GLASILO KOLEKTIVA IHDUPLATI JARŠE MAREC 1959 CENA 10 DIN JKadprt m ser vet a - noviteta iz INDUPLATI za sezono 1959 garnitura za 4 osebe v 4 barvah za 1 200 din * v vsebina: v- Kern - 40 let KPJ In SKOJ Vidmar — Sprejem v OOZK J' Ukmar — Nekaj o novem tarifnem pravilniku U- Lipovšek - Z znanjem se bo dvignila tudi produktivnost J' /Sešnik ~ mg. Matt-Cl= Tone, Prešernov nagrajenec 2agar — Družbena Prehrana v našem Podjetju Lipovšek — V rojstni niši Aspirina Rebernik — Kako smo ntiali januarja 1950 J' Strojan — Kakšne nesreče smo zabeležili v zadnjem času J' Strojan — Občni zbor TVD Partizan-a Jarše Odar — Personalne spremembe Izdaja v 800 lzvo-kolektiv tovarne “INDUPLATI«. Odgo-v°rni urednik Otmar Ulpovšek. - Natisnila *n klišeje Izdelala ^tskarna »Jože Modrič« v Ljubljani »INDUPLATI” Jarše Ve telefonske številke Rektor 923-310 r°daj.oddel. 923-307 abav. oddel. 923-303 Hi? • centrala 923-309 40 let KPJ in SKOJ PROSLAVE V NAŠEM PODJETJU Delavci in mladinci našega podjetja se skrbno trudijo, da bi pričakali jubilejno 40. obletnico ustanovitve Partije in SKOJa čim bolj pripravljeni. Praznovanje te obletnice je za našo mlajšo generacijo Jugoslavije, za njeno nadaljnje vzgajanje in za pritegnitev h graditvi socializma in za bolj vsestransko spoznavanje revolucionarne poti razvoja KPJ še posebno pomembno. Zato bodo društvene in politične akcije našega kolektiva celo letošnje leto najtesneje povezane s tem praznovanjem. 11. aprila bo v naši kino dvorani za člane kolektiva in za prebivalce s terena velika proslava 40. obletnice ustanovitve KPJ. Gostje na sprejemu v ZK V maju bodo mladinci praznovali to obletnico skupaj s prireditvami v Tednu mladosti. Običajnemu sporedu v Tednu mladosti bo priključen širši kulturni spored. Na proslavah se bodo pojasnjevali predvsem važnejši momenti iz zgodovine KPJ in SKOJa. Govorniki bodo pojasnjevali o važnejših prelomnicah o legalnem delovanju v letih 1919 do 1920, o boju komunistov v času 6-januarske diktature, sodelovanje komunistov v španski vojni, nastop novega vodstva s tov. TITOM na čelu leta 1937, oblikovanje široke fronte mladega po-kolenja v Jugoslaviji tik pred drugo svetovno vojno, sodelovanje SKOJa in Ljudske mladine pri obnovi dežele po drugi svetovni vojni itd. NEKAJ MISLI IZ ZGODOVINE KPJ I. kongres, to je kongres združitve strank in skupin je bil aprila 1919 v Beogradu. Kongresa se je udeležilo 431 delegatov iz vseh republik Jugoslavije. Pobudo za združitev vseh socialno demokratskih strank je dala srbska socialno demokratska stranka Partije. Nova partija je dobila ime Socialistično delavska partija Jugoslavije (komunistov). Na tem kongresu niso sodelovali socialisti iz Slovenije pod pretvezo da ne bi hoteli cepiti socialistično stranko Slovenije, ker oportunistični desničarski voditelji niso bili za to združitev. Ta kongres, ki je bil mesec in pol po ustanovnem kongresu III. Internacionale, je sprejel sklep o vstopu naše Partije v III. Internacionalo. II. Kongres je bil junija 1920 v Vukovaru. Na njem je bil definitivno zaključen proces združenja pa tudi proces odpadanja najbolj oportunističnih voditeljev. Na vukovarskem kongresu sta bila sprejeta program in statut Partije. Ta program pa je imel še razne pomanjkljivosti. Prvič ni bilo v programu ničesar v pogledu nacionalnega vprašanja, glede agrarnega vpra- šanja pa samo napačno stališče o »socializaciji-« veleposestev. Leta 1922 je bila na Dunaju prva partijska konferenca, na kateri je prišlo do ostre borbe med levo jn desno frakcijo. Izvoljeno je bilo novo vodstvo iz samih desničarjev. 18 delegatov je volilo desničarje, pri tem pa je 11 levičarjev zapustilo konferenco. Vkljub temu, da so bili voditelji KPJ že kritizi-rani za svoje napačno stališče glede nacionalnega vprašanja, niso imeli na tej konferenci za potrebno, da bi se resno lotili revizije svojega stališča. Borba frakcij je imela na tej konferenci bolj nenačelen značaj. Leta 1923 se je sešla II. Partijska konferenca in to zopet na Dunaju. Na tej konferenci so prvič posvetili nekaj več pozornosti nacionalnemu vprašanju 8 tudi tokrat niso zavzeli definitivnega stališča glede tega vprašanja, čeprav je tedaj prišla na vodstvo Par' tije levica. Tretja Partijska konferenca je bila decembra 1923 v Jugoslaviji. Na tej konferenci so končno zavzeli v osnovi pravilno načelno stališče do nacionalnega vpr0' sanja, to se pravi, osvojili so stališče pravice narodov na samoodločbo do odcepitve. 2al je to stališče odobravala samo levica ne pa tudi desnica KPJ. V celoti pa je to stališče odobravalo članstvo KPJ in NRPJ. Tretji kongres KPJ je bil na Dunaju leta 1926. Na tem kongresu je KPJ končno zavzela pravilno stališ^6 do nacionalnega vprašanja. Prišlo je do sprave med levo in desno frakcijo na osnovi sklepa kominterne. toda frakcijska borba se je takoj po kongresu obnovila in to v še ostrejši obliki na popolnoma načelni osnovi. V istem času se je zelo poslabšal položaj delavčevi čemur je bila vzrok brezposelnost in slabe plače. v zvezi s tem se je slabšal tudi položaj delavcev v Jv* goslaviji, ker so kakor vselej v podobnih primerih posledice krize prizadele v prvi vrsti delavca. Kap1' tališ ti najprej zmanjšajo število zaposlenih delavcev, zmanjšujejo mezde in zapirajo obrate ter podobno-Zato je prišlo že leta 1926 v Jugoslaviji v mnogih krajih do stavk. Leto dni kasneje pa so zavzele stavke širok razmah. Stavkali so delavci mnogih in celotnih panog proizvodnje. Z razvojem stavk je rastel tudi borbeni polet de-lavcev. Niti preganjanje s strani režima niti oportunistično ravnanje desničarskih voditeljev razrednih sindikatov niso mogli zavreti in preprečiti tega. Leta 1928 je bil jeseni IV. Kongres KPJ v Di’eS' denu (Nemčija). Izvolili so novo vodstvo pretežno •' vrst delavcev. Duša novega vodstva je bil Džuro Dža' kovič, organizacijski sekretar