketo z znakom Jamarskemu društvu za 50-letnieo aktivnega in uspešnega delovanja in Listino Občine Logatec DPOM za 11. leto aktivnega prostovoljnega dela z mladimi ter Mri ji Bernardi Kamnik za aktivno sodelovanje na področju prostočasnih aktivnosti v Domu starejših Logatec in za sovodenje skupine za samopomoč) na zadnji seji sveta, prispeli na ponovni razpis ponovno vsi predlogi. Komisija pa seje to pot odločila, da predlaga občinskemu svetu v potrditev le podelitev Spominske plakete i. znakom Jamarskemu društvu Logatec za 50. obletnico aktivnega in uspešnega delovanja. In tako seje tudi soglasno zgodilo. Koje že kazalo, da bo šel tudi Odlok o spremembi Odloka o pokopališki dejavnosti gladko skoz proceduro, se je zataknilo pri dikciji kazenskih določb, ki niso povsem usklajene z zakonom, kot je ugotavljal Marjan (iregorič. In županje predlagal prekinitev obravnave do naslednje seje, ko se naj besedilo Odloka uskladi z. zakonom. Špela /stenic MhiIu OORZAJGR dMcmta (MMM Župan - vesel čestitke za srečnega dedka. Župan Janez Nagode je ob Zaključnem računu proračuna občine poročal svetnikom, da amandmajev na odlok v prvem branju ni bilo. Glede revizijskega poročila pa je dejal, da občina posluje skladno s priporočili in skladnejc z zakonskimi predpisi. Z reorganizacijo občinske uprave pa ne kaže hiteti zaradi prostorske in kadrovske stiske. Vse pa tako kaže, da za sedaj je smisclncjša, racionalnejša in učinkovitejša enovita organiziranost. Peter Stavanja, ki je v imenu odbora za gospodarstvo podprl Odlok o zaključnem računu, jc menil, da bi bilo koristno, če bi zaključni račun predhodno pregledal tudi Nadzorni odbor. Anton Kokalj, predsednik Nadzornega odbora, je obžaloval, da nadzor ne teče, kot bi moral, zaradi česar je kriva nenehna nesklepčnost članov nadzornega odbora. Zato jc pozval svetniške skupine, naj svoje člane pripravijo k primernemu sodelovanju v Nadzornem odboru. Zaključni račun jc svet nato soglasno potrdil Mojmir Slaček, izdelovalec prostorskega akta, iz URBI,d. o.o., jc dovolj prepričljivo prikazal dopolnjeno besedilo Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja Narodnega o era 'S:< o rt> T3 o Svetniki sprašujejo - župan odgovarja Bihijana Mihcvc, SLS, jc s pobudo je opozorila na širjenje otroškega igrišča pri Narodnem domu med pešpotjo, ki prečka zelenico in med Titovo cesto. Če bo namreč na tej seji sprejet Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja Narodnega doma, kar jc Hihevčcva domnevala, da bo, jc predlagala, da bi se čimprej lotili širitve otroškega igrišča tako, kot ga predvideva ta odlok.(ilede na to, daje denar v proračunu zagotovljen, glede na to, da se bliža zima in glede nato, da bodo verjetno potrebni daljši postopki preko javnih naročil, jc predlagala, da se naj dela čim prej začnejo. Igrišče jc namreč zelo obiskovano, občasno ga uporablja celo bližji vrtec, kar vse še posebej terja, da se igrišče razširi oziroma zaokroži in dopolni z igrali, kot to predvideva odlok iz 4. točke dnevnega reda. »Če je pa denar na proračunski postavki za namen otroškega igrišča že porabljen za katero drugo igrišče, pa jc pobuda brezpredmetna,« je svojo pobudo sklenila Mihcvčcva. Župan jc zatrjeval, da predvideni proračunski denar ni porabljen. Bodo pa s strokovnimi službami v občinski upravi poskušali slediti pobudi. Marjan Grcgorič, SD, jc bil presenečen nad nekaterimi samovoljnimi deli pri prenavljanju cest. Prejšnjo soboto so ob krožišču pri MOL-u pleskali talne oznake in pripravili pravcati prometni kaos. Enako je bilo tudi med urejanjem talnih oznak po Tržaški. Kolesarska Iteza pa je speljana tako poskakujoče, da kolesarji vozijo raje po cesti, kot da bi pretresali svoje črevesje po kolesarski stezi, ki sc moteče dviga in spušča ob vsakem uvozu s Tržaške na posamična dvorišča. Docela nesprejemljiv pa je urnik na naših poštah; v Gorenjem Logatcu jc pošta odprta do 17. ure, v Dolenjem Logatcu do IX. ure, na Vrhniki pa do 19. ure. Občina mora zahtevati vsaj enakost v obeh koncih Logatca, najbolje, da bi se zgledovali po vrhniški praksi, saj ljudje, ki so v službah v Ljubljani, ne morejo urediti poštnih potreb do 17. ure Skrajni čas je tudi, da bi uvedli redarsko službo, ki bi naj sankcionirala kršitelje reda in občinskih odlokov sploh. Župan je pojasnjeval, da so gradbišče na Tržaški večkrat opozarjali na primerno oznako preusmeritev prometa, pa niso bili vselej najbolje uslišani. Cilcdc delovnega časa pošte bo občina naslovila na pristojne vlogo za podaljšanje delovnega časa. 0 redarstvu bo razprava na naslednji seji, ko se bo obravnaval odlok o redarski službi z možnostjo, da bi januarja vzpostavili redarsko službo. Martin Koren Dopustniški sejem Praviloma jc v Logatcu dvanajstega v mesecu sejem. Letošnjega dvanajstega avgusta jc bila nedelja, zato so sejem prestavili na ponedeljek, trinajstega avgusta. Kupcev pa komaj kaj. Kot običajno, na sejmu se je zbrala pisana druščina prodajalcev, med katerimi je bilo največ prodajalcev tekstilnih izdelkov, izostali niso niti Ribničani s suho robo niti prodajalci suhega sadja in šc nekateri drugi. Seveda, kupcev, obiskovalcev in firbcev pa to pot ni bilo prav veliko. Razumljivo, veliko ljudi je bilo v tem času na dopustu, zato ni bilo kupcev, in tako kupčija ni kdo ve kako ne koliko cvetela. Besedilo in foto: France Brus Težji invalidi v Lipici Društvo invalidov Logatec je v četrtek, 2. avgusta letos, pripravilo za težje delovne invalide obisk Lipice na Krasu. Izleta se je udeležilo petdeset težjih invalidov s spremljevalci, člani socialne komisije in vodstvo društva. Najstarejša udeleženka izleta je bila Frančiška Brus s Kale, ki bo praznovala že 93. pomlad, V Lipici so si invalidi pod strokovnim vodstvom ogledali kobilarno in sc sprehodili po prelepih parkih. Na poti domov so se zapeljali z avtobusom po Vipavski dolini do Ajdovščine in se od lam napotili preko llrušicc do gostišča Stara pošla, kjer so jim prijazno postregli z odlično obaro in špehovko. Nekaj časa so tu šc posedeli in pokramljali ob kavici, soku ali kozarcu piva. Na poli s težjimi invalidi. Foto: S. Gregoric Domov so sc vrnili z lepimi vtisi in z željo, da se prihodnje leto zopet srečajo na podobnem izletu na kakem drugem lepem koncu Slovenije. Frane lirus Se nova stanovanja Neoform, d.o.o., iz Ljubljane gradi ob Notranjski cesti v Logatcu na mestu, kjer jc šc pred nedavnim stala stara Lovrečeva hiša, stavbo z dvanajstimi stanovanji za prodajo. Novo stanovajsko gradbišče oh Notranjski. Direktor podjetja Mileta Krsmanovič jc povedal, da bodo stanovanja zgrajena do prvega maja 2008 in takrat za kupec tudi vseljiva. V novi stavbi bo na voljo šest garsonjer in šest dvosobnih stanovanj. Besedilo in foto: France Brus Diagnoza iz kapljice krvi Logaško Društvo invalidov jc v svojih prostorih organiziralo računalniško mikroskopski pregled kapljice krvi. Pregled namreč pokaže eritrocite, levkocite, trombocite, maščobe in morda še kaj. Ta pregled je opravljal Tomislav Majic, dr. medicine, za 30 €. Vsakdo jc glede na krvno skupino prejel navodila, kakšno hrano naj uživa, da ne bo imel v krvi zvišanega holesterola in drugih maščob. Vse skupaj poteka v povezavi s podjetjem CaliVita, katerega predstavnica prodaja po precej visokih cenah preparate, ki naj bi preventivno pomagali ljudem proti holesterolu in raztapljanju tega. Zakon tovrstne preglede in prodaje dovoljuje, vendar § sam nisem navdušen nad takšnimi medicinskimi storitvami na terenu; bolj zaupam zdravstvenim laboratorijem v zdravstvenih i£> domovih. Besedilo in foto: France Brus Med seboj Za višjo kakovost življenja V junijski številki Logaških novie je bil objavljen članek »Za višjo kakovost življenja doma«. Projekt »Starejši za starejše - za višjo kakovost življenja doma« je državnega pomena. Pobudnik in začetnik projekta je Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in ga izvajajo vsa društva upokojencev po Sloveniji. Društvo upokojencev Logatec bo začelo z anketiranjem svojih članov septembra. Naši prostovoljci-anketarji bodo obiskali vse občane, starejše od 69 let. Tako želimo na terenu ugotoviti dejansko stanje potreb po medsebojni pomoči. Zato logaško Društvo upokojencev prosi, da prostovoljce-popisovalcc sprejmete na svojem domu. Zbrani podatki ostanejo v tajnosti, popisovalci so namreč zavezani molčečnosti. Dostop do podatkov imajo samo pooblaščene osebe. S popisom želimo preučiti možnosti za organizacijo učinkovite medsebojne pomoči, ki naj omogoči starejšim višjo kakovost življenja. Minka Mihevc Na tolminsko stran Tudi upokojenci iz Rovt hodijo radi na izlete. Društveni odbor jc zato v program dela za letos uvrstil tudi izlet, in sicer na Tolminsko. Z domačim prevoznikom so sc 7. julija odpeljali v prelepo dolino Soče; izletnikov je bilo za avtobus in kombi. Spotoma so bili deležni sendviča in pijače. V Tolminu so si privoščili kavico, nato so obiskali krajevni muzej, kjer so si ogledali delo in življenje človeka tamkajšnjih krajev od davnine do današnjih dni. Dalje so sc odpeljali v Most na Soči. Tam jih je čakala ladjica Lucija in jih popeljala po jezeru do obeh sotočij. Med plovbo so jim postregli s kosilom. Za pravšnjo dobro voljo jc poskrbel kapitan ladjice. Po izkrcanju so sc zapeljali v Zatolmin na ogled sirarne, kjer so si po pokušnji skoraj vsi kupili več ali manj tc mlečne dobrote. Nadalje so obiskali Tolminska korita - čudovita južna vstopna vrata v Triglavski narodni park. Po prelepih doživetjih so se s čudovitimi vtisi prijetno utrujeni vračali v svoje drage Rovte, kamor so prispeli v večernih urah. Ivan Kavčič Gospodarske diagonale c <7C ss o C ti ^£ >ts> a 01) O — Turistične panorame Praznično in veselo, kot še zlepa ne Letos se je 5. avgusta obogatenega Kmečkega praznika na Medvedjem Brdu udeležilo kakih 5000 obiskovalcev Nekaj je na Medvedjem Brdu, da se Kmečkega praznika vsako leto udeleži več obiskovalcev; letos jih je bilo kakih 5000. Nekateri menijo, da gre za svež zrak in lepo okolico, drugi so prepričani, da dušo prireditvi dajejo ljudje, spet tretji prisegajo na pristnost in izvirnost prikaza običajev in iger, ki jih pripravijo domačini. Spet nekaterim gre v slast kruh iz. kmečke peči, ocvirkovca in podobne kmečke dobrote. Karkoli in kakorkoli že - tudi letos jc bil prireditveni prostor na Medvedjem Brdu komaj dovolj velik za vse, ki so sc nasmejali ob skečih in pravem kmečkem vasovanju, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Trate skupaj s pevkama dua Mir. Obiskovalci so si lahko napasli oči tudi na zanimivi razstavi starega orodja iz kmečke hiše in skednja ter prave nekdanje tehniške mojstrovine prve traktorje izpred 50 let. Skratka, V imenu organizatorjev: Turističnega društva Medvedje Brdo in Rovtarske Zibrše, Gasilskega društva, KŠI) in KS Trate se vsem sponzorjem, donatorjem, vaščanom in vaščankam Medvedjega Brda in Rovlarskih Žibrš .skratka, vsem, ki so kakorkoli sodelovali in podprli letošnji Kmečki praznik zahvaljuje Vojko Panič, vodja Kmečkega praznika O OB — < n p t/3 n "S n a" n ro o Porsche - oprostite: Porše tudi na tak način. Kmečki praznik jc bil letos nekoliko drugačen kot prejšnja leta, predvsem tO pot ni bil tekmovalno obarvan. Zato pa je bila toliko bogatejša vsebina prireditve. Obuditev in prikaz starih običajev in opravil na kmetiji od ribanja zelja, phanja žita do popravila starih marci so na hudomušen način povezali v celoto in jih domiselno komentirali. Klepanje kose se vse bolj odmika v preteklost. Nekoč so takole krojili deske. organizatorji so poskrbeli, da ni bilo nikomur dolgčas, ne velikim nc majhnim. Glavna atrakcija za otroke je bil nedvomno napihljiv grad, po katerem so veselo poskakovali, pa ples, jahanje konj, srečelov in vse, kar razveseljuje otroško srce. Nedeljski večerni program pa jc z glasbo obarvala skupina Atomik harmonik, zato je bilo na Medvedjem Brdu veselo pozno v noč. Za pripravo letošnjega Kmečkega praznika si je prizadevalo več kot 200 vaščank in vaščanov, zato jc bil tudi lep finančni uspeh, namenjen za potrebe kraja. Upamo, da prizadevnim domačinom ne bo zmanjkalo volje in poguma in da bo za prihodnji jubilejni Kmečki praznik 3. avgusta 2(K)8, vse na svojem mestu. A na Zakelj Turistične panorame Upokojenci med gostitelji v Loški dolini Logatčani drugouvrščeni med ženskimi in moškimi ekipami v rekreativnih spopadih Zadnjo junijsko soboto so upokojenci Loške doline pripravili srečanje upokojencev Notranjske pri gradu Snežnik. Logaški upokojenci smo se z dvema avtobusoma odpeljali v Kozariščc pod vznožje snežniških gozdov. Na prireditvenem prostoru blizu gradu Snežnik so gostitelji pripravili lep sprejem za številne zbrane upokojence od blizu