^ dan ras« m *** is prmsBiker.
i<fcilr ex0^>k 8afcarday«, Sund«yi and Holidajm. ,,
M«.......»»»Ml
.TEA^nvra.

PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uralnlikl In aprarnllki prostori: M67 S. LawndaU A v«.
OfftM of Publication: 2067 South LawndaU A v«. TaUphon«, Rockwell 4004
............
CHICAGO. 1LL., TOREK, ft. NOVEMBRA (NOV. 5), 19S5. SoteertoUo. 10.00 T«an,	STKV.—NIMBKR 216
Acoapta— far mallinj »I spadal raf of posta«« prortted far ti -etton 11 OS, Aet of Oet I. 1917, autfcoHiad on Jano 14, Iti«.
Ijzkol med ligo narodov in Italijo se je povečal
jjomatje so uverjeni, da bo Mussolini odklo-Btl ženevske mirovne pogoje. Italijansko prebivalstvo posvar jeno, da mora hraniti z živili in kurivom. Abesinske čete skuiajo ustaviti prodiranje italijanske armade na južni fronti
jjto Ababa, 4. nov. — Tride-iensk, petnajst otrok in sto goveje živine je bilo ubitih, s italijanski letalci z bom-bombardirali prebivalce v fiju, ki so se zbrali pri ijtkih, se glasi vladna vest, • bila danes objavljena. Gorje mesto v provinci Oga-ii napad, čigar žrtve so bili civilisti, je bil izvršen pre-loboto.
leva, 4. nov. — Baron Pom-
lloisi, načelnik italijanske ije v Ženevi, se je sinoči v Rim, kjer bo poročal »liniju o zadnjih ukrepih narodov. Dasi nevtralni zatrjujejo, da bo Muasoli-pristaJ na nekatere koncesije interesu miru, vseeno prevla-mnenje, da se je razkol med in Ligo narodov povečal, ija je na sobotni sejifcbloči-november kot datum izva-ekonomskih sankcij proti i, 8 katerimi bo skušala pri-Mussolinija na umik in u-itev vojne v Afriki. Naznanjeno je bilo, da bosta inel Hoare, angleški zunanji ister, in francoski premier Laval pospešila mirovna ijanja pred 18. novembrom, i izvajanje sankcij v ve-l Hoarejeva izjava, V kate-je poudaril, da se morajo vsa »vna pogajanja vodili v srni-programa Lige narodov, je »rila nove potežkoče. Medici krogi vidijo možnost re-nekaterih problemov, ako nekatere velesile odstopile te-Italiji, toda doslej še ni » pokazala, da je priprav-to storiti, »a. 4. nov. — Italijanski na-110 k bil na predvečer sedem-obletnice sklenitve pre-*)» med Avstrijo in Italijo o-"orjen. da mora hraniti z lita kurivom. To premirje je * podpisano 4. novembra 1. JJin je po zatrdilu Italijanov ■Jw> svetovno vojno. itiMolini se zanaša na disci-0 italijanskega prebivalstva, « * bo podvrglo v sedanji ■ ugovora. Iz tega raz-Je odklonil idejo izdajanja "»'J kart in delitve živil v F1*^ Edina odredba, ki je «*lej izdana, določa le, da *,Jltl mesnice zaprte ob ^ Pozneje bodo izdane J* odredbe glede hranitve
pijanske trgovine ne bodo da se tako zmanj-♦ I*'ktrike. Kurjenje s *°*r>m bo tudi omejeno. Ita-*K>r lahk<> uvaža premog iz "> Poljaka, toda iz fi-k r '"logov bo uvoz reduci-
k»r
' morala štediti tudi
P^Mn-kur j«» odvisna od *u-™ "voza, in vsi časopisi
manjših formah. JT' *> bili instruirani, naj elezo in druge od-
«*tere se lahko spremeni
material.
- trijt parniki, natr-^ »Js^tvom. odpluli Iz Ne-dni Afriki. Na " oI"mbo" je bilo 17*6
. -f' v<>J*kovin 58 častni-dveh, "Saturnia" P* 8000 črno-lllg
/^ncoaka Somalija, * *inci so pričeli u-" P<*icijc na fronti 'Kaden, da ustavijo Pijanske armade, ' * za pada stalno ' redavo od zadnje-
Domače vesti
*	—	1
Slavje Pionirjev sijajno uspelo
Chicago. — Dvodnevna proslava desetletnice društva Pionir 659 SNPJ in začetka angleško poslujočih društev pri SNPJ v splošnem je bila ena največjih in najsijajnejših med vsemi našimi prireditvami v Chicagu. Sobotni banket z enournim ra-dioprogramom, ki so ga slišali naši člani po vsem lllinoisu, Wis-consinu in Michlganu, in nedeljska slavnost v Havličkovi dvorani je bilo nekaj tako markant-nega, da ne bo kmalu pozabljeno. Podrobnosti o tej slavnosti in konferenci delegatov angleško poslujočih društev SNPJ, ki je bila zadnjo soboto, objavimo jutri v oficielni številki Prosvete.
Mnogo obiskovalcev
Chicago. — Med potekom konference SEL in proslave Pionirjev je prišlo v Chicago veliko število mladih in starejših članov in članic SNPJ iz New Yor-ka, Pennaylvanije, CleVelanda, Michigana, Milwaukeeja in iz drugih krajev Združenih držav. Vsi so se dobro zabavali In brez dvoma so odnesli iz naše srede najboljše vtisa.
