glasilu slovenske
narodne — 1
PODPORNE JEDNOTE
CHICAGO, ILL., TOREK 26> JUNIJA (JUNE) 1917
$ jez vodnega nabiralnika je poeiL
»UVA OGROŽA PET CVB-IftV* .—OT 7. DNI-
Vlada Izda rdečo, Živilsko krizo belo in modro povzročil kapi-knjigo. | talizem.
TOCIH MEST
^ ČENJEM.
kca na poljskem pridelku je o-
gromna.
JE ODGOVOR NA PAOIFISTIČ-NE PROVMLAOIJE.
Obsegalo bo oficijelne informacije sa ljudstvo.
Utah.—J t'z ogromne-
ZZ: nabiralnika "Mam-
*!>■ ki drži 11,000 akerskih ce-£ Jede, je napočil v srednjem L v dolžini šestdeset čevljev *jajoča v^a odnaša hitro u ki je bila obmetana o»i jezu, rbirahiik so nahaja dvanajst Eterozahodno od Fairviewa voda iz njega služi za namakale seadjifcč.
Ljajoča voda u(grc4a pet cve-
iil, in napredujočih mest: Seo-
uj 500 prebivalci, Helper s Erfitlegate s 1,150, Cofton s fipPrice z 2,500 stanovniki. riUvMci v Helperju, Casflega-[VColtpnu ho že zapustili svo-.^ovja in so zbežali v kraje, litrih ne more doseči voda. Vet t moč akrov obdelane zem-tjeie pod vodo. Več sto delav->t so poslali, da ču-vajo železniško ropi Price-ScofieM, na kateri je Irideaet milj proge v nevarnosti, ijoizpodpluje voda. ielcxnica vodi v okraj Carbon, jerae nahajajo veliki preinogo-riki, iz katerih zalagajo s premo mi velike rudotopilnice v tej se-
Vladni uradniki m nastavljenci roihc za umetno namakanje, rsvijo, da ni upanja, da ohra ijo jez, ki je šestdeset čevljev vi ik in petsto deset čevljev širok, davri mi,.trudijo, da očistijo ngo za vi/Jo, če l»i se jez slučaj-t naenkrat zrušil, mesto da se rolii počasi, da bi tako poplavk p bila preveč učinkovita. Do aedaj sc ui izgUbljeuih člo rtkiti življenj, le škoda na polj-tem pridelku jc ogromna. GdČ ,nahrl Pritchett je prva obvesti-l telefonieium potom farmarje o rihajajoči nevarnosti. Poročilo (»lomi farme do farme, in tako t bilo mogoče, da poplava ni po mK-rta izguh na človeških živijo
IGLJAJI 0 REVOLUCIJI NA NEMŠKEM.
London. — Pismo sledeeč vse-ise,"naslovljeno na nemškega volka. j«' bilo najdeno v nemškem »kopu, ki mi gu okupirali An
Idi:
"Moj drugi fant! — Me morem jwvolati, kako aem žalostna, tuo te odpeljali v klavnico. Pri f« |»h miii, da lasi o psi, ki so te vlekli, kruto občutili moje ma nanje, ako sc ti zgodi kaj žalc-Ntmhopetne kapitalistične Irankc grozno boje revolucije, ™ prit i čim l>o konee voj •• ali ie prej."
^ druga pismo, ki jih po-
' v p<. lz« „M'lj-krh rovih in »tintah, bivših bivališčih nem-^ v°ja*t va,' -pričujejo, da so g"s|,(Mlarji v zraku. V ue 1,1 l»»"»u, ki jc bilo odposlano « pisec norčuje iz * svijatikm-, češ, da so za
MUNICU8KE TOV AR-V NEMČIJI V RAZVALINAH.
z — Malimi ' poročajo iz 'adujem času po* ' « knpbwije v '"varnah za strelivo in J' »'^pli/.ije ponavljajo V kar j«. očiten dokaz. "t'gaiiiy.iriHiih te-joiiija je zletel v lH ročne granate v Jinnja j,, požar u-'»♦•• m ijskiti tovarn \ ^ Norimbergu je J tovarn za atrelivo.
|e Z
| TO JE POVEDAL MEYER LON-DON PRED KONGRESOM.
Washington, D. O. — Vlada izda v posebnih serijah rdečo, belo in modro /knjigo, v kateri bo z u-radniuii dokumenti dokazala in informiral^ ljudstvo, kako je bila Amerika prisiljena v vojni vrtinec. Knjiga tvori odgovor vlade pacifistom in drugim takim ljudem na njih izzivanja.
Knjigo izdelajo tajniki Lan sing, Baker in Daniels v sporazu mu z George Oreelom, ravnateljem za publicistiko. V prvi seriji je obtožnica proti nemkši voja ški kasti, ki se je rogala v Berlinu vsem prizadevanjem Združenih držav, da otftane mednarodni za-*on nekršen. Povedana je vrsta prelomljivih obljub berlinske via de, njenih zarot, ki so jih kovali junkerji, medtem, ko so oficijelni zastopniki Nemčije v Washingto-nu nastopali v vlogi prijateljev druženih držav.
Knjiga nam prvič pove tajnost, tla je nemški poslanik Bernstorff še pred svojim odpoto vanj eni prosil, naj Amerika ne podvsame na-daljnega resnega koraka, dokler ne prosi svojega vladarja za mir. Združene države niso storile resnega koraka, dokler Bernstorff ni videl kajzerja in mu razložil svoje mnenje. Dvanajstega mar ca, pet tednov po prekinjenju di-plomatičnih stikov z Nemčijo, so dobile amrešike trgovske ladje še-e topove. V Ameriki ne vemo, taj je nemški poslanik Bernstorff povedal kajzerju, niti tega ne vemo, če je predlagal, naj Nemčija ustavi bojevanje s potapljačami napram trgpvskim psmikom. Ampak znano nam }e,' dk Je Nemčija nadaljevala vojno s potapljača* mi.
Serija pripoveduje, kako je Nemčija Minila prijateljstvo Zdr. državam, anejtem so ipa plačani a-gentje nemške vlade rovali v ju žno in srednjeameriških republi kali in na Japonskem proti Zdru ženim državam. Podkupljeni — (subvencionirani) so bili Časniki m govorniki najeti, da so širili sovraštvo proti Združenim državam Bile so vprizorjene vstaje na Kuibi, Haiti ju in Santo Domingu in njih sovražna rokajBe je celo stegnila, da Nemčija ao bi danske otoke. V južni Ameriki so hujaka-li republiko proti republiki, vse skuipaj pa proti Združenim drža
| Pest bogatinov oplenjuje delavce.
Wsahinfton, D. 0. — Meyer
London, aocislistični kongresnik, je dejal v kongresu, da je seidanjo krizo z iitvrli zakrivil kapitalizem, ki dovoljuje, da peat oaeb razpolaga z živili. Povdarjal je, da so socialisti že zdavnaj zahtevali, da pridejo živila pod vladno kontrolo, vendar se pa ni nihče oziral na rajrili glas. Posledica tega je bils, 'da «o nastali izgredi izstradanih in lačnih ljudi.
Treba je bilo vojne, lakote in kuge, da je prišla demokratom in republikancem v kongresu zdrava Človečka pamet v glave, da vidijo stvar tako, kot so jo videli socialisti, proučevalvi socialnih problemov, že v naprej", je rekel London. "Sejali smo veter in zdaj žanjemo vihar. Dovolili smo, da se je individualnost razvila blazno. Dopustili »ono, da se je živež izvažal v taki meri, da ga prodajajo ceneje v evropskih deželah, ki so prizadete o dvojne, kot pa v Zdr. državah. To so dokazali govorniki preti menoj s statističnimi izkazi.
Vlade vojskujoče Evrope so se naučile potlačiti osebno lakomnost tsko daleč, kot se tiče industrij, ki imajo opraviti z živHi.
Mej tam ko nismo še po besedah v resnici v vojni, trpimo na učinkih vojne vsl«*l neurejenega izvo
v
livilska predloga je meč z dvojno ostrino.
LAHKO ZADENE KAPITALI STE IN DELAVCE.
Velike stavke lahko proglase sa saroto.
Washington, D. 0. — Kongres, na zbornica je sprejela živilsko predlogo, ki ne tvori le ineča pro-ti kapitalistom, ampak lanko njegova ojstrina zadene delavce, ki zastavkajo.
V četrti sekciji ao dolčbe, katere nkoraj zanesljivo kršijo delavci, če ziastavkajo, da si »boljšajo avoje razmere.
Četrta sekcija prepoveduje:
1.	Omejevati prilike za trans-poirtacijo, produkcijo, dovažanje, vsklndiščenje iif razdeljen je živeža, kuriva in produktov, ki so potrebni za njih produkcijo.
2.	Omejevati oskrbovanje z ži vežem, krino, kurivom ln produk-ti, ki so potrebni »a njih produkei-3«
3.	Omejevati razdelitev Živil, krme, kuriva Lu produktov, ki so potrebni za njih prodna el J o.
4.	Omejevati produkcijo ali izdelovanje živil, kune kuriva in produktov, ki so potrebni zu njih produkcijo.
5.	Povišanje con živilom, krmi, kurivu in produktom, ki ko po trelmi za njih produkcijo.
Določati izredne cene za ži vila, krmo, kurivo in produkte, ki so potrebni za njih produkcijo. 7. Prepovedano je podpirati in
— w	_ _ »podžigati k činu, ki je prepovedan
za, umetnih cen, špekulantov, na- v gornji^ šestih paragrafih.
... ^ dn hna predloga v prvi vrsti namen preprečiti Špekulantom in oderuhom povfSatr cene ali ovirati železniški promet, da nastane na trgu umetno pomanjkanje živil. Ali ravnotako jo resni
kopičevanja živil, iskoriščevsnjs delavcev ln oplenjevanja konzu mentov po organiziranih kapitalistih.
decembru aeui predložil zakonsko predlogo, da ae imenuje
Anglija bo povečala zalogo piva za delavce.
P R O H LBIC IQNI&KI FANATIKI NIMAJO VPLIVA.
Anglija se ravna po nasvetih is-vedencev.
London. — Vlada je prišla do proprieiuija, da morajo delavci v munieijHkih tovarnah imeti več piva, ako hoče imeti večjo korist od njifh. Ko je pre*I enim letom vlada znižala količino pivu, jc v tem čaxu padel muuicijuki izdelek za velik odNtoteik in zvedcuci pripisujejo to nazadovanje dejstvu, da pada delavčeva enerŽija valed o-mejitve lahke, varjene pijače. — Zdaj je na dnevnem redu vprašanje, da se poviša količina ipiva.
(V kakšnem koivtrsetii je Anglija z ameriškimi fanatiki v kon-gromi, ki hi radi ipoaušili vso Ameriko iu odvzeli ameriškemu delavcu vsako |M»krcpčiio pri teškem in vročem delu, kjer je voda za niči)
AMERIŠKA ZRA0NA ARMADA BO ODLO0LA VOJNO.
sveana živilaks komisija, ki naj iz- Z ^ M	štrajkajoč« delav-
vam.
Oficijelni zgodovinar na to na daljuje ,da bi že preje prišlo do napovedi vojne, da Amerika ni bi la skrajno potrpežljiva hi konču je z d ostavkam, ko piše o revolu ciji v Rusiji: "Končno je-bilo kri stttlizirano spoznanje v ameriških srcih in mislih, da vojna onkraj morja ni vež boj med dinastijami, ainpak je ogromna svetovna civilna vojna vsega sveta, nova kampanja v staroddtmi vojni, katere cena je avofbdda. Tukaj je nastal boj, da se mu vsakdo pridru ži, ki ljubi svobodo. .Nadaljna nev tralnoKt z naše strani bi tvorila hudodelstvo -proti našim prednikom, ki so dali avoja življenja,
da se mi osvobodimo."
