ftev. 92.
V Trstu, v petek 2. aprila 1915.
Letnik XI.
lilija vsa'r dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob o zjutr?«, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
L'r>čnMt% o L'il-a S. f ranfi^* Asi?kc^a a 20 I. nadstr. — Vs* dof^' ai; »r po? 'jajj uredništvu i;?:.* Mdrankfranj picma se ne
jftrr 'z .-cfccpifi se ne vrrrfajo. iu »"»••1J c»Idiomi reJn:t Štrfar: Godina. Lastnik konsordj .CJteKt*. Ikk asksrir .r"dir»osti*, vpisane zadruge z o-rejtnKi pon^tron 7r*tu. ui.,-a Sv. Franći3w Asi&ega a. 20. Tclcfcn :iredi;i?fva in uprave 5tcv. 11-57.
Maft<nici 2 na i a : Za celo kto.......K 24' —
22 y ! Ida ................12*-
u tri rre-ece........... ..... 6 —
Zn a t d e ! j« k © izdajo >a reki leto.......520
za pol leta.................2 60
Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice zahvale, poslanico, oglasi denarnih zavodov ................. p0 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5.—
vsaka nadaljna vrsta.............2-_
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno lc
upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiSkega 5t. 20. — PoStnohranilnični račun 5t. 841.652.
Intii sri ruski d
Kotnelsi ruski napad pri inouMzu odbit. - Položaj • ozemlja lusastoM-SiMlkl nelzpremenjcn. - luski nopotl ob nauki In pri Opora odbiti.
Soji v Priestersiiem lesu se nadaljujejo.	g vogezlh artiljerijski boji.
DUNAJ. I. (Kor.) Uradno se objavlja:
1. išfh iia 1915.
V w hodnih Beskidih je izvrši! sovražnik v dolini Laborcze tekom noći več napadov, ki so bili zavrnjeni.
Med Lupkovtskim sedlom in Lžoškiin prelazom se nadaljujejo boji za mnogo->tevilne višinske pozicije.
Na ironti v jugovzhodni Galiciji nobenih posebnih dogodkov.
Pri Inoulodzu ob Pilici na Rusko-Polj-
kupičujejo se tudi glasovi, ki opozarjajo na to, da morda ni toliko zalog, kakor se
misli.
Goremijkin predsednik finančnega sveta.
PETROGRAD, 1. (Kor.) Predsednik državnega sveta Goremijkin, je bil imenovan na mesto grofa\Vitteja za predsednika finančnega sveta. Ustanovitev društva prijateljev Rusije in Anglije.
PETROGRAD, 1. (Kor.) Ustanovitev dru
MMM	..............Štva prijateljev Rusije in Anglije, ki naj b.
skem so Rusi z močnejšimi silami napa- j sjužiio namenom zbližnnja Anglije in Rusije? " ^	1 x	* n~* je povzročila časnikarsko polem ko. Tu-
kajšnjega voditelja društva Štefana Graham
dli v jutranjih urah naše postojanke. Prišli so do našega zadržnega pasu, nakar so bili odbiti ob občutnih izgubah.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Armadno povelje nadvojvode Friderika.
1)1 NAJ, 1. (Kor.) Iz vojnega časniške-ga stana se poroča: Armadni višji povelj-cik, nadvojvoda Friderik, je izdal dne 28. t. m. sledeče povelje:
*Cetam c. kr. črnovojniške brigade, posebno črnovoiniškemu pehotnemu bataljonu štev. I. I. črnovojniškemu polku štev. 2, potem deželnobrambnemu polku štev. 9 in 26. deželnobrambni diviziji, naj se izreče za njih junaški, neustrašni in požrtvovalni nastop v težkih bojih proti sovražni premoči dne 26. marca, moja zahvala in moje popolno priznanje. O vzglednem junaštvu teh hrabrih čet, ki so nastopile proti sovražni premoči z občudovanja vredno vztrajnostjo in prizadejale sovražniku težke izgube, naj se poroča takoj v vsem območju armade moštvu v njihovem maternem jeziku.«
Deželnobrambni pešpolk štev. 9 se re-krutira iz Litomefic, črnovojniški pešpolk štev. 1 z Dunaja in črnovojniški peš-poik štev. 2 iz Linca.
Z južnega bojiSčn.
DUNAJ, I. (Kot.) Uradno se objavlja: 1. aprila 1915.
Na južnem bojišču nobene izpremembe.
Na dne 31. marca izvršeno obstreljevanje odprtega mesta Oršove, je bilo odgovorjeno z bombardiranjem Belgrada.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Z mši?o-ruske$n bojišta.
BtRLIN, I. (Kot.) Veliki glavni stan, I. aprila 1915:
Vzhodno bojišče:
V ozemlju Avgustovo-Su\valki je položaj neizpremenjen. Ponočni poizkusi Rusov, da bi prekoračili Rawko jugovzhodno od Skierniewicz so se izjalovili.
ojstro napadajo radi njegovega stališča do ruskega društva in ruskega židovskega vprašanja.	_
Z zopadneso bojišča.
BERLIN, 1. (Kot.) Veliki slavni stan, 1. aprila:
Zapadno bojišče.
Pri okupaciji od Belgijcev zasedenega zaselja Klosterchoka in nekega malega oporišča pri Dixmuidnu, smo ujeli enega oficirja in 44 Belgijcev.
Zapadno od Pont-a-Moussona, v in na Priesterskem lesu je boj včeraj obstal. Na nekem ozkem mestu so Francozi udr-li v naše najsprednejše jarke. Boj se danes nadaljuje.
V	predstražnih bojih severovzhodno in vzhodno od Lunevilla so imeli Francozi znatne izgube.
V	Vogezih so se vršili le artiljerijski boji.
Vrhovno armadno vodstvo.
Blokado cnsleikego brodovjn.
LONDON, 31. (Kor.) Kakor poroča I Reuterjev urad, je prispel parnik »Dune-din« v Dublin, potem ko ga je 18 ur zasledoval isti nemški podmorski čoln, ki je potopil parnik »Falabo«. Ladja je hotela priskočiti »Falabi« na pomoč, a je bila sama zasledovana.
LONDON, 1. (Kor.) »London Gazzet-te« naznanja, da je plovba v kanalu pri Folkestonu in Portlandu omejena.