in daleč. V popoldanski sončni pripeki smo zasedli mize na senčni strani zelenega razkošja. Na stojnicah so prodajali domače izdelke. V kulturnem programu so največ sodelovale pevke Loške doline. l'o kulturnem programu smo sodelovali na igrah - metanje polen, rusko kegljanje, pikado. V vseh igrah smo logaški upokojenci z moškimi in ženskimi ekipami zasedli 2. mesto. Domačini so prikazali kmečki način dela v gozdu s konjsko vprego ter postavljanje ostrnic (posebne rogovile za sušenje sena). Postavili so tudi ostrnico-velikanko. Kajpak, ob vsem tem je bilo poskrbljeno za hrano in pijačo; za ples je igral mlad Ansambel Krazcm. Nekateri so priložnost izrabili tudi za ogled gradu ali za sprehod po lepi okolici. gostitelji. Za lasje ušlo prvo mesto. Foto: M. Petkovšek Resnično, preživeli smo lepo popoldne med loškimi Marinka Petkovšek Kmetovanje tako in drugače Z obiska sonaravne, zeliščarske in vinogradniške kmetije 4fr S skupino, ki je obiskovala »zeliščarsko delavnico«, smo se 20. avgusta odpravili na strokovno ekskurzijo, na kateri so se nam pridružile še kmečke in podeželske žene. Najprej smo obiskali ekološko kmetijo »Planinca« pri Kalobju med kozjanskimi griči. Na domačiji nas je sprejela gospa Alojzija in nam predstavila zgodovino njihove kmetije, ki je sedaj registrirana kot Zavod za naravovarstveno kmetovanje in ima še veliko načrtov za popestritev svoje dejavnosti v prihodnosti. Žc več kot deset let ubrano z naravo odkrivajo načine in poti, kako med seboj uravnoteženo povezati rastline, živali in ljudi. Ponosni so tudi na priznanje Svetovne patentne organizacije iz Ženeve za inovatorsko dejavnost, s čimer dokazujejo, da slovenske in evropske standarde sonaravnega kmetovanja nc le izpolnjujejo, temveč jih tudi oblikujejo. BiStVO sonaravnega kmetovanja na Planinci je skrb za živa tla v trajnih nasadih in na njivah, na katerih sc vrstijo mešane in čiste posevke vrtnin in poljščin. Uporabljajo »zeleno gnojenje« travno, slamnato ali senčno zastirko oz. prekrivko. Tako dosežejo ravnotežje v tleh. in rastline so čvrste in odporne proti boleznim in škodljivcem. Tako dobijo kvalitetno surovino "a pripravo domačih shrankov iz sadja in zelenjave, ki so pripravljeni brez konservausov. brez sladkorja, z malo soli (kjer je potrebno) Pred vstopom v kaščo in klel smo sc morali sezuti in prevzela nas je nepojmljiva snaga in urejenost prostorov, kar tudi omogoča kvaliteto njihovih proizvodov. Nato so sc nam predstavili člani skupnosti, ki živi na kmetiji vsak s svojo vlogo in nalogo. Pripravili so nam čudovit glasbeni intermezzo in nam postregli z zanimivim obrokom: kostanjev pire, prikuha iz listov krmne pese, slivov kompot in metin čaj (vse brez. sladkorja in z. minimalno količino soli). Kmetijo smo zapuščali (žal) v nevihti, vendar polni vtisov in (mešanih) občutkov. Bogastvo shrankov na kmetiji Planinca. Nadalje smo obiskali kmetijo Vide Fabinc v Črncu pri Brežicah, kjer se ukvarjajo s pridelavo štirih zdravilnih rastlin: ognjiča, ameriškega slamnika, citronke in drobnocvetnega vrbovca. Tu smo udeleženci delavnice obnovili in poglobili svoje poznavanje zdravilnih rastlin. Kmetija trži tudi izdelke iz teh rastlin v obliki mazil, tinktur (kapljic) in čajev. Nazadnje smo po zapleteni poti po sevniških gričih prispeli v prelepo Zabukovje, kjer nas jc na dvorišču vinogradniško-turislične kmetije Klenovšek-Cirobelnik pričakala gostiteljica Slavica in nam ob degustaciji vina in grozdnega soka v njihovi kleti predstavila razvoj njihove kmetije in dejavnosti. Dan smo zaključili ob večerji in v prijetnem klepetu. Mojca Dolenc, svetovalka za KD in DD u, w jO C £ cL (Z) ti > o C a> j* >ir, 03 S/J O i—1 Turistične panorame triindvajsetič na Kopah V soboto, 18. julija, je Društvo invalidov Slovenj Gradec organiziralo na Kopah na Pohorju 23. srečanje invalidov planincev. Srečanja sc je udeležilo preko pet tisoč invalidov planincev iz vse Slovenije. Na Kope so sc pripeljali s preko sedemdesetimi avtobusi in številnimi osebnimi avtomobili. Organizatorji so pripravili pester kulturni program ter obilo stojnic s hrano in pijačo, tako da ni bilo nikjer nobene čakalne vrste. Poskrbeli so tudi za vernike, ki so sc v kapelici sredi mogočnih smrek udeležili maše na prostem. Srečanja invalidov planincev seje po tradiciji udeležilo okrog štirideset Logatčanov, ki so sc na Kope odpravili z avtobusom v organizaciji Društva invalidov. Manjša skupina planincev se je podala na dobre tri ure dolg pohod po strmem smučišču vse do vrha; vračali pa so sc po gozdni poti na prireditveno mesto. Nekateri pa so sc odpravili na krajši pohod po gozdu in nabirali borovnice. Nekoliko živahnejše pa jc privabilo plesišče, saj so godci v senci pod šotorom igrali polke in valčke skoraj brez odmora. Invalidni planinci s poti na Kope. Šc en lep planinski dan na Kopah. Zvečer so sc na poti domov zaustavili še na Trojanah zaradi krofov. Besedilo in joto: Irance Brus r o 6= rr o 3 o C/l O T3 ar rt) -i K) O O Kulturni razgledi Logaške mazorete uspešne tudi na svetovnem prvenstvu v Kanadi Tvvirling kluba logaških mažoret nič ne ustavi. Zadnje uspehe so žele od 1. do 5. avgusta v kanadskem Hamiltonu na III. International CUP, kije potekal v okviru 28. Svetovnega prvenstva WBTF (VVorld Baton Tvvirling Federation) Na prvenstvu jc sodelovalo 22 dežel s celega sveta: Avstralija, Belgija, Brazilija, Kanada, Hrvaška, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Madžarska, Irska, Italija, Japonska, Nizozemska, Norveška, Škotska, Scjšcli, Slovenija, Južnoafriška republika, Španija, Švedska, Švica in ZDA. ____ _ \. Naše mazorete na slovesnosti v kanadskem Hamiltonu ob otvoritvi svetovnega prvenstva. Priprave naših deklet so potekale vse od državnega tekmovanja dalje na različnih lokacijah. Večina vaj so mažoretke opravile v logaškem Narodnem domu, zadnjih pa so sc udeležile skupaj z gimnastičnim društvom GIB Ljubljana na Silbi, od koder so odpotovale na tekmovanje. Iz Tvvirling kluba logaških mažoret so sc tekmovanja udeležile Sara Pečkaj, Klara Križaj, Kristina Nič in Mojca Garbas, ki so letos tekmovale v solo programih. Tekmovalke so pospremili šc Barbara (uk kol trenerka, Vera Tratnik, Hijacinata Civha Škoda in Silvo (iarbas. Uvrstitve: juniorke: 24. mesto Sara Pečkaj, 29. mesto Kristina Nič; seniorke: 20. mesto Klara Križaj; st. seniorke: 16. mesto Mojca Garbas. »Z rezultati smo več kot zadovoljne. V Kanado smo odšle z željo po izboljšanju rezultatov, kar nam je tudi uspelo z uvrstitvami, šc bolj pa smo zadovoljne z doseženimi točkami. V času tekmovanja jc bil organiziran tudi seminar za različna področja tehnike palice; seminarja smo se z veseljem udeležile in pridobile novo znanje. Po končanem tekmovanju smo si ogledale mesto Hamilton in Toronto, Niagarskc slapove in Safari,« jc po vrnitvi v Logatec pripovrdovala Vera Tratnik, predsednica Tvvirling kluba logaških mažoret. Tvvirling klub logaških mažoret pa sc žc pripravlja na naslednje podvige. V začetku oktobra jih v črnogorskem Tivami čaka F.vropsko prvenstvo, šc pred tem pa sc bodo domačemu občinstvu predstavile v nedeljo, 23. septembra, ob 16. uri, na igrišču pred Narodnim domom, kjer organizirajo v okviru praznovanja občinskega praznika XIII. Srečanje mažoretnih skupin. Renata (,utml, Upokojencem pa res ni treba samevati Pridružite se dejavnostim Društva upokojencev Logatec Kulturni razgledi Nagrada za najboljši kvintet Da glasba združuje ljudi, je že stara resnica. Tudi to je res, da pogosto glasbeniki ponesejo ime kraja ali celo države v svet. In mnogi zares tudi uspejo, tako tudi mladi ansambel s pomenljivim imenom Notranjci, ki izhajajo iz naših in okoliških krajev. Na letošnjem Štcvcrjanskcm festivalu so namreč osvojili pomembno priznanje - nagrado za najboljši kvintet. Zato sem obiskala enega od članov ansambla, Uroša Fcrenca, in z njim prijetno poklepetala. Kdo ste člani ansambla Notranjci? Prav je, da začnemo z nežnejšim delom ansambla. To je naša prikupna in sila sposobna pevka Judita Cvelbar iz Logatca. Svojo vlogo pevke v ansamblu odlično obvlada. Skrbi tudi za vokalno plat ansambla, s tem da svoje znanje posreduje tudi ostalim članom ansambla. Vodja je Aleš Lampe iz Zibrš; igra harmoniko, klaviature in tudi poje. Klemen Korenč jc iz Logatca in igra ritem kitaro. Bobnar in pevec ansambla jc Miha Pečavcr, sicer novopečeni Rovtar (priženil seje v Rovte). Iz Smrečja prihaja Franci Malavašič, ki igra klarinet in saksofon. Najdlje, iz Horjula, je trobentač Rok Dolinar. Že nekaj časa sem Rovtar tudi jaz, bas kitarist in pevec. Prav vsi člani ansambla smo zaposleni, večina tudi poročeni, glasba pa je naša (poleg žena) največja ljubezen. Notranjci - najboljši zabavno glasbeni kvintet. Koliko časa že obstaja ansambel? Naši začetki segajo v leto 1995, koje nastal petčlanski ansambel, imenovan Samokres, namreč, po naši prvi izvirni skladbi. Samokres jc nastopal do 2002. Tedaj sla se pridružila šc dva člana. Od leta 2002 do 2005 smo imeli pevko Sabino Jcraj, ki pa jo je leta 2005 zamenjala izredno sposobna in vokalno močna sedanja pevka Judita Cvelbar. Spremenili smo slog igranja; tudi ime ni več ustrezalo. Ker smo člani pretežno z Notranjske, smo si nadeli preprosto ime Notranjci. Kakšna je vloga posameznikov v ansamblu? Treba je priznati, da vsakdo najprej obvlada svoj instrument Nadalje pa: Klemen je pisec besedil, ureja pa tudi vsc, kar je v zvezi z organizacijo nastopov. Aleš vodi zabavni del Programa, kadar igramo na ohcetih ali drugih zabavah. Blagajnik je I ranci Malavašič, ki poleg tega skrbi še za plakate, vizitke in podobno. Seveda pa brez medsebojne pomoči vseh ne bi šlo. 1'revažamo se s svojimi jeklenimi konjički, kar po napornem večurnem igranju ni najbolj prijetno. Večina nas ima tudi družine, ki morajo imeti veliko potrpljenja in razumevanja z nami. Kje je vaš vadbeni kraj? Naše središče so kar Rovte, kjer v Stari šoli vadimo dvakrat na teden po dve do tri ure, odvisno od nastopov, festivalov... In vaš repertoar? Vsekakor so naši vzorniki Avseniki, katerih skladbe tudi najpogosteje igramo. Poleg njih pa še Miheličcvc, Slakove; igramo pa tudi skladbe drugih zvrsti, odvisno od prireditve. Imamo že nekaj lastnih skladb. Prva med njimi je skladba Za ljubezen ustvarjena, ki jc postala naj viža leta 2006 na radiu Veseljak. Besedilo je prispeval Klemen, avtor glasbe pa je Rok. Imamo pa tudi eno iz zabavnih logov - Slovo; avtor glasbe je Miha Hcrcog, besedilo pa jc delo Saše Lcndero. Seveda, smo daleč najbolj ponosni na pesem Nc trosi več lažnih besed s Klcmnovim besedilom, z. glasbo že uveljavljenega Petra Finka, aranžma pa jc delo Marjana Turka. Pesem je bila posneta v studiu Petra Finka, ki je bil s Turkom tudi producent. Prav s to skladbo smo dosegli doslej največji uspeh. Torej smo že pri vaših uspehih? Prvi uspeh smo dosegli s svojo skladbo Za ljubezen ustvarjena, ko je leta 2006 postala naj viža na radiu Veseljak. Naš največji uspeh pa je že prej omenjeni valček Ne trosi več lažnih besed, s katerim smo se 7. julija letos uvrstili v finale Števcrjanskcga festivala, kjer smo bili naslednjega dne izbrani za najboljši kvintet festivala. Nagrade smo bili še toliko bolj veseli, ker so v komisiji sedeli sami priznani glasbeniki, kot so Denis Novato, Slavko Avsenik mlajši in Jože Burnik. Uspeh je bil resnično nepričakovan, zato pa toliko slajši. Sicer pa se naše melodije vrtijo na radiu Veseljak, smo pa tudi redni gostje na številnih prireditvah. Na priljubljenost pa kažejo tudi zelo zasedeni vikendi preko celega leta. Igramo na veselicah, ohcetih in tO vedno v živo. Radi se odzovemo, če nas povabijo na praznovanje raznih obletnic, na Karitasovih koncertih pa že tradicionalno nastopamo, igramo tudi na farnih dnevih in sploh... Nekoliko pogledujemo udi čez mejo: letošnji Števcrjan, celo igranje na poroki v Nemčiji. In vaši načrti? Radi bi se udeležili vsaj treh festivalov: Števcrjan 2008, festivala narečne narodnozabavne glasbe v Škofji Loki in festivala na Vurberku. Sodelovati bi želeli z več avtorji, še vedno pa s Petrom Finkom. (fpazil nas je tudi P. Kosec. V Šlcvcrjanu smo dobili tudi ponudbo za sodelovanje z Rokom Švabom (Modrijani) in pa možnost, da bi se povezali celo z legendarnimi Štirimi kovači. Pogovore smo imeli tudi z Gustijcm Skazo in Robertom Smolnikarjem iz Štajerskih sedem. Torej ponudb nc manjka, treba je le delati in vztrajati. Kako pa ste proslavili lep uspeh v Števerjanu? Za pravo praznovanje šc ni bilo časa, saj jc čas dopustov in pa mnogih »špilov«. Jc pa bilo na samem kraju proslavljanje kar bučno in veselo. Pridružili so se nam prijazni ljudje in skupaj z nami praznovali. Seveda pa bomo uspeh dostojno