■ '
TRU8T0VCI »O PODRAŽILI CENO PAPIRJU, DA XADA VIJO SVOBODNO ČASOPISJE
bi
am 'm
paru '.<1^. »•"t!.. ,
vreme
|V| % ^	lepo vreme v
* "dn^jše: južni vetra
K ,	v ^v*™*apndne.
fcir; " 4 :1« a. m.f -1 7 W p. m>
Washington, D. 0. - t rank
P. Walsh je vložil zahtevo, da ae zvezna obrtna komhdja pcwluii avoje moči in razpusti protipo irtavno zvezo kruatoveev, ki je h-la ustanovljena t nsraenoin, da določa cene.
Walah pravi, če komisija ne pr^^rWi truetovakih mswipulscij, bo ns stotine listov uničenih, ki imajo P<»Kum povedati dogodke v taki iu«, kot jih vidijo.
Zahtevi je dodal tudi Imen« tvrdk, ki ao prizadete pH določa uju cen.
lels zakone, da bo Isblto Vlada Zdrušenih držav uravnala preva-ianje, ohranitev, rasdelitev in prihajanje živeža na trg. Opozoril sem kongres na predlogo. Jeffer-sonovi demokratke so ji nasprotovali, ker so videlt v nji nevarnost socializma. Htaroustav.neži so ji nasprotovali, ker »o videli v nji Midružno delo ljudskih poslancev na polju, kjer so nemoteno vladali privatni interesi. Neki član te zbornice je to povedal takole: "Vemo, da je treba rešiti vprašanje in nihče ni zanj priporočal adravila kot London, in vendar sc nihče ne strinja z njim!" Danes najdemo predsednika Združenih držav — najdemo republikance in demokrate,— da zahtevajo, da aprejmemo predlogo za nadzorovanje živil.
V individualni formi Človeške družbe je življenje človeka vedno ogrožano. Delavcu groze brezposelnost, starost in visoke cene. Malega trgovca ugroža konkurenca brezsrčnega močnega tekmo valca. Vse male zalege v trgov skem svetu so ugrožane od velikrh
korporadij.	_.
Mslo imsm upanja, da bo pred loga pomagala. Podpiral jo bom, ker želim, da je nekdo odgovoren Ob času, ko bo predloga sprejeta bo letina prodana. Kedaj še jbsto je kupne pogodbe za vsak btrfelj žHa in ves pridelek, ki ga farmarji pridelajo v deželi. Vrednoat v predlogi je ta, da nalaga nekomu odgo VOlJl ost.
Naj ljudstvo izve, da je narmi na vlada sprejela odgovornost Po tem knam še malo trpanja, <ls stvari, ki «o jih vsilile v vaše možgane vojne potrte, neuče Ijudvtvo ns vaem svelu, da j*. »/ koristi v mirnem čssu.	.
Kapitalističen sistem dovoljuje, da le pest ljudi kontrolira vm-narodno bogastvo. Mi tratimo.nao-či ker dovolimo, da miljoni lju<li mi rastejo kot .»alfabeti. Ns h, dodekaki način trstimo mo^i, dopuščamo, da iudustrijslni de-lawi trpe valed bretpoaelnosti m bolesni.'^
STEVi—NUMBER 149. *
Posebno važnih vesti z bojišča -ni.
NA VSEH FRONTAH 3E PKl-PRAVLJAJO ZA OFkNZIVO.
ee 0bto«i kot zarotnike, ker nI nH kjer v predlogi zapisano, da «e Štrajk ne smatra za kar.ntlvo dejanje po besedah v zakonu.
Ko je lani v jeseni grozila že-ezniška stavka, bi lahko stsvko >rdtf1asili za omejitev dovalanja n prevažanja Živil. Vsaka vellkn stavka ugroža lsdelovanje nil pro-dukeijo živil, krnic in kuriva lu produktov, ki so potrebni za njih produkcijo.
Kongrosuik Keating je stav'1 predlog, da te aekeijc nI smatrati <ot preklic pravice do stavke. Predlog je propadal.
Živ i Inku predloga šc ni postala zakon in »pride še pred konferenčni odbor, ko jo sprejme senat. Torej jc še čas, da organizirani delavci napravijo potrebni pritisk na k on grešnik c in senatorji, ds sprejmejo Keatlngov predlog. Delavsko časopisje je pravočasno uposorilo delavce na nevarnost, ki je zanje v živilski predlogi. C'e delavci ne poslušajo tega svs-rila ln rečejo," bodo že i^mismIj*-v kongresu tako napravili, da bo prav," bodo sami zakrivili, če o stane predloga taka, da ugroža štrajkovno pravieo,
ljondon, 2IV junija. — Kvropa Im videla prvo in najmogočnejšo ofenzivo v zraku čim atopijo Znlr. države s polno sito ua bojnn pogorišče. Pripravo za zračno ofenzivo so že v teku v Woshingtonu, Londonu, Parizu in Petrogrmlu,
Ako se obnesejo načrti, bodo o-gromne armade eroplaiiov pojiol-noma počistile Nemce iz sraka in uodvladale sovražnika v ozračju.
Avijatiški poveljnik <'ivrieux pravi v pariškem listu "Matin" sledeče: "Odlok Amerike za gradnjo 100.000 oroplanov pokssuje, da jo dobro zadela potrebe moderne vojne. Kolosulna zračna aruia ds Amerike bo prltoguilu tohtui eo na našo strani iu aavezuikom je zajstn^cno popfiltio go«|MKlslvo * zraku priholdnjo spomliul, če ne prej, brez ozira na zračno uktiv-nost Nemčije tekom prihodnje zime. ("'im pride naš dan v zraku, ne dvigne se več ne eden nemški e-roplau s tal iu naša zračna flota bo kmalu oslepela sovražno težko artilorijo, sejala grow» iu uničevanje za lllndenburgovo fronto, smlelovala z zračnimi strojnimi Miškami pri napadih ua nemško p(0Hdo iu (»omagala pri porazu SO: vražnlka. Amerika bo imela časi preskrbeti nov bojevnl Inštru-meni, ki zsrtlirne bojno srečo pro-ti Nemčiji iu jo vrže v neizogilieii poraz."
Zaiilni'ive vesti prihajajo iz Pe-trograda, da je avijatiški oddelek ruske armade reorganiziran iu |m»-jsčen. Očitno je, da bodo zavrzne države v prihodnjih meweeih gradile eroplanc, najinodernejš<i lu najpopolnejše letalniko v toliki meri, kakor Še nikdar poprej, medtem ko bo armada zračnih bo-rileov narasla do ogromnega Ste-vila.
float tie, Wash. — Zastopniki radarjev in premogovniških ope ratorjev ao ae eporaaumell, da ae plača rudarjem poviša na podlag, ^porazoma newyorške konference jdulbenea
ČRNOROKAR JE lEL V PAST Ghioago, DI. —Peter Pemlossa, rodom Talijan in prodajalec čas nikov, je dobival že dalj čawa gro žilna pisma, v katerih so mu čr-norokarji grozili, da ga čaka ne kaj hudega, če ne jioložl $2,<100 odkupnine črni roki. Zadnje pi amo, ki ga je Peudozza dobil, imi je jasno povedalo, da je to zadnji opombi in če ne položi * 1,000 pod deako za plakatiranje na \'4. ulici in Wahawli cesti, da pojde njego va hiša v zrak. '
Pendozza je svojo zadevo pot o U\ policiji, ki mu je svetovsla, da nsj pokiži denar na di/ločeno me sto. Pendozza je ubogal.
Trije det<4(tivi ao ae preobleki v eeatne p<snHače in pometali ee ate okoli dotičnega vogala Ko ao detektivi pometali in čistili ce«tef je prišel pO denar neki neznanec, Kotna j je imel denar v žepu, ao ga že prejeli drtektrvake roke in de tektivi mt ga odffnali na H»elj-•ko postajo Tukaj ao v njem *po znali I*wiato Milana, mestnega *<
Grme le topovi in vrse se praske v aruku.
IsmmIo, .V junija. — Današnja uradna poročila ne navajajo ničesar posebnega z bojnih fnmt. Mo-točne arina*de se aa trenutek pisano glodajo in vprašanje je, kdo bo zopet prvi udaril — lluig, IV-tftin ali Illndeiiburg.
Protiofesiiva nemškega kron-princa na fronti ob Aisne, ki se Jo sačela z velikim hrupom in trajala dva dni (v petek ln soboto), ae je včeraj razblinila popolnoma v nič. 1'Vonconki vojni urad javlja, du mi francoske čete z energičnimi protinapadi v okolišu V ti uplinila okupirale vis'jl del k^t ki, so ga zasedli Nemci severiimstmjiy» (hI Moiseyevo kmetije. Ne tu ški pehotni napadi so prenehali lu si-noči je odmevsls le kanoualls v okolici llurtebise iu na levem bregu roke Mmse.
Z angleške fronte javljajo urjh du le o upadih. Nemci ao poskusili mlrcti v angleške zakope na dvuh krajih, ali v obeh slučajih so pri šli pod topniški ogenj, ki jih je vrgel nazaj. Nemška arlilerljs je bila aktivna včeraj v okolišu gos-da Jlavrfccoortu, sevcimo ml reke Hearpe iu v sekciji (Vssiuesa. V zračnih spopadih so Ncmci izgubili eu croplan.
lierlin via London, Junija,— Oeneralni štab ne javlja ničeaat posebnega z nugloške fronte med morjem In Ht Quentlnm'^. IMIi so artilerijski Imjl in sovražni upadi, ki so bili odbiti. PraiWHud so i-meli v boju iztočno od gore < or-uiilct velike izgube. Zavezniki so včeraj izgubili tri emplane ln tli pritrjeno balone,
Petrograd, Uft. junija, ~ V oko-icl Oral/kov ne v (OallciJa) je h». vražna ogledna partija prlAlli v bližino ruske po4idje. Rusi so jo »pazili in ruzkroplll, V okolišu Vosoveev je uvstrljikla koniips-nijk obkolila rusko oglNlno partijo. Povejnik partije Munsvseev je pil ukazal napasti z bajoneti bi partija si je napravila pot čez so-Daljo ns .1. str. 1. kol.
6RNI MEDVEDJE GOSPODA RUO NA FARMAH.
B. 0. — (Wu\ mcilvfdji delajo škislo ua tukajšnjih f«r mah. Velik črn medved Je /ušel v svinjak in raztrgal prsMes.
Na neko drugo farmo sta vdrla dva črna medvede, ki *o Ju pn gnali, p red is i sta napravila kaj škode.
Neki farmar Je ustrelil velil.e gu črnega medveda na vrtu. Far
morji pogrešajo kokoši lu prairfče,
ki ao poatall plen medvedov.
70.000 PREMOOARJRV STAV KA.
London, 26. Junija. — Brzojav ka KOiaiHfe Telegraph kompaiilj« poroča, da *> zastavkalt rudarji v |e§e*shodfli Il"iand»»ki Budi zahtevajo minimalno mer/to lu o nemarni delavnik. Mnogo Intsrnl ranih belgijskih vojakov, ki so delali v rudnikih, ao se pridruži li atavkarjam. Vaeh atavkarjev jf i,koli 70,000 Položaj Je reaen, Ve, ti rudniki zalagajo v»o TTolnialsl a premiss-
ZADNJE VESTI.
Nsw York, 2ft. junija. — V ns-ko atlantiško luko js prlpiul au-Itlsikl parnik, kt js potopil nsm> Sko potapljajo, Krogla Is topa Js udarila v potapljajo, na kar js nastala rasstrelbs, ld je potapljajo raztrgala na dvojs. ^rttskl par-nik Je broz poškodbe
Amsterdam, Holandsko, 25. Ju. nlja. — F. von Oeorgl, bivši av strijskl obrambni mintstei, Je spe ročil odboru poslancev Is Juinc Avstrije, da so trije fteški polki usko^lll v Rusijo, To isjavo js na pravil vojni minister, ao so fteSkl poslanci zahtevali, da vlada ispu sti poslanca Klofala, ki je bil ob sojen na smrt, katerega Je pa oe sar Kari pomilostU, a ss še vedno nahaja v Joči.