KPJ, katerega so slab leto kasneje zverinsko ubili žandarji v Jugoslaviji- Leta 1934 je bila v državi IV. Partijska konferenc^ Le ta je bila v strogi ilegali. Na tej konferenci so ,y'_ volili vodstvo z Gorkičem na čelu. Kakor vsa dosed3 nja frakcionaška vodstva je tudi on sistematično ovir*1 razvijanje novih vodilnih partijskih kadrov, kar j včasih dobilo značaj direktnega, zelo rafiniran6® ugonabljanja najboljših tovarišev, ki: so se dvignili > delavskih vrst do vodilnega položaja. Značilen je Prl mer Šmida in drugih. Gorkič je leta 1936 z vso paro vodil smer v likv'v dacijo Partije in samo zaradi odločnega odpora član0 CK in organizadij v državi mu to ni uspelo. Leta 1937 se je začelo čiščenje naše Partije razn'z tujih elementov. Odstranjeno je bilo tudi vodstvo Gorkičem na čelu. Ostal je samo Josip Broz. 7. deceh\ bra 1937 je Josip Broz-Tito postal generalni sekre11 KPJ. Vsi člani CK, ki so prišli leta 1937 v vodstv Partije in jih je leta 1938 potrdila KPJ, so bili zn°'‘ izvoljeni v CK na V. partijski konferenci leta 1940 so še danes na svojih dolžnostih, razen seveda on1, tovarišev, ki so padli v veliki osvobodilni borbi onih, ki so umrli v vmesnem času. V. Kern Sprejem v OO ZK Dne 14. II. 1959 so se vsi člani OO ZK našega kolektiva zbrali v Kino dvorani, da sprejmejo nove olane v svoje vrste. Sprejema so se udeležili tov. Vipotnik Janez, se-Krf}ar okrajnega komiteja ZK, tov. Troha Zdravko, Sekretar občinskega komiteja ZK, tov. Bevkova, naša Poslanka v zboru proizvajalcev ter nekaj političnih Predstavnikov sosednjih kolektivov. Sprejetih je bilo 28 kandidatov, in sicer: n predilnice Sest Milka, Ciglar Ljuba, Uršič Jože, Bartol Janez, Grčar Jože, Kopitar Ljudmila, Peče Begina in Vidmar Slavka; iz pripravljalnice Husič narija, Pirc Marjeta ter Kranjc Tončka; iz tkalnice ffVec Rezka, Barle Jožica, Cerar Marica, Škufca Anica, . ranjec Ivka, Čuš Karolina, Bartol Viktor, Kržan Jože; n, Pogonskega oddelka Juhant Franc, Urbančič Franc, ieje Franc, Custič Anton in Žagar Jože; iz pisarn pa l/eJ Majda, Kavčič Mira in Mrvar Stefan. Sprejet je 11 tudi Smrekar Miro, ki trenutno služi v JLA. v Tov. Vipotnik je v imenu okrajnega komiteja estital novim članom in jim dejal naj imajo zgled v par*h komunistih. Naj se od njih učijo in vzgajajo. °vedal je tudi nekaj besed o pravicah in dolžnostih ornunistov. Vsi naj preštudirajo »Program in statut “eta ZKJ«. . V imenu občinskega komiteja je novim članom J8™0! tov. Troha. Želel je, da ta dan ostane vsem “Oboko v spominu, saj je to važen korak v njihovem r„jeuju- Zahvalil se je tudi vsem tistim, ki pomagajo zširjati članstvo OO ZK in čestital vsem k dose-aaU]emu delu. Sprejem v ZK Mladinska organizacija »Induplati« čestita novo sprejetim članov ter jim želi čim več uspeha pri nadaljnjem delu. Zahvaljuje se tudi OO ZK za njeno razumevanje in pomoč ter obljublja, da bo iz svojih vrst dala še več kandidatov kot jih je do sedaj. Nekaj o novem tarifnem pravilniku j Vprašanje nagrajevanja za vloženo delo v zadnjem su vse bolj stopa v ospredje med našimi vsakodnev-j.-?11 razgovori in v javnosti sploh. To je popolnoma Živ)Urr^'*V0’ saj ne moremo več govoriti o izboljšanju iJenjskih pogojev, dokler se to razmerje ne uredi. t6d .nati pa moramo s tem, da bo to urejeno šele da k’ k° bo splošna proizvodnost in proizvodnja taka, bo dinar res dobil pravo vrednost. r Do sedaj smo bili navajeni, da so naše prejemke nj f irali državni organi, ki so od časa do časa admi-tal ra^vno zviševali plačne sklade podjetij. Zadnja sdi a*cc‘ja ie bila leta 1957, ko so se prejemki v Plošnem zvišali za 10 oziroma 5 odstotkov na posa-Dr^ne kvalifikacijske skupine. Nekaj podobnega smo _ 'nakovali tudi lansko leto, še posebno, ker smo si ecej obetali od analitične ocene delovnih mest, če-av naj bi ta predvsem reševala tudi druge odnose Podjetju. I' Korak naprej v politiki nagrajevanja predstav-3“ letošnje uredbe, ki teoretično dajejo podjetju kavn°'St, da samo ureja prejemke delavcev. Poglejmo, ko to izgleda. Predvsem država ne predpisuje več u aPn'h skladov kakor prejšnja leta. Sedaj veljavne ali 1)0 namreč pravijo, da mora podjetje od skupnega ga Svarjenega dohodka toliko in toliko odvesti dr-va ‘ (Proračunu), ostalo pa naj organi samoupravljanja 0a ae'e na osebne dohodke in sklade podjetja. Pri nas t,0 P1-- izgleda v grobem to tako: skupnega dohodka ion ° V ^tošnjem letu predvidoma ustvarili 708 mili-3l2°V d.inarjev. Od tega moramo po predpisih odvesti je rn*bjonov, tako, da nam ostane 396 milijonov, kar u na^ čisti dohodek, s katerim razpolagamo in uprav-doh^j' ^a enem izmed zadnjih zasedanj je DS ta čisti je °dek, torej teh 396 milijonov razporedil tako, da 2a Za osebne dohodke (plače) predvidel 313 milijonov, sklade podjetja 75 milijonov in za rezervne sklade, ki so obvezni, 8 milijonov din. Vedeti pa moramo pri tem, da znesek 313 milijonov, ki je namenjen osebnim dohodkom, predstavlja edini vir za črpanje vseh prejemkov, ki jih delavec dobi. To je torej tisti skupni lonec, kot ga včasih v šali imenujemo in nam služi za kritje prejemkov po Tarifnem pravilniku, za prejemke na račun prekoračevanja norm, za premije, za nagrade in za dodatek na delovno dobo. Če pa še kaj ostane, je potem možno to razdeliti kot »dobiček«. DS ima sicer možnost, da sklade podjetja zmanjša in poveča znesek za osebne dohodke, vendar s takim načinom ne bi prišli daleč, ko pa vemo, da so nekatere naše naprave, predvsem pa stroji že zelo izrabljeni in nam kljub vsej skrbi in negi čez leto ali dve ne bi več dajali to, kar trenutno še iz njih iztisnemo. Zato so sredstva skladov, ki jih bomo med drugim uporabljali prvenstveno tudi za postopno rekonstrukcijo podjetja, upravičena v taki višini, kot jih je DS sprejel. Na drugi strani pa tudi »lonec« za osebne dohodke zagotavlja, da bomo v letošnjem letu deležni vsaj takih prejemkov