proslavili, za kar pa jc šc dovolj časa. Urošu hvala za prijazen pogovor, vam dragi' bralki' in bralci pa namig: Le odprite radio, morda se prav ta hip tam oglaša glasba ansambla Notranjci. Metka Bogataj r--O fN i— jO — O 1/3 ir> a O Kulturni razgledi Literarni adijo poletju Letošnji tretji Literoadijo, večer mladih logaških avtorjev in avtoric, je bil prvovrsten literarni dogodek, na katerem je svoja dela bralo 8 mladih avtorjev in avtoric, obiskovalci pa so ob pomoči Tineta Vučka "napisali" sonet V okviru festivala Adijo poletje je v klubu Grajski park predzadnji avgustovski dan prižigalo osem mladih avtorjev in avtoric besedne zublje v pozdrav odhajajočemu poletju. Vsi po vrsti so se odločili za poezijo. Tine Vučko, Lara Hvala, Borut Petkovšek in Tim Uršič - tudi voditelj večera, so se literarni javnosti že predstavili in zato morda nastopili malce bolj suvereno kot četverica, ki seje na Litcroadiju predstavila prvič. Jaka Dolenc, Lidija Rupnik in Mateja Toma/in so novopečeni gimnazijci, ki so se kot literarni ustvarjalci izkazali že na šoli Tabor Logatec, Jurij Švajnccr pa je gimnazijo letos končal, pozno spomladi pa ga jc logaška kulturna javnost spoznala kot avtorja, režiserja in igralca v komediji absurda Noro nori norci. Branja njihovih del jc literarno občinstvo spremljalo radovedno in jih nagradilo z dolgimi aplavzi. r o C3 n rt 3 5* n -i O Mladostni literarni zbogom poletju. Foto: Andrej Korene Ustvarjalni improviziran literarni dogodek seje. končal z branjem napisanega soneta: Literoadijo O, glej ga, pesnik mlad tam verze kuje in brez prestanka rime nove išče. Srce veselo mu je zatočišče in glej - že prvih nekaj verzov tuje. Namrščenega čela premišljuje, ne ve, kdaj nova rima ga obišče... Papir besedam novim je igrišče, se roža mu navdiha ne osuje. Nasmeh se mu na ustnice prikrade, vse lažji novi stihi se mu zdijo, prepolne isker so oči mu mlade. Prej speče pesmi v njem se prebudijo. Zdaj ve, da muze ga imajo rade, in ve, da ljubi Literoadijo. Neverjetna pestrost pesniških vsebin in oblik jc napolnila večer, ki ga Literarno društvo Zeleni oblaki organizira kot eno od aktivnosti za promocijo literarnega ustvarjanja med mladimi. Od pesmi brez oblik do sonetov smo slišali ta večer. Poslušali smo pesniška razmišljanja o svetu in ljudeh, o vzrokih za osamljenost, o smrti, prijateljstvu in ljubezni, ki včasih plemeniti, drugič spet joka ... Presenetljivo zrelo so legale med poslušalec besede mladih avtorjev in avtoric in pripovedovale, kako daleč in globoko žc segajo njihova razmišljanja o življenju in ljudeh. Navdušujoče veliko izrazne moči, ustvarjalne energije, vsebinskega naboja in oblikovalske različnosti se je ta večer razlilo med poslušalec. Presenetljivo in na trenutke nepozabno! Drugi del večera, ki sta mu glasbeno podobo dajala odlična mlada glasbenika, pevka Tina Kosmač in kitarist Borut Semerl, sicer oba člana skupina Abstrakt, je bil literarni happcning, ki ga je vodil Tine Vučko, pesnik, ki ustvarja predvsem sonet. Po uvodni "učni uri" o sonetu je Tine s pomočjo predlogov obiskovalcev večera napisal čisto pravi sonet z naslovom Literoadijo. Poslušalci so sc vneto in na trenutke domiselno ustvarjalno odzivali na Tinetove pobude, iskali so prave rime, zlagali jambe v cnajsterce in pazili na pravilno gradnjo soneta v kvartinc in tercinc. Cisto ob koncu sc je podpredsednica društva Anja Scdej zahvalila vsem sodelujočim in povedala, da bo društvo s podobnimi prireditvami še naprej bogatilo literarni zemljevid Logatca, ter povabila na naslednji društveni večer, ki bo 28. septembra v Lazah. Z natisnjenim sonetom so v noč odhajali tudi obiskovalci, po odzivih sodeč, navdušeni nad večerom in ustvarjalnostjo mladih avtorjev. B. Novak S preprosto glasbo do dojemanja lepega Evropsko združenje študentov glasbene terapije združuje člane iz cele Evrope, vanj pa se vključujejo tudi študentje iz drugih delov sveta, ki študirajo v Evropi. Združenje pripravlja srečanja, simpozije, študijske izmenjave, projekte Eden takšnih jc »projekt Bosna«, ki sc v teh dneh žc četrtič odvija v Mostarju. Že tri leta ga vodi Slovenka Špela Loti Knoll. Lani se ga je udeležila tudi Mihaela Gostiša. Glasba združuje neverbalne, kreativne in čustvene prvine, kijih glasbeni terapevti uporabljajo pri delu s posamezniki ali skupinami za pospeševanje ali obnavljanje mentalnega in čustvenega ter duševnega stanja. Zaradi omenjenih univerzalnih lastnosti glasbe lahko terapevt le prvine uporablja ne glede na starost, sposobnosti ali morebitno glasbeno predznanje ljudi, s katerimi dela. Terapevti, ki bodo letos v Mostarju delali z otroki i/ sirotišnice, romskega naselja in z otroki s posebnimi potrebami, so ob koncu pripravljalnega vikenda v Sloveniji zadnji avgustovski večer pripravili koncert v čevčanski cerkvi. Koncert jc organiziral KIJI) Adoramus. Nastopili so Penny Evans in Bethan Shubsolc (Anglija), Ncysa Navarro (Španija), Elizabeth Flordeliza (Filipini), Rozcmarijn Verhocven, Bart van def Zandcn, Jantina Bijpost in Roos Walhof (Nizozemska), Agncs Durst, Claudia Knabc, Nicolas llesse ter Regina VVeiss (Nemčija) in Mihaela Gostiša. Peli so ob spremljavi tolkal in pihal in tudi klavirja. Mladi nastopajoči so znali navdušiti polno cerkev poslušalcev in naenkrat smo bili v poustvarjanje dežja vključeni vsi poslušalci. Tako smo sc malce približali temu, kar je verjetno središčni del projekta: s preprosto glasbo animirati ljudi, ki se jim je sicer zaradi različnih pretresov in drugih prizadetosti težko približati in jih spodbuditi k dojemanju lepega. Slišali pa smo tudi nekaj sevdalink v zanimivih, dobrih interpretacijah. Jan Turk Kulturni razgledi Logaški oktet visoko pod Triglavom Na predvečer praznika Marije Snežne je bilo na Kredarici res praznično Tja so ves dan prihajali pohodniki in visoki povabljenci. Prireditev »Triglav, naš most« je bila posvečena 80. obletnici smrti župnika Jakoba Aljaža, 112. obletnici postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, poleg tega šc 33. obletnici pešpoti z Vrhnike na Triglav, peti obletnici pešpoti z Vrbskega jezera preko Triglava do Bohinjskega jezera, 25. obletnici izhajanja Nove revije, 20. obletnici 57. številke Nove revije ter 16. obletnici slovenske države. Pozno popoldne jc bila v kapeli sveta maša, ki jo je daroval Miro Šlibar, bolnišnični duhovnik. Zbranim navdušenim planincem in romarjem k tej priljubljeni kapeli Marije snežne je zaželel, da bi se še velikokrat srečali, raje tu gori, kot pa v bolnišnici. Pri maši so s petjem sodelovali Bratje Smrtnik iz avstrijske Koroške in Logaški oktet. Zvečer so pred Triglavskem domom združeni pevci zapeli zbrani množici planinsko ()j, Triglav, moj dom, katere avtor jc prav Jakob Aljaž, ki jc himnično pesem s prijatelji zapel teden dni po postavitvi stolpa na Triglavu. V nabito polnih prostorih Triglavskega doma je nato sledila kulturna prireditev, na kateri so nastopili operni pevec Marko Kobal, Bratje Smrtnik iz avstrijske Koroške, koroška pesnica Mili Horvat, Logaški oktet, igralec Jernej Kuntner, citrar Tomaž Plahutnik, kulturno-umetniško društvo Stara Vrhnika, kvarter Jutro z. Jezerskega in igralec, pesnik Tone Kuntner s Cankarjevo poetično prozo in kasneje še s svojimi domoljubnimi pesmimi. Prireditve so se je med drugimi udeležili predsednik vlade Janez Janša, predsednik državnega zbora France Cukjati, avstrijski veleposlanik Valentin Inzko, nekaj poslancev in vrhniški Oktet pod triglavskimi stenami. župan, saj je bila občina Vrhnika pokrovitelj prireditve. Valentin Inzko jc pripovedoval, da ga na Aljaža vežejo posebna čustva, saj naj bi za društvo iz njegovega rodnega kraja "glasbil pesem Frana Salcškarja Finžgarja. Za Inzka jc bil to prvi vzpon na Triglav, zato jc na vrhu doživel tudi planinski krst. Po uradnem programu jc v domu šc dolgo v noč odmevala pesem; Logaški oktet pa jc imel to čast, da jc pri svojem omizju gostil vse prej omenjene visoke goste in jim tako odpel del svojega repertoarja. JoMa Fokus: Notranjska 007 Po pozdravnih besedah Matjaža Martinška je galerija Hodnik 3, septembra odprla vrata razstavi fotografij s 3, fotografskega natečaja Notranjsko kraških novic. Renata Gutnik, ki je predstavila razstavo, je med drugim poudarila, da je natečaj želel vzpodbuditi k fotografiranju Notranjske in Notranjccv, in sicer na temo Notranjska in na temo Notranjska po sončnem zahodu. Na letošnji natečaj je prispelo 140 fotografij, ki jih je pregledala in ocenila žirija v sestavi: Milena Branisclj, akademska kiparka, Stanislava Pudobska, akademska slikarka. Joco Žnidaršič, fotograf in Andrej Korcnč, fotograf in urednik fotografije Notranjsko kraških novic. Žirija jc upoštevala povezanost z. razpisano temo, izvirnost, izpovednost ter tehnično dovršenost in estetsko sporočilnost. Letošnji nagrajence je žirija imenovala že 20. aprila v Knjigarni in galeriji Hpica v Postojni. Na temo Notranjska je tretjo nagrado prejel Milan Jeran iz Laz za Jutro v ivju. drugo nagrado je žirija dodelila Sonji Kovic z Unca za Star model. prvo nagrado pa si je prislužil Žiga Šparcnblck z Blok za fotografijo Pogled s Slivnice. Na temo Notranjska po sončnem zahodu pa je bil najbolj prepričljiv Dorotej Birsa iz Prcstranka z Novoletnim ognjemetom v Postojni. Pohvalo žirije sta si prislužila Postojnčanka Zarja Blazina za Skrivnost in Ccrkničan Igor Karničnik z Zapuščenim. V sklepnem nagovoru je direktor Notranjsko kraških novic Dušan Čcrnigoj priznal, da je vesel predvsem odziva mladih, ki se vse bolj odločajo za sodelovanje v natečajih. Tudi to pomore h kakovosti, ki se veča tudi po zagotovilih žirije. Na letošnjem natečaju pa je pogrešal motive z ljudmi, z navadami, običaji in šegami, ki bi bili vsekakor vredni pozornosti fotografskega objektiva. mAš brugonagra/ena fotografija - Star fotomodel. Društvo upokojencev Logatec obvešča, da je pisarna odprta ob sredah in petkih med 8. in 10. uro o rt 5J X) O Vi > O C u M >vi ca 00 o .-J Kulturni razgledi Cvetje v jeseni in pod milim nebom Kolikokrat imamo priložnost ogledati si film - na prostem, pod širnim milim nebom, na katerem se druga za drugo prižigajo svetle zvezde? Pod nebom, kjer oko tu in tam ujame utrinek in si srce nekaj zaželi - kdo ve, morda sc mu želja izpolni? Kolikokrat imamo priložnost gledati film - na prostem, ob soju sveč, ki narede čaroben večer? Kolikokrat gledamo film na prostem v družbi svojih najdražjih, v družbi prijateljev, znancev, sosedov, sovaščanov? Kolikokrat lahko zunaj, v prelepem ambicntu starega vaškega trga - v osrčju vasi, gledamo dober star slovenski film? In ne nazadnje, kolikokrat imamo priložnost gledati film pod dežnikom, na katerega kaplja prijazen avgustovski dežek? V Hotcdršici smo imeli tako priložnost 22. avgusta. Člani upravnega odbora KTD Hotedršica so pripravili filmski večer. Pravijo, da jih je k temu nagovorila nostalgija na doživetja ob gledanju filma pred dvema letoma, koje bil v Hotcdršici ob stoletnici slovenskega filma prvič filmski večer na prostem tedaj v organizaciji Ingrid Kovač Brus. Doživetja, da so bila takrat tako edinstvena, prijetna, čarna, da so jih želeli sovaščanom pa tudi obiskovalcem od drugod podariti še enkrat. Obiskovalec so pri vstopu na prizorišče pričakala dekleta v narodnih nošah in jim delila jesensko cvetje: malo za srečo, malo da bi jim cvetke dišale v pozdrav.....