(S takimi lsgovori sagovarja-jo avstrijski mogotci svoje lumps rije. Svoječasno so pe-vesi) «e u treh 6sških bataljonih, tO so prt šli k sovražniku. Zdaj so is treh bataljonov napravili trt polk* Kader bo vprihodnjl* treba za»'o varjati kakšno infamljo, ns pravi-Jo U njih tri divUiJe Op. ur.)
Paris, 2ft. junija. — OUvnl britaki vojaški sUn poroči-. da so kanadske čete oavojtle 400 jardov dolg strelski Jarek pri Lonsu, ki js bil dobro savorovan s tmjsvo Slco in drugimi zaprekam?.
New York, NY— Obravnava proti prsmogovnikkim oni trnom je dognala, ds so premogovniški be roni UkoJ po newyortkt kon(s renči rasposUli okrožnica, v kale rih so obvestili operatorja, ds Js eene sa tono premogs pri rudniku tri dolar Js, To Je oči vidno kršenje pfoUtrustJsnaksga zakona.
ter x
BPROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE
Ish«)a d nemo
nedelj in
LA8TWIWA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE
Cene oglasov po dogovora. Rokopisi m n« vratajo.
Naročnin*: Ze<iinjane drŽav« |1.m sa pol lata in 76c ca tri bmni $2.26 sa pol lata, $1.11 sa tri maaecc
75--- -----------——r
(Izven Chicago) in Canada M M leto, e«; Chicago ia inessmstvo $4.60 aa loto,
NmUt aa vm, kar Im »tik a
"PROS VETA"
g«. Uwaial* Awss<>__
"THE ENUSSTENMEN^
■n
OrfU W Ih« Sl**mk Natl—I
Issued dally except
Owat4 by Sl<?tal< Natlwal ^wafit
Advertiaing rates oa agreement.
* Subaeriptiooj United States (except Chicago) sad Canada M psr ?sar;
Ckicago and foreign countries, $4.60 per jsar.
Datum v oklep«nju a. pr. (Maj* 30-17) poleg valega imena ia naelere pemesi, da vam je a tem dnevom potekla aarotaiaa. Ponovile jo pravočasne, da ee vam ae aetavl list.
PREPOROD ZA DELAVSTVO PRIHAJA.
Živimo v dobi, ki bo v zgodovini zapisana kot začetek nore dobe v človeški družbi. .Vsaki dan skoraj sliiimo opazke: "Ljudje na avetu ao znoreli." — "Zgubili amo špostovanj*. do vrednoati človeškega življenja."
Res je, da narodi žrtvujejo življenja in produkte v izredni nenavadni meri. Se nikdar ni amrt med narodi in niso bili produkti človeškega dela uničeni v tako veliki množini kot aedaj. In ravno ta atrašna cena, ki jo je treba plačati v vojni,, je dokaz, da mora biti nekaj, kar je narod za narodom pognalo v ta atraani vrtinec.
Ali je rea vea avet znorel? Ali amo ae rea v zadnjih letih odvadili ceniti vrednost človeškega življenja?
Ozrimo ae nazaj za par let v preteklost. Pred vaem je treba konštatirati, da je kapitaliatična človeška družba aploh narobe avet, velika norišnica. In če sa zavedamo te reanice, tedaj ni avet znorel še le zdaj, ampak je bil nor pred izbruhom avetovne vojne. Nihče ne more trditi, da je taka človeška družba pametna, v katerijbogate dame prirejajo avojim paičkom aijajne pogrebe in jim poatavlja-jo dragocene negrobne spomenike, mejtem ko več ato tiaoč otrok ahromašnih atarišev hodi v velikih meaflh brez zajtrka v šolo in brez večerje apat. Človeška družba, ki dovoli tako kričeča naaprotja, je blazna. Človeška družba, ki mirno gleda, kako otroci delavcev počaai umirajo lakote, mejtem ko*e za pae — ljubljence bogatih dam pripravlja izbrana hrana, je znorela in atoji na glavi. In Če danea prihajajo pacifiati in pravijo, da je avet šele znorel, odkar ie naatala vojna, hočejo a to trditvijo prikriti lum-parije kapitalistične človeške družbe, Id niao b/lo nič manj airove in nečloveške kot v aedanji vojni. S temi beaedami hočejo dokazati, da je kapitalizem bil blag in dobrodušen, preden je izbruhnila vojna, in da je poai/ovel še le v vojni. V reanici je bil kapitalizem airov in brez duše pred vojno, tak je še danea in tak oatane, dokler ne pogine.
Tudi človeško življenje ni bilo pred vojno nič več in nič manj vredno, kot je danea. Zaglobimo se v številke delavskega departmenta, ki jih poda vaako leto o nezgodah v industriji. Če preštudiramo te številke, ae prepričamo, da ao delavci ravno tako padali na industrijalnem bojnem polju, kot padajo danea na bojiščih in da se kapitalistom ni akrivil laa na glavi, ker ao povzročili amrt tiaočev delavcev iz dobičkaželjnoati, na ato tiaoče delavcev Je bilo pa pohabljenih. ALI SE JE TEDAJ KATERI PACIFISTOV OGLASIL IN JE PROTESTIRAL PROTI MORJENJU DELAVCEV? Gospodje pacifisti ao lepo molčali, k večjem ao rekli, da je obžalovati, da induatrija tir ja toliko človeških življenj, toda te žrtve ao neizogibne, ker je industrija brez Žrtvovanja Človeških življenj nemogoča stvar.
Kedaj ao še kapitaliati, pacifiatični ali bojeviti, rekli vojno, da je življenje ameriškega, angleškega, fran lega, ruskega, nemškega, italijanskega, Jugoslovan ra delavca ali delavca katere druge narodnoati kaj Ino? Ali niao bili delavci vaeh narodov tudi pred voj« s bičem potrebščin za življenje priailjeni delati za vsako plačo, če niao bili organizirani? In te plače im niao uravnale po tem,
koliko del lavec potrebuje za prehranitev avoje družine, ampak delavako mezdo je določal železni kapitaliatični zakon, ki uravnava mezdo po številu brez-poaelne delavake armade. In kedar je bila brezpoaelna armada velika, je bila mezda atrašno nizka. Če je bil trg prenapoljen a produkti, je bilo na atotiaoče delavcev pometa nih na ceato, nihče se ni brigal zanje, če ao v cestnem jarku pomrli lakote. Delavako življenje je bilo ravnotako poceni, kot je danea na bojiščih.
Vojna ni nič drugega dokazala, kot da je delavako življenje v kapitaliatični človeški družbi najcenejša stvar na avetu, če je mir ali vojna.
Če bi takole eno leto pred vojno opozori)« laatnika delavakih kaaam v New Yorku, da ao atanovanja nezdra va, v katerih prebivajo delavci, bi dejal, Ip delavcu aKta no van je všeč, ai lahko poišče drugo. Mogoče bi dodal kot dober kri»tian, "da ni varuh ivojegs brata". Ali če'bo vojna trajala, tri, štiri leta, kot obljubujejo, bo hišni po-
~ PltOgVgTA
državah, v katerih je politična avtokradja še V ^dlu, hajajo vladarji in obljubujejo rasne reforme po vojni, da je politična avtoloracija vojna potreba. In to priznanje dokazuje, da politična avtokracija pade mogoče fte preje, preden konča vojna.
Induatrijalna avtokracija je tudi obsojena na amrt. V tej vojni niso prišle le vlade do apoznanja, kolike vrednoati je delavatvo, AMPAK DELAVCI SO PRHLI fK> PREPRIČANJA, KAKO VA2EN FAKTOR SO V ČLOVEŠKI DRUŽBI, in ae bodo trdo držali vaeh pridobitev, kijih njim prineae vojna. Delavci ne bodo storili več koraka nazaj v induatrijaltto aužnoat, ki je bila uveljavljena
pred vojno.	A
Ameriški in evropejaki delavci apoznavajo avojo vrednoat in prisilili bodo tudi tiate, da jo priznajo, ki jo
nočejo priznati.	* C i ' * ' •
Vojna' bo tudi tiatim delavcem odprla oči, da ao vai delavci bratje na avetu, enako izkoriščani v vojnem in mirnem čaau od kapitaliatičnih izkoriščevalcev, ki ao do svetovne vojne slepo aledili šovinistom in džingotoan. Svetovna vojna z vaemi njenimi izgubami na človeških življenjih in produktih dela bo približala dan, dan vstajenja in emancipacije delavstva, ko bo lahko delavec rekel& "Qsvo-bodil aem se industrjjalne avftokracije in aedaj človek!"
Pobratimstvo pri Albancih.
Ne saino pri Jugoslovanih, ampak tudi pri Albancih je pobratimstvo aelo razširjeno. Pravi Albanec ima zelo v čistih pravo pobratimstvo, m jako stremi, da dobi dobrega in pravega pobratimo Ako se dva hočeta pobratiti, po kličeta tretjega, kateri se zove "kompare." Ta jima z veže s Črnim trakom mazince desnih rok. Potem jima na roki Izpusti malo krvi, katero pomeša z vinom ali žganjem, katerega morata vsak trikrat piti. Tako jc pobratknstva sklenjeno.	, ^
Pri Albancih velja pobratim toliko kot brat, v nekaterih slučajih še več. Pravi pobratim ljubi in_ čisla avojega pobratima, in je pripravljen za njega umreti.
Pobratimstvo se sk!e(pa tudi med Albatfei in Srbi, vendar to zelo redko. Posebno na mejah, ako so poemami medsebojno kot junaki. Po sklenjenemu pobratfriwtvu skušajo Albanci svoje pobratimo zvabiti v zanedo, kjer jih zavratno pomore. Kajti nobena reč ni Albancu ibolj zoperna, kot to, ako je »Srb večji in bolj čislan junak kot on sam. Takih žalostnih slučajev jc dosti. Kot vzgled prgya-ga pobratimstva naj sluzi sledeča resnična dogodba:
"Po končani ruskoturški vojni se je vrnil nek pronto vol Jec'domo\| v svojo domačo vas l*eča, na srb-skoturftki meji. Za svojo hrttbrost je 'bil od ruskega vojaškega po« veljstva odlikovan s hrabrost ni m križem Jurjevega reda. To jc pa zelo jezilo Mižnje Turke in ao sklenili, da se ga iznefoo na vsak način. Jezili so «e, ker jc se vedno uosil uniformo ruskega prosto* voljca. Zasledovali so ga povsod, toda zaman. Ker je bil pri vseh tamosnjili prebivalcih jako prW ljubljen,, se je odločil poveljnik turške oroiniftke postaje, da ga mora na vsak način pogubiti. Ra« di tega je zapovedal šestim "zap-t i jem" (turški orožnik), da naj ga po noči napadejo v njegovi hi« si, zvoždjo in vržejo v dkrajno je* čo, kjer bi moral radi lakote u« mreti. — Vsak čitateljjJe že ka« terikrat vital, k ukine alt so turške jejp, in sphih sodnljsko posf> panje turških oblasti. — Ti zapti je ho res, kot zvesti hlape i svojega gospodarja napadli po noči nič slutečega Srba in ga zvezalii Ker je bilo pa še pozno ponoči, mr tolovaji oatali tam, jedli, kradli ropali, streljali ml veselja s svojim ipuškami, in aploh se obnaša« Šali kot pravi raebojniki. Pustili nfe«o na miru Žene in dekle. Proti
prosil, rotM in oldjdbljal vsemogo. če, da ga izpuste, tmlr tam an. b mel je pa dobrega pobratima v bli,
žnji albanski vasi. Ko so šli mimo, jih je prosil, da mu puste piti malo vode. Stopili 149 vsi v hi$o, v kateri je imel pobratima. Albance jim poatreže, toda ko vidi Srba zvezanega, pusti tam vse in hitro gfc poklicat svoje braie na polje, kjer so delalk Pustili so dolo, zagrabili so puške in šli nazaj. Orožniki so se ravno pripravljali za odhod, ko pride Kadri-A ga nazaj s svojimi brati, tako Je bilo ime pobratimu ujetega Srba in zahteva od Tuitoov, da izpuste ujetnika. Turki niso hoteli nič slišati o tem. ln ker ga radovoljno niso pustili, vnel se je boj, kateri je končal / zmago Albancev. V*tej bitki so padli, en Albanec in dva zapti-ja, dva Albanca, en zaptij in u-jetnik so bili ranjeni. Pobratim Srba, Kadri-Aga, ga je oprostil, o-krepčal in v naslednji noči upre tnil po skrivnih potiih v Srbijo. Še dane« opevajo 8rbi to poZrtvoval most Albanca, Kadri-Aga, kateri jc radi pobratimstva zgubil dva brata, samo da je osvobodil ujetega Srha.