kot lani. Ko od prejšnjega meseca sem razpravljamo o predlogu tarifnih postavk, dostikrat slišimo negodovanja in pritožbe, češ, saj so postavke manjše, kot pa dosedanji prejemki. Pri tem pa marsikaj pozabljamo. Predvsem moramo vedeti, da v večjem obsegu ni predvideno splošno zviševanje tarifnih postavk. Letošnji popravki morajo imeti predvsem značaj vsklaje-vanja z drugimi podjetji iste ali sorodne stroke in značaj urejevanja notranjih nepravilnosti v podjetju. Mi ne smerpo pozabljati, da smo imeli že dlje časa v veljavi zelo razširjen in dvomljiv premijski pravilnik, da smo uvedli dvomljive skupinske norme in, da so postale tako zvane pridnostnc nagrade navaden mesečni dohodek delavcem, ki jih sicer ni bilo mogoče vezati ne v normo, ne v premije. Kakršnikoli očitki sicer tu niso upravičeni, ker smo bili v pogledu višine tarifnih postavk na repu tekstilnih podjetij in smo si na ta način skušali pridobiti raven osebnih prejemkov v primerjavi z drugimi. To pa je sedaj, ko smo z Novim letom ukinili premije, nagrade in nerealne skupinske norme, nekoliko boleče. Stopnjuje se še s tem, da ne obračunavamo več 10%> čistega dohodka (dobička), ki smo ga uvedli aprila lanskega leta. Če sedaj primerjamo naše n. pr. decembrske skupne prejemke s tarifno postavko v novem tarifnem pravilniku, potem res navidezno izgleda, da je ta manjša. Toda ne pozabljati ali namerno prezreti, da v njej ni upoštevanih tistih 10°/o čistega dohodka. Vse ostalo pa smo v okviru možnosti spravili v tarifno postavko. Glede čistega dohodka nad tarifnimi postavkami (dobička) pa upamo, da bomo tudi letos ustvarili toliko dohodka, da bo tudi za delitev kaj ostalo. Bolj pa bi bil umesten drugačen način delitve kot n. pr. določen odstotek mesečno, ker sicer enkrat to smatramo kot osebni prejemek, enkrat pa ne. Z novim Tarifnim pravilnikom uvajamo tudi nagrajevanje delavcev z delovno dobo nad 5 let. Krivično je namreč, če ima pri enakem delu n. pr. 50 delavcev enako tarifno postavko, ko pa vemo, da so med njimi taki, ki vrše to delo 20 ali 25 let in taki, ki so komaj prišli v podjetje. Obenem hočemo s tem doseči tudi manjši odliv delovne sile iz podjetja. Važno pa je seveda, da znamo pravilno vrednotiti ta dodatek in ga ne smatrati za nekaj, »kar mi tako in tako pripada in nima s tarifno postavko nobene zveze,- Ni res, tudi to je osebni dohodek, tudi to gre iz tistega skupnega »lonca«, tudi to je del tarifne postavke. V nasprotju s sedanjo prakso imajo v novem tarifnem pravilniku vsa delovna mesta, ki niso v normi, postavko določeno v razponu. S tem hočemo doseči, da naj imajo višje prejemke tisti, ki imajo na svojem delovnem mestu večjo strokovno izobrazbo, ki so bolj marljivi, bolj disciplinirani itd. Razpon bo torej imel vlogo dobrega regulatorja naše večje prizadevnosti P1'1 delu. Prav tako nas bolj kot kdaj koli sili k stremli6" nju po večji strokovni izobrazbi, kajti sicer bodo prejemki tistega, ki zahtevane kvalifikacije nima, manjši od soseda na istem delovnem mestu, ki to izobrazb o ima. Tarifno postavko bo vsakemu delavcu v okviru meril določala tarifna komisija ob upoštevanju mnenja mojstrov oziroma ostalih predpostavljenih vodij. Do dokončnega obravnavanja in potrditve tarifnega pravilnika je sedaj še dovolj časa, ker je rok za predložitev podaljšan do konca aprila. V tem obdobju še lahko uredimo napake, ki se kljub dobrim pripravam vedno najdejo. Prav tako imamo možnost, da se pozanimamo za raven tarifnih postavk v sosednih in drugih podjetjih. Kajti v enem smo si letos edini: zadnji pa res ne bomo več! Predsednik DS Z z im <3i imjem §e bo dlmg V petek 30. januarja 1959 je jarška podružnica Inženirjev in tehnikov Tekstilcev Slovenije imela svoj letni občni zbor. Letošnjega, po vrstnem redu 5. občnega zbora se je udeležilo 43 članov od skupnega števila 57 ali 75°/o. Udeležba priča o zavesti članov do društva ter o želji, da na tem najvišjem forumu podružnice sodelujejo pri postavitvi nalog za bodočo poslovno dobo. Iz poročila predsednika podružnice in iz blagajnikovega poročila je bilo slišati, da je bila podružnica delavna skozi vse leto 1958. DITTs Jarše je priredil razna predavanja, predvajanje strokovnih filmov, ogled raznih tovarn in sejmov in podobno. Udeležili so se ga prvenstveno člani podružnice, nemalokrat pa so bili med udeleženci predavanj in izletov tudi nečlani, ki so vedno dobrodošli. Namen društva je namreč strokovno izpopolniti delavce v kolektivih, da bodo z dobrim delom — s točnim delom boljše in več ustvarili. Podružnica DITTSa Jarše šteje 57 članov, leti so zaposleni v kolektivih Induplati, Vata-Vir, Universale-Domžale, Filc-Mengeš, Trak-Mengeš, Svilanit-Kamnik in v Eksperimentalni tkalnici Kamnik. Dva člana se bavita s samostojno tekstilno obrtjo. V vseh kolektivih, kjer so člani zaposleni, je mogoče ugotoviti napredek v kvaliteti proizvodnje in v zvišanju produktivnosti dela. Določeno zaslugo zato ima tudi društvo Inženirjev in tehnikov, ki daje vzpodbudo za delo in razpravlja o določenih problemih. V letu 1958 so člani sodelovali pri sestavljanju HTZ pravilnikov in pravilnikov za racionalizatorje in novatorje. Tudi tarifne pravilnike so koordinirali in primerjali med seboj ter kot najvažnejšo nalogo, sodelovali so pri izdelavi analitične ocene delovnih mest. Slednje delo še ni gotovo, vsaj v tej fazi ne kot je sedaj, je pa opravljeno delo brez dvoma močna osnova za naloge, s katerimi se bomo srečali v prihodnosti. Za leto 1959 je občni zbor predvidel organizacijo predavanj za delavce za pridobitev kvalifikacije. V Induplati je že v teku pouk za podmojstre tkalnice, kjer predavajo izključno člani podružnice. Na tem tečaju bodo slušatelji dobili vpogled v strokovno delo predvsem pa se bodo seznanili z vprašanji, katere ne najdejo vedno pri svojem delu, so pa nujna in važna za dobro delo v tekstilni