Milwauške vesti
Milwaukee. — Rojak Jos. Er-mene se je 31. oktobra podal na farmo po kupčiji in sredi tega posla ga je zadela srčna kap. Zgrudil se je na tla in bil je mrtev. Ko so preiskali njegovo truplo v Waterfordu, Wis., so kon-statirali, da je imel srčno hibo. Pokojnik je bil star 47 let in doma iz Ljubnega v Savinjski dolini. V Ameriko je prišel kot majhen deček in tu zapušča ženo, tri otroke, brata (Johna Er-menca. bivšega državnega poslanca) in sestro. Pokopan je bil v pondeljek pod oskrbo Ermen-čevega pogrebnega zavoda. — Tukajšnji listi na dolgo in široko poročajo o nekem rojaku Ed-mundu GoriČniku iz West Allisa, ki se je zatekel pred sodišče zaradi svoje "žene" v starem kraju, s katero se je "poročil" na distanco in zdaj mu grozi v pismih, da bo deportiran iz Amerike, če ji ne bo pošiljal denar za otroka, ki je menda njegov. Sodnik ga je potolažila ženska mu nič ne more, kajti tista "poroka na distanco" je neveljavna.
Rojak odlikovan
Sheboygan, Wis. — R. Casey Gregorich, tu rojeni Slovenec, ki Je plavalni inštruktor v Floridi, je bil pred kratkim odlikovan z zlato kolajno za zasluge pri reševalnih delih za čaaa nedavnega viharja na obali Floride.
Nov grob v Pennl
Bessemer, Pa. — Tu je umrla Marjr Hribar, stara 47 let in doma iz Grmovlja pri Skocjanu na Dolenjskem. V Ameriki je bila okrog 26 lat in tu zapušča tri sinove In tri hčere. Bila je članica društva 167 SNPJ.
Baritonist ftubdj med nami.
Chicago m »ub
}
J*ruh
poročilih, ki
-trsai.)
— Naš baritonist Anton Subelj iz N*w Yorka je bil zadnje dni med prvimi gosti, ki so prišli v Chicago k proslavi Pionirjev. V soboto zvečer je pd v radio na banketu in v nedeljo popoldne v Havličkovi dvorani v veliko zadovoljnoat vseh navzočih. M r. SubelJ nam je povedal, da je pred nekaj dne%i postal ameriški državljan.
Italija hoče koncesijo od Anglije
Zahtevala bo nevtrali-ziranje gibraltarske ožine
Pariz, 4. nov. — Tu se govori, da bo Italija zahtevala nevtralizirale gibraltarske ožine, strategične britske trdnjave ob zapadnem ustju Stredozemske-ga morja, na navalistični konferenci, ki se otvori v Londonu in katere se bodo udeležili tudi reprezentantje ameriške vlade.
Diplomatski krogi naglašajo, da je že sedaj gotovo, da bo Anglija zahtevo odklonila, dasi bo prišla v veliko zadrego, ker je v zadnjem času podala mnogo pacifističnih izjav.
Mussolini bo vrgel to bombo na londonski konferenci z namenom, da prisili Anglijo na izjavo, kaj pomeni koncentracija britskega bojnega brodovja na Sredozemskem morju. Zahteval bo, da se gibraltarska ožina nevtralizira prav tako kakor sueški prekop.
Velika Britanija je že vprašala Francijo, kakšno stališči bo zavzela v slučaju, da Italija predloži to zahtevo navalistični konferenci, ampak odgovora še ni dobila. Francoski navalistični strokovnjaki so namignili, "da s teoretičnega stališča Francija ni zainteresirana, ali naj Gibraltar ostane še nadalje trdnjava ali ne."
Monarhisti demon- DELAVSTVO POD-strira jo v Avstriji PRLO PROTI VOJNO KAMPANJO
Staviškijev škandal pred šodiičem
Pariz, 4. nov. — Znani Staviškijev škandal, ki je pred dvema letoma pretresel Francijo, se je zdaj začel prati pred pariškim sodiščem. Staviskijeva vdova in 19 drugih obtožencev se zagovarja zaradi finančnih manipulacij in sleparij, ki znašajo okrog sto milijonov frankov in ,ki so povzročile padce francoskih kabinetov, krvave ulične izgrede in okrog 30 ubojev, u-morov in samomorov.
Vojni veterani zahtevajo povratek Habs-buržanov
Dunaj, 4. nov. Navdušenje za restavriranje habsburške dinastije na avstrijski prestol je včeraj ponovno viki pelo v zvezi z demonstracijami vojnih veteranov. Veterani, med katerimi je bilo dosti pohabljencev, so se zbrali na trga junaštva i 11 vzklikali nadvojvodi Otonu. Njih vodja knts Schoeburg-Hartenstein, bivši maršal v Avstrijski armadi, je v svojem govoru zahteval, naj se takoj pozove Oton, da tasede avstrijski prestol.
Za prav tako gorečega zagovornika restavriranja monarhije se je pokasal major Emil Fey, bivši podkantelar, ki je bil vržen iz kabineta pri nedavnem reorganiziran ju avstrijske vlade. 44Avstrijski vojaki so bili vedno zveati Bogu, cesarju in domovini," je rekel Fey.
S to izjavo je Fty podal nov dokaz o razkolu med njim.in knezom Starhemh*>tirom. Nekateri krogi vidijo v tem znamenje, da Fey, ki ima še vedno dosti pristašev, nasprotuje kampanji, katere cilj je, da postane Starhemberg regent in morda avstrijski If^alj.
Včerajšnjim monarhističnim demonstracijam pripisujejo važen pomen, ker «0 se jih udeležili stari generali, admirali in aristokrati, ki so veliko izgubili s strmoglavljenjm habsburške dinastije.
Mednarodne unije obljubile pomoč ženski organizaciji
PETICIJA PROTI VOJNI
Nov spopad
na šibirgki meji
Moskva, 4. nov. — Oficielno poročilo iz Kabarovska v vzhodni Sibiriji se glasi, da je skupina Mandžurčev pred nekaj dnevi prekoračila sibirsko mejo pri Poltavki, toda sovjetska straža je vpadnike zajela in po kratkem boju sta bila dva Mandžurca u-bita in ostali so bili ujeti razen enega, ki je ušel nazaj čez mejo. Nihče izmed Rusov ni bil ubit. Mandžurski vpadniki so bili oboroženi z revolverji in a seboj so imeli sveženj protisoyJetskih tiskovin.