četudi so oblaki zakrili nebo, četudi so čevlji čofotali po lužah, četudi je bilo treba stole sproti brisati. Zbrani druščini gledalcev (glede na razmere se je na trgu pred cerkvijo zbralo lepo število ljudi!) vse te nevšečnosti niso prišle do živega. Prijeli so sc za dežnike in preprosto uživali. Cvetje v jeseni spod dežnikov. Foto: Pivk Flektrie Prepustili so se objemu prelepih trenutkov in doživetij, ki so jim jih nizali junaki in dogodki iz Klopčičevcga filma Cvetje v jeseni! Izkazalo sc jc, da je bil ta film prava izbira, saj so ga pozorno spremljali lako starejši kot tudi mlajši obiskovalci. In prav jc lako. Kdo vc, kdaj si bodo naslednjič lahko privoščili tako posebno, lako edinstveno doživetje? KTD Hotedršica sc zahvaljuje vsem, ki so pomagali, pri pripravi in izvedbi večera. Še posebej pa sc društvo zahvaljuje Antonu Vladiču in Andreju Uršiču ter otroški gledališki skupini Pikčasti štoumj. Darja Merlak Duhovni odsevi o r/Q 03 C/H w a o rt C/3 n -o s er tO O Pravi praznik na Sorski domačiji Nedelja, 5. avgusta, ni bila za Sorsko domačijo v Rovtah čisto običajna nedelja - Na lepo obnovljeni kmetiji je bil pravi pravcati praznik V tej hiši seje pred 65 rodil Anton Trpin, sedanji dekan in župnik v Šentjerneju. Kot najmlajši otrok mame Marije in Matevža Trpina jc Tone pri jokal na svet v junijskih dneh 1942. Bilo je v času vojne Zal, oče Matevž ni dolgo spremljal odraščanja svojega malčka. Kajti 2. avgusta istega leta je skupaj s še devetimi sovaščani in prijatelji v neposredni bližini svojega doma padel kot talec pod streli italijanskih vojakov. Nihče šc danes ne ve zakaj, a dejstvo je, daje ostalo mnogo vdov in sirot brez mož in skrbnih očetov. Tako jc šc nc dva meseca star deček ostal brez očeta. Prav zato sc jc želel gospod Tone ob tej sicer kruti obletnici šc enkrat srečati s sorodniki, znanci, prijatelji in sosedi na svoji rodni domačiji. Žal, sta pokojna tudi žc njegova mama, ki je zadnja leta pred smrtjo preživela pri njem v Šentjerneju, in pa njegov brat Zdravko. Obeh seje spomnil tudi v svojih molitvah. Tiste nedelje seje torej v farni cerkvi sv. Mihaela v Rovtah zbralo precej ljudi, ki so skupaj z župnikoma Tonetom in Janezom darovali sveto mašo v spomin na pokojne talec. Po maši jc sledil še blagoslov na pokopališču in pri spomeniku, posvečenem ustreljenim domačinom, ki sloji v neposredni bližini njihovega tragičnega konca. Kasneje smo se zbrali pred sorsko domačijo, kjer je župnik Tone blagoslovil svoj dom. Ob tem ni skrival, kako jc srečen, da njegov dom živi, daje dobil tako lepo podobo in da je v njem spet čutiti dih življenja. Zanj namreč lepo skrbita Tonetov nečak Marjan in njegova žena Mateja. Poskrbela sta, da je dom Trpinovi na svoji domačiji. Duhovni odsevi sijal v vsej svoji lepoti. Zelo razveseljivo je, da njun sin Andraž že v rosni mladosti kaže izredno zanimanje za delo na kmetiji. Veselo in prijetno je bilo pokramljati z. znanci in prijatelji, ki so sc po dolgih letih spet srečali, nekateri med njimi celo prvič. Med gosti so bili tudi farani iz sedanje Tonetove župnije, ki so sc odzvali povabilu in obiskali župnikov dom. Starejši so obujali spomine, mlajši so se družili v igri. Med prisotnimi je bila tudi redovnica Katarina, sicer Tonetova teta, ki seje pred skoraj 96-tiini leti rodila v tej hiši. Še vedno polna življenja se rada vrača v kraj svojega rojstva. Veselje sc jc sredi popoldneva zlilo v pesem, ki je privrela iz mnogih ust. Pobudo je dal, seveda, gospod Tone s pesmijo: Kje so tiste stezice, ki so včasih bile. Vendar je, na veselje mnogih, na Sorski domačiji nadaljevanje pesmi veliko lepše. Saj tu ne rastejo grmovje in visoke trave, ampak raste nov rod, ki bo dal kmetiji nov zagon. Kmetija ne bo propadla, kar jc, na žalost, videti marsikje po bližji in daljni okolici. Kako lepo je. če se ljudje v tako veselem vzdušju družijo, pozabijo stare zamere in se poveselijo kot ena družina. Zatorej naj živi delaven slovenski rod, ki mu je še vedno najljubša zemlja domača. Tako kol jc ob blagoslovu rekel gospod Tone, naj božja roka varno vodi gospodarja Marjana in Matejo, da bosta kljub mnogim čerem varno plula na prelepi Sorski domačiji v Rovlah. Metku Bogataj ■""■"■"■"«- ■—■"»■mmmmmm—mmmmmmm—mmmmmmmmm—mmmmmwmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^mm^^9--jm »Notranjska« pri zahvalnem bogoslužju na Zasavskem Triglavu Mešani zbor »Notranjska«, ki bo s koncertom 27. oktobra v Narodnem domu počastil svojo dvajsetletnico, se je prvi septembrski dan podal na Kum - V cerkvi sv. Neže so pevci z dolnjelogaškm župnikom Janezom Komparetom darovali zahvalno mašo za dosedanje delo zbora »Notranjska« sc rada poda v hribe. Vsaj petkrat jc bila na Triglavu, nazadnje predlani ob obletnicah stolpa, ki stoji vrh Triglava, Aljaževega rojstva in izhajanja Planinskega vestnika. Letos pa je zapela na »Zasavskem Triglavu«. Lep dan je še poveličal slovesnost in dodatno spodbudil že kar pregovorno živahna zborova srečanja v hribih. V masnih prošnjah in zahvalah, ki so jih izrekli pevke in pevci je bilo čutiti resnično hvaležnost za kar dve desetletji trajajočo nepretrgano morda lahko rečemo tudi pevsko solidno delovanje Po slovesnosti v cerkvi so se pevci poveselili še ob prigrizku, ki so ga pripravili »škrjančki« - tisti, ki sredi leta praznujejo svoj rojstni dan. Razgledali so sc na vse štiri strani sveta namreč, razgled s 1240 m visokega Kuma jc izreden in sc potem, ko so se spet spustili do svojih avtomobilov, zapeljali še na litijsko stran: fotografija in pesem pred repliko vaške situle, himna na GEOSSU in nato kar mimo domačije Jurija Vega proti Ob sv. Neži po zahvalni maši. domu. Vmes še krajši postanek in ubrana pesem pri domačiji ostarelih, zatem pohod po avstrijskem Koroškem in nato jubilejni prijazne in že priletne dobovške mežnarice, pri njej smo prevzeli koncert. Vmes pa bo šc trgatev pri vinskem sponzorju Stanku ključ cerkve na gori in ji ga tudi vrnili kije ganjena prisluhnila Curku na (ločah. Moral pa sc bo najti čas tudi za kako vajo. Vaje večernim pesmim. 80 namreč zelo dobrodošle! Doma pa zbor zdaj čaka najprej petje po domovih Jago Drugačen pogled na Dom Marije in Marte Nova logaška razglednicu. Šc do srede letošnjega avgusta je pred domom Marije in Marte stal Mačkov kozolec »topler«. Resnici na ljubo je treba reči, da kozolec ni najbolj sodil ravno pred pročelje omenjenega Doma. Zato so sklenili, da ga bodo kot kulturno stavbno dediščino ohranili, pa so ga kar scela prestavili na nov prostor za cerkev na tako imenovani »kaplanov vrt«, kjer bo zanamcem zgovoren dokaz o razvitem kmetijstvu in trdnih kmečkih domačijah, ki jih še pred nekaj desetletji ni manjkalo v Logatcu. S trga s pred cerkve sv. Nikolaja se ponuja zdaj povsem drugačen pogled na Dom Marije in Marte Besedilo in joto: Frunee Brus C/3 0> JI >!Z) c3 O/J O Duhovni odsevi Krni-^^^^^^^^ Farno romanje na Koroško Kar trije avtobusi faranov župnije sv. Nikolaja so se soboto, 25. avgusta, zgodaj zjutraj odpeljali proti Slovenj (iradeu, v župnijo sv. Flizabcte, ki letos praznuje 800-lctnico rojstva omenjene zavetnice, hčere kralja Andreja II. in kraljice Jerc Andcškc, rojene 7. julija 1207 na madžarskem dvoru. Njen god sc praznuje na dan njene smrti 17. novembra. Sv. Elizabeta jc zavetnica Karitasa in dobrodelnih ustanov; njej v varstvo pa sc priporočajo tudi peki, berači, brezdomci, vdove in sirote. Prijaznemu sprejemu Korošcev jc sledilo spokorno bogoslužje, spovedovanje in sv. maša, ki jo je vodil novi logaški kaplan Andrzcj Gosck. Nato so si logaški romarji pod vodstvom slovcnjgraškega župnika in njegovih sodelavcev ogledali cerkev svete Elizabete, cerkev svetega Duha in Sokličcv muzej. Kasneje pa nadaljevali začrtano romanje proti Staremu trgu, kjer so sc peš odpravili po postajah križevega pota: od sožupnijske cerkve sv. Konigundc do župnijske cerkve sv. Pankracija. Po koncu poti premišljevanja so se romarji odpravili domov, spotoma pa obiskali še novo cerkev v Šoštanju, ki, kot sc jc pošalil šoštanjski župnik, je »nova cerkev s staro opremo«, saj so prejšnjo cerkev zaradi posedanja porušili; danes jc na nieslu nekdanje cerkve jezero. Nato so sc romarji, žc malce utrujeni, odpeljali proti Logatcu. V večernih urah pa so se zadovoljni in polni lepih vtisov in doživetij ter načrtov za prihodnje leto srečno vrnili domov. NevMu ni kalejdkoskop sa a 3 O < S' ro O o Jubilejni pohod na Triglav Med 18. in 21. avgustom dvajsetič iz Logatca na Triglav V soboto, 18. avgusta, sc nas je zbralo 27 planincev žc pred 5. uro »pri Krpanu« s pohodno opremo za štiri dni. Del pohodniške opreme, hrano in pijačo, ki sojo prispevali donatorji, je do Uskovnicc odpeljal žc dolgoletni vodja pohoda Janez Slabe, ki nam je zaželel srečno pot. Odpravili smo sc v temačnem in oblačnem jutru pod vodstvom vodnikov Tomaža in Janeza po ustaljeni poti: skozi Blckovo vas mimo »bivših vojašnic« do vrh Zidovnika in sc po dobrih dveh urah hoje ustavili Pr' Birt na Tratah. Po krajšem zajtrku smo pot nadaljevali prek Dol in Gor in si za krajši čas odpočili v Idršku. Na Sivki (1006 m) smo imeli skupno »kosilo«. Po dveh urah nadaljnje hoje nas jc na Bevkovem vrhu (1050 m) ob kapelici z žigom že čakal Janez z nekaj pijače. Od tam smo se spustili v dolino in pot nadaljevali mimo Kladij do Cerknega, kamor smo prišli okrog 18. ure Pri tamkajšnjem hotelu smo se odžejali in posladkali. Proti večeru smo prispeli do najvišje ležeče kmetije Obid v Labinjah. Gospodinja jc za številne pohodnikc pripravila dobro večerjo. Večina pohodnikov je prespala na seniku, ostali pa v hiši. Drugi dan smo po zajtrku v lepem vremenu pot nadaljevali na 2 uri oddaljen vrh Porezna (1632 m), kjer jc močno in mrzlo pihalo. V Planinskem domu Andreja Zvana-Borisa smo vtisnili žig v planinski dnevnik ali dnevnik SPP. Po počitku (del skupine je nepredvideno odšel v dolino) smo tudi ostali po slabih dveh urah hoje prišli do Planinskega doma Petrovo Brdo (804 m), kjer smo lahko odtisnili žig v planinski dnevnik. Osvežili smo se s studenčnico in se okrepčali. Pozdravit nas je prišla tajnica PD Marinka, ki ni mogla z nami na pot, a sta se z možem namenoma pripeljala mimo. Po nasvetu oskrbnika doma nismo odšli čez Lajnar, ampak smo sc odpravili po planinski poti levo mimo lovske koče in sredi popoldneva prišli na kmetijo v Nemškem Rovtu. Po obilni skupni večerji, ki jo je organiziral Bernard, smo bili postreženi še z okusno pečenimi gobami na žaru, ki so jih pohodniki nabrali med potjo in jih jc pripravil Franci. Zaradi službenih obveznosti nas jc zapustil Marko. Pri večerji sta se nam pridružila zakonca Kozamcrnik. Po dobri večerji jc postajala družba vedno glasnejša. Tam nas jc obiskal tudi v tem mesecu v faro Sorica premeščeni župnik iz Logatca Mirko Turk. Kasneje smo zaspali v spalnih vrečah na kmečkem seniku, nekaj pa jih je dobilo ležišče v spomeniško varovani kmečki hiši. Tretjega dne zjutraj smo nahrbtnike in ostalo opremo naložili v kombi, popili jutranjo kavico, ki jo jc skuhala Zvonka, in okrog 7. ure nadaljevali pot do Bohinjske Bistrice, kjer smo sc opremili s hrano, pijačo in sredstvi za lajšanje žuljev. V Srednji vasi sc nam jc pri vodnjaku pridružila planinka Maja. Po poldrugi uri hoje smo dospeli do Koče na Uskovnici (1138 m). Nepotrebno prtljago smo pustili v kombiju, ki gaje Janez pozneje odpeljal na Pokljuko. Preko planine Konjščica (1437 m) in Studorskcga prevala smo v rosenju nadaljevali pot do 3 ure oddaljenega Vodnikovega doma na Vclem polju (1817 m). Med potjo nas jc dohitel Janez. Po krajšem počitku, ko smo se okrepčali, se vpisali v knjigo obiskov in žigosali kartice in dnevnik, smo v rahlem rosenju pot nadaljevali proti dve uri oddaljeni Planiki (2408 m). Vse proti vrhu so sc podile megle v vetrovnem oblačnem vremenu. V Planiki ni bilo veliko pohodnikov. Po večerji jc družba pred spanjem posedela v veselem razpoloženju. Dvajsetič na Triglavu. Foto: M. Petkovšek Jutranji svit četrtega dne jc naznanil močan veter, ki je premetaval megle Vremenska napoved ni bila vzpodbudna, toda v hribih se dan lovi zjutraj. V Planiki sta nas zapustila dva planinca, ki sta odšla na Pokljuko. Po zajtrku smo odšli v vetrovnem in hladnem vremenu po dobro zavarovanem grebenu proti Malemu 'Triglavu. Zaradi megle in mrzlega vetra so bile jcklcnicc ledene in tudi čez skale jc bilo treba stopali previdno vse do vrha Triglava (2864 m), kamor jc prvič stopila Vida, ki ni več v rosnih letih. zato je hodila pod skrbnim očesom vodnika Tomaža. Vsi smo ji čestitali za uspešen podvig. In Vida je doživela krst pri Aljaževem stolpu, nakar smo se skupinsko fotografirali ter se vrnili do Malega Triglava (2725 m), kjer nas je prej večina pustila nahrbtnike. Od lam pa spust čez strme s klini in jeklenicami opremljene skale k Triglavskemu domu na Kredarici (2515 m), naši najvišji gorski postojanki. Sredi dopoldneva smo krenili k Vodnikovi koči, kjer smo sc oskrbeli z. vodo. Po nebu so se podili temni oblaki, mi pa smo kmalu ubrali pot proti Pokljuki do Rudnega Polja (1347 m). Janez je vsem pohodnikom vpisal datum pohoda v knjižico pohodov na Triglav, razdelil spominske majice 20. pohoda. Donatorjem in prijateljem pa so bile poslane kartice zahvale z žigi obiskanih vrhov. Športni kaiejdoskop Pohodniki smo bili različnih starosti in tudi različno kondicijsko pripravljeni, toda ob skrbi vodnikov in s skupnim potrpljenjem smo dosegli zaželeni cilj vrh Triglava in se z avtobusom srečno vrnili v naš Logatec. Tu smo doživeli lep sprejem pri Gostilni Baron, kjer so nam prijazno postregli. Predsednica Alenka nam je čestitala in izročila vsakomur rdeč nagelj. Golažbanda je igrala, da smo do večerje tudi zaplesali. Alenka seje s spominskimi darili zahvalila vodji pohoda Janezu, Neži za 11 pohodov. Vidi za vztrajnost in vodnikoma za varno vodenje. Ob 20. pohodu je bila izdana posebna brošura s statistiko udeležencev pohoda. - Zahvala gre vsem, ki so skrbeli za prijetno počutje pohodnikov in varno vrnitev v domači kraj. Marinka Petkovšek