stroki. Trenutno poseča tečaj Tečajniki pri pouku za tkalske podmojstre preko 20 slušateljev iz Induplat1’ iz Vate in iz Traka. • Društvo je na občnem zboru predlagalo tudi nekaj misli za izboljšanje društvenega časopisa DITTsa-Ideje so bile v obliki zapisnika z občnega zbora P? slane v Maribor, kjer bodo pretresali predloge, o nJ1 razpravljali ter jih končno sprejeli ali zavrnili. Iz di kusije pa je bilo razvidno, da so vsi člani močno za interesirani po vprašanju svojega časopisa. Člani so se obvezali, da bodo naročili svoj list tak < da bo prejemalo 5 članov 1 izvod Tekstilnega obv ščevalca. e Člani so se pogovorili tudi o ekskurzijah v lana in kudeljare ter o ogledu enega tekstilnega sejma. Zelja vseh članov je bila, da bi se člani vefikr® v letu sešli in pogovorili o svojih nalogah. Novoizv ljeni odbor podružnice je bil zaključno zadolžen, d realizira sprejete sklepe. ., Želimo, da bi dejavnost društva inženirjev in tek nikov v Jaršah bila tudi v letu 1959 delavna ter K učitelj s tekstilnimi delavci postala eno. Tovariš ing. Matičič Tone - Prešernov nagrajenec 1 J Ing. Matičič Tone Lansko leto maja meseca smo v našem listu pod rubriko »Vstopi« lahko čitali tudi njegovo ime. Potem ga dlje časa ni bilo v podjetju, ker je bil na praksi skoraj v vseh večjih tekstilnih podjetjih v Sloveniji. Redno je začel delati zopet 1. I. 1959 in kmalu nato smo zvedeli, da je za svoje diplomsko delo, za katerega je praktična dela izvršil pri nas v podjetju, prejel Prešernovo nagrado. Ob tej priliki sem ga prosil, da 1111 za naš list odgovori na nekaj vprašanj: Kakšna je bila Tvoja naloga in zakaj si se odločil Za to temo? Moje diplomsko delo je bilo »Medfazna kontrola beljenja lanene preje po postopku IG Korte«. Za to kmo sem se odločil, ker po tem postopku belijo tu v ^duplati, kjer sem bil takrat štipendist. Ali nam lahko na kratko poveš, kako je potekala analiza? Vzorce so mi obdelali v tovarni vzporedno s partijami v belilnici, v tovarni sem napravil tudi fizikalne preizkuse. Kemične analize pa na tekstilnem inštitutu v Ljubljani. Za analizo sem si pripravil 7 vzorcev, postopek ima namreč 6 faz, en vzorec pa je ostal surov. Po vsaki fazi sem izločil en vzorec, katerega sem nato najprej fizikalno in potem kemično analiziral. Ali si pri analizi prišel do kakšnih pomembnejših zaključkov? Analiza je pokazala, da bi se lahko zadnja faza, t. j. drugo beljenje s hipokloritom, nekoliko skrajšala, če ne sploh opustila. Kajti belina materiala pri tej fazi minimalno naraste, dočim trdnost v odnosu na pridobljeno belino pade. Ali bi se po Tvojem mnenju lahko to realiziralo tudi pri nas v podjetju? Za analizo sem uporabil LD prejo Nm 24 iz belgijskega lanu in sicer pri 4/4 beljenju. Zato bi bilo preuranjeno govoriti o kakšnih pomembnejših zaključkih, ker bi za to bile potrebne še analize ostalih št. prej (raznih provinienc) in stopenj beljenja (1/4, 1/2). Kako se počutiš kot Prešernov nagrajenec? Na sebi nisem opazil nobenih pomembnejših sprememb. Kakšni so Tvoji bodoči načrti? Želel bi se čimprej spoznati z obratom opleme-nitilnice tako, da bi se lahko vključil v delo celotnega kolektiva. Najlepša hvala za Tvoje odgovore, tudi mi Ti želimo isto pa še to, da bi se med nami kar najboljše počutil. "k~c Družbena prehrana v našem podjetju Izboljšati delovne pogoje, ustvariti zadovoljivo ^dušje v podjetju in nuditi delavcu ne samo delo, za katero je sposoben, ampak poskrbeti tudi za njegov delovni počitek in ob tem zagotoviti možnost prejemanja vsaj delne prehrane, je med drugim tudi dolžnost dobrega družbenega samoupravljanja in vodstva v Podjetju. Prehrana delavcev v podjetju je povezana s Prehrano v družini. Izhajamo iz dejstva, da je marsikateri delavec vezan na mnoge osebnostne probleme, m mu onemogočajo prejemanje rednih obrokov tople orane, do katere ne more priti, številni družinski člani, °ddaljenost od podjetja, ali pa so tu neurejene družinam razmere, drugič zopet predpisana dietična pre-orana do katere ne more priti, številni družinski člani, £Jer je samo ena oseba dela zmožna in še mladoletniki °rez staršev ter neporočeni ljudje. Teh vzrokov bi *ahko navedli še mnogo več. Vse to narekuje brez dvorna potrebo po nadaljnjem uvajanju dobro organizirane družbene prehrane v podjetju. Ako si ogledamo to nujnost uvajanja družbene prehrane v podjetju ne samo s stališča posameznikov, ampak tudi s stališča podjetja ter proizvodnosti dela °mo ugotovili, da je omenjena prehrana vsekakor Povezana tudi s storilnostjo pri delu, da pri tem ne gorimo o počutju zaposlenosti v podjetju. Že samo dejstvo pomeni, kot smo ugotovili za delavca, kakor za celotno našo družbeno stvarnost, resnično mnogo. Tudi to je doprinos k dvigu osebnega standarda našega delavca. Razumljivo, da družbena prehrana v podjetju še ni zadobila tisti razmah, kakršnega si želimo in, da še nima svoje vplivne vloge v sami proizvodnji, a trdimo lahko, da se bo to doseglo s časom in s povečano skrbjo za človeka. Za boljšo osvetlitev lahko navedemo primer, katerega poznajo vsi tisti, ki so bili zaposleni v našem podjetju v času predaprilske Jugoslavije. Takrat ni bilo nobene oblike družbene prehrane, vsaj za naše podjetje to velja. Se manjše pa je bilo razumevanje za to nujnost in sploh ni prišlo niti do namena nuditi delavcu vsaj eno izmed oblik družbene prehrane. Tudi delovnega premora ni bilo. Ta problem je moral reševati delavec sam, tako kakor se je pač znašel. S tem v zvezi navajamo nekatere podatke, ki odločno dokazujejo razliko glede resnične skrbi za človeka v odnosu na prejšnje razmere do sedanjih. Za primer smo vzeli dvoje razdobij in sicer v letu 1957/58 in 58/59. Obe razdobji sta vezani na dva meseca t. j. mesec december in mesec januar. K tej utemeljitvi prilagamo tudi tri grafične slike. Na prvi sliki imamo označene tople malice v mesecu decembru 