Waahington, D. C. — (FP) — Tu je bil organiziran komitej prominentnih voditeljev ameriškega delavstva, ki je obljubil Mednarodni ženski ligi z« mir in svobodo sodelovanje v zvezi s zbiranjem 60,000,000 podpisov proti vojni.
Peticija bo poslana vsem vladam z zahtevo, "naj takoj ustavijo oboroževanje, rabijo obstoječo bojno mašinerijo v svrho mirne poravnave obstoječih konfliktov, sklenejo svetovno pogodbo glede takojšnje redukcije oboroževanja kot prvi korak k splošni razorožitvi; uveljavijo naj mednarodni dogovor, ki naj bi končal sedanjo ekonomsko anarhijo, katera ustvarja |>ogo-je za krvave konflikte."
George M. Harrison, predaed-nik bratovščine železniških k'er-kov; W. D. Mahon, predsednik unije cestnih železničarjev; David Dublnsky, predsednik unije International Ladies' Garmant VVorkers; Emil Rleve, predsednik unije nogavlčarjev; llarry C. Bat.es od tesarske unije in Hrancis J. Gorman, podpredsednik uniji* tekstilnih delavcev, so mM 124 unljsklml voditelji, ki tvorijo komitej.
Bratovščina železniških kler-kov, oblačilna unija in organizacija cestnih železničarjev že nabirajo podpise med člani na pro-tivojno peticijo. Tucat nadaljnjih mednarodnih unij je obljubilo sodelovanje v proti v on i kampani.
Cehi iščejo člane INOVEZVUACE
Kitajška opugti- >
la trebrni denar
Šanghaj, 4. nov. — Kitajska vlada je danes opustila srebrno valuto, ki je zelo padla v vred nosti. Kdini denar na Kitajskem bo odslej papir.
špionfekega krožka
Zatiranje* nacijske propagande se nadaljuje
Praga. 4. nov. — Tajna policija je na delu, da najde še ostale člane krožka, ki je vodil špio-naio v prilog naeijskl Nemčiji. Policija je včeraj aretirala 28 članov tega krožka v rasnih krajih dežele in jih pripeljala v Prago, kjer bodo v zaporu čakali obravnave.
V zadnjih meseci!) je policija izvršila veliko število aretacij. Tu domnevajo, da je nekdo, ki je bil že prej aretiran, isdal i-mena članov špionskega krožka, kateri ao bili v nedeljo prijeti.
Policija je imenovala Erwina Scheichenoata kot voditelja krožka. ki je dobival denar is Nemčije za širjenje nacijske propagande. Obdolten je, da Je opravljal službo šplona pri jesenskih manevrih češke armade, ki so se vršili v Moravski Ostravi. Pri policijskem navalu v urad stran-ke nemških študentov v Breuxu ao bili zaseženi dokumenti, ki so pokazali, da nacijska propaganda izvira iz Dresdena, nemškega špionskega središča. Med o-aumljenci, ki so bili takrat aretirani, je bil tudi VVIlhelm Fi-scher, izdajatelj nacljskega časopisa.
Nova politična orientacija v Oregonu
V novem gibanju je aktivna tudi delavska federacija
Salem, Ort. — Med organiziranim delavstvom in farmarji v drtavl Oregon vstaja nova |m>-lltična orientacija. Voditelji novega gibanja, med njimi tudi vodje državne delavske federacije, so storili važen korak za pritegnitev delavskih mas v novo stranko, ko so ustanovili <)-regon Farmar labor Ass<K'la-tlon in jo inkorporirali.
Ta farmarsko-delavska zveza lw) vodila agitacijo za "izobraževanje farmarjev, Industrijskih in drugih delavcev z ozi-rum na njih ekonomske, socialne in politične interese; nadalje bo organizirala te ljudi v politični zvezi, ki bo slonela na principih produkcije za rabo."
Podpredsednik te politične zveze je Ban T. Osborne, tajnik državne delavske federacije, ki ne je na Zadnji konvenciji Izrekla za novo delavsko stranko in je iiiHtruirala voditelje, naj Im-do aktivni za organiziranje iste.
To novo politično Kihanje je |s>dobno novemu |>olitičncmu prebujanju delavcev in farmarjev v državi VVasbinglon, kjer je bila nedavno ustanovljena na dobro obiskani konferenci VVa^ Mhington </Ommonwealth federacija.
HvolMMla," ki )»t propagira Liga a%MOode. C.Navi«ul Jerger.) - r.
Klinika za zdravlje-
nje IjuboBumnošti
Dunaj, 1 nov. - Dr Viljem Btekel, psihiater, Je odprl prv« kliniko v zgodovini za zdravljenje Ijuboflumnofti. 'Dr. Htake pravi, da IjulMHiumfioHl umori več ljudi kakor legar ali krogle v vojni. Vsako minuto ti«* k Je na N\etu »»na oseba ubita ali Izvrši samomor zaradi IJubonum-nosti.
--- —
Cirilu plebišcit
pokopal republiko
Atene, i not - Trudno |*>-r-čilo o izidu včerajlnji-tfa gla« i><>\anja o vprannnju, č< <«rčija zavrž« r«*pub!iko In m* vri** na> zaj \ monarhijo, w glasi, da "so v olik i z ogromno večino devet proti eiHiTMi zavrgli r«*publKan »ko formo in se izrekli is povrnite* kra')a Jurija II., kt >.hi že J 'i It t na tuj« m",
PRODUKCIJSKIH MAGNATOV
Skušajo blokirati volitve v tvojih podjetjih
UNIJA ZMAGALA PRI PRVIH VO-LITVAH
Waahlhgton, D. (\ — (FP) — Medtem, ko je pričel federalni delavski odbor reševati prve zadeve glede odnošajev med dela v-ci in delodajalci, se oponlaparjl trudijo, da preprečijo volitve, ker se dobro zavedajo, da dela v-ci skoro v vseh slučajih glasujejo v prilog pravi uniji, ako kompanije ne izvajajo pritiska.