LONDON, I. (Kor.) Parnik »City of Cambridge« iz Glasgo\va, ki je prispel v Liverpool, je srečal na severni obali Angleške nek nemški podmorski čoln. Kapitanu se je posrečilo, s sprednjim manevriranjem držati podmorski čoln vedno pred svojo ladjo in s tem preprečiti, da bi isti izstrelil torpedo. Vendar je podmorski čoln obstreljeval parnik pol ure z granatami. Rešilni čolni in kajute so bile razdejane. Podmorski čoln je moral slednjič odnehati, ker je bilo viharno in morje razburkano.
LONDON, 31. (Kor.) Tajnik društva
Ruski napadi pri Opocznu so bili odbiti.
Tekom meseca marca je ujela nemška kapiVanov' Vrgovskih 'ia'dij je'izjavil," da je
potopitev parnika »Falaba< vzbudila v kapitanih sklep, da se maščujejo za smrt kapitana »Falabe~. Kapitani se trudijo, da bi dobili topove, toda eedn izmed kapitanov je naznanil društvu, da so bila njegova dosedanja prizadevanja, da bi dobil kak top, popolnoma brezuspešna.
LONDON, 31. (Kor.) Mornariški ko-respondent lista »Times« piše: Nastop podmorskih čolnov s hitrostjo 20 vozlov spravlja zopet na dan vprašanje glede zadostnih obrambnih sredstev za trgovske ladje. Oprema ladij s topovi je težko izvedljiva, ker je število ladij preveliko in ker so topovi, razven v nevarnostnem pasu, na dolgi vožnji neporabni. Manjka tudi moštva. Predlagano bojno spremstvo bi preveč omejevalo svobodo velikih trgovskih ladij. Napadajne podmorskih čolnov, poizkus, zaleteti se vanje, je najboljše obrambno sredstvo. Ker pa je pametneje, sploh se izogniti podmorskim čolnom, bi bilo najboljše, če bi parniki razmeroma kratke vožnje, ki jih ogrožajo podmorski čolni, izvrševali le ponoči.
LONDON, 31. (Kor.) V Liverpolu se nahaja radi pomanjkanja prostora 35 parnikov, ki ne morejo izložiti svojega j blaga. Trgovina s svežim sočivjem, ki
vzhodna armada skupno 55.800 Rusov in uplenila 9 topov in 61 strojnih pušk.
Vrhovno armadno vodstvo.
Likvidacija in konfiskacija nemške lastnine na Ruskem.
PETROGRAD, 31. (Kor.) >Rječ« izvaja v zvezi z nekim člankom »Petrograj-skega kurirja«, da je parola sedanjega trenutka likvidacija in konfiskacija nemške lastnine. I oda ta pot je nevarna, ker od vzema Rusiji zaupanje inozemskega kapitala, ker je z razlastitvijo nemške lastnine ustvarjen precedenčni slučaj. Besedičenje o podjarmljenju ruskega gospodarskega življenja od strani Nemcev, je neumestno. Za te izjemne odredbe naj ne bila merodajna narodna strast in vsled vojne povzročeno vznemirjenje, ampak le interesi ruske gospodarske bodočnosti.
Ruske finance.
PETROGRAD, 31. (Kor.) Ruski finančniki in trgovci so zelo vznemirjeni radi izdaje nove miljarde papirnatega denarja. To se smatra kot močno oškodovanje
ruske vrednosti.
»Novoje Vremja« skuša pomiriti javno mnenje s tem. da zatrjuje, da je še vedno za 40 odstotkov zlatega kritja.
j Ruskoj a Vjedomosti« o vzrokih draginjej m(?ra tak()j iz,ožiti' sc obraCa sedai v na Ruskem.	| Manchester.
Španski parnik »Cullera« ustavljen od francoskih stražnih ladij.
.MOSKVA, 1. (Kor.) »Ruskoja Vjedomosti < izvaja v članku glede vprašanja draginje živil na Ruskem sledeče: Ni do-£.;unp, v čem je iskati vzroka draginji. O stvari so različna mnenja. Eni pripisujejo draginjo špekulaciji, drugi prometnim od-uoŠujem in malovrednosti denarja, a na-
TOULON. L (Kor.) Francoske straž-ne ladje so ustavile na odprtem morju španski parnik »Cullera«, ki je iz Valencije v Genovo vozi! bombaž. Bombaž so
zapleni!:.
Vprašanje u*<;.-icije na Angleškem.
LONDON. 1. (Kor.) »Times« razpravljajo v uvodnem članku o nezadostni izdelavi municije in pišejo:
Vojaški stroj, ki je bil zgrajen s tako velikim trudom, je pripravljen opravljati svojo službo, vendar pa mu primanjkuje materijala. Nastopile so razne ovire, tako da produkcija pada, mesto da bi naraščala. Dve strani ste tu glavni vzrok: mezdni spori v industriji in preveliko pitje. Drugo zlo je veliko hujše kakor prvo in postaja vedno bolj občutno. Iz izvajanj Lloyda Georga se lahko sklepa, da se bo moralo energičneje nastopati proti pivnicam in klubom. Proti pijančevanju med delavci bi se nastopalo uspešno, če bi se krogi, od katerih je to odvisno, za dobo vojne odrekli alkoholni pijači in dali tako dober vzgled. Ce pa bodo ti krogi nadaljevali s pijančevanjem po klubih in doma, bodo isto delali tudi delavci v Clydih in Tyrnih.
Kemiku letal« m Francoskem.
PARIZ, 31. (Kor.) V noči na nedeljo se je moralo neko v smeri Saint Omerja prihajajoče letalo vsled akcije letalcev zavezniških čet umakniti.
PARIZ, 31. (Kor.) »Temps« poroča iz Bethuna: Neko nemško letalo je metalo bombe na Essars, ki so napravile le stvarno škodo. Neko francosko letalo je napravilo poizvedovalni polet preko o-zemlja Maubeuga in je konstatiralo, da so mostovi v tem ozemlju zopet v redu.
LYON. 31. (Kor.) »Le Nouveliste« poroča: Neko nemško letalo se je vsled meglenega neba zamoglo približati Nan-cyju, ne da bi je kdo opazil. Letalo je spustilo tri bombe. Dve niste povzročili nobene škode, tretja je poškodovala vrh-na nadstropja neke hiše. Ranjen ni bil nihče.	____
Angleški kralj proti alkoholu.
LONDON, 1. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Kralj se je izjavil v nekem na Lloyd Georgesa naslovljenem pismu, da bi bil pripravljen, podati vzgled s tem, da bi se za svojo osebo vzdržal vsake alkoholne pijače in prepovedal isto v kraljevi hiši, da bi s tem pokazal, da ni razlike med revežem in bogatim.
Vpoklic letnika 1916 na Francoskem.