Sedeča odbojka V Gostinsko rekreacijskem centru Zapoljc žc drugo sezono trenira slovenska ženska reprezentanca v sedeči odbojki. To je odbojka, ki jo igrajo invalidi, v zadnjem času pa postaja zanimiva tudi za nehendikipirane osebe. Reprezentanca sc pripravlja na evropsko prvenstvo, ki je ravno te dni na Madžarskem. Slovenija jc ena izmed kandidatk za medalje Glavni tener Adi Umavt in pomočnik Ivan Ozmec sta bila s pripravami zelo zadovoljna. Po prikritem vznemirjenju sodeč, računata tudi na najbolj žlahtno izmed medalj. V našem centru bomo v okviru akcije »Dnevi zdravja« organizirali tudi predstavitev sedeče odbojke. Lepo vabljeni Matjaž Martinšek Veliki mednarodni uspehi Nine Zupančič Nina uspešna slovenska reprezenlantka na evropskem prvenstvu Od 13. do 22. julija je potekalo v Bratislavi na Slovaškem evropsko prvenstvo za mladince, mladinke, kadete in kadetinje v namiznem tenisu. Na prvenstvu je nastopilo 57K igralcev in igralk iz,46 držav. V kadetski reprezentanci Slovenije, kije na tem prvenstvu osvojila 19. mesto je igrala tudi 12-lctna igralka NTK - Logatec Nina Zupančič. Nina, uspešna državna reprezenlantka zadnjega evropskega prvenstva v Franciji. Nakar še izvrsten uspeh na Kuro Mini Champ's Nina Zupančič jc med 24. in 26. avgustom na pravkar končanem tretjem evropskem prvenstvu za mlajše kadete in mlajše kadetinje l-uro Mini Champ's v Schiltighcimu v Franciji v hudi konkurenci 67 najboljših evropskih mladih igralk letnika 1995 povsem upravičila svoj nastop, saj je osvojila odlično 7. mesto in s tem dosegla tudi najboljšo uvrstitev naše reprezentance na prvenstvu. Po izrednih nastopih v prvih krogih tekmovanja, ko je premagala Sofio Barbo iz Španije in Kkatcrino Naumovo iz Rusije, seje Nina v četrt finalu srečala z malo Romunko Bernadcttc SZOCZ, trenutno najboljšo mlado kadetinjo v Fvropi, kije na koncu tudi osvojila prvenstvo. Nini tokrat Bernadette, s katero se je srečala žc spomladi na 15. MMPS v Ljubljani, kjer jc pokazala, da se lahko z njo povsem enakovredno kosa, žal, šc ni uspelo presenetiti. V boju za 5. mesto je Nina morala priznati premoč tudi Rusinji Viktoriji Melnikovi, nato pa je kljub vsemu zbrala šc dovolj moči, da je premagala najboljšo mlado Francozinjo Celine Pang in tako dosegla svoj dosedaj daleč največji mednarodni uspeh. Nina, čestitamo! Več lahko izveste na spletnih straneh NTK Logatec: http://www.klub-ntk-logatec.si. Mateja Šjiligoj O o u. -O o O C .-C Športni kalejdoskop Osamljeno razgledišče ob transverzali Zadnjo soboto v mesecu juliju 2007 je bil po programu PD Logatec organiziran pohod na Zadnjiški Ozebnik osamljeno razgledišče ob transverzali. Pod vodstvom Grega Dolenca in nekaj planincev PD Cerknica smo sc zadnjo julijsko soboto odpeljali v Trento. Med Zadnjico in Trcbiškim dolom, v osrčju Trente se dviga zanimiv, a malo obiskan Zadnjiški Ozebnik. Prelaz Čez dol ga povezuje z glavno verigo vrhov, ki sc od Triglava prek Kanjavca, Velikega Špičja, Plaskega Vogla, Cela in Lanž.evice pri Bogatinu navezuje na Spodnje Bohinjske gore. Na zadnjiško stran pada z odsekano steno; južna pobočja nad Trcbiškim dolom pa so pohlcvnejša in laže dostopna, sicer prepredena z gamsjimi in ovčjimi stečinami, tako da vzpon ni težaven. Trud pa je bil poplačan z izrednim razgledom na gorske velikane nad Trento. Vabljiva je krožna tura, ki nas popelje skozi Zadnjico in Trebiški dol. Vsaka dolina je po svoje zanimiva. V Zadnjici sc nad nami dvigata več kot 1000 metrov visoki steni Kanjavca in Vršaca, le nekoliko stran so jugozahodna pobočja Triglava, z Luknje pa se v zatrep spušča divja grapa Korita. Trebiški dol je pohlcvncjši in nekoliko bolj odmaknjen kotiček Trente z ostanki stare planine. Do zatrepa doline Zadnjice jc bilo za dobro uro hoje po cesti. Nato smo stopili na markirano pot, ki nas je vodila desno skozi rušje proti Prchodavcem. Pot je speljana pod zaprodeno dolino Zadnjiški dol med Vršacem in Ozcbnikom. Pri studencu smo se oskrbeli s pitno vodo, nato smo sc vzpeli na preval (Jez dol, kjer je markirana pot zavila levo proti Prchodavcem. Tukaj smo sc ustavili za počitek in dopoldansko okrepčilo. Tik pod prevalom na trebiški strani smo šli po nemarkirani pastirski poti, ki je vodila desno navzgor. Smer so označevali tudi »kamniti možici«. Vrh Ozehnika - v ozadju Triglav. Foto: M. Petkoviek V borni zemlji med skalami in ruševjem raste planinskp cvetje. Na kamniti vrh, ki ga označuje »kamniti možic« z. vpisno knjigo, smo prišli sredi sončno toplega dneva. Planinci smo bili na vrhu nagrajeni z lepim razgledom na kamnite vršace Vrnili smo sc po isti poti do prevala, kjer smo počivali ob studencu, nato pa nadaljevali pot do izhodišča v Zadnjici. Med 8-urnim pohodom, na katerem smo prešli višinsko razliko 1460 m, smo srečali le redke planince. Tako smo preživeli lep dan v osrčju Trente. V Logatcu so prav tega dne dokončali prenovo Tržaške ceste; pripeljali smo se v lepo urejeno središče Logatca. Marinka Petkovšek Prek Kanina in Rombona Prvo soboto v avgustu smo se logaški planinci odpeljali do Bovca(460 m), kjer smo pri postaji žičnice parkirali avtomobile in se zapeljali do zgornje postaje kaninske žičnice. Od tam smo se po krajšem postanku za okrepčilo povzpeli na vrh Visokega Kanina (2587 m). Nekaj nas je odšlo še na 15 minut oddaljeni malo nižji Mali Kanin (2572 m), katerega vrh razmejuje Italijo in Slovenijo z letnico 1947. Po isti poti smo sc vrnili sredi popoldneva in sc razšli na odcepu za kočo Petra Skalarja. Nekaj jih jc odšlo do koče, ostali pa smo sc podali po lepo speljani stezi mimo zgornje postaje žičnice na vrh Prestreljen i ka (2499 m). Žiga ni bilo, je pa tam postavljen miniaturni Aljažev stolp. Po razgledu in počitku smo Više se na Kaninu ne da. Foto: M. Petkovšek sc sredi popoldneva spustili v bližino postaje žičnice in nato po zavarovani in ta dan delno obnovljeni planinski poti prišli do koče Petra Skalarja na sedlu pod Konjccm (2260 m), kamor jc del naše skupine prišel pred nami in oskrbel prenočišče Sonce jc prijetno grelo in osvetljevalo okoliške gore. Od severovzhoda do jugovzhoda se za Bovško kotlino dvigajo Vzhodne Julijske Alpe z vrhovi od Razorja prek Triglava do Krna. Južno so bila vidna pobočja Kanina, ki sc spuščajo v Soško dolino, in spodnji del glavnega grebena Kaninske skupine, v tej smeri sc na levem bregu Soče dviga Polovnik, na desnem pa Stol, še naprej za Matajurjcm se širi Furlanska nižina. Ob dobri vidljivosti sc vidi tudi Jadransko morje s Tržaškim zalivom. Zahodno in severno se v bližini vleče glavni greben Kaninske skupine z Visokim Kaninom in Prestreljenikom, desno od grebena pa se za vzhodnimi pobočji Kanina kažeta vrhova Mangrta in Jalovca. Po razgledu smo se okrepčali, se vpisali tudi v knjigo obiskovalcev in vtisnili žig v planinski dnevnik ter sc odpravljali k počitku. Naslednjega dne jc bil na vrsti Rombon. Zarana smo sc napotili mimo postaje žičnice, kamor jc Janez odšel po »žig Prestrcljenika« za tiste, ki smo ga prejšnji dan obiskali. Ostali smo odšli po melišču, sicer zimskem smučišču na Kaninu. Pol smo z Janezom nadaljevali ob grebenu, koder so sc pasle bovške ovce in koze. Naravo je krasilo gorsko cvetje med borno travo. Na vrhu melišča smo sc skozi strm gruščnat žleb povzpeli na travnato sleme in po njem po nekaj urah hoje dosegli vrh Rombona (2208 m). Pot je speljana ob strmih pečinah; zaradi proženja kamenja je bila potrebna velika previdnost. Na vrhu smo bili poplačani z lepim razgledom. Vrh Rombona je precej skalovit, prostoren in zelo razgleden po vencih visokih gora. Na severu se razkazuje ostenje sosednje Jerebice, v daljavi na severovzhodu vidimo Športni kalejdoskop sr Mangart in Jalovec, na v/hodu Triglav, na jugovzhodu Krn in na zahodu sosednje vrhove v Kaninskcm pogorju. Tik pod nami je dolina Koritnice z Logom pod Mangartom, nad sosednjo Bavščico sc dviga Bavški Grintovec, tam pod njim pa komaj prepoznamo Svinjak, ki se drzno dviga nad Bovcem. Po daljšem počilku in okrepčilu smo sc spust i 1 i proti Bovcu. V zavetju mogočnih sten smo ob poti videli številne utrdbe - vojaške ostanke iz. I. svetovne vojne. Na višini 1766 m smo obiskali Čukljo, kjer je spomenik žrtvam I. svetovne vojne. Na tej vzpetini so se v letih 1915 in 1916 srdito spopadali italijanski alpini in avstro-ogrski vojaki. O krvavih bitkah danes šepetaje pripoveduje spomenik, njegovo pripoved pa dopolnjujejo številni vojaški ostanki, ki že devetdeset let kljubujejo vremenu in pozabi. Kakih 400 m niže smo se ustavili na planini Goričica pri lovski koči. Čez planinske trate vzdolž skalovja in v travo pogreznjeno stezo pobočju Z nizkim drevjem smo prispeli v senco dreves in zagledali Bovec, ki živi za turizem. Do Bovca smo prišli pozno popoldne. V Kaninski vasi smo si pogasili prvo žejo. Marinka Petkovšek Med lepotami podrte gore na Koroškem Prvega julija smo se planinci pod vodstvom Alenke odpeljali na avstrijsko Koroško. Obvozih smo Beljak in sc z, višine kakih 800 m podali po gozdni cesti na Dobrač. V toplem sončnem vremenu smo hodili v senci smrek, macesnov, potem pa mimo pašnikov in pastirskih koč. Proti vrhu je bilo vse polno cvetja. Živina seje pasla vse do vrha. Ime Dobrač izhaja iz dobra gora, z najlepšimi razgledi na južno Koroško, na Julijske in Karnijske Alpe. Od Ziljskih Alp ga ločita dve globoki dolini. V severni je rudnik svinca Blciberg. Strmo pobočje nad spodnjo Ziljsko dolino, od katerega sc je ob beljaškem potresu odtrgal za podgorska naselja katastrofalen podor, se preveša v vršno planoto, ki se najviše vzpne v slemenastem vrhu. Strašni potres leta 1348 je del gore zvalil v dolino in zasul sedemnajst vasi ob vznožju ter zajezil reko Ziljo, daje narasla v veliko jezero. Vsi gradovi, ki so se dvigali na holmih in hribih ob Dravi in Zilji, so sc sesuli. Sredi zravnanega Beljaka je začel bruhati vrelec tople vode, kije nekoliko ublažil požare. Kmalu jc izbruhnila še kuga, ki je pobrala dve tretjini preživelih. Najlepši razgled smo doživeli z vrhnjega grebena Dobrača, od koder se vidijo svetli tokovi Zilje in Drave. Šli smo mimo oddajnika avstrijske televizije in se po 4-urni hoji odpočili oh malici pri planinski koči. Na vrhu pa smo si pobliže ogledali staro nemško cerkev in malo niže lepo obnovljeno slovensko cerkev, ki spominja na stičišče evropske in azijske plošče (črna Marija in bel otrok nad vhodnimi vrati cerkvice). Svetišči veljata za najvišji gorski cerkvici v Evropi. Simbolizirata ncločljivost dveh koroških narodov v nekdanji skupni nesreči in tudi njuno ločljivost v sedanjem času. Z vrha sc nam je pogled širil na Osojsko, Vrbsko, Baško in I lodiško jezero. Nekako domače sc proti severu Dobrač preveša v pašnike in gozdove, proti jugu pa proti Ziljski dolini je znenada odsekan in se grezi v grozljivih prepadih. Po počitku smo po poldrugi uri hoje prišli na planino Trata, kjer je veliko parkirišče, širna travišča pa so primerna za lagodne sprehode. Največja atrakcija razgledišča s Trat so Julijci od Triglava do Montaža. Od gostišča je mogoče s pogledom zajeti Pod vrhom Dobrača Foto: M. Petkovšek vse mehke koroške nižine in vzpetine. Iz zaselka Židovišče pelje na Dobrač do višine 1732 m Bcljaška alpska cesta, dolga 17 km, za katero je treba plačati cestnino. Ob cesti je veliko parkirišč in ragledišč. Pri 6. parkirišču je na višini 1403 m alpski botanični vrt. Oh tamkajšnjem lepo urejenem razgledišču smo si ogledali stanje podrte gore s strmo steno na južni strani in z Beljakom na dnu doline V lepem sončnem popoldnevu smo se kljub gostemu prometu srečno pripeljali domov. Marinka Petkovšek Na osamljeni Briceljk Planinci smo sc 15. julija zgodaj odpeljali iz Logatca skozi Tolmin, mimo trdnjave Klužc do Bavšice. Kmalu po 7. uri smo krenili z vodnikom Janezom Rudolfom v smeri planine Bala. Smer so nam kmalu kazali le »kamniti možici«. Po dobri uri hoje po gozdni stezi smo čez planino Bala prišli do lovske koče, kjer smo malicali in sc oskrbeli s sludenčnico. Od tu naprej se je pot strmo dvigala in vodila v levo stran gore, najprej po gozdu, nato pa čez travnike, porasle z visoko travo; velik del poli pa jc peljal čez melišča in po skalah. Tura je bila kar zahtevna, ker je sonce sredi dopoldneva vedno bolj pripekalo. Na srečo, na vsej poli nismo videli nobene kače, ki za le kraje niso nobena redkost. Na nasprotni strani melišča smo opazili gamse Srečevali smo pohodnike, ki so sc že vračali; vrha pa ni bilo videli. Od daleč ni bil prepoznaven. Raznotere cvetoče rože so bila prava paša za oči. Malo čez poldne smo prišli na vrh, ki je kamnit in brez obeležja; le velik »kamnit možic« kaže najvišjo točko. Premagali smo višinsko razliko 1700 m. Zaradi vročine in potenja