.Prigodi sa pa tudi d«osti žalostnih slučajev zlorabe pobratimstva. Za vzgled imamo dosti dogodkov ,kot n. pr.
V bližini srbske meje jc živel ugleden Albanec, katerega so vsi Albanci čislali kot velikega junaka. Poenan je bil v vsej okolici, kot velik m hraber junak, posebno še radi uvoje velike moči. Našel je pa tekmeca v Srbiji. Na meji je namreč bival nek srhski mejni stražnik, kteri je slovel posebno radi svoje neusfrašenosti. Ljudje «0 ga še bolj čislali, in Albanci sami, kot pa onqga Albanca. To je pa togotilo Albanca,in poskušal je na vse naičrne ga umoriti. Toda vse zaman. Albanec je sklenil 11a to, da svojega tekmeca odpravi zvi jačno. Ponudil mu je pobratim stvo. Srb je bil primoran skleniti pobratimstvo, ako bi tega ne naredil, bi si nakopal sovraštvo vsega albanskega rodu, ker bi bila to največja razžalitev vse ga naroda. Ko je bilo pobratini-stvo'sklenjeno, so sosedje živeli v največjem medsebojnem prijatelj stvu. Albanec je pa ves ta čas ko val načrte, kako bi uničil svojega nasprotnika.
Pri neki gostiji, katero so na pravili Albanci'svojim srbskim so sedom in je je bdi navzoč tudi mejili wtrainik, mu je njegov albanski pobratim ponudil lepega konja v dar, in ta njemu krasen revolver. Toda Albanec ga je za vrnil in prosil, da naj mn da pi fttolo, katero ima pod sedlom. To pištolo je SH> dobil v boju Albanci kot vojni plen in je bila okovana a raznimi dragimi kamni. Radi tega se mu je čudno zdelo, zakaj hoče ravno to pKtolo. Sipo
j napolnil .cev z smodnikom in za-maml odprtino eevi z ilovieo. Ko se je vrnil jo je podaril svojemu pobratimo. Pri slovesu je stražnik ustrelil iz svojega samokresa trikrat zapored in zaklieaT: "Srečno pot." Albanec isto stori z vzkli-J kom : "Dobro ae imej." Ko je Srb izpracuH svoj samokres ,oddal je ie nekaj itreiov ia. samokresa enega svojih tovarišev. Albanee je tudi ie imel samokres prazen, ki je hotel oddati nekaj strelov iz pi&tole, ktpro je dobil od svojega pobratima. l'ri tem je .sklenil u-streliti Srba, kakor po nesreči. Ko je izproŽil, razneslo je cev in raz-ven tega poškodovalo celo roko. Radi te rane je umrl jake mučne smrti. Tako se je iznebila cela okolica enega največjih razbojnikov, pred katerimi niso imele niti albanske ženske, kaj šele srbske, miru. In tudi Srb se je iznebil enega največjega uvojih sovražnikov, radi katerega ni mogel spati mirno več nočd.	'
Ako hoče tujec potovati po Albaniji, si mora. preskrbeti za spremljevalca človeka, kateri ima dosti pobratiinov v Albaniji, dru gave je jako nevarno potovati po onih divjinah. Nobeden kamen, noben križ ue pove, kje Je tak predrzne ž, kateri se je upal brez varnega spremstva potovati po Albaniji. Ako ima pa potniK Albanca za spremljevalca, kateri luna dosti pobratiinov med albanskimi rodovi, ,pa potuje ta/ko varno, kot po" najbolj kulturni deželi. Albanci mu powtreiejo* v najboljši moči, in ne zahtevajo nikakega planila, ker si gostoljubnosti ne puste plačati. Ako mu pa podari kdo kakšno orožje, pa najsšbode samokres, puško ali navadno pištolo ' ali sihodnik in svinec, se mu tem tako prikupi fie bolj, kot bi mu dal ner-'veni koliko denarja iu pripravljen bode takoj »kleniti pobratimstvo kar je največja čast ?a tujca. Ako še pa tujec le malo zameri Albancu, je pa ravno tako, kot da bi sam sebe obsodil na smrt, ker oni napravijo prav kratek jyooes z njim, in nihče ne bode vedel, kje da je izginil. Kajti AlbanM so še napol divji narod iu se prav malo brigajo za postave, katere je iz dala turška, ali bodisi kaka vlada hoče. Žive svobodno v svojih gorah in svoje svobode »i ne puste od nik&gaj* vzpti. To je skusil tudi prvi albanski "knez" nemški princ Wiedt, kateri je 'komaj eno leto vladal v albanski kneževini katerq, »ta Avstrija ln Nemčija spekli. AJbanci so tako svojega "kneza" ljubili, da so mu se pred začetkom evropske vojne "lepo in mirno" svetovali, da Je njegovo življenje najbolj na varnem njegovem rojstnem kraju. On je tudi rad slušal ta nasvet, ker se je bližala ''huda' 'ura izza ibalkan bikih in albanskih gora.
izvršila, so rudarji v 'ekli, da ne ddajo ^ ne umakne svojih vox spodletel koi„pulli; . Jx> Behind Coal kom^ ' la izvršiti svoja n. f £rjz»ati rudarsko ■
jo.
jutru so vlekli svojega ujetnika proti orožniški postaj!. Srb jili jjHmnil se je, kako da ga sovraži hi
da ga hoče na vsak način umoriti. Odstranil se jc za nekaj £asa z nekim izgovorom. Med tem je hitro
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH
Našim naročnikom.
aeatnik v New Yorku malo drugače govoril, kot govori danea in je govoril pred letom dni. Poeta! bo krotak, kot
Ob koncu junija poteče naročnina velikemu dohi na« aih naročnikov in zsUo apeliramo neprizadete, da čimprej ponove naročnino za bodoč^ kta. Lahko jo ponovite pri
ao ^Uli pošeVtnIkV^M^njiikVh kasači' TUridon^ki "°Jih fe*"!^
so bili pred vojno ošabni in naduti kot njih ameriški "f^J"]1 ^ **	PRO$VE-
Ip^ r	TA, 2667 So. Lawndale Ave*, Chicago, HI.
Kakšen bo svet po tej vojni? Kakšne bodo razmere Pričakujemo, d j ae cenjeni bratje in rojaki, ki so named narodi?	ročen i na naa dnevnik, odzovejo pravočasno • ponovno na-Reanica je, da spremembe pridejo in da Internacio- ročnino.
EfiZ 3U .«oji *	Upravništvo "Prosvete."
vab na aelo slabih nogah in tla se majejo pod njo. V
Ameriške vesli.
DELAVCI SB ORGANIZIRAJO ZA OHRANITEV SVOJIH PRAVIC.
1
"rn
RUDARSKA ORGA v kentuckyju duje
N^pat]
Cary, Kentucky _ v j
za organiziranje ruda ri« v** 1 j ua^stem rudarskem	'
VI \V »f A	'' * U
M. of A- napreduje ^1^) «iuola» tednu je bil. v* ! obdrzanih v Straight ( reek,/ ^ ki «0 priaostova ] ho se vpisali v organi^, 7
Lokalne rudarske 0reai| ho bile ustanovljene v no, Elysu, St right Oeeku fJ M«. Cambarlaudu in Jellico. Organizacija rudarju] ste, noč premogovniških !,d J
ae drobi.
nemške Vojne ujet
SO NASTANILI V I
D0UGLASU. ""
Salt Lake City, Utah. - .
aam je dospelo ve«* nemških voi ujetnikov v spremstva straže. Pripeljali so jih o<ft obali, da jili nastanijo v P.»r' „ glasu. Med njimi je bil tudf^ I. von Klpous iz San Ft njegovo ženo. Baronico nastsd na stroške Združenih držav v telu, l>aroii pa ostane lnterpj v fort i.
Z INDUSTRIJALNEGA BO/1 OA POLJA.
Puoblo, Colo. —*V <l"lavo Colorado Fuel and Iron U« nije je vdrl strupen plin. V nji delalo pet delaveev. W'ili Schwaba in Louis llolisa ie živeli, Tony Hone, Jacob Knpri in William Hicks so pa posuli tve plina.
Schwab in Holts sla ol^nlili činek plina, ko sla začutila, noge postajajo nlals1. Jliti-la k vratom in zaklicala svnjta varšetn, da naj beže. Preden bila na varnem, sts omedleu.
Pacifisti, ki pretakajo sni/, vojnih žrtvah, molče o Žrtvah, padajo na industrijalnem buji polju. Od njih strani 11! sli protesta proti inorjenju delav pri delu.
Za zabavo in Kratek ti
Ponosen. Obiskovale^ (potlit mu Fricku): "Kj fante, ti »i že zelo zrastel, od kar tc ni« videl."
Frieek (ponosno): "Da, sem že; očetovi copati so mi /c premajhni."
Now York, N. Y. — Strokovne organizacije, socialistični klubi in drugo delavske organizacije ho sklicale konferenco za prihodnjo soboto in nedeljo, da izdelajo svo. program in ga pred lože ljudske mu svetu.
Konferencc se udeleže napredno organizacije. Izdelale bodo program za ohranitev ^h pravic, ki so si jih delavci pridobili. Na dnevnem redu bjxlo važne točke*. Varat vo žen m otrok. Pravica do onganizocije in štrajka. Splošna vprašanja demokracije tn mir.
Namen Ijudakoga svet* je, da dela za mir z demokratično podlago.
Pogorel, (iospod: "'Mi * gospiea, da niti ne veste, <la vaš oddaljeni sorodnik f*
(Jospica: "Ako jc la!n». nf znite se več stopiti v mojo M no, temveč ostanite vedno v merili daljavi!"
SUPERINTENDENT JE BEL.
Virdsn, 111. — Stavka tukajšnjih rudarjev je jjton-Čana, ki m r.astavkali radi superintendent'!, ki je dal ustaviti vetcrnleo in je tako apravil življenje rudarjev v nevarnost. Kompanija ;e'odpusti-la superintendent a in s tem je bi! spor končan.	♦
Čisto enostavno. Natskiri
"(lospod Sušeč, prosim vss da
plačate d«dg do jutri zjutraj, potem nastopim svojo novo >!u pri "Belem jagnjetur*
Student Sušeč: "No, nwji ga mi aploh ni treba jutri 1»! ti. Preselim SS % rsnl !; mu jagnjetu" in mirna ft"«
Dober odgovor. V večji <1
je bil tudi zdravnik in domiwnes ga vpraša: zdravnik, katero smMvo je" boljše proti staremu, trdo^rsi mu protinu?"	.
"I)ol>er zdravniški na^et, t bi prijatelj", jc bil odforor.
Opravičen ugovor.
karjti: "<Mrig« so ^ nuji"
Natakar: "!>», ^^ majhne." (lost: "Tudi popolnoma

ti ISO
t'»
Natakar: "P«^'" Ji v,,fBI ' vaša sreča, ker ho tako -
jhne."
' rflsni b IW)
STAVKA RUDARJEV.
Sontk Fork, Pa. — V rudniku Moderno.
(Jonp'"!