PARIZ, 31. (Kor.) Kakor poroča »Petit Journal«, bo izročeno moštvu letnika 1916 danes individualno vpoklicno povelje.
Kdo je kriv vojne?
WASHINGTON, 1. (Kor.) »Washing-ton Post« piše, da je izbruhnila vojna le vsled samogoltnosti Anglije. Tekmovanje trgovcev in industrijska rivaliteta nista še nikdar opravičevala kake vojne. Vendar pa sta faktično pravi vzrok, da se bojuje Velika Britanija proti lastnemu strič-niku.
Delavsko gibanje na Angleškem.
LONDON, 31. (Kor.) Na včerajšnji konferenci med delodajalci in delavci bom-baževinaste obrti v Manchestru, delodajalci niso hoteli priznati delavcem zahtevane lOodstotne vojne doklade, ker je ta obrt vsled vojne mnogo trpela in tovarnarji že tako ne morejo dati zadostnega posla za svoje nastavljence.
Švica odklonila predlog za mirovno posredovanje.
BERN, 31. (Kor.) Švicarska depešna agentura poroča: Zvezni svet je prošnjo švicarskega mirovnega društva za sklicanje konference zastopnikov nevtralnih držav v svrho posredovanja med vojskujočimi se državami, odklonil. Pri tem stališču zveznega sveta je bilo odločilno mnenje, da sta tako čas kakor tudi predlagana pot za tako akcijo izbrana nepravilno. _____
Glavne poteze pogovora Karla pl. Wi-gandsa z državnim tajnikom pl. Jagowom.
BEROLIN, 1. (Kor.) Ameriški listi razglašajo naslednje poročilo Karla pl. W'i-gandsa o pogovoru z državnim tajnikom za zunan-e zadeve pl. Jagovom. Glasom tega poročila je državni tajnik izvajal: Iz ust Greva samega vemo, da Anglija meri na to, da premore in uniči Nemčijo. To pomeni boj na nož. Anglija hoče tako. Mi sprejmemo ta boj, in ako naj bi trajalo to klanje brez konca naprej, naj svet išče vzroka tam, kamor spada, to je pred vrati Anglije, ki je zaprjčela in povzročila to vojno. Grey je izjavil, da Anglija ne odneha prej, dokler ni Nemčija popolnoma na tleh. Ta dan je Še zelo daleč. Zgodovina uči, da nemškega naroda ni lahko premagati. Tisoči in tisoči ljudi bodo žrtvo-
vani in veliko krvi bo še preteklo in to samo zato, ker se Nemčija drzne, biti močna in uplivna poleg Angleške, ker Anglija vidi, da je njena brezpogojna inoč na morju ogrožena, da je ogrožen njen trgovinski monopol in njeno obvladanje sveta od strani napredujočega naroda. Samo to je vzrok vojne. Ali veruje še kdo. ki pozna angleško zgodovino, samo še en trenotek, da se Angleška bojuje za nesebične namene. Angleška bi rada spremenila Nemčijo v velik koncentracijski tabor in če bi ji bilo mogoče, obsodila tisoče n tisoče nemških žena in otrok na smrt vsled gladu, in vse to, da bi uničla Nemčijo na njenem potu. Pred to strahovito
bora in okrožnega zbora vojvodinje Dan-burg v Friedrichsruh, ki so se pod vodstvom tajnika Bismarckove družine podali v grobnico, kjer so položili na rakev lavorov venec. Ob 4 popoldne je dospel osrednji odbor hamburških meščanskih društev na gomilo kancelarja, da bi opravil tam svojo slavnost. Od 8 in pol do 9 in pol je bil hamburški Bismarckov spomenik razsvetljen. Ob tej priliki se je zbralo na tisoče ljudstva. Gi>dba nadomestnega pešpolka štev. 76 je igrala pa-trijotične komade, katere je pevaje spremljala tisočeroglava množica.
RIM, 1. (Kor.) Na predvečer rojstnega dne Bisniarcka se je vršila v prestolni
besedo Angleška ne obledi. Slišala je pre-jdvorani nemškega poslaništva močno o-
biskana spominska slavnost, na kateri je imel ravnatelj zgodovinskega zavoda v Rimu, prof. Kehr, slavnostni govor.
Slovesnosti so se udeležili: poslanik Biilow s soprogo, avstrijski poslanik bar. Macchio, avstrijski poslanik pri Vatikanu princ Schonburg-Hartensteiri, pruski poslanik pri Vatikanu dr. Miihlberg, člani nemškega in avstrijskega diplomatičnega zbora kakor tudi nemška in avstrijska kolonija.
BERLIN, 1. (Kor.) Kakor jasen pomladanski dan je napočila v državnem glav-
večkrat krik tisočerih, ki so pod njeno zastavo v Indiji poginili vsled lakote. Lakota je najljubše orožje Anglije, da ž njo podjarmuje in obvladuje.
Glede nemških vonih priprav je rekel državni tajnik pl. Jagow: Gotovo se je nemški narod pripravljal, da brani domovino, saj so to dokazali dogodki. Ali morda mislijo v Ameriki, da bi Angleška gledala mirnim srcem na razvitek velike a-meriške mornarice, za katero so začeli sedaj agitirati? Ali naj v tem pogledu a-meriški narod lažje prenaša tuje ukaze
kot Nemčija? Jaz tega ne veruiem. Kljub	, . . .	. .	...__
vsemu govoričenju in vsem zanikanjem j nem mestu stoletmca rojstva velikega pričajo zgodovina in dejstva za to, da An- j nemškega kancelarja Otona pl. Bism*.
gleška zahteva brezpogojno politično di-
cka.
na sve-
ktaturo na svetu in da se bo bojevala v j Ob 11 dopoldne je nastopila častna stoto svrho, da porazi svoje tekmece, hitrol trnja, nakar so pričeli prihajati ostojan-ko bi kak narod ogrožal s svojimi napred- stveniki države m zveznih držav. Posebna j^ozornost se je seveda obračala na vnuka in imenskega dediča velikega Kancelarja. 1 Me t nega kneza Otona Bisinar-eka. Pozdravili so ga viharni klici, ko so ga spoznali.
7. živahnim veseljem je bila pozdravljena vest. da je poveril cesar zastopstvo
nimi idejami angleško trgovino tovnem trgu.
Vojnu TurčIJg proti trosporazumu.