smo se večkrat ustavili in pili vodo. Tuje hladno pihalo kljub opoldanski vročini. Loška stena spada med najbolj osamljene predele naših gora. Najvišji vrh jc Briceljk (2347 m). Do tod vodi samotna pot po brezpotju in ponuja imenitne razglede na vrhove, ki so veliko doživetje tudi za najzahtevnejše gorniške sladokusce Mangrt, Jalovec, Prisojnik, Razor, Triglav, Grintavce, Rombon. Dolina Koritnice leži globoko kot bi jo gledali iz letala. Po enoumen) počitku in uživanju lepot narave pod brcz.oblačno modrino neba smo sestopili po isti poli v Bavšico in se za počitek ustavili pri lovski koči ter sc odžejali pri studencu. Prepoteni in utrujeni smo se po 4-urnem sestopu umili v hladni studenčnici blizu parkiranih avtomobilov. Zahvala vodniku, da nas jc popeljal v naravo, ki nam jc ta dan pokazala čudovite lepole visokogorja. Marinka Petkovšek O rN u. -O &. t/l 0> Q > O C (D A a DO ril* Športni kalejdoskop Na drznem martuljškem stožcu Naši planinci so se zgodnjega nedeljskega jutra 8. julija odpeljali skoz Kranjsko Goro proti Krnici. Pred mostom čez Veliko Pišnico so se iz avtomobilov odpravili do Koče v Krnici (1113 m); spotoma so si ogledali kapelico z. napisi umrlih slovenskih planincev. Koča pa stoji na gozdni jasi sredi obsežne kotanje Krnice med martuljškimi gorami, Škrlatico, Razorjem in Prisojnikom. Špik je lepotec Julijskih Alp. Njegova skladna piramida jc najlepši del čudovite martuljške panorame Proti savski dolini kaže svojo trikotno podobo - severno steno. Z južne strani je pohlevncjši, saj sta na vrh speljani dve označeni poti, edine markacije na martuljške vrhove. Za vzpon je bila izbrana lažja pot iz Krnice, kamor je speljana cesta, ki se od ceste čez Vršič odcepi pred hotelom F.rika. Od Koče v Krnici smo sledili markacijam proti vzhodu. Skozi gosto ruševje smo se vzpeli do vznožja prostranega melišča pod južno steno Lipnice. Pot smo nadaljevali po travnatem in cvetja polnem svetu. Čez nekaj zahtevnejših mest smo se vzpeli na vrh Lipnice (2418 m) in se z nje rahlo spustili v scdclcc ter se končno dvignili na najvišjo točko Špika (2472 m). Naporni vzpon na visoki cilj nam je poplačal širok razgled na vrhove okoli Krnice, ki so se v času našega obiska odevali v meglo. Pogled nam jc nesel na Gamsove špice. Malo in Veliko Ponco, Škrlatico, Razor, Prisojnik in Vršič. Vrh Špika je očitno tega dne obiskalo veliko pohodnikov, saj smo jih srečevali ves čas našega vzpona. Sestopili pa smo po drugi poti po meliščih Kačjega grabna. S sedelca pod vrhom smo sledili markacijam desno proti zahodu. Spuščali smo se čez strmo skrotje, melišča in žlebove, v spodnjem delu pa skozi grapo Kačji graben. Cesto smo dosegli nekako na sredini med Eriko in Kočo v Krnici. Po 4-urnem sestopu (v višinski razliki 1350 m) smo se prepoteni osvežili v mrzli Pišnici. Pozno popoldne smo sc zadovoljni nad lepim in dokaj zahtevnim pohodom, ki ga je vodil Dušan Jozclj, vrnili domov. Marinka Pelkovšek Iz sveta mladih r o rjo 7? rt 3 O < rt' a M n O" S —i N> C O Adijo poletje - tretjič Festival, ki poteka na več prizoriščih logaške občine, se je letos zaključil z rekordnim številom obiskovalcev najrazličnejših prireditev Mladinski svet Logatec se jc prvič sestal kmalu po novem letu in takoj jc postalo jasno, da bo tretji festival Adijo poletje Se daljši in bolj bogat kot v prejšnjih letih. Organizacija in potek festivala namreč društvom, ki sodelujejo, in teh jc bilo letos kar trinajst, ne delata več preglavic. Očitno pa je tudi, da so Logatčani do festivalskih prireditev vedno bolj zaupljivi, obisk jc bil namreč po besedah predsednika logaškega Mladinskega sveta Boruta Maroka na večini prireditev nad pričakovanji. Trinajst logaških društev z več kot polovico članov, starih od 15 do 29 let: Klub logaških študentov. Klub Grajski park. Kulturno društvo Novi oder, Športno društvo Optimist, Luna bar, Klub organiziranih mladinskih aktivnosti (K. O. M. A.), Literarno društvo Zeleni oblaki, Mladinski center sv. Nikolaja, Društvo tabornikov rod Srnjak, Športno društvo Kovk Rovtc, GRC Zapoljc, Klub borilnih veščin Logatec in Klub zabave in plesa G&D Navigator pub jc od srede, 22. avgusta, do sobote, I. septembra, pripravilo več kot 30 različnih aktivnosti, ki so se jih obiskovalci lahko udeležili brezplačno. Pripravili so športne aktivnosti (nočni teki, tabor borilnih veščin, kolesarska dirka, tekma v francoskem boksu, košarka, odbojka, mali nogomet, orientacijski tek...), kulturne posladke (gledališka delavnica, zbor harmonikarjev, literarni večer mladih avtorjev, impro gledališče..), koncerte raznovrstnih glasbenih zasedb (Kingston, Mambo Kings, Amarcord, Trkaj, Strizzv, Rockart, d. d., Ebony Kvartet, večer elektronske glasbe..) pa tudi družinsko popoldne in delavnice za najmlajše. Tekmuj in recikliraj Festival pa se je zaključil dan pred začetkom šolskih dni na zelenici v grajskem parku, kjer se jc kar nekaj sto ljudi zbralo na najbolj medijsko podprtem dogodku Adijo poletja. Klub Grajski park s Primožem Petkom, ki jc bil sponzor in prijazen gostitelj večine prireditev, je pripravil tekmovanje v metu mobilnih telefonov. Vsak izmed tekmovalcev, ki jih je bilo približno sto (od lega petina žensk), jc lahko zalučal svoj telefon le enkrat, zatem pa je stari GSM-aparat, na željo tekmovalca seveda, romal v škatlo za nevarne odpadke. Tekmovanje je bilo zanimivo, zmagala pa sta seveda najboljša Manca Scdej in Robi Teršck (nekdanji reprezentant v metu kopja), ki sta za nagrado dobila nova mobilna telefona. Adijo poletje tudi naslednje leto Organizatorji prireditev, ki so v večini brez plačila pripravili toliko zabavnih prireditev, so z letošnjim festivalom zelo zadovoljni, predvsem zaradi velikega števila tekmovalcev in obiskovalcev na prireditvah, ki jih je bilo po besedah Boruta Marolta preko 5.000. Seveda, zanimanje javnosti je odločilna promocija k tej so poleg finančne podpore društev in Občine Logatec odločilno pripomogli tudi mediji, ki so letos v velikem številu in z zanimanjem spremljali dogajanje na logaških tleh. Zaradi vseh naštetih razlogov, dobre volje aktivne mladine logaške občine in enkratnega vzdušja prav zagotovo festival Adijo poletje tudi naslednje leto bo. Anja Sede j Ure pravljic Knjižnica Logatec: ob četrtkih ob 16.30, Krajevna knjižnica Rovte: ob četrtkih ob 16. uri Iz sveta mladih —8&i Vsakdo lahko kaj prispeva v prid vseh Prav ta misel se je potrjevala na lokostrelskem taboru v CŠOD Štrk počitku smo ob družabnih igrah spoznavali, da Ircnina domišljija Da druženje in tkanje prijateljskih vezi več velja kot zdolgočaseno posedanje pred TV in računalnikom, smo člani logaškega Lokostrelskega društva skupaj z Lokostrelskim klubom iz Postojne občutili na lokostrelskem taboru v CŠOD domu Štrk pri Ptuju od 23. do 30. junija letos. Prvi dan smo se udeleženci razvrstili v skupine, ki so si same izbrale imena. Skupine so tekmovale med seboj v streljanju, igrah, pomoči, prijaznih besedah, dobronamernih opozorilih... Vsakdo pa je začutil, da je kol posameznik zelo pomemben član skupine in da s svojimi dejanji in vedenjem koristi vsem. Po jutranji telovadbi, zajtrku, pospravljanju in ocenjevanju sob sno do kosila urili tehniko in različne načine streljanja. Poudarek je bil tudi na pravilnem uživanju hrane in pijače med treningom in na tekmah. Opazovali smo ptiee v zraku, ki so čakale na svoj plen, metulje, miško, ki jo je zanimalo, kaj dela nad njenim domom skupina discipliniranih otrok. Po kosilu in nima meja. V vsaki igri smo sodelovali vsi, ne glede na leta, spol, fizične sposobnosti. Druženje in dejavnosti so se nadaljevale še po večerji. Da sem takšen, kakršen sem, sprejet in pomemben član tabora jc bilo merilo vsem, zato v tednu skupnega preživljanja ni bilo slišati grdih besed, obtoževanj, poniževanj, godrnjanja... Tudi tako razširjeno uporabnega ne bom nihče izmed enaindvajseteriee udeležencev tabora ni uporabljal. Mogoče v vsakdanjem življenju manjka ravno zavest, da smo vsi enkratni in sprejeti takšni, kakršni smo, in da prav vsakdo lahko kaj prispeva v prid vseh. Po napornem tednu pa je večina že pomislila na naslednji tabor. Za to priložnost smo bili hvaležni logaški občini za denarno pomoč, šc posebej pa LK Mins iz Postojne za povabilo na skupni tabor. Milena Stoievnki Trije dnevi v Medvedu Naše tridnevno raziskovanje Medvedjega Brda se jc pričelo nekega lepega ponedeljka. Z velikimi in težkimi torbami smo se odpravili proti avtobusu. Še zadnjič smo pomahali našim staršem in se odpeljali pustolovščinam naproti. Ko smo prispeli pred dom Medved, nas je prijazno pozdravila upraviteljica doma Darja Sever. Nestrpni smo čakali, da vidimo dom še znotraj. Z odprtimi očmi in usti smo hodili za gospo Darjo in občudovali nove prostore (ki so bili svečano odprti mimo vabila uredništvu Logaških novic, da bi o pomembnem dogodku poročali logaškim občanom, ali pa se vodstvu Medveda sploh ni zdelo vredno povabiti občinsko glasilo k otvoritvenemu dogodku! Op. urednika). Žc sam vonj nas je prepričal, daje vse novo. Opazili smo, da je v domu veliko prostorov za aktivnosti: telovadnica, naravoslovna učilnica, večnamenska učilnica, jedilnica, kuhinja, sobe... Nato so nam dodelili sobe, v katere smo se nastanili. Kmalu je sledil že prvi sestanek in krajši sprehod. Na sestanku smo izvedeli, da nas čakajo trije aktivni dnevi. Po kosilu, kije bilo vsak dan odlično, pa je šlo zares. Pričele so se delavnosti, ki so jih vse tri dni vodili učitelji Klemen, Andraž, Ksenija in Mojca. Klemen in Mojca sta nas učila teči na smučeh, Ksenija nas je seznanila z živalmi in sledmi v gozdu, Andraž pa nas je popeljal na orientacijski sprehod in nas naučil zgradili zasilno bivališče v gozdu. Zabavno pa je bilo tudi v domu. Najbolj se nam je vtisnil v spomin tobogan. Ta nas jc zjutraj popeljal naravnost v telovadnico, kjer smo se vsako jutro razgibali in pripravili na naporen dan. Tako. Naše tridnevno raziskovanje se je končalo. Preživeli smo tri čudovite, tople, sončne dni, ki se nam bodo globoko vtisnili v spomin. Radi pa sc bomo spominjali tudi učiteljev in učiteljic, ki so nas toplo sprejeli in bili z nami tako prijazni, še posebej Darja Sever. liluž Maček in Miha Lugarič, 4. h Šolski odmevi V majhni šoli bije veliko srce Vsaka šola je svet zase, ki zaživi I. septembra in ugasne konec junija. V tem svetu veljajo določena pravila, obveznosti, pa tudi prijetne stvari, ki se nam za vse življenje vtisnejo v spomin. Le kdo bi jih lahko pozabil? Šolski svet znova oživi vsako jesen. Novo svežino in toplino temu svetu prinašajo še posebej prvošolci, otroci, ki prvič prestopijo šolski prag. A žal, letos na naši šoli ni nobenega prvošolca. Prav lahko bi se zgodilo, da bi šola za vedno zaprla svoja vrata. Šc sreča, da ni tako. Le skupnim prizadevanjem staršev, vodstva šole in S poti v novo šolsko leto občini gre zahvala, da naš hram učenosti letos obiskuje ista četica učencev kot lani, le da so sedaj v 2. in 3. razredu. Kljub temu, da je naša šola majhna, v njej bije veliko srce, ki utripa učenosti, znanju in hkrati živi s krajem. Tu je prostor za prve podvige. Za prve uspehe in prve velike korake v svet. Za prva prijateljstva, ki sc rodijo tako, mimogrede: v peskovniku, na šolskem hodniku, med odmorom. In trajajo potem vse življenje. Je prva stopnica na poti do življenjske modrosti. Je upanje inje hoja z roko v roki. Je let na krilih domišljije. Je most med ljudmi. Je meja na obzorju, ki raste in se širi Z nami. Z mavrico prijateljstva, ki smo jo raztegnili preko vseh, ki so nas obiskali. Na videz naša šola ni nič posebnega, njeni zidovi ne vzbujajo prevelike pozornosti mimoidočemu; vrednost in ime ji daje njen duh. Skratka, šolo predstavljajo dejavnosti, ki potekajo na šoli, prireditve, vsakoletni projekti, in ne nazadnje, tudi šolske stvari. Vsakdanjik popestrijo novosti in zanimivosti. Naša šola je hram, hram vsega, kar smo dosegli, in vsega, kar šc bomo. Da bi bilo le še dolgo tako... Anu Žakelj O O CN t- OJ C o t/3 0» o O C J*. 