1957 ter januarju 1958. Takrat so delavci plačevali sami tople Izdane tople malice december 1957 : januar 1958 J. December dopoldne, II. December popoldne, III. Januar dopoldne, IV. januar popoldne. Toplih obrokov je bilo izdano v decembru 1957 = 3876 porcij, v januarju 1958 = 3775 porcij Crtkasti stolpci pomenijo število obrokov, katere plača uprava podjetja 3^00' O a |D 0,D Eli □ 0 malice. Skupno število obrokov v mesecu decembru je bilo 3876, v januarju pa 3775. Krivulje kažejo na porast in padec števila dnevnih obrokov v obeh mesecih. Na drugi sliki imamo prav tako krivulje, ki označujejo število dnevnih obrokov toplih malic v mesecu decembru 1958 ter januarju 1959. Na prvi pogled ugotavljamo, da je število toplih malic v obeh mesecih padlo. Vendar temu ni tako. Pri tem omenjamo, da je upadlo število toplih malic le pri tistih, ki sami plačujejo malice. Zato je na tej sliki označen nov moment z dvema krivuljama, ki pove, da prejemajo delavci v določenih oddelkih v našem podjetju brezplačne tople malice. Alco prištejemo tople malice, ki jih delavci plačujejo sami ter tople malice, ki jih nudi podjetje delavcem na določenih težjih delovnih mestih brezplačno, ugotovimo, da se skupno število obrokov močno razlikuje od števila obrokov v letu 1957/58. Tako imamo v decembru 1958. leta 4911 obrokov in v januarju 1959. leta 4882 obrokov toplih malic. Na tretji sliki so stolpci, ki prikazujejo prav tako število obrokov toplih malic v dveh mesecih in sicer decembru 1957 in januarju 1958, torej takrat, ko so Izdane tople malice december 1958 : januar 1959 le J :i IS 7«. 17 7» 2i *3 I. V decembru 1958 = 2901 obrok II. V decembru 1958 dopoldne III. V decembru 1958 popoldne IV. V januarju 1959 = 3299 obrokov V. V januarju 1959 dopoldne VI. V januarju 1959 dopoldne delavci plačevali malice sami. Naslednji stolpci prika' zujejo prav tako oba meseca v naslednjem razdobju t. j. december 1958 in januar 1959. V teh stolpcih opa' zimo razliko zlasti pri višini obrokov tam, kjer plač?' jejo toplo malico delavci sami in razliko, kjer plačuj tople malice uprava podjetja iz svojih materialnih stroškov. Plačevanje toplih malic se je prvič uvedlo na določenih težjih delovnih mestih v našem podjetju z začetkom leta 1958. V letu 1958 je uprava podjetja d°' tirala iz svojih materialnih stroškov že 2,723.876 din za tople malice. Poleg tega so bili obroki toplih malic zadnjem času tudi kvalitetno izboljšani, kar zopet daj dokaz, da celotna politika uvajanja družbene prehran nadaljuje svojo pot. .„ Kaj vse želimo ugotoviti s temi grafičnimi prikuj Predvsem to, da so tople malice delovnemu člo' veku potrebne in da si jih tudi on sam želi. Podatki v zadnji anonimni anketi kažejo na to, da si IjudJ® v našem podjetju toplo malico želijo, saj je 81%> de' lavcev odgovorilo na to vprašanje pozitivno ter izra' žilo mnenje, da so zadovoljni s toplimi malicami. Glede nadaljnjih perspektiv seznanjamo kolekti s tem, da družbeno samoupravljanje v podjetju te^ uprava podjetja imata namen v svojem bodočem ua' Črtu razširiti družbeno prehrano ne samo v okvii podjetja, ampak tudi izven. Sedanja majhna kuhinj?’ kjer se pripravljajo topli obroki malic ne zadovoljuj več ne po kapaciteti in tudi ne po kvaliteti priprav ^ Prav tako sedanja menza, v kateri je ca. 100 aboner^ tov ne odgovarja po svojem razporedu, ker je v sta novanjski stavbi. S tem v zvezi se pripravljajo nači za bodočo gradnjo večje in modernejše stavbe, v katel bo kuhinja, restavracija, trgovine ter razni servisi-tem delom bo treba vsekakor pohiteti, določiti loku cijo in zagotoviti sredstva. Cim bo ta namen izvedej1 II. III. IV. V. VI.’ bo vsekakor dana nova možnost nadaljnjega uvajanJ‘ širše in boljše družbene prehrane v podjetju in izve ter bo prav tako dana možnost našim delovnim lju dem boljše in cenejše postrežbe. Uvajanje družbene prehrane v podjetja je vseku^ kor razveseljivo dejstvo, ki ga ne gre jemati povrsh in neresno. Tudi v našem podjetju bo treba še mai’® kaj spremeniti, da bomo zadovoljili vsaj koristnik toplih malic, če še nismo in ne zadovoljujemo odJ ^ malcev mrzlih malic. Več truda in več ljubezni pri saje nabavi, pripravi in asortimanu ter organizaciji- 1 j smemo se zadovoljiti z enoličnostjo in stalnostjo. T? je koristno, kvečjemu škoduje. Ako imamo pred očm* eno, da je celotna problematika uvajanja družb6^ prehrane v podjetja usmerjena v reševanje bistve važnega faktorja v proizvodnji, t. j. človeka-delaV ’ potem bomo dosegli svoj namen. V rojstni hiši aspirina (Piše: O. Lipovšek) Na razstavi »Fotokina« Poleg številnih zanimivosti, katere je možno videti v velikih mestih, je prav gotovo tudi razstava črno-bele umetnosti, katero prirejajo v Kolnu na pobudo Agfe vsako drugo leto. Bil sem tam in bil sem na razstavi Fotokina. Na desnem bregu Rena, zahodno od kolodvora Deutz se razprostira velikanski sejemski prostor v osmih velikih halah, podeljenih na 1723 razstavnih Prostorov. Skupna pokrita površina meri 70.000 m2 in le tod letos razstavljalo 14 držav. 550 zastopnikov je Pokazalo menda vse, kar so ljudje novega ustvarili na Področju fotografije in aparatov za fotografiranje. yljudni Francozi in simpatični Japonci ter zadržani vzhodni Nemci poleg temperamentnih južnjakov in Preveč elegantnih Amerikancev in njihovih konkurentov z vzhoda so ponujali ali tolmačili prednost svojih 'zdelkov. Prepričan sem, da bi bilo nepravično kogarkoli izvzeti in ga imenovati človeka, ki je pričakoval vse to, ltar je tu razstavljeno. Zanimive so najmanjše kamere v velikosti škatlice za vžigalice prav tako kakor s teleobjektivom, dolgim 1600 mm. Avtomatične kamere z vgrajenimi Svetlomeri pač ne zahtevajo več drugega, kakor da viožiš film in »pritisneš«. Ob kopici najmodernejših aParatov je vsako znanje in razmišljanje le še spomin Pu preteklost. Tudi prikazani filmi, ki omogočajo brezhibno slikanje ob svetlobi, ki nam jo v temi nudi prižgana vžigalica, so področje, ob katerem laik samo strmi in mora verjeti — ker vidi. Izdelava slik z no-yimi kasetami je danes tako zelo poenostavljena za črno belo tehniko kakor tudi za negativne in pozitivne barvne posnetke, da smo lahko prepričani, da resnično živimo v času Sputnikov in poletov v vsemirje. Poleg aparatov za slikanje in materialov za izde-iavo slik je razstava uredila posebne paviljone, kjer s° razstavljene slike najboljših fotografov, ki jih svet Zaradi velikanskega števila niti ne pozna in jih nikdar bc bo poznal. Ti mojstri fotografije, mladi in starejši, bodo delali tudi dalje pač zaradi znanega pregovora: ‘‘Kdor fotografira, vidi več sveta — in ve več povedati«. 