Turške čete zasedle Bornagiioz. CARIGRAD, 1. (Kor.) Brzojavka iz
Erzeruma poroča, da so turški oddelki j svojemu najstarejšemu vnuku, kletnemu zasedli Boruaguoz in nekaj drugih sever-I sinu prestolonaslednika princa Viljema no od 01tya ležečih vasi.	i pruskega, ki stopa na tem pomembnem
■ ■ . .. ■ „...	i dnevu prvič v javnost.
Japonsko-Kltojski konflikt. I Qd zg(>dn]ih jutranjih ur je prišlo na ti-LONDON, 1. (Kor.) »Daily Telegraph« | soče in tisoče pred okrašeni spomenik poroča iz Pekinga: Vse kaže, da se po- starega kancelarja pred parlamentom in gajanja z Japonsko ne bodo mogla več so se postavili na velikem prostoru okoli dolgo zavlačevati. Pričakovati je važnih i spomenika, ki so ga napolnili do zadnjega odločitev, ker se nahajajo pogajanja v ] kotička.
zadnjem štadiju. Kitajska ne bi smela u-j v dvorani državne zbornice so se goditi nobeni japonski zahtevi, izvzem- j zbrali oficijalni slavnostni udeležniki, med ši pripustitev budistične propagande. j njimi državni kancelar v uniformi gene-, . ,	i ^ - * rallajtnanta, državni tajniki, državni mi-
Stoletnica BIsmarcMa rojstua.
BERLIN, 31. (Kor.) Cesar Viljem je izdal kabinetni ukaz, v katerem naroča
nistri, zastopniki parlamentov, člani zveznega sveta in mnogoštevilne korporacije, med njimi deputacija vojne ladje , „	. . »Fiirst Bismarck«. Okoli spomenika se je
vojnemu ministrstvu m državnemu tajni-f p0Stavi|0 2000 berlinskih šolskih otrok, r,u mornariškega urada, naj položita na: pQtem {)ficirji in moštVo berlinske garni-pomemk kneza Bismarcka v imenu ar- zjje, oddelek ranjenih vojakov in dijaške
made in mornarice skupen venec.
BERLIN. 31. (Kor.) »Norddeutsche All-gemeine Zeitung« piše povodom stoletnice Bismarckovega rojstva:
Jutri praznujemo stoletnico rojstva Bismarckovega. Boj za življenje in smrt divja sedaj kroginkrog Nemčije, ki jo je
korporacije.
Točno ob 12 se je pripeiajl pred spomenik mladi vnuk cesarja, princ Viljem, v spremstvu višjega poveljnika v markah, generalobersta pl. Kessla. Množica ga je viharno pozdravljala. Istočasno so se odprla vrata državnega zbora in so
ustvaril ob strani svojega cesarja in kra- prihajali v slovesnem izprevodu, na če-Ija. Zastavil je vse svoje sile, da ji z obo-jiu j,m državni kancelar in predsednik dr-roženjem in zvezami zasigura dolg mir, žavnega zbora, rned katerima se je nada se utrdi in ojači v Evropi. Ta mir in hajal mladi knez Oton Bismarck, oficijel-velika sposobnost nemškega naroda stalni udeležniki. Moški zbor je pel med tem
dvignila narod na skoro brezprimerno višino. Toda ravno ta razvoj ie bil. ki je državi ustvaril mnogo nevoščljiveev in nasprotnikov. Radi svojega združenja mora
»Hvalite boga«.
Po pozdravu državnega kancelarja, predsednika državnega zbora in kneza ! Bismarcka, je šel princ, ki je imel mor-
voditi nemški narod sedaj^ kolosalen boj j nari§k0 uniformo, z generaloberstom
Kesslom pred spomenik in položil nanj cesarjev venec. Princ se je odkril, gene-raloberst je salutirah
Nato je stopil k spomeniku državni kancelar, ki je imel sledeči nagovor:
»Kar je ustvaril Bismarck, tega si ne da vzeti noben Nemec. Sovražniki butajo ob državo. Mi jih bomo potolkli. On nas je učil: Bati se le boga, jeze proti sovražniku in vere v naš narod. Tako se bomo za cesarja in državo bojevali, zmagali in živeli!«
Državni kancelar je položil r.ato venec zveznega sveta, pogledal na železno postavo Bismarcka in salutiral.
Predsednik državnega zbora je zakli-cal »Hocli!« na cesarja, kar je množica ponovila. Vojaška godba je zaigrala »Heil dir im Siegeskranz«, kar je pela množica odkritih glav. Med petjem šolskih gojencev so položile nato nepregledne vrste deputacij vence pred spomenik, nakar je bila slovsnost s pesmijo »Dcutsch-land, Deutschland iiber alles« zaključena.
Ob spomeniku Bismarcka se nahaja o-grortma množica vencev.
za obstanek in sicer -za tak obstanek, da bo njegova država za vedno nedotakljiva posest. V to svrho hočemo zastaviti Nemci vse sile. Mi epigoni moža. ki je ob strani kralja rešil nemško vprašanje in dal raztrgani deželi mir in enotnost, smo podedovali nalogo, da ojačimo pozicijo Nemčije v sredini Evrope in da rešimo tako evropsko vprašanje v smislu trajnega rniru in zasigurane svobode. Naj le dokazujejo ministri sovražnih držav, da bi pomenila nemška zmaga uničenje- malih in velikih držav. Mi, kojih država ni zgrajena na suženjstvu in z nasilstvom proti tujim narodom, vemo, da smo faktično le mi. ki se v resnici bojujemo za Evropo in njeno svobodo.
HAMBURG, L (Kor.) K slavnosti stoletnice rojstva Bismarckovega so prišli danes opoldne ravnatelji vseh nemških vseučilišč, okrašeni s svojimi zlatimi verigami, v Friedrichsruh. Ko so stopili v grobnico, je položil najprej ravnatelj Hallskega vseučilišča velik, iz lavorja spleten venec z napisom: »Otonu pl. Bismarcku v -spomin« na rakev, nakar ie imel primeren nagovor. Ob 11. uri je prišlo kakih 2«» zastopnikov okrožnega od-
Stran ff.
„fcDINObl" stev. »2.
V Irstu, anfe 2. apriia 1915.
Zbiranje kovin.
DUNAJ, 1. (Kor.) V kratkem bodo izdani na prebivalstvo lepaki glede patrijo-tičnega zbiranja vojnih kovin. Taki lepaki se porazdele istočasno po mestih, trgih. vaseh in vasicah Avstro-Ogrske. — Glede na velepatriiotičen namen tega zbiranja so se stavile vse centralne oblasti i občudovanja vredno pridnostjo v službo istega, in sicer tako, da se že sedaj lahko trdi. da se podjetje popolnoma spone-se. Saj se vendar smelo trdi. da se prebivalstvo. ki je do sedaj v tako mnogih slučajih podalo dokaze vzvišene občekorist-ne in požrtvovalne ljubezni do bližnjega, ne bode protivilo žrtvovati vse svoje iz kovin napravljene reči dvojnemu namenu. ki je združen s tem patrijotičnim zbiranjem kovin.