't/i ca s/j o Šolski odmevi o rrs w C/3< rt O < o' n -a g 3 cr r» -i NJ O O -J Skoz šolska vrata 1288 učencev Se pravi, 26 manj kot lani - Dvoje šol celo brez prvošolcev Ravnateljica Metka je prijazno nagovorila prvošolčke. September je spet odprl šolska vrata. Letos obiskuje vse šole na Logaškem 1288 (lani 1314) učencev in učenk, med temi je 116 (lani 145) prvošolcev. Primerilo pa seje, morda celo prvič v zgodovini šole v Hotedršici, da ni v prvem razredu niti enega učenca; brez učencev v prvem razredu so ostali tudi na podružnični šoli Rovtarske Žibrše. - Joj! Joj! Joooj! - V spodnji razpredelnici prikazujemo skupno število šolarjev in številčnost šolarjev po posameznih šolah šola vseh učencev v 1. razredu 8 talcev 664 58 POS Laze 12 2 Tabor 363 36 POS Hotcdršica 34 O POS Rovt. Zibršc 8 0 Rovte 191 17 POS Vrh S v. T. K. 16 3 Skupaj: 1288 116 Naproti šolskemu letu Prav neverjetno, ampak res je, da so se šolske počitnice, žal, končale Polne knjigarne so nam izpričevale, da starši nepreklicno segajo v svoje napol izpraznjene denarnice in kupujejo svojim bolj ali manj vnetim šolarjem vse potrebno, in žal, tudi kaj nepotrebnega, kar bo še bolj otežilo že tako pretežke šolske torbe. Da bi vsaj delček, kar je v knjigi, ostalo tudi v glavah, je pobožna želja vsakega od staršev. Kaj reči ob začetku? Morda smo se odpočili ali vsaj malo izpraznili polne glave, ki smo jih imeli ob koncu junija. Začeti pa jc treba. Najbolj nestrpni so vsekakor številni prvošolčki. Veliko, veliko jc njihovo pričakovanje Prvič bodo sedli v šolske klopi, začeli bodo izkušati šolsko življenje, kije ob vseh zadregah, spremembah, izboljšavah (ali res?) vseeno nekaj lepega, enkratnega in neponovljivega. Tu se začne rast, oblikuje sc mlad človek, rodijo se prijateljstva, potreben je napor in delo. Na poti do znanja so vzponi, a žal, tudi padci. A prav vse to naredi človeka. Lepa je misel, ki pravi: Da lahko vstanemo, moramo prej pasti. In kdor zmore moč, da vstane, je zmagal. Pa nc v tekmi s sotekmovalci, ampak v tekmi s seboj, kar je največkrat najteže. Zato vstopajmo veselo, prešerno, predvsem pa z veliko volje in vzpodbud v novo šolsko leto, ki je že na stežaj odprlo svoje duri. Šola namreč postane šola šele takrat, ko jc v njej slišati otroški živžav. liog daj, da bi ga bilo vsako leto več. Mnoge šole, žal, ostanejo tihe tudi čez leto, saj ni učencev, ki bi jih naponili in oživeli. V Rovtah imamo srečo, saj lepo skrbimo, da otroški smeh in jok nc bosta zamrla. In čc bodo otroci, bo lepša in boljša tudi naša bodočnost. Zalo ob začetku šolskega leta srečno vsem malim in velikim učenjakom in njihovim učiteljem! Pa ne pozabite: Učimo se za življenje, ne za ocene. Metka Bogataj Planinski pohodi Organizator: Planinsko društvo Logatec, Stara cesta 8, Logatec Nedelja, 16. september - RADUHA IN SNEŽNA JAMA, info: Tomaž Naglic Nedelja, 23. september - VRBANOVE ŠPICE, info: Dušan Jozelj Sobota, 29. september - KOŠUTA II. del (Košutnikov turn), info: Gregor Dolenc ********************** Gregor Dolenc-040/796-703, Simona Dernulc-041/283-010, Dušan Jozelj-031/455-721, Marinka Kozamernik-031/506- 734, Jože Kobal-01/7543-139, Alenka Mrak-041/564-757, Tomaž Naglič-051/313-815, Jernej Rus-040/468-648, Janez Rudolf-041/594-545, Janez Slabe-041/544-561, Matej Vidmar-0417379-156 Ne nazadnje URNIK ZA BAZEN IN SAVNE BAZEN: sobota, nedelja, prazniki:10.00 - 21.00, ponedeljek, četrtek:19.00 - 21.00, Torek. sreda, peieJc.16.00 - 21.00 SAVNE:Soboia, nedelja, praznikLIO.00 - 21.00, Ponedeljek - petek: 17.00 -21.00 Med tednom rezervirano za šole in druge organizirane skupine NOVO - TEMPERATURA VODE V BAZENU JE 30 STOPINJ Ponedeljek in četrtek od 19.15 do 20.00 VODNA AEROBIKA plavalna šola ŠČUKA: plavalni tečaji za otroke; nikoli ni prepozno -tečaji za seniorje. Vodeno rekreativno plavanje Prvo testiranje: 24. in 27. 9. ob 17.00 ter 29. 9. ob 9.00 Informacije: scuka@grc-zapolje.si Grega Prezelj : 051-423-099 V OKTOBRU ZAČETEK VODENE REKREACIJE: plesne vaje klasičnih plesov, tečaji salse, trebušni plesi, aerobika Začetno aerobika - pilates, vaje za hrbtenico, telovadba za nosečnice, vodna aerobika PLESNE VAJE ZA OTROKE PLESNO flJESTO) RINGA RAJA - 4 - 6 let, POP M 7 - 10 let, HIP HOP & DICO VABLJENI NA VIKEND ODPRTIH VRAT 21. IN 22. SEPTEMBRA: 50% POPUSTA PRI VSTOPU V BAZEN, DEMONSTRACIJA SEDEČE ODBOJKE, NAGRADNO ŽREBANJE: PRVA NAGRADA POLLETNA ZLATA KARTICA ZA VSE ŠPORTNE DEJAVNOSTI V GRC ZAPOLJE. FITNES STUDIO NAPOLEON AKCIJA »100« - Imate več kot 100 kil? Bi radi shujšali? Na naši recepciji lahko dobite obrazec, ki ga izpolnete in oddate. Vaše podatke lahko pošljete tudi po pošti. Izmed prijavljenih bomo izžrebali osebo, ki bo tri mesece imela brezplačen vstop v fitnes in strokovno podporo našega vaditelja. Informacije: iitnes.napoleon@grc-zapolie.si DARILNI IN VREDNOSTNI BONI. PODARITE SVOJIM NAJBLIŽJIM MALO ZDRAVJA. MASAŽNI SALON - KLASIČNE MASAŽE - KOZMETIKA IN PEDIKURA SOLARIJ □ GRC ZAPOLJE □ mm 111111■■ Več informacij na: WWW.GRC-ZAPOLJE.SI Recepcija: 7591-170 info@grc-zapolie.si matiaz.martinsek@grc-zapolje.si Ne nazadnje Bralci pišejo K »Pojasnilu ob pismu« V junijski številki Logaških novic sem prebrala pojasnilo glede pločnika ob Notranjski cesti, ki ga je podala ga. Tanja Čeme in me je razburilo. Pojasnilo je popolnoma nepreverjeno in neutemeljeno. Najprej naj povem vsem, ki mislijo tako kot ga. Tanja Cerne, da še nihče ni prišel do nas - živim namreč ob Notranjski c., in pločnik naj bi šel tudi po naši parceli, nihče pa naju z možem ni niti vprašal, če bi prodala del parcele. Se več, spraševala sem že na Občini, kdaj bo vendar ta težko pričakovani pločnik, saj tudi moji trije otroci hodijo po tej nevarni cesti, pa sem dobila odgovor, da v planu letos ni predviden ta strošek. Moti me predvsem to, da ta pločnik ob Notranjski c. težko pričakujemo in vsi vemo, da je nujno potreben, pripravljeni smo tudi prodati del zemljišča za pločnik, pa se nihče z vrha Občine ne zgane in ne vpraša, kdo konkretno noče prodati zemljišča. Prepričana sem, da v takih primerih obstaja druga rešitev, morda širitev na drugo stran ceste. Upam, da se ne bo zgodilo, kot se je na Jački, kjer so se dela na cesti začela in ni nihče niti vprašal lastnikov zemljišč ob cesti za odprodajo ali kaj podobnega. Potem pa kar naenkrat nastane enosmerna cesta in to na najbolj kritični točki ceste. Morda bi bil potreben kakšen sestanek vseh prebivalcev Notranjske z investitorjem. A.K. Odmevi z Doma starejših Poletje z godbeniki in Kontrabantom Pred pravim začetkom počitnic je na terasi našega Doma nastopil logaški Pihalni orkester. Vreme je bilo lepo, prav tako skladbe, ki so jih zaigrali. Med zaigranimi skladbami smo katero tudi mi prepoznali. Zelo prijazen je bil dirigent Marjan (irdadolnik, kije bil hkrati tudi napovedovalec. Pri vsaki napovedi nam je povedal kaj zanimivega, na naše veliko presenečenje tudi to. da je svoj čas pri godbi igral naš sostanovalec Maks Kralj. Tudi tokrat je zaigral na boben. Res so nam muzikantje lepo popestrili nedeljsko dopoldne, tako da smo šli h kosilu prav dobre volje. To ni prav Ne bom se predstavila, da ne ho sovraštva. Problem ni samo moj. Od Sončnega loga in skoraj do Kale vsak dan po poti čez travnike pod Sekirico lastniki sprehajajo nešteto psov. V občinskem odloku je napisano, da morajo hiti psi na vrvici, večina pa jih prosto teka naokoli. Nekateri večji in hudobni psi napadajo majhne prijazne kužke. To ni prav. Lastniki bi morali imeti pse na vrvici, občinsko redarstvo pa bi moralo poskrbeti, da bi se spoštoval odlok o psih na vrvici. Prizadeta občanka Zabaval jih je Kontrahant. Avgusta je v Domu nastopila etno skupina Kontrahant. Tudi tedaj nam je bilo vreme naklonjeno, tako da smo na terasi uživali oh glasbi. Kljub tovrstni glasni glasbi je bilo zunaj prav prijetno. Glasbeniki so prav zanimivi, imajo posebne inštrumente, pa tudi oblečeni so prav zanimivo. Nekaj skladb so zaigrali po domače; te smo vsi razumeli. Pojejo pa ludi romske in madžarske pesmi. To pot so bili pri nas že drugič, in upamo, da še pridejo. Ivanka Pečenih Lincoln O Ga vidite, orjaka? Na Stari cesti pred gostiščem Baron seje ustavila ameriška limuzina Lincoln, prava cestna ladja, dolžine za dva osebna avtomobila, ki jo je moč najeti za prevoz poroke, denimo. Tokratni šlo za poroko niti ne za snemanje TV reklame, v kateri izstopijo iz avtomobila trije možje s temnimi očali, temveč za predstavnike multinacionalke Unilcver, ki prodaja v Sloveniji izdelke Sigmal, Axc, Rexona, C it, Knorr, Hcllmans, Rama in Bcccl, natančneje za kratek obisk direktorice Unilcver za Slovenijo Milene Štular s sodelavci, ki so si v Baronu privoščili gibanico in kozarec pijače. Sodelavci so gospe Mileni pred odhodom na novo vodstveno delovno mesto namestnice uprave Droga Kolinska, d.o.o., pripravili prijetno presenečenje z Lincolnom in veselim poslovilnim večerom v ljubljanskem Maximu. Besedilo infoto: France Brus Ne nazadnje V Knjižnici je zmeraj kaj novega Slovenska proza Babnik, G.: Koža iz bombaža; Babnik, O.: Školske korenine : potopisni roman; Demšar, A.: Olje na balkonu : prvi primer inšpektorja Vrenka; Flisar, E.: Mogoče nikoli; Gradišnik, B.: Roka, voda, kamen : roman v treh letih. Tretje leto: 1992 in naprej*; Kleč, M.: Veseli fantje; Košuta, M.: Teža sončnega : odgovori, govori in zagovori; Mlakar, J.: O ti frdamani eigani; Mlinar, R.: Postaja; Sivce, I.: Sol življenja : humoreske, veseli pri/.ori, pesniške parodije...; Skubic, A.: Popcorn*; Smolnikar, B.: Ko se tam gori olistajo breze*; Vinccntič, M.: Talon. Slovenska poezija Dovjak, K.: Promctej na plakatu; Drcv, M.: Rojstva; Vouk, E.: Z zamahom ptice neka roka slika : izbrane pesmi* Tuje leposlovje Berendt, J.: Mesto padajočih angelov; Briscoe, J.: Spi z menoj; Coclho, P.: Čarovnica iz Portobella*; Dostoevskaja, A.: Življenje z genijem*; Etxebarria, L.: Čudež v ravnovesju; Ferić, Z.: Smrt deklice z vžigalicami; Follct, K.: Kavke; Oondvvin, J.: Drevo janičarjev*; Hosseini, K.: Tek za zmajem*; Ivanji, [.: Titov prevajalec; Jergović, M.: Dvorci iz. orchovinc*; Kidd, S. M.: Prestol morske deklice*; Leon, D.: Temno nebo nad Screnissimo: [komisar Brunetti razreši enajsti primer]*; Mckinlcv, T.: Poletna bliskavica; Mchari, S. G.: Puščavska pesem; Mcyer, S.: Somrak; Murakami, II.: Kalka na obali*; Patterson, J.: I. umor*;Quan,T.: Dnevnik prostitutke z Manhattna; Rossi,V.: Kaj, čc ne bi nikoli poskusil : avtobiogralija z linricom Borghijem*; Shrevc, A.: Skrivaj; Slaughter, K.: Nezvesti*; Sologub, K: Mali hudobec; Topol, J.: Sestra; Tribuson, G.: Klub oboževalcev : periferijski kvartet*; Vievvegh, M.: Letoviščarji* Strokovna literatura Bcrčon, T.: Nazaj k oblikovanju : antološki pregled...; Berne, E.: Katero igro igraš? : temeljna knjiga o psiholoških in igrah v medčloveških odnosih; Bushnell, C: Šminkasta džungla; Dorfman, A.: Kako brati Jaka Racmana : imperialistična ideologija v Disnevjcvih stripih; Drnovšek, J.: Pogovori; Fras, M.: Stare prlcškc in prekmurske jedi za naše dni; Freud, S.: Spisi o družbi in religiji; Grgič, M.: Logos, simbol in mit : vprašanja semiotike in filozofije jezika; Hay, L. L.: Pozitivne misli za vsak dan; Ita Rina : prva slovenska filmska zvez.da*; Jernejčič, A.: Kako uspešno sodelovati z mediji : priročnik za vsakogar; Keršck, E.: Zdravilne rastline v vinu in žganju : kako lahko sami pripravite zdravilne napitke in zeliščna žganja; Krivananda: Modrost in moč astrologije; Kunavcr, A.: Makalu : prvič prvi v Himalaji; Lončar, S.: Resnice in zmote o kandidi; Merivale, P.: Zdravilna moč barv; Moi ivama, N.: Zakaj so Japonkc lahko vitke in vedno mladostne : skrivnosti naravne, zdrave in preproste japonske domače kuhinje; Murrav, P.: Naš planet : globalno segrevanj : dokazi; Mut, R.: Nasveti za pasje prijatelje : balzam za pasjo dušo; Naravna zdravila*; Petrovčič, V.: Shujšajmo skupaj; Pogorelcc, J.: Politična odgovornost : osebni vodnik za znižanje teže in holesterola; Politkovskaia, A.: Putinova Rusija*; Prechtel, M.: Neposlušnost hčere Sonca : ekstaza in čas; Ryan, M. J.: Moč potrpežljivosti : kako sc umiriti, da bi užili več sreče, uspeha in duševnega miru; Schinharl, C.: Osnovna vegetarijanska kuhinja : vse, kar potrebujemo za srečo - razen rib in mesa; Skrivnosti in lepote našega sveta : popotovanje, ki jemlje dih*; Vodnik po pravicah invalidov v slovenski zakonodaji; VVatters, J.: Tarot za današnji čas; VVheen, F.: Kako so prodajalci megle zavladali svetu : kratka zgodovina sodobnih zablod. ''Priporočamo! Maja (iregorie Toča Toča in neurje sta 4. julija grdo klestila tudi po Logatcu. Zrnatega ledu je ostalo še za naslednji dan. Urnik knjižnic na Logaškem Logatec: pon., sre., pet.: 9-19, tor., čet.: 12-19, sob.:8-13 Rovte: tor.:15-19, čet.:15-19 Hotedršica: sre.:16-19, pet.:16-19 Vrh Svetih Treh Kraljev: čet.:11.30-12.30, pet.:18-19 Org. in info: Knjižnica Logatec, 01/7541-72 o fN u OJ -C r~ C H. t/j D* O tli Ne nazadnje Napovednik prireditev Dogodki v počastitev občinskega praznika Petek. 