Prve voUtve, ki so se vršile pod nadzorstvom vladnega odbora, kateri je bil Imenovan v sni i-alu provizij VVagnerJevega delav-Hkega zakona, so rezultlrale v zmagi prave unije. Po šestteden-*ki stavki, ki je popolnoma usta-vi'a obrat v tovarni 8immons r umlture Co. v San Francscu, SO se delavci izrekli z velikansko večino za unijo Ameriške delav-ske federacije kot svojo zaatop-nico pri kolektivnih pogajanjih.
Ampak te volitve so med dru-glm pokazale, da vladni odbor I »omaga le tistim, ki pokažujo svojo moč. 8tari delavski odbor Je odredil volitve že meseca Junija, toda odredbe ni nikdar u-veljavil, ker aa je 8lmmona Co. uprla. Treba je bilo okllcatl stav-ko, kt Jo prisilita družbo nn kapitulacijo. Priznanje unije je bila zahteva stavkarjev.
Delavci so bili uspešni v boju proti kompanijski uniji tudi f tovarni lioelng Airplane Co. v Seattlu, VVash. V tem boju je federalni delavski" odbor podprl y delavce In odredil volitve, ki ao . rezultlrale v porazu kompanijske unije.
Wayne Knltting Mills, Fort Wayne, lnd„ tekstilna firma, je v naglici ustanovila kompanij« sko unijo z namenom, da bloki« ra volitve, katere je odredil vladni odbor. M tem Je izzvala stavko, ki je rezultlrala v obljubi, da bo uprava priznala rtpresentan* te, ki Jih bodo izvolili delavci, toda obljube ni držala. Volitve se še niso vršile |n na pritisk fede-racije tekstilnih delavcev Je federalni delavski odbor naznarfll, da bo v kratkem odredil zaslišanje. Krajevna unija trdi, da ima med 1<>2J delavci, ki so uposleni v tovarni KnittiiiK Mi'ls, 877 članov.
Borah napovedal vojno stari gardi
Stari senator hoče boljši "New Deal"
llolse, Idah«, 1 nov. Senator VVIMiam K Borah, neodvisni republikanec in znani stari upornik proti mnogim fazam republikanske hurbonske politike, je včeraj napovedal vojno stari gardi v svoji stranki, lsjavil je, da bo kandidiral pri predsedniških primarnih volitvah in |s#bi-jal staro gardo ua republikanski konvenciji In \ osrednjem odboru te atranke. <
Morah P* (navil, du 'Je slara republlkaiiMka garda, katero voli ld\š| predst Inlk lloover s s\o-trmi prlataid, p>.|»oiiioma bankro* 'Irala In danes nima nobenega pr< grama /s pomoč farmarjem in breipotelmm delavcem. Bo--ah hočr, du liU iVci prevzame-p> vodstvo republikanske stranke in po«taMj<» za prihodnje v o- ' litie lileiiiln I'f'gr/«MI, ki Im> '»oljši kakor je KooaeveltoV "N#w (iea1 " K<ilno na ta način IniSIt v staijju puia/lti H* on«\eita.
PR08VETA
PROSVETA
Tli K KNl^lCHTENItENT
GLASILO IN LASTNINA SLOVBNHftS NABODNB rOlifOKNB J EU NOT K •I a«4 mMii h 14 Um UttM« N*UmmI |til/n Bati rt T
N»rWnl»a: u Urulnu Min (is»m CUmm) to K*m4* MN m tet«. UM m pf) It*. II.M m ton teu, m CMmmm
to ClMf |T.H m «al« teto. |l'l m rmi teto. m immmh« »» *
ButorrlpUon niai for tke Unttod Stotoi (rscapt Cfclcafal 1*4 Ca udi MM p*r ,r»r. CklcMa a »4 Ctarr« I* M »ar r«f, btofi w«mto SM i*r raar.
Om afktoo* pm toivuni.-^htopU lupim to MHiilMili ttosto* m m »r»ia>o tufcg»tel Btorarm ihMm («rtto*. po-»«iu. Iimm. »m«bi 1141 m vrmte iMiiitetaO« te * atotaju,
to te srllutil po4t»i»«.
A4»«rrtuit»« r»i<« m «imwwt Mee«wrt»to W tumajuni-MliDM mid uaaaltrlu* aru«to* *UI mM to nturMi Oltor M»«Mrl»l<, »ocS u il' r«, playa Inkih. «ir , »tli to rriuramd to Mttoarr O*)* *Un lifn.^iU to tol/-*44fl
HhIot m 'm bar lat alte • ItetoMi
1'ROHVETA
Mil il Sa La«*4ala Ata., <klca«a. Ultoate SINKI ur THB rBDBBATBO TKEM
138
Townsendova cerkev
Prvo zborovanje Townsendovih pristašev v Chicagu je pokazalo in znova potrdilo staro resnico, da bedak se rodi vsako minuto, razumnik pa komaj vsak mesec ali morda vsako leto.
Gibanje za dvesto dolarjev mesečne pokojnine vsem starim osebam od šestdesetega leta, ki ga je zasnoval pretkani dohtar Tovvnsend v Californiji, je zdaj organizirano v klubih po vsej deželi in čez WMHJ zastopnikov teh klubov, večinoma starcev in stark, je pridrvelo na či-kaško zborovanje.
Zborovanje je odkrilo, da sta dr. Tovvnsend in njegov tajnik Ciements vsa oblast v organizaciji. Vsa iniciativa prihaja od njiju in kar onadva rečeta, to je zakon za organizacijo. Oba voditelja sta (»oročala, da klubi štejejo že A tiri do sedem milijonov članov. Natančnega števila nista povedala in najbrže ga ne moreta. Vsak član plača dva dolarja pristopnine in $1.20 letne članarine. Ves ta denar gre vodstvu (omenjena dva moža), toda kakih računov na zboru ni bilo. Listi so poročali, da računov sploh ni bilo treba, kajti delegatje so slepo zaupali svojima voditeljema.. Nekaj delegatov je malo godrnjalo glede računov, dobili pa so odgovor, če ne zaupajo dr. Townsen-du, naj zapuste organizacijo. Zelo demokratično!