OWW tur*, rm. — \ nniniMi ------. . A	■/
St. Mihael stavka štiri sto rudar teja za dobnsWno jev sa priananja org. Družba je f ia<|mir, »i« ^
v veliki sadregi. Da si pomaga is|bn» obnesla? „
te zsdrege, je ds Is nabriti želef Clan komiteja.
zdaj se je prigland« •
tenorjev in 9
— in pr-1"1' m
nnlsrji. Komaj je kompsnijs t«»lee'
niške vozove s premogom pr! ne
kem drugem rudniku v okolici, v ričnib katerem delsjo natno organizirani jev
CTsho
»riJ
J
vrsto ia Fišla v svoje zs-" M^v je dobH Uim ifTS- Vojn. urad
Jfploiluih *P'P«** V
L«*
^ bil« aktivna na planoti
Z i r***ni p0*
V—
t W *b na ladje m obrežne tie na južnem konou otoka "li »li poškodb ni bilo.
topovi z bojnih ladij in o-5» to takoj prepodili sovražne
SEs. Junija- Ka nuc<"
Ai fronti 80 brli včeraj *popa-Bfd patruljami v okolišu Doi-ykeca jecera. Iztočno od jeze-Prfslm je sovražnik nekaj časa jj^irdiral 8 topovi in strojnimi ikanii 'zavezniške zakope, ali ft Ijute^u protiognja ni izve-infanterijskega napada.
Iizno Iz inozemstva.
laiki pomorščaki navdušeno tjeli ameriškega admirala.
Petrograd, 25. junija. — Pod-M James H. Gleanon, član tiske komisije v Husiji, se jc raj vrnil iz Sebastopola, kjer iivojiru ča^tni«kitn štabom o-il bojno brodovje" črnomor-flote. Dejstvo, da je v Seba-pohi pred nekaj dnevi izbru-uix>r pomorščakov, ni prav vplivalo na iskren »prejem, io (ta priredili delegatje krasita delavskega, vojaškega iif mriškega sveta ameriškemu airalu.
Ilfuntm je nagovoril delegate jim priporočal, <la naj bodo slo-v vojni proti Nemčiji. Pomor-ti k oodobravali njegov po -■vsi govor in takoj nato sklc-i, da vzamejo nazaj v mor lnri-v*e raxtnike, katere »o pre^odvrti, izvzeiuSi starega admirala K-aka, katerega so nadomestili dririralom ljukinom. Daljs so ffitje izrekli zaupnico provi -it-iii vladi. V Hebastopolu jo ij mir.
'odadiuiral Glennon je danes potoval v Arhangel, odkoder krenil v Helswigfors na Fiu-
•rbski k&binet je odstopil.
tosterdnin. — Iz Rima javlja-
dasovMi srbski ministri oOsto-in kralj Peter je naprosil Mv-uiiiiNtrsskega predsednika p, ua naj sestavi novo mina <vo. Srbska vlada se zdaj na-ua otoku Krfu.
f'wi in Nemci na sestanku zaradi bojnih ujetnikov.
»f, N'izozenrska. — Tukaj * Miili anjrleška komisija pod itvom lorda N'ewtona in nem-koakija pod gen. Friedri->* nanienmii, da rešita vpra-^ bojiiili ujetnikov obeh dr-Komisiji bosta razpravljali o u ujetnike, roprkali-1 «■ i/nienjavi pohabljenih u-ter takili, ki so že preko. v"j*ko stsrriNt. Na konfe-*» J« /aatopsua I udi 'nižortm -' v'sda po baronu Vrdenfcyri •
*** ta neodvisno Češko.
,n* - ' Mutin ' ima poročilo ^'•'onainil. izbruhih v Prn-"" začeli z mogočno agi-.J u bhsivwio re*k0. |»0 vsi ''	jeni letaki s pro
k' Plitev« nujno nkli u"tsv(»iajiii» skupščine*
vlada na Dunaju.
■"""»•n«. ->:, jun. - Iz Du. ds je sestavljeno ""I vodstvom ^	- <Mali novi mi-
f; 'Ir. <iwlklinaki, Sol-
'•'»"r, pravrmodj«; dr.
Wiamuer, finance; Matapa, twfo-vina; Hamann, javna dela; baron Banians, železnice; genoral Czapi von Birkenstettep, obramba; HM fer, predhodnik odseka za pre hrano. Ministroki predsednik Key d ler je obenem poljedelski mini ster.
Rusko ama zon ke groze a pro tare
volucijo, ako vojaki ne sadno l ofenzivo.
Kodanj, Dansk.a — Bojevita ženske v Rusiji, ki ao organizira le svoj polk, se groza, da bodo izzvale proti revolucijo, ako se de-zerterji in drugi moški bojazljiv ci takoj ne vrnejo na fronto. Iz dale ho rfledeoo, proklamacijo:
"Vi,,ki nočete k vojakom, žre-te našo domovino. Ali veste, kaj to pomenit Ne vetwe li, da iskra na*de v miših srcih že giue in du bomo me, ženske, planile kakor tigrinje v obrambo našimi domov, otrok in ruske svobode T Gorje vami, akt) vzkipi naša jeza! — In vi, vojak'i po imenu in Judeži v srcih, ki prodajate našo domovino sovražniku, zapomnite si4 da čas je blizo, ko si boste prej želeli gledati deset netnikih bajonetov, kakor pa eno samo levjo rusko mater in njenega pnokletstva, ki ga izreče nad vami!"
Grški kabinet odstopil. — Nemiri na Grškem.
Pariz, 25. jun. — Iz Aten javljajo, da so se pojavili nemiri na peloponeškem poluotu, -ki so jih povzročili protineniaki elementi. Vojaški ataše francoskega poslaništva v Atenah je opozoril Vlado, da mora zatftti nemire in vtakniti v zapor nemške agitatorje.
Zaimiftovo ministrstvo je resig-nirifio in v Atenah vlada pravi politični kaos. Štiri bratje bivšega kralja Konštantina so deportirani.
Štrajk železniških delavoev v Berlinu.	•
Ko da n j, Danska. — V železniških delavnicah pruske državne železnice v Berlinu je zastavkala večina delavcev včeraj popoldne. Delavci zahtevajo deveturni delavnik. Zdaj delajo dnevno enajut ur in delavci izjavljajo, da je nemogoče deflati toliko ur ob majhni količini hrane. Nemške že-lezničartfke organizacije so sklenile, da bodo podpirale štraj^arje.
Zaplenjene nemške bombe na Norveškem. ,
London, 25. jun. — Po vesteh iz Kodanja je norveška policija v Kriistiijaiiiji aretirala tri inozetn-ce, ki so imeli seboj blizo tisoč kilogramov eksploziv in mnogo peklenskih strojev. Eden aretiranih, Aaron Rautenfels, ki je nemški državljan, je dejal, da so bombe in peklenski stroji namenjeni za v Finsko. "Tidens Tegn" v Kri-stf janiji pa poroča, da so peklenski stroji shranjeni v zabojčkih, ki so podobni čokom premoga in najbrže so bili namenjeni za norvežke ladje. To odkritje lahko razjaMii, zakaj je bilo zaftlnj)e čase toliko norveških parnikov potopljenih, ko pa vozijo peklenske stroje v premogu.
Angleški kralj — z nemškim imenom*
London, 25. jun. — Kralj .Jure je že prvo leto vojne počistil vss nemška imena iz angle*kegrf plemstva, katerih je <>ilo dovolj. Zdaj pa zahtevajo, da se tudi kraljeva dinastija očisti nemfikega imena. Angleška dinastija se namreč imenuje "The House of Saxe-Uo-burgJGotha", ki zveni pristno germansko.
(Najboljše' bi bilo, da počistijo z imenom vred tudi dinsstijo.)
:4r
"Čimveč sovražnikov, tem več j a čast", pravi nemški kritik.
Amaterdam. — Oenersl von BliOne piše v "Nonddeutsce Zei tung": "Z glsvo pokonci in s pogledom, polnim preziranja, zre Nemčija v obraz vsem svojinfno-vim sovražnikom z Ameriko ns čelu. Proti nsm stoji trinsjut po polnih aovražnikov in devet pol sovražnikov, ki tvorijo veČino *ve» tovnegs prMilvabrtvs. čimveč sovražnikov, tem več js čsat m Sem čijo."
PE08V1TA
Irski nemiri v Gorku.
Oork, Irska. — Sinnfeinovci ao
včeraj zjutraj razobesili republi- okrt^ju Skane je dri samo dva-
kaiuiko zastavo na tukajšnjem sodnem poslopju iu razbili tehtnico nu aulii Jimtice prtAl poslopjem. Dalje ko pobili okua na več re-krutnih pisarnah. Hcl»eli ko na velikem shodu ožigosali narodno konvencijo kot masko angleške vlade, ki hoče odvrniti Irce od njihov« zahteve po suvereni neodvisnosti.
temperatura v juniju je tukaj 62, toda letos je 82 že Čez tri tedne. V
Boji z anarhisti na Finskem.
IlelMiigfors, Finskn. To nif-sto se je končno rešilo anarhisti?-uega terorizma, ki je vladal pod vodstvom Jana Boldta. Omeujeni je zlorabil nove svoboščine, porojene iz revolucije, s tem, da je zbral okoli sebe veliko število a-narhifctov, tatov, vlomilcev in raznih profesionalnih zločincev, ki so bili pumiloščeni iz zaporov. Pred nekaj dnevi je Boldt pripeljal o-krog 400 ter tenoristov v cerkev sv. Nikolaja, katero je okupiral in prekrtitil v "Tempel revežev". Tam »o se zabarikadirali in po -stavili v bran, ko je prišlo kakih sto miiičarjev. Vnela se je pravcata bitka. Miličarjem .se je pridružilo civilno prebivalstvo in po večurnem obleganju cerkve in streljauju so se anarhisti podnli. Mnogo je bilo ubitih in ranjenih na obeh straneh, in cerkev je bila poškodovana. Boldt je pobegnil:
Angleški kralj ne dobi kruha čez uro.
I^ondon. — Kralj Jure je na deželi prišel v manjše mdsto pozno zvečer iti poslal svojega slugo po kruli v pekarijo. Pek pa ni hotel odpreti, ker je bilo Čez uro po novem zakonu. "Toda kruh je za kralja," je silil sluga misleč, da 3*o pek takoj padel na kolenu. Zadnji se je pa odrezal: "Me nič ne briga, če je tudi za kraljico! Ve prodam niti drobtine."
Kaj vae prav pride ia oproščenje od vojaščino.
London. — Lastnik neko delav-uicc za izdelovanje otroških igrač je prosil za oprostitev iz vojaške službe, češ, da nadzoruje 60 oseb, ki izdeluiejo iarrače, kakršne so pred vojno izdelovali samo v Nemčiji. Ako pojde v armado, bo mo-ral zapreti delavnico in Nemci bodo po vojni zopet imeli trgovino s temi rečmi. To je pomagalo. Vojaški tribunal je oprostil prosilen vojaške službe.
Villa saplenil vladno pšenioo.
El Paiso, Tex. — Francisco Villa je dobil v svojo pest ves pride-lejc pšenice v dolini ob reki Oon-chose. Pšenica je bila namenjena za mehikansko vlado.
krat po rosi l tesnijo, odkar je »»kopnel sneg. Zadnja dva dni je bilo tukaj več deževnih nalivov z nevihtami, ki ho pa napravile več škode ko< koriati. Vihar je polo-uiil sadna drevesa in potlačil žito. Dolga suša je posušila mnoge stn done« in vodnjaki Si*.malone po-vsihI prazni. Seno za košnjo se je popolnoma stianilo v zemljo in zemlja poka vsled vročine.
Poročila o suAi v Nemčiji in Avstriji se nadaljujejo V Nemčiji popolnoma molče o prospektu lo-tošnje letine, kor pomeni, da j»> prospekt jako slab. Kar so z velikimi žrtvami pristradali in pose-jali, zdaj uničuje neusmiljena suša in vročiua.
Huša je povzročila velike gozdne požare v Nemčiji in na za-padnem Švedskem.
Kje je moj brat John Rose? Doma je iz vasi Luče nu spodnjem Štajerskem. Pred par leti je bival v Franklinu, Kans. Prosim eon je-ne rojake, da mi naznanijo njegov y asi o v, uko kdo vr, Uje se nn-haja. Ako pa sam bere ti poziv, ga prosim, da se m»	il nu
naslov:
Tony Rose, P. O. Carbonado, Washing-ton.