Fo sedanjih odredbah se zbiranje prične v drugi polovici meseca aprila.
Odredba trgovinskega ministrstva.
DUNAJ, 1. (Kor.) Glasom današnje naredbe trgovinskega ministrstva se prepoveduje uporaba krompirjevega škroba, krompirjeve moke in moke vsake vrste pri izdelovanja mila. Prestopki naredbe
1849. Ruska armada je Štela 194.000 mož s 587 topovi. 15. junija je car pregledoval polke, ki naj bi bili prodirali čez Duklan-ski prelaz. Prednje četr je tvorila divizija generala Labinzovega, ki je nastopila svoj pohod iz Grahovega 17. junija in knez Boviatinskyj je piršel javljat carju, da so čete dospele do ogrske meje. ko je ravno v bližnji vasici zvonilo poldne. Dalo se je povelje, naj vojska poklekne h kratki molitvi, nakar so čete ob bobnenju bobnov stopile na ogrska tla. Car je oddal vrhovno poveljstvo generalu Paskijeviču, sam pa se je še isti dan vrnil v Varšavo. 19. junija so bile že \se obmejne ogrske županije polne ko-zakov. Severna ogrska vstaška armada, ki je štela 20.000 inož, se je skušala upreti Rusom, a je bila potolčena in že 24. junija so glavne ruske čete zasedle Košiće. Vojna je bila končana s porazom vstaške madžarske armade pri Vilagošu.
žavnemu tajniku Botticherju, ki je brez predloga in dovoljenja kancelarjevega dobil red črnega orla. Toda Bismarck se je varal, ko je videl v Botticherju svojega naslednika, kajti že 1. dne februarja je bil poklican k cesarju general Caprivi. Tedaj se mu je povedalo, naj bo pripravljen. da postane Bismarckov namestnik. Ko je general pripomnil, da za to mesto zlasti nima zadostnega vpogleda v politične stvari, pravijo, da mu je odgovoril cesar: »Tega tudi ni treba. 2e dobite navodila«.
Tako je teden za tednom rastla napetost, dokler ni končno 17. dne meseca marca pozval cesar kancelarja, naj poda prošnjo za ostavko.
Blsmarckoa padec.
Te dni praznujejo Nemci stoletnico roj-i tva svojega največjega državnika Bis-mareka. Zato mislimo, da bo zanimalo sc : azr.ujelo od političnih oblasti prve in- itujj llaše čitatelje, če se na kratko spom-stancc z d.	bo ali zar	jnimo dogodkov, ki so bili povod, da je do-
redi se lahko tudi odvzetje upravičenja tjcj vsemogočni ustanovitelj in kancelar do obrti.	nemške države inoral takorekoč čez noč
Naredba stopi v veljavo s 1. aprilom, j zapustiti svoje mesto in ga prepustiti dru-
K odstopu kneza Thuna.	geinu.
PRAGA. 31. (Kor.) Glasom komunikeja j Je uJs1oda, vseh tv?!,k,h ]>lldl< k\ za"
če-kc naroduo-svr bodomiselne stranke. ! vzemajo odločilna politična mesta, da v je bilo na včeraišnji seii akcijskega od- ! izpremenjemh političnih razmerah tuui
sek
obžalovanje* radi njegovega"" odstopa"in \morajo politiki oditi s političnega tori-skoraj okreval	a,i kako* se Pravi navadno, njiliov
Š S.	;
med Av strijo i nemškega cesarstva. I udi on, ki je igral v državi prvo in najodločnejšo ulogo, je
;eka sklenjeno soglasno, dsi se pošlje kne- njihovi politični nazori prihajajo v na-ru Thunu pismo v katerem se izreče vzknžje z njihovo okolico. \ takih sluca-
za gospodarsko zbližan je in Nemčijo. Tozadevni reterat je poverjen dr. Fortu.
Žitni trg.
BUDIMPEŠTA. 1. (Kor.) Pšenični ot-
moral pred svojo fizično smrtjo dočakati svojo politično smrt. Petindvajset let je bilo pravkar. 20. marca, kar je odstopil Bismarck s svojega kancelarskega me-
robi neizpremenjeno. Vreme hladno in j sla jn se ta pctindvajsetletnica sklada s stoletnico njegovega rojstva. Prošnjo za odstop je podal Bismarck 18. marca leta 1890. in dva dni pozneje je cesar Viljem sprejel njegovo ostavko. Ob tej priliki je prejel knez Bismarck tri pisma. V prvem, ki je imelo že podpis novega kancelarja in cesarja, je odstavil cesar Bismarcka na njegovo prošnjo z mesta državnega kancelarja, predsednika pruskega ministrstva in ministra zunanjih stvari; z drugim pismom mu je podelil naslov vojvode Lauenburškega, s tretjim pa ga je imenoval za generalnega polkovnika konjice. Bismarck se sicer ni nikdar odrekel vojvodske časti, a v odgovoru na pismo je prosil, da sme tudi še nadalje nositi svoj dotedanji naslov in ime.
2(>. dne meseca marca 1. 1890. ga je sprejel cesar v poslovilni avdijenci, 28. dne marca meseca je položil Bismarck na grob cesarja Viljema 1. venec cvetlic, 29. dne meseca marca pa je odpotoval v Friedriclisruli. kjer je živel potem do
svoje smrti.
Umljivo je. da je odstop moža, ki si je pridobil največje zasluge pri ustanovitvi nemškega cesarstva pobudil po vsem svetu največjo pozornost. Toda njegov odstop je bil neizogiben. Že v prvih mesecih vlade Viljema 11. je moral spoznati Bismarck. da na mladega cesarja niti od daleč ne bo mogel vplivati tako, kakor je vplival na njegovega deda. K temu pa je prišla še razlika mišljenja v važnih političnih vprašanjih. Tako se je približa-
megleno. V petek in soboto bo borza za prta.	___
Telefonska črta Atene—Solun.
ATčNf:, 1. (Kor.) Kralj je otvoril danes v navzočnosti prinčev in ministrov telefonsko črto Atene—Solun. Ta telefonska ^rta je najdaljša na Balkanu.
Dewet obtožen veleizdaje.