Ako je res, da ima Tovvnsendova organizacija štiri milijone članov, tedaj sta dr. Tovvnsend in njegov partner Ciements v enem letu spravila skupaj čez dvanajst milijonov dolarjev, če so namreč* vsi plačali predpisano pristopnino in Članarino.
Naj bo kakor hoče, čikaAko zborovan je tovvn-sendovcev je pokazalo, kako lahko pridejo do svojega cilja vsi — raketirji. Isto je pokazal "father" Coughlin s svojo organizacijo "Unijo socialne pravičnosti", katera se razlikuje od Tovvnsendove organizacije le v tem, da Coughlln ne pobira pristopnine in članarine, temveč le "prostovoljne prispevke", k i,pa so se — kakor so listi poročali —. doslej sijajno obnesli.
-—"Tudi Coughlin je sam vsa oblast in blagajna; vsa oblast, kakor pri dr. Tovvnsendu, prihaja • si zgoraj. od njega. In članstvo nima nobene besede.
- Zares — dolga In d tratila ameriška kriza je sijajno |a»lje za razne ekonomske in socialne ma/ače in raketirje! Mazač samo zavpije, da ima "najboljše zdravilo zoper depresijo,
zdravilo, ki ozdravi Ameriko če/, noč" — In "suckerji" pridrve v milijonih od vseh strani!
Poglejte samo cerkvene organizacije vseh vrst, kako sijajno žive <sl "suckerjev"! Nekaj jim natrobijo in obljubijo, hipnotizirajo jih, ne da bi jim kaj dali — in denar dežuje kakor toča v pehar. Vsak slepar lahko jutri začne novo sekto, novo cerkev, in pojutrišnjem je že rešprktiran in bogat.
Tovvnsendova organizacija je lieke vrste nova cerkev za vse one starce in stark«1, ki so v materialnem isimanjkanju in ki nič ne mislijo. "Odrešenik" Tovvnsend sicer ne obljubuje nebes na "onem svetu" konkurenca Je le pretesna' obljubuje. pa vsakemu starcu in starki, ki dojtežv 60 let, dvesto dolarjev mesečne pokojnine. V bistvu je to baš toliko kot nebesa |s« smrti ali j* t krav za groš , . .
Hipnoza, ki efektivno deluje v tem slučaju pn sapopanih ljudeh, je ista kakor pri onih. ki dajejo denar za neU h« jhj smrti. Ne vpra-Auj, samo nas |a>*lušaj in veruj! Tovvnsendove i se nič ne vprašam, islkod in kako, le verujejo, da 1m» tako! NVki tcmnsendovec je na čikaskem zborovanju celo prelagal, naj se starost U|H»kojencev /m/a na ."»N let in vsakdo, -ki doseže to slaront, mora takoj pustiti svoje de|o m iti \ pokoj! Najraje bi videli, da polo-• vica prebivalstva živi ml tlela druge polovice« če hi bilo namreč mogoče . , .
7a|M»pancem ne pride na misel, dali je to mog«s i N«. vprašajo -»e. kdo bo plačal ogromne \nuir (Mikojnine Nekdo jih mora plačati; re m- t*» m Jo v plačal, Ik» vlada morala denar natisniti m ta denar - inflarna • tai vreden
•	toliko mam čim v»-< k« l„. med ljudmi Ali bodo starri denar jedli? Ali ne vedo leira. <|« člo-
•	v« k ne živi «*l denarja, temvoč ml istirebSčin. kolikor |ih dolu /s denar? Tako je, dokler je denar na svetu Trm imendova cerkev p« hoče. da denar ostane, privatni kapitalizem ostane, prof it ni sistem o-tane' Vse ostane |mi »tarem sanio denarja m«»ra I »it t več »tare I noti'
Glasovi iz naselbin
Zanimive beležke
Pevski kontest na Naprejevi proalavi
Milvvaukee. Wia. — Pred par tedni sem čital v naši Prosveti dopis nekega "prijatelja Napre-ja," kako ga je skrbelo, kaj bo nam nudil Naprej za petindvaj-aetletnico. Ker mi ni bilo mogoče priti stvari do dna, mu pri najboljši volji nisem mogel odgovoriti poprej, da sem malo natančneje iztaknil skrivnosti za to proslavo.
Prijatelju povem, da bo ta dan — 17. novembra - v S. S. Tum dvorani prav iz "turna" vihrala Naprejeva zastava. Ta dan bo Naprejev praznik in kot tak bo praznik vsega milvvauškega zavednega delavstva. To bo dan, kakršnih že Milvvaučani dolgo nismo videli.
Kolikor sem mogel videti do sedaj, je vse dokaj povoljno. Aktivnost pri Naprej u je postala spet jako močna. Vsak pondeljek zvečer se sliši kako naš pevovo-dja "muštra" Naprejevce, ker se menda bojijo, da bi jih to pot Cikažani posekali. Sedaj so v škripcih, odkar so izvedeli, da so poleg milvvauskih zborov Zvona n Planinske rože na programu tudi čikaški Savani, ki v kom-peticiji s katerimkoli zborom niso malenkost. Nekdo mi je pravil in verjel sem mu, da Savani pojejo kot orgije. In na vse zadnje ne zamerim Milvvauča-nom, če se jim malo h'ače trese-, o. Povoda za to je menda dovolj n vse, kar bi jim priporočal, je, da naj se udeležujejo pevskih vaj ter se brihtajo kolikor je še pač sedaj mogoče ter pazijo, da jih Savani ne pohodijo.
In tudi ostala milvvauška pevska kluba Zvon in Planinska roža se trudita, da bosta svoje dolžnosti dobro opravila, ker ta dan se ne bo pelo praznim stenam, ampak polni dvorani. Planinska roža se je odločila, da hoče imeti par vaj v Naprejevi dvorani in se učiti na Naprejevi piani, ker mis'ijo, da je piana vzrok, če se lepo poje. Vseeno jim pa želim mnogo uspeha. Zvon je šel pa Še par milj dalj; da bo žel uspehe na koncertu kakor Še nikoli, si je najel celo novega učitelja In se trudi na vse pretege ter hoče na vsak način odnesti prvenstvo. No, bomo že videli, kaj bo, je rekel Gorenjec. Vse. kar pač morete napraviti, je, da pridete v nedeljo 17. novembra v Zajčevo Turn dvorano ter se sami prepričate, kaj bo.