PRIPOROČAM SS
rojakom za obilen
obisk
vsem moje
kavarno in restavracije.
Dobra postrežba z vsakovrstnimi jedili. Moje geslo jo "Lačne nasititi". Pridite in gotovo boste zadovoljni z mojo postrežbo. Prepričajte se to je najglav-neje
Martin Sorn, 6034 St. Olair Ave., Cleveland, Ohio.
ROBERT W. LAYER
ARCHITECT 118 N. U Salli St., Chicago,
ki Jo lidolal načrt sa gl. a rad S. N. P. J. m priporoči. Slo-vencem sa izdelovanje •tavbtnaklh načrtov. Tsl. Franklin 1101 TEL. NA DOMU AU&TIN 86001
■ ■ ■ i ■ m ■ ■ >i m
Junkerje je sram, ker ao pogoreli.
Amsterdam, — Jimkersko časo-pwje v Nemčiji apeluje na vlado, da naj umakne politiko separatnega miru z Rusijo. Več člpnknr-jev prwmava, da je Nemčija ustre-lila velikega kozla, ker je na ra -zne načine ponudila Rusiji mir, medtem ko je že več kol očitno, da se Petrograd ne zmeni za take ponudbe. Najbolj je junkerje po-parila znana O rimm-Hof fm s n no vs afer s, ki je bils brez dvoma zssno-vsns v Berlinu , toda čsHopisj* zdaj trdi, ds je "afera kratkoma-lo neznans v nemških političnih krogih".
Velika suša na Švedskem in v Avstriji.
Stockholm, 96. jun. — Velika suss, ki uničuje tsko težko pries-kov sne kmečke pridelke v Nemčiji, je zadela tudi ftvedako. Htra-ins vročina, kakršne že dolgo ne itvomnrjo, vlada v večjem delu ftvedske. Normalna povprečna
Dr. Koler
slovenski zdravnik IM P«a At., Pittsburgh, Pa.
mami
U ImII M-mm puh •• t
kdmmL
trnmtr^fmmtm
■ uinT a«, w
lo«
Mm, te Im.
In teiteiŠ rmm UM Kl
i
m .,, — i — fc m.h l.|.h.- .hita«
Podporna J idnota
Usuaotijoso t
iso*.
Iakorp. IT. jnaljs 1S0T v d rt. Ilttsola
GLAVNI BTAN: M57—flt 80. LAWNDALB AVI., CHTOAOO, ILLINOia ,	UPRAVNI ODBOR:
Prodorni*t John Vogrt«, bos >00, La Bali«, lit L PsJtrfeUodaiki J. BraUovi«, B. P. D. 4, bos Sfl, Otrsrd, Ksaa IL Podproda^lnikt Jotot KuhelJ, »4«9 Bwtng Bo. OM«s«o, III. Taialki Joha Vordorbsr, 170« Bo. Lawnddlo Avs., Chicago, UL Blagajni h: Aatoa J. Torbo v oo, P. O. Boa 1, (Hooro, IU. Zapiaalkari Jolia Molok, 4008 W. Slal Ht, Uhirago, 111.	s
NADKOBNI ODSRKt Joto Auibroiifl, 181 bos, (^aaonahurf, Pa. Paul Borgar, 141—lot Bt., La Ballo, 11L F. S. Tauchor, 674 Ahaaj Avs., Roeksprtng, „Wyo.
POROTNI ODflRRi Aatoa Hrast, 811—68th Its., Now Daluth, Mlaa. Joio Hadliflk, boa 432, Hu.ltl.toa, Pa.	0
Budolf Plotoriok, 480 bos, BfldgovUls, Pa,	'
Jakob lliklartlft, L. Boji 8, WiUook, Pa.	' [	r
II. Potrovleh, 14818 Hala Avo., Oolllawood. O.
URRDVZK "PmoaVBTB"! Jola ZavoHalk.	'
VRHOVNI SDRAWKl F. J. Kara, M. D„ 6808 Bt. Olair Ava., OloTolaad, Okla, VBB DBNABNB ZADEVE IN BTVABI, kl so iMajo fl. opravanga odbora la 8. N. P. J. aaj so poilljajo aa aaslov i
JOZN VBBDBBBAB, 8607-00 Bo. Lawadala Ava., Okieags, IU. PRITOtBB OLBDB OBNBBALNBOA POBLOVANJA M poilljajo aa aaslov:
JOŽB AMBBOftlO, Bos 861, Oaanoaslmrf, Pa. BADBVB PBBKBLJIVB VBBBDCB, kl Sto )lfc rsUU prvs la dnifs la ttsaoa, m poilljajo na aaalov:
ANTON HBABT, 611 -» 66to Avs., New Dulath, Minn.
VBI dopisi, rssprsvs, Usnkl, aasnantU itd. aa "Pveerato" .MtjoUUW* na aaslov:
UBBDNZATVO "PBOBVBTB", 9667—66 Bo. Lawntfsle Ava., Ohloago, Sonato
VSB UPBAVNlSKB STVARI, naročnina, oflaal, se poilljajo aa naslov: UPBAVNIlTVO "PBOSVBTB", 6667^66 So. Lawndala Avs., Ohlosgo, 01.
V korospodonel r tajnlltvom S. N. P. J., arodatttvo« la npravnUtvo^ "Prostato" as rablto Unan uradnikov, marra6 aaplMto aaslov, ko ja tn aava dan ako talita, da bo vsaks stvar hitro relana.
Soje glavnaga upravnaga odbora ae vrtijo vsako prvo srsdo In trot Ji lotrtok v aosoon. Islslok ob oni url papoldaa.
POSOR ROJAKI 1
Naznanjam rojakom, da odprl trgovino s mešanim blago«
in 66 priporoiam za obilen o oba — Vsakemu boa hvaležno postre
gel po šmarni eeni. _
AVTOV SOUSE,
HKRMIN7V, PA
KADITI TILLMAN 010 At V. Uniako izdelana
Ibjkna Cigaro............X0s
S. N. P. J. Cigara........lOo
Tillman Cigar Oo. _AURORA, MTNN.
1
|	ARROW PRKM0GAR8KA DRUŽBA
je povišala plačo svojim premogarjcin že štirikrat v tam letu iu sicer prvega januurjn, uprila in prvega maja ln Ift. maja t. I, Tukaj so rudarji, ki zaslužijo do i|il7r».0ft us dva ladnu. Pre-mog je od štiri in več Čevljev visok. V rovu nI plina n^vode ln 1 ue kamna. Pozitivno nobenih delavakih neredov. Dosti voz na razpolago. Posebno pa potrebujemo do ¥0 naklnduleov. Ali plačamo po 6<lc od tone zu nakladanje s strojem. Osem urno delo.
Dobre šole in cerkve vuše narodnosti *<> I n. Dobra sfaiio-
i rn
vanju za družino in za sameo.
Mi vain plačamo vožnje in vso stroške zu vas ln zn vašo družino. Pridite pripravljeni zn del6 nli pa vsnj pišite na naslov Mr. II. V, llqpderson, A1UW>W, PA.
mm
i
J
NORTH SIDE STATE BANK
. noč k srni/fcs. rvyo.
ma kautsu in sezgave immss
SLOVENCI, BlT^Mo^tete^N,
Ml | ft--4m* ~Mm	'	*>
Plalsloao 6 «|iMs« ohraotl mm haala vte««.
iioCna honzi* vati vsa im HAraaONA 1hstit0uja.
Potrebujemo
Rudarje in druge delavce za rudnik.
Anthracite Coal Colliery,
v Archbald, Pa.
u*
ali« nh«
Stalno in jafhčeno delo, Premogorov je bil odprt v letu 1907 in niti enega dneva nismo izgubili do danes vsled ne-rednosti ali nezadovoljnosti med premo-garji in gospodarji ali družbo. Pridite, delo dobite vedno pri nas.
i «
Archbald Coal Company,
ArchbaldK , Pennsylvania.
^Z^Ii^jl ŽA DELATf V PRCMOCOROVU STAR JUNCTION, FAYETTt COUNTY,. PENNSYLVANIA
^^	- vTa	cj-rtctv. Kolonij« AU«j«* 700 hit. Mimno.lv..
----------nluZ^u^l'^-omnnnnnnrn--------------------—-
4
PE0SV1TA

GOSPOD MIRODOLSKI.
Spkal Josip Stritar. Xggmg/^^BazBMBmaBsmaaBBamKmBnmBmK^
OhMNaM
Ljubezen inu je kila svet čut, ne igrača, ki jo človek zamenja z drugo, kader se je prejšnje naveličal. Mladost mu je bita čas dela, lie vlivanja; kar ima življenje lepega in sladkega, naj mu hrani, «Ia pride čas, nepoJpiŠeno, nenačeto. Po vsi pravici si je smel Radovan obetati leQXJ, veselo prihodnjo*!, zasluženo z delom in trudom, s zmernostjo iu zatajevanjem. Pogled v jasno prihod-nj<*>t mu je bil tolarja in jx>dpora, ko so mu pešale moči, ko mu je upadalo sree v življenja trudu in boju. Naj mu je bilo še tako temno obnebje, dve prijazni zvezdi sta mu sijali, razsvetljevali mu pot.
Iu teb dveh zvezd, v kateri se je oziral z ve* ro, upanjem in ljubeznijo, teb dveh zvezd se mu je ena utrnila! Dve bitji je ljubil na svetu, in eno je izgubil, kako izgtirt>il! Da bi mu smrt vzela ne-vesto, ta strašna misel ga je res plašila v črnih treuot jih ; kakor mora mu je lečula Pasi ua pr-sih; a tresel se je in zavedal: to ni mogoče, ta sreča mora biti njegova; zagotovljena tnu mora biti edina ta, saj se je vsi drugi rad odpovedal! In zdaj! ("esar si ni *mel misliti prej, to hi mu bilo zdaj tolažba! Ako bi mu jo bila vzela nemila smrt, krvavelo bi mu sree; obiskoval bi jo, solze bi točil ua njeu grofe, in solze bi mu lajšale bolečino. Izgubil bi jo bil in vendar ne popolnoma izgubil; v srci bi hranil njen spomin ehtt In svetal, v srci bi mu živela jasna njena podoba; gle-dul bi jo, pogovarjal sc z njo v tihih trenotjih; ne bil bi sam!
'' ln vendar mera njegove# nesreče Se ni bila polna Mati inu nanagloma zboli, zastonj je bila vsa j>omoč. »Sirota že prej ni bila trdnega zdravja, sinova nesreča ji je j>resunila srce. Radovan je Tjubil svojo mater; nesli so mu jo v grob, in on nI potočil soke. Zdelo se tnu je, kakor da bi se vse v sanjah godilo. Obilo mero trpljenja mp-re prenašati človeško srce, kar preseza to mero, tega ne čuti več. Narava ni dotwa mati človeku, vendar za edino to naredim, ki kaze neko usmiljenje do ubogega otroka, bodimo jI hvaležni; ko bi mogel človek trpeti brez konca, ko bi mogel čutiti brez meje bolečino na bolečino, kolikor jih more zadeti človeško srce — gnoana misel!
»Sam je bil Radovan, tako sam na svetu; zapuščen kakor otrok, ki se je izgubil v tgmnem gozdu! Kam bi naj se bil obrnil, kje Iskal tolažbe; pri gospodu Mirodofeakem in hčeri njegovi, ki sta bila sama tako potrebna tolažfhet Teman mu jc bil svet, daai je tako lepo sijalo solnoe nu jasnem jesenskem nebu. Njeni u je bilo solnee zašlo; končana mu je bila pot, kaj naj hi ga Še vezalo ua življenje f Pusto in prazno mu je bilo -vse; (»ko mu je gledalo, a jasno ni videlo niče-sa; veu svet mu je bil kakor z mreno preprežen. Tannic misli so se mu podile po glavi, nejasne, brez določne oblike, kakor po nehesu olbiaki. Kskor raffjena zver je pohajal po gozdu, brez počitka, brez hrane; kakor hudodelnik se je ogibal človeškega obličja. Kako prijazen je bil prej z ljudmi, kako rad se je pogovarjal s svojimi sosedi! In »daj! v srce ga.je zbodlo, kedar je zagledal človeški obraz. V srce se -.nuilrl ljudem, daai so pOKiia^i samo polovico m je go ve nesreče!