B LO E M FONTE I N. 31. (Kor.) Reuterjev ura 1 poroča: Proti Dewetu je vložena obtožba radi veleizdaje.
Vojaške \aje na Španskem.
PARIZ, I. (Kor.) „Jouma!J poroča iz Madrida: Vo ni ministr je dcločil načrt za vojaške vaje. Smeti r 'Stih naj bi bila koncen-tiacija in mobilizacija
Mm politične vesti.
Izjave simpatij do odstopivšega kneza
Thuna nadaljujejo na Češkem. V mestnem zastopu praškem je priobčil župan dr. Groš. da se jc poklonil odstopivšemu namestniku knezu Thunu ter da mu je v svojem in v imenu mestnega zastopa izrekel zahvalo na pospeševanju in čuvanju interesov kraljevega mesta Prage, zagotovivši ga. da ostane njegova jasnost prebivalstvu v vednem hvaležnem spominu. Namestnik jc obljubil, da bo tudi nadalje z vnemo pospeševal pravične interese mesta.
V mestnem zastopu v Smihovu je izva-
jal župan dr. Kolainskv, da je vso javnost Val spor, toda povzročiti ga ni hotel niti
presenetila vest o odstopu kneza Thuna. 2. njim odhaja v tem resnem in razburkanem ča-u iz političnega življenja najza-služneji državnik, ki je z odličnimi zmo-
žnos ginj<
cesar niti kancelar. Morda je hotel cesar, da bi Bismarck sam odločil o času svojega odstopa. Najboljša priložnost se mu je nudila leta 1&S9., ko je bil sprejet zakon i združeval naiboljo voljo za bla-jo zavarovanju za slučaj starosti in nespo-t! in< vine. Prežet po absolutni ob-jSobnosti za delo in je bilo tako končano
jt u\ in pravičnosti do obeh naro- Bismarckovo socijalnopolitično zakono-d'»v v Jt /el i je deloval neumorno za na- j <jajstvo. Toda Bismarck, vajen vladanja, rodni mir na Češkem. Mestni svet ohra- nj hotel niti pomisliti na odstop. Tedaj je
ni njegovo zaslužno delovanje in njegova j potem nastal boj.
Plemenita stremljenja v hvaležnem spo- Spomladi leta 1S90. je prišlo na dnevni
minu ter izraža vročo želio. da bi njegova jasnost skoro okreval.
Ljudski glas — božji glas! Koliko veljajo drugi glasovi nasproti temu glasu?!
Geiiški izseljenci. Pravkar izšla številka lista »Polen« priobčuje najnovejše podatke o poljskih ubežnikih iz Galicije. Po teh podatkih je ubežnikov okoli pol milijona in sicer na Dunaju 150.000, na Dolnjem Avstrijskem 25.000, Gornjem Avstrijskem 22.000. na Češkem 115.000, Moravskem 35.000. v šleziji 5000. na Scl-nograškem 3000, Tirolskem 2000, Štajerskem .30.000, Koroškem 10.000, Kranjskem 4000. sploh v Avstriji 3S1.000. Na Ogrskem jih je nad 100 tisoč. Po narodnosti je med begunci 250.000 Poljakov. 220.000 Židov in 30.000 Malorusov. Na Cekšem je v imenovanem številu 57.000 Židov, 53.000 Poljakov in 4000 Malorusov. Poljaki so se nastanili večinoma v čeških krajih na srednjem in južnem Češkem. Židje pa v nemških okrajih na seve-rozapadu in v Pragi, kjer jih je 12.000. Poljakov je v Pragi samo 10.000. Po poklicu so begunci uradniki, pripadniki svo-bodnih poklicev in deloma kmetovalci, druga polovica pa malomeščanskih židovski proletarijat.
Ruski vpad na Ogrsko leta 1849. Kakor je znano, je leta 1849. ruska armada ukrotila mardžarske revolucionarje. Neki madžarski zgodovinar pripoveduje, kako so Rusi tudi leta 1849. vdrli na Ogrsko čez Duklanski prelaz, kjer se tudi v sedanji vojni vrše srditi in krvavi boji že več tednov. Podatki so povzeti in zapis-
red socijalistično vprašanje. Dočim je cesar v začetku svojega vladanja menil, da bo z zmernostjo in pomirljivostjo mogel pridobiti socijalne demokrate, je stal Bismarck na svojem nespravljivem stališču, da paktiranje z delavskimi težnjami ne vodi do socijalnega miru. Nasprotje v nazorih glede tega vprašanja je postajalo vsak dan ostrejše in se je pokazal) tudi
v nekem govoru, ki ga je imel ceskr Viljem 1L nekoliko tednov pred Bismarckov inr padcem. Cesar je izvajal v svojem govoru, da vidi v skrbi za blaginjo najnižjih slojev svojo od boga mu naloženo nalogo, in je dodal: »One pa, ki se mi zoperstavljajo pri tem delu, zdrobim!« Ni moglo biti nikakršnega dvoma, na koga so bile naperjene te besede, toda Bismarck se je žilavo boril za svoje mesto in svoje stališče in ni popuščal niti za las.
Koi daljni vzrok spora se je smatralo tudi različno presojevanje odnosa je v napram Rusiji. Cesar je smatral položaj nevaren zaradi ruskega oboroževanja, Bismarck pa je vztrajal na svojem starem stališču, da ni nobenega povoda za nezaupanje napram Rusiju Očitalo se je tudi Bismarcku. da je stopil v dogovore s poslancem VVindhorstom, ne da bi bil prej o tein obvestil cesarja. Zdelo sc je, kakor da hoče ugladiti pot skupnemu sodelovanju konservativcev in centra. Toda v svoji prošnji za odpust je navel Bismarck kot najvažnejši razlog direktno občevanje cesarjevo s posameznimi ministri, ne da bi posredoval kancelar. Bismarck se je kov Rusa Muravjevega, ki je bil sam pri-j kot ministrski predsednik smatral edini Ca < niii d<-goJkov. Akcija ruske armade pooblaščen, da cesarju neposredno stavi sc je /aC ia pod vrhovnim poveljstvom predloge o političnih ukrepih. Vse to se carja N - Aaja. 1. in siccr 14. junija leta je tikalo cesarjevih odnošajev napram dr-
Bismarck ni mogel rtikdar pojmiti, da bi se cesar odločil za to. da ga odpusti. Videl je v vsem, kar se je dogodilo, edino le spletke zavidnežev. Svoji jezi je dal duška brez bojazni in brezobzirno v javnih govorih, v pogovorili s tujimi časnikarji in v člankih, ki §o izhajali v listu »Hamburger Nachrichten« in drugih časopisih.