Puhlicijaki odsek
Iz bakrenega okrožja Calumet, Mich. — Kadar či-tate dopis iz CaUimeta, se gotovo takoj zmislite na bakreno industrijo, katera je bila'zadnja leta tako v zastoju, da je v tem prekosila skoraj vse druge industrije. Kadi tega se delavske razmere tukaj še vedno nočejo nič izboljšati, četudi je tukajšnja družba, Calumet in Hecla, nare-
liViii
dila okrog pol milijona dobička zadnje tri mesece, znamenje, da se je bakreni trg znatno izboljšal. Ker imajo pa bakrene družbe še vedno precejšnje zaloge bakra na rokah, katere že'e prej prodati kot zvišati produkcijo, bomo morali menda še nekaj časa počakati pred no ae jim bo videlo potrebno odpreti kaj več rudnikov. Pripravljajo se sicer v kratkem odpreti Ahmcek rudnik, ki je eden najbogatejših in stoji zaprt že dve leti in pol, kar bo vsaj pomagalo tamošnjim prebivalcem, kateri ao bi'i vsi do sedaj na relif u.
V nedeljo, 10. novembra, ob osmi uri zvečer se vrši v slovenski cerkveni dvorani velik shod, katerega prirejuje Jugoslovanski prosvetni k'ub. Shod je sklican v namen, da se pojasni narodu novi zakon socialnega zavarovanja, tako zvani "social secur-ity act", katerega je sprejel zadnji kongres. Ta zakon je zelo važen, posebno za delavce, katerim bo v bodoče zaaiguran v.*aj kolikor toliko bo'jši obstanek v starosti ter bodo tudi zavarovani proti brezposelnosti. Dasi se je o tem veliko pisalo, vendar je gotovo malokateremu znano natančno, kako bo ta zakon deloval. Kadi tega je klub preskrbel govornika, kateri je pomagal upeljati ta zakon in to je kongr. Frank K. Hook. ki zastopa naše okrožje. On bo v podrobnostih razložil ta akt, tako da bo vsakemu jasno in razumljivo. Poleg tega bo pa nastopil še en drugi govornik, ki 'bo pojasnil, kako deluje nova starostna pokojnina v Michiganu in kateri so upravičeni do nje.
To bo zelo poučen »hod in radi tega je pričakovati, da narod pride v obilem številu ter se pouči o tem, kar je bilo narejeno za njegov prid. Da pa ne bo shod presuhoparen, bomo imel med govori tudi pevske in godbene točke. Vstopnina je presta in vabljeni ste vsi. Odzovite se povabilu v velikem številu!
Joaeph Ch ena rek.
94-letni veteran civilne vojne dobil sina
Chicago—"The Medica! Journal", glasilo organizacije ameriških zdravnikov, poroča v svoji zadnji številki, da so zdravniške avtoritete potrdile dejstvo, da je George Hughes, star 95 let in veteran civilne vojne v Ameriki, aktua'ni oče otroka, ki ga je porodila njegova 27-letna žena v lanskem decembru. Hughes, ki je bil star f>l let, ko je bilo dete rojeno, je imel s prvo ženo 16 o-trok. Zdravniki, ki so ga preiskali. izjavljajo, da mož ni bil nikdar bolan in še danes je v vseh ozirih fizično perfekten; alkoholne pijače redno pije in čika tobak, toda kadil ni nikdar. Otroku, ki j«' moškega spola, so dali ime Franklin Koosevelt Hughes.
—Pa^eratad Pleiuraa.
Abesinaki cesar Haile Selaasie.
Razkol med Ligo narodov in Italijo te je povečal
(Nadaljevanje s l. atrani.) krožijo v Harrarju, so Abesinci pregnali Italijane iz mesta Ger-logubi in ga ponovno zasedli. Pri napadu na sovražnika so zasegli tudi štiri italijanske tanke.
Levo krilo italijanske armade, kateri poveljuje general Rodolfo Graziani, še vedno prodira proti reki Šibeli. Armada je bila o-jačana s četami, ki so dospele iz Mogadiša in italijanske Somalije. Neko poročilo se glasi,, da so italijanske čete na jugovzhodu v zadnjih dneh okupirale nadaljnja štiri abesinska mesta.
Džihuti, 4. nov. — Francoske avtoritete so morale dovoliti transportiranje orožja in bojnega materiala, ki so ga pripeljali nemški parniki, po železnici, ki veže to pristanišče z Adis Aba-bo. Nekaj časa so tovor zadrževale, da ugotovijo, ali je bil bojni material izdelan v Nemčiji, kar bi bila kršitev vergaj-ske pogodbe.
Uprava francoske železnice hoče vzdržati železniški promet, zaeno pa se boji napada s strani italijanskih vojaških letal, ker je Mussolini že prej naznanil, da bo železnica bombardirana, če bo dovažala bojni material Abesiniji.