2al fotografij jugoslovanskih avtorjev ni bilo bu razstavi, čeprav bi bila marsikakšna slika sposobna, kosati se s prikazanimi. Upajmo, da bodo imeli obiskovalci Fotokine leta 1960 možnost primerjati tudi izdelke naših fotografov s tujimi. Cinerama je dobila tekmeca Na svetovni razstavi so praktično pokazali delo-VQbje cinerame. Na razstavi v Kolnu pa je neki domi-^elni Hamburžan poizkusil izpopolniti cineramo, katera, kakor znano bazira na projeciranju z 12 projektorji hkrati, novo tehniko s projekcijo na zvončasto platno s Pomočjo ene same aparature. , Zaradi novosti na tem področju kino tehnike je Ua gneča pred vhodom v Cinetario velika. Po enour-bem čakanju v veliki gneči, sem le prišel v »dvorano«, catera sprejme približno 100 gledalcev, ki pa nimajo edežev ampak morajo stati. Po kratkem uvodu, posredovanem z magnetofonskega traku, je pričela pred-I ava. Iz središča "kupole usmerja projektor sliko na kroglo in ta jo razprši na kupolo dvorane. Slika je v isini 1,2 m od tal precej ostra a v sredini kupole zelo bejasna. Avtor je verjetno forsiral svojo zamisel, ker le tako predvajanje na svetovni »Fotokina« razstavi ,rez dvoma najboljša reklama. Predvajali so samo jcrajše filme. Spominjam se filma, posnetega v nekem kopališču blizu Hamburga. Gledalec ima vtis, da se osnično vse dogaja okoli njega in je sam v »epicen-U« dogodkov. Pred vami so kabine, desno plavajo, va revi je trambulin, s katerega skačejo v vodo »preko as<< in padejo v mokri element na drugi strani. Zadeva je precej živčna, saj ne morete slediti hemu samemu dogajanju, ampak je treba biti pri Tretje oko je kamera vseh prikazanih dogodkih hkrati. Nič čudnega zatorej, če se nehote sklonite, ker se bojite, da bi vam nekdo ne stopil na glavo ker ste svojo pozornost pač osredotočili na nekaj drugega. Cinetario še ni popoln, odpira pa neslutene možnosti v prikazovanju filmov. Običajne kinodvorane je izpodrinila televizija. Kino se mora preusmeriti na nekaj novega. Pokazati mora več možnosti, kjer bodo gledalci sodelovali z dogajanjem na platnu •— četudi podzavestno. Kolegi pri omizju Kratko sem doslej omenil tovarno in mesto. Dovolite, da povem še nekaj o kolegih pri omizju v kazinu, kjer sem bil na kosilu in nekajkrat! tudi pri večerji. Kazino sprejme naenkrat 4000 gostov, katerim tudi naenkrat postrežejo. Dimenzije so za naše pojme neverjetne. (Kaj bo pri tem rekel upravnik naše menze!). Gost sede za mizo in mora končati kosilo v pol ure, ker takoj za tem pospravijo in zopet pripravijo za nove goste. Vsega razdelijo dnevno 12.000 obrokov kosila v 2 urah. Na večerji je precej manj gostov, ker večina zaužije hrano doma ali pa sploh ne večerja. Omizje, kjer sem imel svoj prostor tudi jaz, je bilo mednarodno. Kar pomislite, da so okoli te velike mize sedeli Francozi, Sirijci in Egipčani, Španci, Avstrijec, dva Nemca, Finka, Izraelka, trije Jugoslovani, Japonec, Južno Afričan (Johanisburg), Formožan Chou, Indijci, Argentinci, trije Poljaki, dva z Thailanda (Siam), eden s Ceylona, en Bolgar in dva Grka, ter dva Abesinca in dva iz Toga. Morda sem še koga izpustil, verjetno z Ameriškega kontinenta, toda to se zgodi, Frankfurt ob Maini Pogovor pri kosilu je bil zelo pester in sem prepričan, da so se najslabše počutili tod Nemci. Pri tem omizju sem tudi predlagal, da si zamenjamo naslove in drug drugemu pišemo po šestih mesecih (3. aprila 1959) iz kraja, kjer takrat bomo. Tako bom na ta dan poslal razglednice iz Jarš na vse strani sveta. Upam, da bom enako tudi nekaj razglednic prejel. Kako pa bo, bom enkrat pozneje objavil v našem listu. Pogovarjali pri omizju smo se v nemškem jeziku in francosko. Tudi angleško so mnogi govorili. Južni Amerikanci govorijo špansko in mnogi zelo dobro nemško. Zal mladi in zelo simpatični Formožan |z Taipeha ni znal nobenega evropskega jezika niti se je znal pogovarjati z onimi iz daljnega vzhoda. Kadar sva se srečala, mi je samo rekel: »Bay Otmar«, sam pa sem ga pozdravljal z: »Good morning mister Chou«, kakoi se je pisal. Prav pri istem omizju pa sem v tujini spo' znal tudi gospoda dr. Kurokavva iz Kiota na Japonskem. Postala sva dobra prijatelja in upam, da si bova dopisovala tudi v bodoče, saj so skupno izdelani plan> veliki. Tu še omenim, da sem ga iz radovednosti vprašal, kako se reče japonsko »ljubim te«. Odgovor: Vata siua o ma e ga su ki, mi je povedal. Pravi, da so •ta' ponči v ljubezenskem izražanju zelo rahločutni in na sploh radi opisujejo svojo čustvenost z besedo in z barvo. Marsikaj sem videl, mnogo slišal. Mnogi ne vedo, kje je Jugoslavija, čeprav so slišali zanjo. Cesto sem porisal papirnate servete z zemljevidi in označil Jug°' slavijo. K sreči sem v zemljepisu precej doma, čeprav nisem vedel, kje leži Kyoto, ki šteje 2,000.000 prebivalcev. Prehitro je minil prijetni čas okoli tujcev, s katerimi smo postali znanci in včasih celo dobri prijatelj* 1- Poslovil sem se od vseh, katere sem bolje poznal-Poslovil sem se tudi od šefa menze, ki nam je s svojim basom vedno želel — dober tek. Moja pot me ie vodila dalje. (Nadaljevanje sledi) Naši obrasli