1'hogi Kodovan! Tako nesrečnega se čutiš, kukor meniš da bi bil nikedur človek na svetu nesrečen! lu vendar, kuj se li je zgodilo, kaj te-je zadelo T Smrt ti jc vzela mater; ljubil si jo, z njo si želel živeti, z otročjo ljubeznijo slajša t i « ji življenja večer, v ofliili -meri povrniti ji vae, kur je uirota zate storila; trudila *c in trpela. To veselje, to sladko nado ti jc razdrla smrt z nemilo roko. Velika izguba, huda bolečina; n tolaži se, pomisli, naravni zakon je, da gre mati pred sinom iz sveta! Izneverilo se ti je dekle, katero ai ljubil, v katero ai slavil vero in up. Te te vse zapusti, če te vse izda, ona, upal si, ostane ti zvesta. Zapustila te je, zavrgla je tvoje zvesto sree, šla je za drugim; kaj je nji vsn tvoja ljubezen iu zvestoba; kaj nji to da li je vzela vero v človeštvo, da ti je zamorila mladost, uničila na-depolno življenje! Ti se čudiš, da še solnee sije, ds še zemlja zeleni in po nji hodijo ljudje, ka-k »r da bi se ne bilo nič zgodilo. O Radovan, Ka dovan! Kak«) slaiio poznaš ti življenje! Med knjigami ti je pretekla mladost, iu iz knjig sc ne spoznava življenje. .Svoj svet si snoval si v svojih sanjah, a ta vzorni svet kako malo je podotien svetu, kokoršen je v resnici! Srečno si živel v svojem zračnem domu. prišel si na zemljo, In noga se t i je i/>j>otekmla o prvi stopinji! Vso svojo vero ni slavil v eno bitje, v stvar s človeškim obličjem, x lepim ženskim obličjem, in to »bitje se ti je izneverilo! Na eno ladjo si bil naložil \-.<e svoje blago, vso svojo srečo, in ta ladja se* ti jc razbila! Jell to modrost, jedi to sad tvoje učenosti? Mali-kova! si in bridko se pokoriš za svoje mallkova nje In vendar kislo bi te grajal f Koliko Idagik mol ji- bilo pred taibo, katerim se je gislilo enako, m koliko jih bode za lals»! In Če ti poči sree, vedi, da nisi prvi iu da tudi zadnji ne lnsleš! O žaliMtns, krvava ironija' Kaka demonska inoč žene tolikokrat ravno najblar jega mnšs z nepremagljivo silo, da slep na desno iu na levo hre« jsMii saino po enem; po nestanovitni, omahljivi žennkt! Zakaj je ravrto njegova ljubezen tako neskončno gloltokaT Zakaj mora bili lakot Ne bi li bilo monoliti bolje, da tri bil tudi on, kakor jih j e sto in sto drugih okrog njega, lahkih mudi in laliki ga srea T Koliko bridke nesreče bi bilo manj na svetu!
Krepki hra*t, kateremu gloje drobni črv o-s»r. j«*, rs«*ne s iiissa hirsti; perje »e mu suši in rumeni . smrtna bolezen mu rar.graja pe udih R«' dm hm j•• t r(»«• l na skrivnem ; preohln lahsiti, ki mu v polnila sree, ni dni duška ne r besedo, n" s soI/m Pereri ogenj, ki mu je, v prsih /Jiprt, r«*. jrdsl sr«e, prime sr mu tele** Hude v tW'ioe toil raznemuj<> kri, divjajo mu po udih, |*i mošganih
Ko pride neko jutro Breda k njemu pogledat — sirota ni imela miru — najde ga na postelji, oblečenega ; komaj jo je poznal. Hitro gre povedat o-četu; pošljejo po idravnika. Zdravnik pride z gospodom Mirodolskim in Bredo, pregleda ga in pravi, da je bolezen nevarna; pokoja je treba bolniku in najsknbnejše postrežbe. Ali težapo so kne-li z njim. Prosil jih je: Pustite me I Ksj mi hočete? saj vam nisem nobenemu nič žalega storili Pustite me, naj v miru umrjem! 8 težka ga je preprosila Breda, da je povžU nekoliko hladilne pijače, a nikakor ga ni bilo pregovoriti, da bi se pustil prenesti v Mirni dol. Njegov odgovor je bil: Pustke me tukaj; od tod imam bliže do matere; tu sem prvič zagledal ta žalostni svet, tu hočem zatisniti oči. Ne mudite me, mati me čakajo; čujte, mati me kličejo! Tiho, tiho, mati! skoraj bom pri vas; saj ne morem živeti brez vas; vi ste me radi imeli, mati I yi m nihče drugi ua svetu 1 — Nato utrujen zaspi. Zdravnik migne, da zdaj je čas, zadnji čas. V spanji ga prene-so v Mirni dol.
žalost se je bila uselila v Mirnem dolu. Mirnega doma si je želel blagi mož na svoje stare dni, zato je imenoval Mirni dol svojo novo domačijo. Miren je bil zdaj njegov dom, a takega miru si pač ni želel, ko se je preseljeval v ta kraj!	/
Kako se je bil izpremenil ubogi mož! Za deset let se je bil postaral; zapuatile ao ga bile dušne in telesne moči. Odljuden je bil in osoren; šc svoji hčeri ni dal prijazne besede. Videti ni mogel ničeser, kar ga je spominjalo izgubljenega otro-. ka. Tu je imela Breda priložnost, kazati avojo angelsko potrpežljivost.
Radovanova bolezen se ni obrnila ne na boljše ne na slabše. Skoraj ves čas je ležal v nezavesti ; Breda je bila noč in dan poleg njegove postelje; stregla mu je kakor mati bolnemu otroku. Z roko mu je hladila razbeljeno čelo, kar jc bilo videti da dobro de bolniku. Ali kaj je trpela uboga sirota f Kako ji je krvavelo srce, ko ga je slišala govoriti v vročinskih sanjah:
"Kaj bodete vi s svojimi dekleti! Metle jim v roke, da pometajo dvorišče moji kraljici. O kako je lepa moja kraljica, moja Zora! Kakor roža med osatoin! Ne roža I bela je kakor lilija, in čista in nedolžna kakor lilija- Lepa je in zvesta! —
"Zvestoba, pravijo, ne druži se z lepoto. Ljudje govore, ker ne poznajo moje Zore. Knezi jo snubijo in kralji, iz daljnih dežel prihajajo, v deveto deželo je aegel njene lepote glas. Klanjajo se do tal pred njeno lepoto; zlate krone si snemajo z glav ter jih pokladajo v prah pred njeno lepoto; zlate krone*! snemajo z glav ter jih pokladajo v prah pred njene noge. A moja kraljica sedi ponosna na svetlem prestolu; zanlčljivo jih gleda in z drobno nožico se igra po tleh ter su-je v stran blesteče krone. Idite, govori jim, kne-zi in kralji! Izbrala nem si že ljubega, ki kraljuje v mojem sreu; pastir je moj Ijunl, bele ov-čicc pase na zelenem travniku in jaz jih bodem pasla z njim!'1'
In zopet čez nekaj časa;
"Prišla ai, Zora moja; saj sem vedel, da prideš! Pa so me strašili hudobni ljudje, kl mi na privoščijo moje sreče; dejali ao mi, da a? me zapustila, da v*i šla z mladim kraljevičem, ki je lep, kakor pomladansko jutro! Res si zapustila doin in očeta, a šla si v daljno tuje mesto obiskat bolnega prijatelja, da ne bode tako sam. Tako sam sem bil in zapuščen; še matere ni bilo k bolno* ion o t roku. Ljudje pravijo, da so bolni; gotovo so hudo bolni, da ne pridejo k svojemu otroku. Ti pa si prišla, zlata zvezda moja! Nič te ni držalo, ne očetove ne sestrine prošnje; ni te strašila daljna pot! Prišla ai in mehko svojo ročico ini pokladaš na vroče čelo. O položi mi jo sfan na srce, še bolj vroče mi je srce od ljubezni do tebe. Kaj me gledaš a tako žaloatnim očesom! Ke--do ti je kaj žalega storil f O svet je tako hudoben, Zora mojal Vse nama zavida najino srečo. Strupene kače lazijo med cveticami po travi. Glej tam onega pisanega gada; tebe zalezuje, sladka nevesta moja! Beživa, beživa, Zora moja! zapudfva ta hudobni svet; svet noče, da bi bila arečna! Stisni se v uioje naročje! V naročju te nesem čez hribe in doline; sovražnik je za nama! O hvalo Bogu; rešena sva! Glej, široko miorje blešči pred nama; ladja naju čaka ob bregu, bela jadra so razpeta; urno v ladjo! iNč se ne boj, nevesta moja! pokojno je morje, prijazna sapica diše In morske ribice plešejo in spremljajo ladijo. Dalje, dalje! Glej, že naju pozdravlja zelen otok, prijazno naju vabi v mirno svoje naročje!"
Utrujen umolkne; mrzel pot mu je ohlil čelo, in težko mope. Cez nekaj časa izpregleda; strmeče oči vpira v svojo strežnico: "
"Ti nisi Zora! Kaj hočeš ti, tuje dekle, pri meni! Kje je Zoraf Ravnokar je bila tu; njena roka je bila v moji roki; kam si jo delat Ti hočeš biti na njenem mestu, ti hočeš biti moja nevesta? Nikdar!"
In jezen aune o<l sebe roko deklice, ki ga je tolažila in mirila. In ko pride gospod Mirodolski sam tolažit bolnika, gleda ga debelo, rekoč:
"Kdo si ti, čestlti starček t Znan se ml vidiš; zdi se mi, da sem te že videl nekje. Ti si Lear, kralj I*ar si ti; otročjs nehvalelnost ti je razorals čestito obličje. Kje so tvoje hčeri, Lear? Nehvaležne so bile, ti si jih preklel in zdaj si ne-srečen! In vendsr vse to ni nič res. Breztelesna prikazen si ti, stsra basen, otročja pripovedka; v»e nič res. otročje nehvaležnosti ni ns svetu. Iz-gini izpred mojih oči, hudft jim de tvoje pri-kasen!"
Tako je bilo sedsj iivljenjev Mirnem dolirl ln gospe Jsrinovs? Zspustila je bils grsd takoj drugi dan po dogodhi, ki je uničila srečo sosed'd drsiiini. Vss potrts je bila; ni čudo, čutila je že-ns, ds je, če tudi nehote, krivs nesreče. Vetnogo. če ji je bilo priti in posloviti se od svojega ne. srečnega soseda Poslala mu je pinemee r. naslednjimi vrst iesmi:
(Dalje prihod n ti J *
Pot v domovino«
Spisal Pr. Albrecht-Ruamir.
(ksmi
Meni je postslo mučno in ne zneuno. Neprijetni, zoprni duh alkohola je mahoma napolnil ves kupe. Gledal sem te pijane ljudi v njih razbrzdani volji ln ie bolj zoprno mi je bilo: vsa bela, čista čuvstva moja je umazal in oskrunil ta prizor. Ali ne pravi Cankar nekje, da je videl ob polnočiri uri v zakajeni beznici zbrano vso domovino? Ta neprijetni vtisk je prevzel tudi mene in zagnusil se mi je, ko sem videl, kako je dav karica pahnila svojega pijanega moža v kot, mu potisnila klobuk na čelo, da je zadremal, sama pa je prisedla k mlademu fantu, katerim je začela takoj na prav nesramen način koketirat?.
Samo naprej, naprej — kolikor mogoče hitro naprej, sem si zaželel iz dna'srca.