Legislatura odpravila
kupčijs ki davek
Trenton, N. J. — Državna legislatura je te dni preklicala zakon kupčijskega davka. Višja zbornica se je izrekla za preklic soglasno, nižja pa s 50 proti trem glasovom. Velika množica, ki je zasedla galerijo, je navdušeno pozdravila izid glasovanja. Republikanski governer Hoffman I je podpisal preklic par minut po 1 izidu glasovanja. Pri otvoritvi zasedanja državne k^gislaure je governer poudaril, "da je še vedno mnenja, da kupčijski davek je najboljša reSitev naših akutnih socialnih in ekonomskih problemov." Zakon kupčijskega davka je bil sprejet1' v preklem letu in je takoj izzval številne protest? pri delavstvu, cerkve-njakih in liberalcih po vsej "drža vi. Pritisk je bil tako velik, da je moral governer sklicati izredno zasedanje legislature, ki je sedaj razveljavila zakon kupčijskega davka
Milwauška eksplozija uničila terorista
Dva ubita in enajst ranjenih
Milvvaukee, Wia. — Dinamit-na eksplozija v poljski naselbini na južni strani mesta, ki ae je pripetila v nedeljo, je usmrtila dve osebi, morda tri, in enajst oseb je ranjenih. Razstrelba je bila v garaži in podrla je hišo, v kateri je stanovala družina Rut-kovski. Dvajsetletni Rutkovski, domači sin, je mrtev. Dinamit ga je raznese! na kosce. Mrtva je tudi devetletna deklica Patricia Mlynarek. Tretja oseba, ki jo pogrešajo in je najbrže med mrtvimi, je 19-letni Paul Chavanek, tovariš Rutkovskega, ki je bil menda v garaži ob času razstrel-be. Ranjenci so z eno a'i dvema izjemama sami Poljaki.
Policija domneva, da je bil mladi Rutkovski miateriozni te-rorfat, ki je v zadnjem tednu povzročil pet bombnih razstrelb v Milwaukeeju in izzval veliko paniko, med katero je bilo zadnjo soboto aretiranih čez 40 "kw muniatov". Lokalni kapitalistični listi so zagnali krik, da so bombni napadi delo "rdečkarjev" in list "The VVisconsin News" je razpisal $5000 nagrade onemu, ki pride na sled teroristom. V soboto zvečer je ta list prejel po telefonu grožnjo: "Ako ne pre-kličete nagrade, pojde tudi vaš list v zrak." Policijska teorija zdaj je, da je terorist pripravljal novo bombo, med delom se je pa dinamit užgal in raztrgal mladega Poljaka ter njegovega tovariša. Vse te bombne eksplozije so naredile okrog $100,000 škode. Dinamit je bil ukraden iz kemi>e CCC v okolici. Kaj je fanta pritiralo do teh dejanj, še ni znano.
Re por ter izgubil
delo radi unije
New York. — Časopisna a-gencija Associated Preas je radi unijskih aktivnosti odslovila svojega "najbolišega poročevalca" Morrisa \Vatsona. j»odpred-sednika časnikarske unije. Delo je izgubil, ko je unija naalo-vila agenciji zahtevo za znižanje delovnika od š»*t na pet dni v tednu. Zdai se bo borila še za vrnitev službe Watsonu.
lom Mo«»ne>, sloviti ri*tavati letnik, ki se spet hort za srn- • g« hudo pted »iidišlem %• San FraiKioru. tal.	•• in
Trinajst ubitih
v čikaški okolici
Chicago. — V soboto m ne«W»-ljt> so avtre neareče terjale trinajst človeških življenj v Chica-
Mestni očetje
"odpravili" slume
High Point, N. C. — Kako se hitro "odpravijo "slumski predeli, naj gredo vsi Američani— ali pa Timbukti — v šolo k tukajšnjim mestnim očetom in sta novanjski problemi dežele bodo rešeni. Ko je mestni svet imel pred seboj propozicijo, da od federalne vlade vzame posojilo za en milijon za podiranje slu-mov in gradnjo cenenih pa čednih delavskih stanovanj, ao mestni očetje zaključili, da tukaj sploh ni nobenih slumov, čeprav je mesto znano na široko prav radi slabih stanovanj. "Odpraviti" so jih pomagali tudi biznismani, ki so argumentirali, da bi bilo zidanje mestnih stanovanj — "socializem", ki bi škodoval hišnim poseatni-kom in tudi American Tobacco kompanija bi mogoče premostila tovarno radi dobrih pa cenenih stanovanj!
Stavka relif ni h delavcev
Frostburg. Md. — Okroa Petsto delavcev pri relifnih delih v tem okraju je zastavkalo v znak prot« (ta proti 'za*« itni mezdi", bilo j ki jo je dolin ila federalna admi-itih. nistracija relifnih del.
TOREK, 5. NPVPur
Vera in življenji
Anglež Fielding Hali je dolgo časa koloniji Burma in proučeval ?ero in Burmanov, o katerih pravi da no -L
kih do?ud0' Unlv*tudi
kih dočim ae o Evropcih ne da govoriH liveli po naukih avoje vere, ki j0 na z znavajo in izpovedujejo kot svojo v The aoul of a People" je zbral vse Burmamh. V njej pravi med drugim to
Skušal sem si predstaviti, kako bi ni Burman, ki bi prišel v Anglijo z namen raziskuje vero Angležev in spozna impu šega življenja.	1
Videl sem, kako bi mu pokazali sv I kot vir naše vere in bi mu priporočili študira, da bo zvedel, kaj mi verujemo ne — kaj daje pobudo našemu življenj dil sem v mislih temu Burmanu, kako pi sv. pismo, da študira in potem primerja naša dejanja in nehanja. Potem sem vj( ko je bil popolnoma zmeden. Predstavi j si, kako bere v sv. pismu nove zaveze t reke:
Kdor ima ušesa, da sliši, naj čuje: Lj. jega sovražnika, delaj dobro tistim, ki vraži j o.
Blagoslavljaj tiste, ki te preklinjajo za tiste, ki te preganjajo.
Ce te kdo udari po desnem licu, mu še levo.
Daj vsakemu, kar te prosi, in ne zi_ nazaj od tistega, ki ti jemlje tvoje im€
Burman bi potem primerjal vpliv te vernike. In kaj bi videl? On vidi . . . je mar treba pripovedovati, kaj vse oi Kdor to čita, že dobro ve. In končno se man vprašal: ali je res to vera tega n Ali more eno delati in drugo verovati?!