Praznoval je 50 ~ letnico Tovariš M a v k o Jože se je rodil 18. februarja 1909 v Tijarici, okraj Sinj v Dalmaciji. Tijarica leži pod Dinara planino, to je tam, kjer še dandanes volkovi tulijo, mi je šegavo rekel jubilant. Že v najzgodnejši mladosti so starši jubilanta premenjali mesto »borav-ka« in se nastanili na otoku Braču, kjer je Jože trgal hlače v klopeh osnovne šole. Po šestih letih šolanja v osnovni šoli je prišel v Domžale, kjer je moral zaradi pomanjkljivega znanja slovenskega jezika še eno leto v osnovno šolo ter šele nato pristopil k izpitu za klasično gimnazijo. V dobi manije, da mora vsak moški v podoficirsko šolo, je tej maniji in prigovarjanju svojega prijatelja sledil tudi tov. Mavko. Počitnice je še prebil v Domžalah in bil zaposlen v Induplati. Sklep, da zapusti tekstil, je bil zrel, ko je pri delu na statvi po nesreči čolniček pretrgal po celi širini platno. Raportu ni sledil, ker bi temu sledil brezpogojni odpust. Šel je prostovoljno med uniformirance v želji, da si kasneje opaše sabljo, Od leta 1927 je torej tovariš Mavko zaposlen v Induplati. Izostal je le za čas, kolikor ga je prebil v Mariboru v artilerijski podoficirski šoli. Iz šole se je vrnil zopet v tekstil, ker je tekstil snubil in iskal ljudi. 15. septembra 1935 se je poročil in tako postal »pravi Jaršan«. 20. decembra 1943 je odšel v družbi tovarišev Pirca, Rebernika, Radmeliča, Javornika, Dolenjška in mnogih drugih v NOV. Bil je v XIV. diviziji na Dolenjskem in sodeloval pri pohodu svoje edinice na Štajersko.J} dnevi so njegovi najtežji dnevi življenja. Mraz in tezk pot sta ovirala hitro napredovanje. Toda, pot je b» zmagovita in ,. 15. maja 1945 je tovariš Mavko zopet v Indupla1 Jarše. Ves čas po osvoboditvi je komercialni direktor v Induplati Jarše. Delo je silno pestro in bilo je nemalo težav voditi in vsklajevati nabavo in prodajo v časi*1’ ko je bilo še mnogo stvari »kontingentiranih« ozirom« samo plansko dodeljenih. Gospodarski razvoj je terja celega moža in tega je tovariš Mavko vedno predstavljal. Uredništvo našega glasila se pridružuje številni1? gratulantom in želi, da bi tov. Mavko čil in zdrav tud1 nadalje še mnogo let vršil posle šefa komercialnega oddelka. KAKO SMO DELALI V MESECU JANUARJU 195» Izpolnitev količin, plana: Mesečna izpolnitev plana Primerjava: januar 195» indeks 100 predilnica...........114.4% 85% tkalnica.............104.3%> 91.4% gasilske cevi......... 248% 113.8% zatkani votki .... 110.6% 97.6% Upoštevati moramo, da je bil 3. januar predviden reden delovni dan, dejansko pa je obrat stal in s n1 1 dan manj delali. V primerjavi z letom 1958 se izP® odraža v tem, da nismo dosegli produkcije januar! 1958. leta. Izpolnjevanje norm v januarju je bilo sledeče: predilnica . . 111.6% — v normi delalo 275 dr • tkalnica . . . 114.2% — v normi delalo 391 d ' tiskarna . . . 112.0% — v normi delalo 18 d Povprečno doseganje norm za vse podjetje je d1 113.4% in je v normi delalo 684 delavcev. ^ Konec januarja smo imeli zaposlenih 1105 os in 10 vajencev. — Zastojev zaradi električne energd ali drugih vzrokov ni bilo in je produkcija normal potekala. kakšne nesreče smo zabeležili V ZADNJEM ČASU! . Od 20. januarja do 5. februarja sem moral napi-sati 6 prijav nesreč. Vzroke za te nesreče najdemo pri vrtalnem stroju, kjer je delavec vrtal kos železa, katera je stroj prijel in z njim udaril delavca po roki. je vzrok? Zakaj ni bil komad pričvrščen v primož? e bil sveder pravilno nabrušen? Je imel stroj za do-icno kvaliteto železa pravilno število obratov itd.! onesrečenec vseh naštetih stvari ni upošteval in poledica je bila — nesreča. Na prijavo nesreče pa sem apisal: Pomanjkanje potrebnih poklicnih izkušenj. Namislite si in analizirajte stavek, ki stoji za dvo-p>čjem. Izpopolnjevanje pri delu mora biti skrb slehernega državljana. Nesreča v tkalnici je bila resnično edinstvena. Vse asčitne naprave so bile nameščene in ne moremo tr-ddi, da slabo. Čolniček je priletel iz zeva v varovalno apravo, ki ščiti, da čolniček ne odleti v zrak. Od te arovalne naprave se je čolniček odbil in zletel v "'režo, katera je nameščena ob strani stroja in od tod Priletel delavki v glavo prav v trenutku, ko se je klonila, da bi pobrala zabojček z izvitki. To nesrečo ahko resnično prištejemo med primere in jo uvrstimo rr'ed motnje v normalnem tehnološkem procesu. . Pri tem ni bil prizadet niti osebni faktor niti delovna okolica. . Tri nezgode pripisujemo pogojem dela in naglici Pri delu. Dve od omenjenih nezgod sta se pripetili v jdokri predilnici, kjer je delavko udarilo krilce stroja, 0 je privezovala utrgano nit. To so nezgode, katere Povzročajo hude bolečine in tu ne moremo pomagati s Preventivnimi ukrepi, lahko samo svetujemo previd-°st, ki jo pa delavke na teh strojih posedujejo. Njim vaP}im se lahko zahvalimo, da te vrste nesreče niso 2 če. Tretja nezgoda v tej grupi bi se dala preprečiti oralo pazljivosti. Vbod na igle na raztezalki bi lahko ^upadel. Delo ne terja opravljanje določenih del, ko e igle premikajo. S pridnim delom se lahko zastoj do P°1 minute nadoknadi. Presežek norme je še vedno °U stimulativen kakor 100"/o izplačilo ob nesreči. Zadnja, šesta nesreča se je pripetila na poti z dela noči in je bila težjega značaja. Rezultat nesreče je , PPaljena roka. V prijavo smo napisali za vzrok: po-fa cesta. Na cesti je treba biti pazljiv in delavka se t>r *st* poti vozi na delo in z dela domov vsak dan. in e.Pr'^ani smo, da je bila pri vožnji z mislimi drugje tako ni pazila na svojo okolico, p . Statistično lahko ugotavljamo, da so nesreče, ki se ^ 'Pete na poti na delo oz. z dela vedno težjega znala kakor nesreče, ki se primerijo pri delu. To nas Požarja, da moramo biti na cestah previdnejši. v Ne pozabite na pregovor in naše vodilo »DELAJ aRNO«. -n-z ŠPORT IN ŠAH OBČNI ZBOR TVD »PARTIZAN« JARŠE zu Člani TVD Partizan-a Jarše so na svojem občnem 0jihU pre6ledali delo društva in ugotovili, da je bilo vs n*».