14. septcmhcr, ob 17. uri, Kulturni doni lahni otvoritev LOVSKI razstave id LOGATEC Ob 100-lelnici slovenskega lovstva Org. in info: Lovska družina Logatec, 041/791-580 Petek, 14. september, ob 20. uri, Grajski park Logatec čudovit ii, ta svet - koncert cvergrecn, pop, južnoameriških in afriških skladb Ženskega zbora KI) Tabor z gosti in zborovodjo Zdravkom Novakom (V primeru slabega vremena bo prireditev v Veliki dvorani Narodnega doma) Org. in info: KD Tabor, 040/649-468 Četrtek, 20. september, ob 19. uri, Velika dvorana Narodnega doma Logatec SLAN KOSTNA AKADEMIJA OBČINSKEGA SVETA OB OBČINSKEM PRAZNIKU podelitev občinskih priznanj ob bogatem kulturnem programu s slavnostnim govorom Janeza Nagodcta, župana občine Logatec Org. in info: Občina Logatec, 01/7590-633 Pctek-ncdelja, od 21. do 23. septembra, od 10. ure dalje, avla Športne dvorane Logatec ne naredi kruha moka, ampak roka razstava kruha m krušnih izdelkov ter pregovorov 0 kruhu Org. in infoi Društvo kmečkih in podeželskih /ena Logatec, 01/7544-051 Petek, 21. september, ob 19. uri. Steklena galerija Logatec iii. ex - tempore logatec 2007 - stvaritve likovnikov iz Logatca, z Vrhnike, Rakeka in iz Postojne na temo »polje« Org. in info: Društvo likovnikov Logatec, 040/517-436 Sobota, 22. september, od 10. do 17. ure. Ograje 70 a, Zaplana / Logatec odpri a vrata vrta »na krokar.ievi jasi« Org. in info: Alenka Gorza Jereb in Samo Jereb, 051/353-915 Sobota, 22. september, (»I 10. ure dalje. Športna dvorana I .»palec logaški dan ODBOJKE <>b 1(1 letnici odbojkarskega kluba Logatec Org. in info: Odbojkarski klub Logatec, 031/575-120 Sobota, 22. september, ob 15.30., Podružnična osnovna šola Laze SLAVNOSTNA prireditev oh 7S.OBLE1 MCI OSNOVNE šole LAZE prireditev s kulturnim programom in z razstavo Org. in info: Turistično društvo Lanski vrh in KS Laze-Jakovica, 041/376-278 Nedelja, 23. september, ob 16. uri, igrišče pred Narodnim domom Logatec xiii. SREČANJE MAŽORETNIH skupin (V primeru slabega vremena bo prireditev v Veliki dvorani Narodnega doma) Org. in info: Twirling klub logaških mažoret. 041/416-108 Četrtek, 27. september, ob 19. uri, Velika dvorana Narodnega doma Logatec MOJA dežela - lepa in GOSTOLJUBNA zaključek ocenjevalne akcije izgleda infrastruktur Org. in info: Turistično društvo Logatec, 031 /370-469 Petek, 28. september, ob 19. uri, Podružnična osnovna ioia Laze v ZAVETJU po/.aspai.iii trav literarni večer Literarnega društva Zeleni oblaki Org. in info: Literarno društvo Zeleni oblaki, 031/844-522 Petek, 28. september, ob 19. uri, Steklena galerija Logatec dobrodelna AKCIJA likovnih del /a SOI ski sklad OŠ tabor Org. in info: Društvo likovnikov Logatec, 040/517-436 Sobota, 29. september, od 18. do 20. ure, knjižnica v Hotedršici OGLED RAZSTAVE: življenje in DELO JOŽEFA PLEČNIKA Org. in info: KTD Hotcdršica, 01/7559-142 r. Sobota, 2°. september, ob 20. uri. Kulturni doni lloledršica večer na skednju - etnološka prireditev s kulturnim programom Org. in info: KTD Hotcdršica, 01/7559-142 r. Nedelja, !0. september, od 9, do 12. ure, knjižnica v I loledtMci OGLED RAZSTAVE: ŽIVLJENJE in DELO JOŽEFA plečnika "S Org. in info: KTD Hotedrtica, 01/7559-142 V programu lahko pride do spremembe. Novosti hudo sproti objavljene na spletnih straneh občine Logatec www.ohcma-logatec.com Prosimo za razumevanje. Podatke zbrala Občina Logatec, Tržaška cesta 15, 1370 Logatec, rcnata.gutnik(o!logatcc.si / tel.: 01 7590 633. Zahvala Ni večje bolečine kol v dneh žalosti nosili v strti srečnih dni spomine. (Dante) 4k Roman Leskovec Ob boleči i/gubi dragega sina, brata, strica, svaka in nečaka Romana Lcskovca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem za tolažilne besede, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala velja kolektivu Pošte PH Ljubljana in Logatec. Hvala govornikoma: gospodu direktorju PL Ljubljana in gospodu Koširju iz Šcntjošta za sočutne besede ob slovesu, gospodu župniku Sclanu za lep pogrebni obred, pevcem »Deseti brat« za zapete poslovilne pesmi, trobentarju in pogrebnemu zavodu Menart. Hvala vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu k preranemu počitku. Vsi njegovi, ki ga imamo radi Ne nazadnje -SrEl Pa se je začelo! Zopet je naš hram učenosti odprl svoja vrata in v šolske klopi jc v največjo osnovno šolo v logaški občini sedlo 6X0 nadobudnih otrok, vse od petih let in pol, pa tja do pravih šolarjev - devetošolcev. Kot vsako leto doslej, smo se tudi letos zbrali kar pred vhodom, kjer nas je pričakala ravnateljica skupaj z učitelji. Po nagovoru ravnateljice Metke Rupnik je vsak razred odšel v šolo s svojim razrednikom. Ko smo že pridno pisali urnike, ki bodo poveljevali v naših publikacijah vse leto, so v šolo pričeli prihajati veseli " prvarji". V avli šole je bilo slišati igriv otroški smeh, opaziti je bilo iskrice v očeh in nestrpno pričakovanje. Le kaj se bo tu dogajalo naslednjih devet let?! Otroci so na moja vprašanja odgovarjali z iskrenimi besedami: »Veš, danes sem prvič v šoli. Verjetno se bomo veliko učili. Joj, kako veliko nalog bomo pisali« Medtem, ko sem imela priložnost, da sem v avli krajšala čas otrokom, sem vprašala tudi starše, kako oni doživljajo prvi šolski dan svojih otrok. Dejali so, daje to del odraščanja njihovih otrok. Ponosni so nanje, kar je tudi prav! Kmalu zatem so naši prvošolčki smeli stopiti v jedilnico, kjer so jih pričakali ježki (piškoti), pa ravnateljica ter učiteljice in vzgojiteljice Za dobrodošlico so jim mladi pevci in pevke zapeli nekaj pesmic. Ko sem opazovala prijetne obraze mladih šolarjev, sem se spomnila, kako je bilo takrat, ko sije v šolski predpražnik prvič obrisala čevlje naša generacija. Bili smo majhni, razigrani, nasmejani. Vse, kar je bilo v nas, smo ohranjali iz leta v leto. Vendar čas nestrpno beži, ne zmeni se za nas, zato letos stopamo v šolo zadnjič. Verjetno vsakega posameznika skrbi, kakšno bo to leto. Drugačno bo, smo si vsi enotni. Čakajo nas informativni dnevi na srednjih šolah, vpis v le-te, nacionalni preizkusi znanja, novi vzponi m ponovni padci. Vendar smo prepričani, da nas naša dobra volja in veselje do življenja samega vodita naprej. Več si bo treba prizadevati pri šolskem delu; bolj vztrajno bo treba delati. In bolj kot sc bomo trudili letos, lepše nam bo naslednje leto. Vsem učencem želimo, da si v letošnjem šolskem letu naberejo mnogo novega znanja, saj je dobro vedeti, da se ne učimo za ocene, ampak za življenje. Neža Verdinek Opravičilo V 5. številki Logaških novic 15. maja letos sem v prispevku »Brez njega bi bilo mnogo manj slovenskega filma (II.)« na straneh 16-17 zapisal, da so zadnji lastniki »Kavčičeve« domače hiše Hladnikovi iz Argentine. Žal, sem dobil napačno informacijo. Zadnji lastniki »Kavčičeve« domače hiše oziroma zemljišča, na katerem je stala hiša, so Kavčičevi sorodniki Mačkovi (po domače »Joškovi«) iz Argentine. Za točno informacijo se jim zahvaljujem in se jim hkrati opravičujem. Veselilo bi me, če bi mi Kavčičevi sorodniki lahko posredovali kakršnekoli podatke o družini Kavčič (ko so bivali še v Logatcu), o »Joškovi« hiši oziroma o prednikih Janeta Kavčiča (po materini in očetovi strani). Zaposlen sem v Knjižnici Logatec in urejam domoznansko zbirko, zato potrebujem čim več (točnih) podatkov o Janetu Kavčiču. Moj naslov: Gvido Komar, Knjižnica Logatec, Tržaška c. 44, 1370 Logatec, Slovenija. Tel.: +386 1 7541 722, e-pošta: gvido. komar@log.sik.si Logaške novice, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; grafična zasnova Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje; naklada 3950 izvodov. Časopis je brezplačen. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon 041 915 705, ob sredah od 10. do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, E-mail: logaske@logatec.si, ISSN 0350 9281 Zahvala V življenju le delo in skrbi si imel, sedaj oil vsega truda si zaspal. Odšel si tja. kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. Nenadoma nas je zapustil dragi ata, stari ala, last, bral in stric Franc Slabe iz Zibrš *2I.11.I°23 +9.7.2007 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, darovane sveče in svele maše. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Srečku Turku za lepo opravljen mašni obred, sosedu g. Matjažu Petrovčiču za poslovilne besede, pevcem za zapete poslovilne pesmi, g. Tomincu ter pogrebnemu zavodu Menart. Hvala tudi vsem, ki ste našega ata pospremili k večnemu počitku. Žalujoči - vsi njegovi Ne nazadnje r — — — — — — — — — — — — — — — — — — — H I VABILO I k vpisu abonmaja komedije Občine Logatec V 9. sezoni 2007/2008 vas na zadnji petek v mesecih oktober, november 2007 in februar ter marec 2008 čakajo naslednje predstave: I SCAPINOVE ZVIJAČE Jean-Baptistc Poquelin Moličrc / SNG - DRAMA / Režija Boris Cavazza. Igrajo: Kristijan Muck, Pare Valie, Gregor i Bakoviae. Gorazd Logar. Maša Derganc. Sabina Kogovšck, Mojca Fatur k.g.. Barbara Ccrar. Jurij Zrncc. Valtcr Dragan, ■ ' Katja Levstik, Blaž Valič, k.g., Tomislav Tomšič, k.g. * KAKO SMO LJUBILI TOVARIŠA TITA Radoslav Zlatan Dorias / SNG Nova Gorica, Kosovelov dom Sežana / Režiser in dramaturg Marjan Bevk. Igrajo: Gojmir Lešnjak - Gojc, Teja Glažar, Miha Nemec, Branko Ličen JAMSKI ČLOVEK Rob Beckcr / Režija: Nataša Barbara Graencr / Produkcija: Gustav film in Thcatcr Mogul. Igra: Uroš Fiirst I ŽENSKA AVDICIJA I 1 Društvo Cafć Teater / Režija: Miha Golob. Igrajo: Sandi Pavlin, Tijana Zinajić, Lara P. Jankovič, Metka Trdin, Ncva-Jana ■ Flajs, Barbara Medvešček, Vesna Pcrnarčič in Žiga Saksida . I ali I FORENZIKI / KOGA BOMO UMORILI NOCOJ? KUD AGLI / KUD AVTONOMNO GLEDALIŠČE LILI IRT / Režija: Jaka Andrej Vojcvec. Igrajo: Barbara Medvešček, Vesna Pcrnarčič - Žunič, Žiga Saksida, Uroš Smolej, Tijana Zinaič I ali 1 KUHNA ■ Van Badham / KUD AGLI / KUD AVTONOMNO GLEDALIŠČE LILI IRT / Režija: Tijana Zijanić. Igrata: Violeta Tomič, ■ I Žiga Saksida ' PRIJAVNICA - GLEDALIŠKI ABONMA 07/08 Ime in priimek Naslov_ Pošta_ Telefon_ Email Izberem Žensko avdicijo / Forenzike / Kuhno (obkroži) Prijavljam_oseb na abonma 07/08. a) Bil sem abonent sezone 06/07 in želim rezervirati sedeže št._ v parter / balkon v vrsti št._ b) Nisem bil abonent sezone 06/07 in želim rezervirati sedeže št._ v parter / balkon (obkroži) v vrsti št._ Abonma bom plačal v enem / dveh obrokih, (obkroži) Datum_Podpis_ Ne nazadnje Prelet kozolca Bilo je sredi avgusta - Oči številnih faranov in prostovoljcev so bile priče nenavadnemu podvigu logaške firme Šušteršič: ob veselju župnika Janeza in med slovesnim zvonjenjem je kozolec spred Doma Marije in Marte preletel cerkveno preddverje se ustavil na šolskem dvorišču in se končno ustalil na vrtu za cerkvijo Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je marca 2006 izdal kullurnovarstvene smernice za izdelavo občinskega lokacijskega načrta za urejanje okolice cerkve sv. Nikolaja v Dolenjem Logatcu. V dokumentih je navedel mnenje in pogoje, ki zadevajo obnovo Doma na Griču, gradnjo stranske kapele farne cerkve ter preslavitev kozolca toplarja spred Doma Marije in Marte, saj smernice niso soglašale z rušenjem kozolca, pač pa so ponujale tako rešitev, da bi kozolec prestavili na novo lokacijo, in sicer na zemljišče za cerkvenim prezbiterijem. Najprej gaje zaneslo na drugo stran cerkve ... potem visoko v nebo ... In tako so IS. avgusta prestavitev kozolca spremljali nenavadni dogodki. Zbrala seje nožica faranov, med njimi pridni in marljivi sodelavci župnika Janeza Komparela, ki so skupaj s podjetnikom Tomažem ŠuSteršičem, lastnikom avto dvigala, izvedli svojevrsten in kar zahteven tehnični podvig - prenos kozolca. ... in na koncu na nove stebre za cerkvijo. Župnik Janez ni prikriva/ svojega navdušenja. Najprej so kozolec primerno pripravili, odstranili strešnike, dodatno povezali tramovje in preverili vse spoje Nato so ga z jeklenkami pripeli na dvigalo, ki ga je dvignilo s tal in odmaknilo spred Doma Marije in Marte Nato so sledili premiki: najprej na trg pred cerkvijo, od tod na zelenico pred stransko cerkveno kapelo, potem dva premika po šolskem dvorišču ter na končuje kozolec pristal na zelenici za cerkvijo. Tam pa so kozolec spustili na stebre, ki so jih bili na novo zgradili po natančnih izračunih Toneta Rupnika. Novi stebri so namreč nadomestili prejšnje, ki so nosili kozolec pred Domom Marije in Marte Postavitev kozolca je Logatčanom radostno naznanilo dolgotrajno zvonjenje. Veselje župnika Janeza Komparcta je bilo ob tem dogodku nepopisljivo. Preslavitev kozolca pa je naznanila, da so se meseci čakanja, dogovarjanja, usklajevanja, prejemanja dovoljenj in soglasij v sredi poletja spremenili v čas velikih del, ki bodo namenjena gradnji in dopolnjevanju zastavljenih ciljev ter želja, pomembnih za župnijo, njene faranc in tudi za vse občane sploh: oslvaritev projekta Doma na Griču. NevMa, foto: Drago Malavašie O O CN t-< O X> E a> D. U CD tU O > o C tU M •_^ O. OD 25. MAJA DALJE AVTOTRADE, d.o.o., Vrhnika Sinja Gorica 11,1360 Vrhnika tel.: 01 750 51 99, 755 79 00