Dasiravno je Bismarck v teh polemikah izrekal ostro sodbo, pa se je pokazalo vendar, da je v mnogih stvareh sodil pravično. Nepristranski sodnik pa mora priznati, da je bil Bismarckov padec vkljub vsej njegovi veličini posledica njegove popustljivosti. Bismarckov čas je že minil, njegove ideje, sodbe in predsodki, vse to je izhajalo iz prejšnjih časov in je njegova titanska veličina kakor mora ležala na daljnem razvoju Nemčije. Eno pa je vendar več kot gotovo, da bi sedanje svetovne vojne ne bilo, ko bi Nemčijo še vladal veliki duh Bismarckov.
Po odhodu iz Berolina je živel Bismarck v gradu Friedrichsruh vse do svoje smrti, torej nad osem let. V tem času je prišlo zopet do sprave s cesarjem Viljemom II. Ko je namreč Bismarck obolel jeseni leta 1893., je cesar z velikim sočutjem vprašal po njegovem stanju. Prosinca meseca prihodnjega leta, ko je Bismarck že ozdravel, je cesar poslal po svojem krilnem pobočniku čestitke v Friedrichsruh. Pravijo, da je pobočnik ob tej priliki prinesel Bismarcku tudi steklenico starega vina. Zato je tedaj vprašala »Frankfurter Zeitung«, ali niso bile morda v tej steklenici »Lacrimae Caprivi« (Caprivijeve solze«). To dovtipno vprašanje je imelo nekoliko resnice, ker je jeseni leta 1894. Caprivi odstopil z mesta državnega kancelarja in ga je nasledil knez Klodvik Hohenlohe - Sciiillingsfurst.
Ko je končno 27. dne meseca novembra leta 1894. umrla Bismarcku njegova zvesta družica Ivana, je živel popolnoma o-samljen vse do svoje smrti.
Domnfc vest!.
Čevljarjem na deželi. Urad za vojno o-skrbo c. in kr. vojnega ministrstva, podružnica v Gradcu, Sporgasse 29, nam sporoča, da se nadaljuje nakupovanje, o-ziroma izdelovanje na roko izgotovljenih prima gorskih čevljev. Vsi čevljarji na deželi se torej pozivljao vnovič, naj se udeležujejo tega dela in naj takoj stopijo v stike z rečenim uradom. Posredovalci so popolnoma izključeni in prepovedani. Reflektira se samo na ročno delo čevljarjev' in plačujejo se sedanjim cenam usnja primerne sprejemljive cene. Čevljarske zadruge na deželi so v njihovem lastnem interesu naprošene, naj organizu-jejo med svojimi člani izdelovanje takih gorskih čevljev ter jih opozore na to, za čevljarsko obrt eminentno važno akcijo. Podrobna pojasnila glede izdelave čevljev se dobe pri rečenem uradu. Izplačilo takoj po oddaji čevljev.
Žlvnostenska banka, podružnica v Trstu, opozarja, da sprejema prijave k žrebanju petega razreda III. razredne loterije še te dni. Cena srečk: cela srečka K 200.—, polovica srečke K 100.—, četrtina srečke K 50.--, osmina srečke K 25.—. Žrebanje traja od 6. aprila do 3. majnika t. 1. Prijave se sprejemajo do izčrpanja zaloge srečk. Pri zadnji loteriji je zadela premijo K 700.000 srečka, ki je bila kupljena pri Živnostenski banki.
Člani „Delavskega podp. društva" se vabijo na sestanek 5. t. m. ob 10 pred-poldne v društvenih prostorih v svrho sestave novega društvenega odbora.
Seje spiritlstov je politična oblast v Pragi prepovedala.
Prof. Ferd. Seidla je izvolil 15. febr. t. 1. občni zbor muzejskega društva za Kranjsko zaradi njegovega prezaslužnega znanstvenega delovanja ob 25letnici njegovega so trudništva pri društvenem znanstvenem glasilu „Carniola" za svojega častnega člana. Častno diplomo, ki jo je izvršila umetniško slikarica Anica Zupanec, je videti te dni v v izložbenem oknu tvrdke Mejač v Ljubljani. Odličnemu slovenskemu učenjaku naše najiskrenejŠe čestitke 1
O ranjenih, odnosno bolnih vojakih.
V	pomožno bolnišnico v zavodu „Avstro-amerikane" sta bili sprejeta Črnovojnika Andrej Stare (doma a Kontovelja) in Gabrijel Grmih (doma iz Trsta). Odpuščeni so pa bili iz te pomožne bolnišnice Marij Vičič od 5. domobranskega pešpolka, Fran Gerdevič od previjanta in črnovojnik Anton Sirota. —
V	pomožno bolnišnico v prostorih društva „Austria" so bili sprejeti Benvenuti Mauiič od 3. trenskega oddelka, Ivan Grego od 8. poljskega topniCarskega polka ter črnovoj-niki Ivan ApoDonlo, Ivan Matkovič, Ivan Jenko, Just Daris, Fran Pangos in Mihael Sterienko. Odpuščeni so pa bili iz te pomožne bolnišnice Ivan Suber, Ivan Predon-'
zani, Dominik Tomažič In Josip Stebelj od 5. domobranskega pešpolka, Blaž Blažič od 47. pešpelka, Rihard Apollonio od 6. trd-njavskega topnićarskega polka, Jurij Zeljko-vič od 37. domobranskega pešpolka in črnovojnik Fran Briško. — V mestno bolnišnico sta bila sprejeta orožnik Ivan Pečenik in črnovojnik Adolf Jež.
Čudne vrste lOkronske bankovce je predsnočnjim razpečaval 171etni Albert Zi-darič, ki je doma iz Pule in stanuje tu v Roco u št. 128. Imel je nekak papir, ki je po barvi in po debelosti jako podoben oni-lOkronskih bankovcev, in ta papir je zrezal na kose v veličini lOkronskih bankovcev. Kakor že rečeno, je bil papir po svoji zunanjosti precej podoben bankovcu, a vendar ni imel nikake risbe. Torej ni to nikak falzifikat in vsak človek, če le ni popolnoma slep, bi bil videl, da oni kos papirja ni nikak bankovec. Vendar se je pa Zidariću posrečilo, da je razpečal en tak — kos papirja pri Mariji Korenovi ki ima mlekarno v ulici Giulija št. 5. Seveda je tudi Kore-nova t^koj zatem prišla na sled Zidariče-vemu sleparstvu ter je pohitela za njim in ga dala aretirati. Pri njem so na policiji našli še en tak kos papirja. Ni pa izključeno, da je Zidarič morda še prej razpečal kak tak — bankovec.