Tik pred odhodom pa so se še enkrat odprla vrata in v naš od delek je planila mlada, belo oblečena dama, vsa zasopljena in rdeča. Bela roža je ležala uvela v nje nih krasnih temnih laseh, z rob cem si je hladila razpaljena lica. Takoj za njo je vstopil njen spremljevalec, postaren človek, globoko aopei in si brisal svojo potno plešo.
"Za božjo voljo, kako sva hi tela . a. Kmalu bi bila zamudi la," je govorila dama ln se oddi-hala. 'In tega ste krivi samo vi, vi, da vi, doktorček!" se je obrnila k spremljevalcu z ljubeznivim nasmehom.
"Ne sodite me prestrogo, golo-bičica," se je opravičeval doktor. "Pomislite samo, kako divno bi bilo peš hoditi v mesto zdajle v tej čarobni mesečini. Morda bi celo vile zaplesale sredi polja kje, o , in vi bi lahko konkurirali ž njimi." In zasmejal se Je a suro vim, glasnim smehom svojemu ne okusnemu dovtipu in vaa družba mu je odgovarjala..
Sedla sta teano drug k drugemu, jaz pa sem ju motril z napeto pozornostjo. Toda zaman sem sc trudil, da bi mogel spoznati to da mo, ki si mi je dozdeval njen slm patični, zvonki glas tako znan, da sem se zdrznil, ko sem ga začul. Njen obraz je foil zasenčen v pol mraku slabo razsvetljenega kupe-je, da nisem mogel razmotriti njegovih potez.
Takrat se je oglasila davkari-ca in zapretila s protoni: "Le čakaj, le čakaj, vso pot si ostajala a.gospodom doktorjem zadaj, Kit-ja . . . hihihi!"
Kitja, da, Kitja, Kitja! To je ona, samo ona edina, kako bl mogla biti druga! O pozdravljena . . .
Vse je zastalo v meni vse je o trpnilo, okamenelo, obmolknilo ta hip!
Gledal sem jo s široko odprtimi očmi. Natanko sem jo videl pred sabo — njo edino, ljubljeno. Ir noč in mrak in tema, vse-se je raz meknilo pred strmečimi očmi . .
Vstati sem hotel, iti k njej, ra zodeti se ji, pozdraviti Jo, a mučna kljubovalna sila me Je vkleni-la na rokah in nogah ln me tiščala nazaj, da se nisem moget niti ge niti.
Sam ne veni, kako je prišlo, da se mi jc namah zagnusil in postni nesimpatičen ta človek, ta doktor, ki je sedel tesno poleg nje in kramljal z njo. Vse na nJem je postalo zoprno, ne sarno njegova pleša, njegovi navzdol povefteni brki, njegove male, pohotne oči, a katerim je vedno iskal njenih, nje gov glasni, hreobzimi smeh, da, eelo njegova suknja, njegova kra vata.
Zasovražil sem ga, zasovražil iz dna duše. Toliko sovraštva in jez* se je nabralo v meni, da so mi škripali zobje saini od sel>e.
S kakšno pravico sedi poleg nje tako tesno in jo drži ts roko, zs to belo, fino roko, ki je moja, mo-js t S kskšno prsvieo ji šepeče pol-glssno besede in tsko pomenljivo meliks! Vem, stsvim, da ji Isže, lsže ljubezen! Morda jo eelo nagovarja, ds bi šls z njim ... po-noči . . . ssma ... o, fuj, fuj? In ons se mu smehljs, ona se mu smehlja . . o Bog!
Stopil hi k njemu, ne, skočil in gs#prijel zs vrat ter treščil na tla tegs pohotnega atarea, da bi se zgrudil na mestu. Ali ps bi gs pri-vezsl ns tir, ds bi gs razmesari-ls lokomotiva ... To hI hllo krasno. haha 1
A jaz sem bil vklenjen, vklenjen Kskor v sanjsh: zakričal hi
rad, zbežal bi rad, skril se, plani! kam, udaril, zamahnil, a ne morem ne morem. Vklenjen sem vklenjen ...
Zdelo se mi je da sem se zasmejal s sardonskim, blaznim smehom. Toda, kolikor se spominjam zdaj, ni (bilo glasu iz mojega grla; čisto mirno sem čepel v svojem kotu, zavit v pelerino, ne da bi se ganil, ne da bi izpregovoril. Nihče ni pazil name. Bil aem obojen, da s čuječimi očmi gledam ta umazani, gnusni prizor, da sem priča svoje lastne obsodbe.
Oh, meni je bilo težko 1 Neskončno onemoglost in zapuščenost sem začutil. Palec na desni nogi mi je začel viti krč kakor takrat, kadar me objemljejo slabosti . . . Bil sem truden, truden ao smrti...
Družba pa je kričala in se smejala, čim bolj se je vlak bližal svojemu smotru; razposajeni fant je bril bedaste norčarije; bela roža je venila vsa madežasta v njenih laseh ...
In s sovraštva polnimi očmi sem meril te ljudi, ki ao se objemali in poljubljali vseiiakrižem v pija ni ljubezni. Videl pa sem saino o na dva pred sabo. O, Kitja, Kitja! Doktor jo je držal ves čas za roko in ji neprestano govoril, Kit ja se je smehljala. Potem sta se privila tesneje drug k drugemu; doktor jo je poljubil . . . Cez Čas mu je vrnila poljub.
Bolečina, neizrazna bolečina mi je planila v srce; v sencln Je razbijalo; potem pa je vse utonilo v studu, neizmernem atudu. —
Sunkoma je obstal vlak. Skoči sera pokonci, prost. "Konec, ko nec!" je odmevalo v moji duši Bilo mi je kakor jetniku, ko se mu odpro duri do svobode . . #
Z močnim korakom sem preme ril kupe. Pred vrati sem obstal za trenotek in ta trenotek sva si zrla nepremično iz oči v oči. Moje be sede so bile stroge in ledene "Lahko noč, gospoda!"
Spoznala me je: kri ji je izgini la iz lic. Videl wewi, kako je za mahnila z rokami . . .
"Kdo je to! kdo je to!" sem ču za sabo cvileči glas davkarlce, ko sem že bežal po peronu. — — Drugi dan sem odšel. Ali naj vam razkrijem ljubezen ske bolečine . . . hahaha! Pre smešno je. To sem vam povedal v razvedrilo, a moja duša naj krva vi, krvavi, krvavi . . . Izkrvav naj — potem bo močna.
Prišel sem nazaj, ker* mi j3 zmanjkalo zraka tam doli. Pre hladno je. Moja duša še nI dozo rela za hlad. In zato se naj zgodi kakor sem vam povedal spočetka naj se razlije tujina čez mene Da me vsega preobrazi In preo-snuje v krepkega, drznega moža da bom s ponosnim korakom in neupognjenim hrbtom šel preko takih — lapalij. Jaz ljubim moč silo in upor! ,
Pravijo, da je tujina mačeha Da, hladna je in sovražna in trda in kruta; toda v njej, v njej, n! razočaranja. In to je dobro . .
Molčali smo. Čudna cuvstva so se men je vala v nas: ne bolest, ne sočutje, ne domotožje, nekaj mra čnega, tujega, se je naselilo v naši srca. Prišlo je kakor skrito, ne-umljivo sovraštvo do naše male domovine, do tistih malih ljudi tam doli. — Brez slovesa smo se razšli.
Križem sveta«
Pri jaslih.
Ko je bil Friderik II. na hišpek cijskem potovanju se mu je javil bivši višji uradnik in ga prosil podpore, češ, da s svojo penzijo ne more izhajati. "Tepec neum ni", ga je nahrulil Friderik II., "saj sem te privezal k jaslim; m-kaj pa nisi hotel žretl?" Toda navzlic temu je dal proailcu precejšnje darilo iz telovnikovega žepa, ki si ga je vsako jutro napolnil z zlatniki v ta namen.
Pooeni kosilo.
Pesnik Henrik Murger, ki je spesnil "Boheme," je bil vedne v densmih stiskah. Predno je odšel nekegs dne v restavracijo na kosilo, se je prepričal, da nima žepu več kakor neksj centov. Bilo mu je seveds teano pri arcu — hiti lačen — pa imeti le psr bakrenih novcev. Osiral se je okoli in zapazil je nekegs svojih prija-teljev. V svoji lahkomiselnosti ga povabi na kosilo. Prijatelj je bil povabilom seveds zadovoljen. "Dobro torsj," odgovori mil Mu-viger, "pojdivs. Povem ti ps ta-
koj, da najino kosiL^I
Podala «ta se v bl£ 1
Z juho sta b tovariša zelo	1
prinesli pHkul,« V j ger samo pokusil J(3°jfl skočil pokonci i„ / . n,arK kateremu ,, ^ I
na krožnik.kjt^H
j* -koliko lav'
''»J* Je zapustil s ,)M' , i
Hezopetvdnigorcstav^l
*e je odigral euak	M
Prvi. Na ta uačh, st.^ i a na pnkuho je Murgfr J
jpretno "P™U nekaj J
Ko sta na ta način ^mH restavracijo, iuel si je yur 1 dovoljno roke ter reka]-"jJ »it," na kar Wu pn.,,,,:1] j- ''Povem ti, d/Jt ] Im^ v življenju j J
Zadnje čarovnice. SodnjjJ stopanja proti Čarovnicam J Pruskem odpravil Frideriki Ijem I. v Avstriji je to vredij sanca Marija Terezij«, |e J ska gosposka se ui m0gla o3 te blazne navade. Dne '21. J 1749 je bila nuna Marija M Saenger iz Unterzella pri wJ burgu kot čarovnica o'*ojJ smrt na gromadi, tenia tJ knezoškof jo je pomikata J način, da so ji poprej |ava«j kali in truplo sežgali. j
Praznovenio ljudstvo je snJ
10	Schwarzwald in okolici ud no zbirališče hudobnih drfj celo za glavni sedež named diča. Iz tega vzroka so *e stoli najbolj odlikovala v Milini U mesta Freiburg in WaldkiiJ sežiganjem čarovnic. Mesto oj burg je aicer v devet iii :etih žgal "samo" 24 čarovnic, al seveda ni bilo dovolj. Ko io i stoletju prišli v to mesto as jaki vladni komisarji, Je » dobilo javen ukaz zaradi te p« nost i, kar so si mestne olilwl sodnije vzele tako k srcu, di i poznejših štirih letih sežgali manj kakor 60 žeu, deklet, o! in moških.
V Schwarzwalda in blifi hribih je večkrat vladalo silno urje, ki je napravilo mnojo de. Praznoverni prebivalci io
11	staro navado, da so v ei slučajih zgrabili eno ali < ataro ženo in jo obtožili, < ona v zvezi s hudičem, kl poi nevihte. Seveda, vsak njen vor je bil zastonj, mučili »o ja liko časa, da je mučena nala, kar so hoteli vedeti od n, temu pripoznanjuije sledila na gromadi, čeravno po nem.
Zadnja čarovnica, 701etna ka, je bila sežgana leta Breisgau pri Endingenu, ker po neprevidnosti povzročil požar.
. V Augshurgu je bila Laje 1766 prižgana zuduja gnaad čarovnike.
Kot zadnja čarovnica v j' rala zagovarjati uboR« dekliea Ana Marija Srh*«« v Keniptenu, ki je bila dne 11 prila 1775 obglavljena.
Za vsebino oglasov ni od«om na upravništvo na nredniitw
1
n«
17!
Pred sem t
dno bolehat
C«
stat

H. H. Von Schlick, lju Bolarskegs Krvneg« kateri je v stalni zve*t tisoči bolehnimi ljudmi. vedno zshvslns pisa» ",lh' jim je Bolgarski Krvni <«J
magal.
Rojak Ivan Salopek, P ^ 121, Zeigler, Hi-. V« >
"Lito dni it Krvni Taj in še ** bol a i) med len. ča-m aem pa vedno bolehal. ga še en zavoj.'
Veliki zavoj Bolgari nega <aja, M secev pošljemo *s 1 <M
vojev u S
v Ameriki Marvel Fr^ g Marvel Bldg . P*"***
O pom bs Ako H*
vašo pošiljstev p**' eov več.
K'
itV