« ......••••• • .■ • .... Tov. Strojan in Narobe — smučarska vaditelja Strelci so se udeležili tekmovanj, katere je priredilo društvo ter tekmovanj v Domžalah in Titanu. V namiznem tenisu ni bilo vidnejših rezultatov, ker nismo znali treninge uporabiti, da bi iz njih napravili razna tekmovanja. Tu se je prepustilo individualni vzgoji posameznih članov. Šahisti so tekmovali trikrat. Na prosvetnem polju je bila dejavnost naslednja: Pevci so nastopili na 4 samostojnih koncertih ter sodelovali na raznih proslavah in prireditvah. Nastopili so skupno z »Brati Pirnati«, z »Vandrovčki« in s triom »Brko«. Folklorna skupina vadi že eno leto. Nastopila je 3-krat. V skupini je stalno 10 do 12 parov. Pomanjkljivo je, da je v folklorni skupini premalo mladink in mladincev iz Induplati. Skupina se skrbno pripravlja za nastope, katere bo imela ob priliki obletnice ZKJ. Dramatska skupina je uprizorila veseloigro »Svoje-glavček«. S to igro so nastopili v Jaršah ter gostovali v Ihanu in v Mekinjah. Zaključno lahko ugotovimo, da smo bili v dejavnosti agilni ter v programu pestri. Mnogo je bilo napravljenega v cilju napredka duha in telesa. Občni zbor je pohvalil vse, ki so kakorkoli sodelovali v preteklem letu v društveni dejavnosti. Ob koncu občnega zbora so bili sprejeti sklepi, ki bodo usmerjali bodoče delo. Prepričani smo, da bo tekoče leto enako uspešno kot je bilo preteklo. Želimo, da bi v dejavnosti TVD Partizan Jarše sodelovalo čim več ljudi, zato naj bo parola letošnje dejavnosti »množičnost«. -n-z VESELA KRONIKA Z vremenom prav gotovo ni vse v redu, to so že drugi pa tudi vi ugotovili. Prve dni februarja se kar ni moglo ogreti, zato so si najbolj vneti balinarji na vrtu naše menze zakurili. Malo toplote vedno dobro de, tako so čas za balinanje res racionalno izkoristili. Pusta so še v lepem vremenu pokopali. Veselja je bilo tudi letos na pretek in žejnih pogrebcev tudi, saj so za žejo nekaj Štefanov popili. Številka ni ravno znana, sigurno pa je, da se ga je v pustnem času mnogo popilo, rujnega vinca namreč. V tovarni so s tem računali. Računali so tudi z »mačkom« na pepelnico. Da bi trpečim težave olajšali, so naročili sodo bikarbono. Saj jo vsi poznate, tisto jedilno sodo, ki v vodi (in v vinu) tako lepo zašumi in jo je pravi užitek piti. Naročili so jo, reci in piši 50 kg. Kar sapo mi je vzelo, ko sem to slišala in šla v ambulanto, kjer mi je sestra rekla, da so moja ledvica kar v redu pač pa, da mi manjka potrkona. Malce nerodno mi je bilo toda, so se ljudje marsikaj učili in brez dvoma tudi kaj se za kakšno stvar rabi; seveda sem njihovo znanje hotela preizkusiti na hitro roko s tem, da bi ugotovili, kdo od uporabnikov je na stranišču jajce pozabil. Seveda svoje namere nisem izvedla, ker se je to pripetilo oz. jajce našlo ravno v moškem stranišču pri pisarnah. Bi bilo lahko preveč hudo, če bi morali ugotavljati, čigavo jajce je najdeno. Vsega se človek privadi. Težave so le s tehničnimi napredki, ki s tako brzino koračijo v novi čas, da komaj sledimo. Zamislite si, da so naši severni sosedje v tobačni indutriji dali na trg cigarete, ki nič ne gorijo ali vsaj z njimi ni mogoče zanetiti ognja. Imeli smo v drugi polovici februarja priliko videti monterja v pripravljalnici, kateri je kadil v spremstvu naših ljudi tam, kjer našim kajenje ni dovoljeno, da o stavku »kaditi prepovedano« molčim. Pa spet končajmo in se na malico podajmo. Ko boste pojedli, to velja za tiste, ki se tople malice poslužujejo in samo za tiste, ki so v oplemenitilnici za- Z ostanki pusta so krenili... posleni, pa skodelice kar v smodilnico odnesite. Spravite jih lahko skupaj z ostankom jedi v kakšen sod. Ce so sodi polni kemikalij, pa pokrov dvignite toliko, da boste skodelico vanj skrili, Ce vam vse uspe, kar sem svetovala, potem boste dobro vozili in šele v prihodnji številki v tej rubriki imenovani, do tedaj pa lep pozdrav od Špelce Hccso*ialnc spccfnctnfre Vstopi: 1. Mcrmolja Milka, obratovno knjigovodstvo, z dnem 2. 2. 1959. 2. Borštnar Jožica, z dnem 9. 2. 1959, v oddelek tkalnice. 3. Šeruga Frančiška, z dnem 9. 2. 1959, v oddelek tkalnice. 4. Rogelj Jožefa, z dnem 9. 2. 1959, v oddelek mokre predilnice. 5. Bradač Jožefa, z dnem 9. 2. 1959, v oddelek mokre predilnice. 6. Pogačar Terezija, z dnem 9. 2. 1959, v oddelek mokre predilnice. 7. Kurent Ivana, z dnem 10. 2. 1959, v oddelek tkalnice. 8. Cerar Antonija, z dnem 10. 2. 1959, v oddelek tkalnice. 9. Lukan Francka, z dnem 10. 2. 1959, v oddelek tkalnice. 10. Jazbec Francka, z dnem 11. 2. 1959, v oddelek tkalnice. 11. Oštir Ivanka, z dnem 12. 2. 1959, v oddelek Pre' dilnice. 12. Kobilca Slavka, z dnem 24. 2. 1959, v oddelek tkalnice. Izstopili : 1. Hajdinjak Marija iz predilnice, z dnem 15. 2. 1959, na lastno željo. 2. Jerman Stane iz oplemenitilnice, z dnem 20. 2-1959, izstopil zaradi odhoda na odsluženje ka' drovskega roka. 3. Narobe Janez, električar, z dnem 23. 2. 1959, iz' stopil zaradi odhoda na odsluženje kadrovske^3 roka. 4. Pirnat Franc, pomočnik varilca, z dnem 23. 2-1959, izstopil zaradi odhoda na odsluženje ka' drovskega roka. Poročili sta se: 1. Čebulj Angela iz oplemenitilnice, por. Srdič. 2. Belcijan Ida iz tkalnice, por. Pavšek. SPORED FILMOV KINA INDUPLATI 18.—19. marca: »Adamovo rebro«, bolgarski film. 21.—22. marca: »Prekinjena melodija«, ameriški cinemascop. 25.—26. marca: »Dama iz Šanghaja«, ameriški cinemascop. 28.—29. marca: J »Sedem let skomin«, ameriški barvni cinemascoP' I. —2. aprila: »Halva«, ruski barvni film. 4.—5. aprila: .■ »Gospodar Balatrea«, ameriški barvni-pustolovsk 8.—9. aprila: »Dve zmagi«, bolgarski film. II. —12. aprila: »Osvajač«, ameriški barvni-cinemascop. 15.—16. aprila: »Princ Igralcev«, ameriški barvni-cinemascop- Uprava kina Induplati