Živinozdravilske stvari.
0 sljavih kravah.
Gospodarji večkrat tožijo, da imajo kako sljavo kravo, to je, kravo, ki nečedne reči, usnje, cunje itd. raje gloda kakor da bi jedla dobro klajo, in ki raje gnojnico liže kakor dobro vodo. Imenuje se ta bolezen zato tudi lizanje ali alajnica, po nemški „Leck-sucht", „Nagen".
Uni teden je gosp. dr. Bleiweis zopet dobil iz Bor jane na Goriškem o tej zadevi pismo, v katerem ga g. vikari pomoči prosi za kmeta , ki ima v svojem hlevu zadnja 4 leta krave, katere mu zaporedoma bolehajo. „Po navadi — pravi — vsako leto začenjajo meseca januarija bolehati s tem, da ne marajo jesti tudi najboljšega sena ne, rade bi pa glodale les, podplate, cunje itd. O tem omedlijo in nimajo mleka. Ko jih pa na spomlad na pašo žene, se počasi v kakih 2 mesecih popolnoma ozdravijo in na jesen so zopet debele."
Ker, kakor je gori rečeno bilo, se tako bolehanje pogostoma nahaja, izročil nam je gosp. doktor odgovor na vprašanje iz Borjane z naročilom , naj ga po „No-vicah" priobčimo, da poduk o tej bolezni zved6 ob enem tudi drugi, ki so morebiti v enacih nadlogah.
Bolezen ta je lastna kravam; njej zelo enaka se nahaja tudi pri ovcah, ki rade volno smučejo raz sebe
ali druzih ovac. Pri ženskah, ki bolehajo za bledico, ali pri nekaterih, ki so v drugem stanu, se nahaja tudi enaka bolehnost.
Sij d ali okus je pri tej bolezni tako spremenjen, da živina ne mara za navadno hrano , ampak hrepeni po apnenih ali ilovnatih reččh (opeki, nametu zidu), če-pinjah, cunjah, starem usnji, vrvih, lesu, nastelji, blatu, gnojnici itd.
Vsa ta znamenja kažejo na to, da želodec je pokvarjen, skisan. Živina zato hujša in včasih se jej začn6 tudi kosti lomiti. Bolezen trpi mesece in mesece, cel6 leta, predno živina konec vzame.
Najraje se loti bolj slabotnih, brejih in pa takih krav, ki imajo obilo mleka. Ce je med več kravami v hlevu ena taka, ki liže in gloda, začno rade tudi druge tako, a brž ko ne le zato, ker se navadijo, kar od une vidijo.
Vzroke te bolezni izvedeti, je pri ozdravljanji njenem poglavitna reč, kajti včasih že pomaga samo to, da se vzroki odstranijo.
Vzrokov pa je veliko. Zatuhli, nesnažni hlevi, nesnažno korito, kjer ostajajo ostanki krme in se skisajo, — sprideno, zablateno, kislo seno, — ne-rednost v pokladanji krme, — paša na močvirnih pašnikih, — če se živini preveč soli daje — to so poglavitni vzroki. Večidel napade boiezin le posamesno živino, le malokrat več krav skupaj; če pa so gori omenjene napake v hlevih ali na paši, se boiezin rada drži tacega hleva ali tacega kraja.
Da živina rada gloda ali liže opeko, namet zidovja, čepinje, gnojnico in enake stvari, ki imajo lugaste snove v sebi, v to jo naganja natora sama zato, ker lugaste reči tolažijo in krotijo kisline, ki v pokvarjenem želodcu nastajajo po gori navedenih vzrokih. S takimi lugastimi rečmi se hoče trdna natura sama ozdraviti.
Kedar krava tako shujšana , da je ni druzega kot kost in koža, pogine, ne najdemo v životu njenem nikjer kake očitne bolezni, le krvi nima skor nič, in kar je ima, je vsa vodena. To pa izvira odtod, ker živina dolgo časa ni nič tečne klaje povžila.
Ali se d& ta bolezen ozdraviti?
D& se ozdraviti brž iz začetka, če je gospodarju mogoče, odstraniti gori navedene vzroke njene. Ce pa tega ne more in če je boiezin že dolgo trpela, ni nobene pomoči.
Gospodar more tedaj sam zdravnik biti taki bolni živini, če natanko preišče, kaj je v njegovem hlevu, v njegovi krmi,   na  njegovi paši napačnega in to ne-
mudoma odpravi, tedaj dobro krmo živini poklada in v natančnem redu, vso nesnažnost v hlevu in v posodah odstrani. Sljavo kravo pa naj kam posebej postavi od drugih krav proč ali ceI6 kam drugam da.
Gori imenovani kmet v Borjani ima vzroke bolezni v svojem hlevu; da je to resnica, potrjuje njegova lastna skušnja, ki kaže, dasečezziniov hlevu zaprte sljave njegove krave zopet ozdravijo, ko pridejo spomlad na prosto dobro pašo. Ce hoče tedaj on za vselej to bolezin odpraviti od svoje živine, mora svoj hlev popraviti, in kar je v hlevu napačnega, prav natanko odpraviti, sicer se ne bode odkrižal bolezni.    Noben zdravnik mu drugače  ne more pomagati.
Iz začetka bolezni pomaga včasih prah (štupa) enci j a no v i h (Enzian) in kal m eže vi h (Kalmus) korenin, zmešan zgrenko soljo (Bittersalz), 1 lot vsacih unih korenin, te soli pa 2 lota na dan. Tudi zdraviia, katera krotijo presilno želodčevo kislino, kakor apnena voda, katera se živini kake dvakrat na dan piti daje, in potaselj ali pepel ali saje ali kreda, če se na krmo potresejo, bolnim kravam dobro pomagajo.
Ce pa je bolezin že hujo stopnjo dosegla, naj se krava, dokler ni preveč shujšala, zakolje, da se meso za dom porabi, ker ni človeškemu zdravju škodljivo ; al mesar takega mesd zato ne sme prodajati, ker je tarifa v mesnicah le za popolnoma zdravo živino odločena.
Ce se gospodarji na tanko po tem poduku ravnajo v različnih stopnjah bolezni , bodo jo prav zadeli; še enkrat pa ponavljamo opomin: naj preiščejo vzroke, zakaj je krava slj&va postala, in jih odstranijo; če pa vzrokov ne morejo odstraniti, naj kravo proč dado; v drugem kraji se utegne zopet bolezni znebiti.
98