Ukradel je pogačo in jo razdelil med paglavce. Včeraj popoldne ob polidveh je bil v poštni ulici aretiran 401etni Karel Kuz-ma, ki je doma iz Tržiča a živi tu, ne da bi imel kako stalno stanovanje. Aretiran je bil pa na zahtevo slaščičarskega pomočnika Karla Šešaika, ki je v službi slaščičarne „Pitschen" v Poštni ulici št. 8. Šešarek je na policiji poveda1, da mu je Kuzma ob polienajsiih dopoldne uprav pred slaščičarno ukradel lepo velikonočno pogačo, ki je bila vredna 6 kron. In Kuzma je tudi sam priznal, da je res vzel pogačo, a trdil je, da ni to nikaka tatvina, ker je potem pogačo razdelil med nektere paglavce, da so se nekoliko pogostili.
Na cesti umrli redar. Redar Anton Turko, ki mu je bilo 37 let in je stanoval v Škednju št. 630, se je predsnočnjim nahajal v službi, a ker se je počutil slabo, je poprosil svojega nadzornika, naj bi ga oprostil službe in ga pustil domov. Nadzornik je rad ustregel tej prošnji, nakar je Turko, okoli enajstih odšel proti domu. Dve uri kasneje ga je pa neki drugi redar našel mrtvega na cesti za pokopališčem. Nesrečneža je zadela kap. Pozvan je bil sicer zdravnik z zdravniške postaje, a ni mogel druzega, nego konstatirati, da je ubogi Turko že mrtev.
Umrli so: Prijavljeni dne I. t m. na mestnem fizikatu: Markončič Josip, leto dni, Škedenj št. 970; Rupena Marija, 3 leta, ul. Rigutti št. 11; Skerlj Marčel, 2 leti, Kjadin št. 833; Poženel Fran, 17 mesecev, Rocol št. 646; Zbona losipina, 73 let, ul. del Laz-zaretto vecchio št. 37; llinčič Ana, 63 let, Škedenj št. 980; Grgič Vincenc, poltretje leto, Vrdela št. 1136; Ubrič Lucija, 55 let, ul. R. Manna št. 9.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA
(Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
ll	HALI O^LMf			I ma I BC
□□ □□		se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najma'vjiSa : pristojbina znaša 40 stotink. ;	□□ □□	
C^JIfini'H??!^ popolnoma novo. proda Naslov aiUllUVUlSjC pove Ins. odd. Edinosti. 17:5
Z(1A7ff brek z:i 6 oseb in kaleš s streho pro-VU&Uf dam takoj. Naslov: Vila ^Mascliek, btsndrež.	172
Sfiriinpstfiesetletoi & urr^ž
zenitve spoznanja, ne izpod štiridesetletno ženo, vdove brez otrok neizključene. zmožno gospodarstva in nekaj premoženja. liesne ponudbe nujdalje do J5. 4. pod naslovom „Miroljubje 6" na Tnser. odd. Edinosti.	171
m tisoč lepili,
in Kiparije proda po nizki ceni takoj Vinarsko in sadjarsko društvo. Rihenberk (Ooriško).	lt>3
zadnih drevesc bilf Montikolc
se sobe z eno aii dvema posteljama z uporabo kuhinje. Ulica Commerciale pritličje.	3<K>
rintb! odjemalci in krčmarji kupite vina. ker Vllltflll cene rastejo dan na dan. Ponuia se Vam kot posredovalec Martin Sreboth, Poreč 33,'i, Istra.	.	1<»7
lEVAfn? rforolf	radi vojne prizadete
JJICilll Ublbil družine, išče katerosibodi
službo. Naslov pove Ius. odd. Edinosti.
20_'
Krfftl«	številko „Edinosti" od 11.
IlUUr l?3SU maja, 6. julija 1910 naj jih prinese Inseratnemu oddelku našega lista, proti primerni nagradi.
Vesti iz Gorlšlie.
S Krasa. Uresničilo se je, za kar se je tolikokrat prosilo. Nepretrgano uradova-nje pri državnih uradih je vsaj deloma izvedeno. Ali. žal, ta za stranke in za u-radnike koristna uredba je uvedena le enostransko — pri nekaterih uradih. U-streženo je strankam, ki imajo opravka pri davkariji, ne pa onim pri glavarstvu in sodnijah.
Davčni uradnik dovršuje svojo službo ob 3 popoldne, sodni in politični pa šele ob 6., če — ni zastankov. Pri davkariji o-pravljajo stranke svoj posel do 3., pri glavarstvu in sodniji^pa morajo često čakati na popoldne.
Listnica uredništva.
Dopisniku Iz Trebič: Takih težkih ob-tožeb ne moremo priobčiti, ako nam ni znano ime dopisnika in pa konkretni podatki, na katerih slone obtožbe.
^ ZOBOZDRAVNIK ^
Dr. J.Černiak
se je preselil in ordinira seda]
v Trstu, ulica Rossini št. 20 ® vogal uiice delle Poste.
izii[aBiBzo!iB¥liiezl!o!s!iiiie.Ploiiiiiiranj8
Su u selil io lm
v bogati izberi se dobi pri
Attiilo Dspanšher, Trst, Corso štu. 5
Telefon štev. 18-95 (zvoniti 2-krat) Cene, da se ni bati konkurence.
Dnevnik „Edinost" v Trsta
je izdal ia založil naslednje knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI ti Rt/F A LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAK1«. Spisal L. N. iolstoi. Poslovenil Josip KnafliC. — Cena K i.00.
4.	»PRVA LjUliLZLN«. Spibal 1. ^jei^jo vič Tuigjenjev. Poslovenil dr. Uustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolma Svetla. Poslovenil F. P. — Cena bO vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
KIČA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-andor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—.
9. »UDOVICA«. Povest ii. j8. stoletja. Napisal 1. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—
11.	»VITEZ IZ RDEČE HlSE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
8.
»JLRK
ver Šz
HKn.
5. razred 3. avstrijske razredne loterije
premija od 700,000 kron
Žrebanje začne
dne 6, aprila
sreike stanejo	sretke stanejo
\ K Z5, fU K 50,1U K 100, R ZDO
razprodaja	In	razpošilja
Podružnico ljubljanske Mtne banke
v TRSTU, ulica Caserma štev. II
CJrt
m!
Priporoča se naročati prnvočoo^^
Žrebanje traja 22 dni | /