V av. pismu bere, da lažje pride kam« zi uho šivanke nego bogatin v sveta Vidi pa, kako se bogastvo povsod visok kako že otroke navajajo, "delati kšeft« žiti denar in se prerivati skozi življenje Vidi, da se duhovniki, ki uče iz svetih a svojimi dohodki ne merijo z revnimi, s premožnejšimi. In Burman strmi. Vpi ali ta narod res veruje, da je bogastt Kajti dejanja dokazujejo, da smatra b< za dobro. Kje tiči njegova vera? Ali gah, v katere baje veruje in ki preklinji gataše, ali v njegovih dejanjih, ki dok« da je bogastvo nekaj dobrega in sicer zelo dobrega?
Burman mora postati popolnoma Kajti nekdo, ki od zunaj premotriva m ro, jo presoja tako, kakor presoja vse na svetu. On ne more začeti s tem, da dal v njej edino razodetje resnice; ne n od nepoznanega k poznanemu, temveč mu obratno. Najprej bo poskusil zvedt je resnično vera naroda in potem bo po nju naroda sodil, koliko mu ta vera rei ni. Kajti brezsmiselno je reči, da člo\ eno veruje, drugo pa dela. *To sploh Človek lahko samega sebe vara, da j< darle mogoče, v svoji najgloblji not ran natančno ve, da to ne drži. Vera ni ne log, na katerega pristaneš, potem ga žeš in pozabiš. Vera obvlada duh in za en dan, temveč za vselej. Ce smo na enkrat preskusili, da se ob ognju opt tem te izkušnje ne za vržemo, temveč nimo kot navodilo za vse Življenje."
Nekaj za ženske
Od kod imajo Angležinje in Irke soj no, cvetočo kožo? Pravijo, da od mn gle v njih domovini. To po res. kajti in suhih deželah ne dosežeš takšn« ko i. benim toaletnim pripomočkom, vedn pokana, neravna, vozličasta. Pri na?« mo v prvih vlažnih jesenskih dneh, da ža mehek, moten sijaj. Prav tako [* dih v jutranji megli. Tudi deževni nam ne smeli preprečiti vsakdanjega Koža od tega ne bo imela Škode. '1 r« primerno obleči!
a a
Zanimivo je, da je vsaka doba dajal noat drugemu delu ženskega telesa Grčiji je bilo vse telo lepo in izoblikov ti k temu je ženske silila "moda k; < zakrivala. Poleg tega je miadjria f naga (gimnastika prihaja <sJ g>n.n<» meni gol). V rokokoju so gledala lu<-korekoč samo ramena in prsa zat<; J« gojitev baš teh telesnih delov za bolj nujna. Doba čednostnega zakriv* ga. celo vratu, je bila tudi doba umivalnikov in menda doba najK' telesnih delov. Od starih grških našnjega diH m«»da ni poznala " K kril spet na* čas in nikoli ni n nog Potem je prišlo še odkritje t ima precej dela. če hoče svoj. « sklad z zahtevami nove mode ki -tako na posamezne telesne d» > no telo. In tem zahtevam lahko u slimo samo na razliko med dam njenega pasu in cele gori |*f: je postala še pred starostjo »»rez in na vitke vnukinje in stan rt Človek zmore vse. kar hoče-
THHKK. 6. NOVEMBRA.
Vesti s Primorskega
P H 0 8 VE T A
MUKO NAŠIH FANTOV JE PADLO V ABESINUI?
Družine dobivajo telegrame o padlih sinovih
Gorica, 15. oktobra 1»35.—h julijske Krajine prihajajo ze'o postne vesti. Takoj po velikih
bitkah so začele dobivati naše družine ie prve telegrame o padlih sinovih in mož ob priliki zadnjih in zelo krvavih bojev za A-
dijrrat, Aduo in Aksum. Vojaške oblasti pošljejo namreč svojcem padlih posebne formulirane
smrtne telegrame, v katerih seveda po fašistični metodi poveličujejo te žrtve kot "caduti per la patria", kar v nobeni meri ne more poto'ažiti naših mater in iena.
Kakor smo zvedeli iz gotovega vira, sta padla v teh bitkah dva Postojnčana, od katerih je eden gin znanega gostilničarja Štefi-na. Vojaški smrtni telegram je dobila tudi družina iz neke vasi blizu Postojne. Dalje poročajo, da so dobili take telegrame tudi ie v Vipavski dolini (baje trg Vipava in okolica). V zadnjem hipu smo izvedeli, da je padlo na abesinski fronti pet fantov ii Bilj. Te vesti še niso kontrolirane in ne moremo zagotoviti, koliko so resnične. Gotovo je, da niso povsem brez podlage.
Italijanski fašistični listi prinašajo obširna poročila o zmagi pri Adui, o bojih, na drugih bojiščih in razne podrobnosti. Napad in izvojevanje Adue je izvršila divizija "Gavinana", ki je imela svoj sedež v Firenci in je sestavljena iz 76., 81., »3. in 84. regimenta pešadije. Kot smo že poročali v preteklih mesecih, sestavlja te regimente zelo velik odstotek slovenskih in hrvaških fantov. Najhujše boje je imela prav ta divizija na svoji poti čez reko Mareb, na strmih in kame-nitih klancih pri Daro Takle, kjer io se kakor poročajo italijanski fašistični listi, vršile zelo krvave in strašne borbe tudi na nož. Pri Adui se je bojeval 84. regiment, ki je utrpel velike zgube predno je zavzel mesto Aduo.
S fronte prihajajo poročila, ki «o včasih med seboj zelo nasprotujoča, kar je razumljivo v takem položaju in zaradi različnih interesov. Tudi ne smemo pozabiti, da se pretiravajo na obeh »traneh. Kljub temu pa se da v«aj približno oceniti vse vesti in si ustvariti vsaj približno sliko o položa ju. -
, W neitalijanake agencije so *»ede včsti, da Je bilo v bitkah na obeh straneh na stotine in celo na tisoče mrtvih. Italijani so M vsem poročali, da imajo veliko mrtvih samo Abesinci, o svojih žrtvah pa so dolgo molčali, wncno so izjavili, da je padlo ^a skupa j 30 vojakov, od ka-, b J« 25 Askarov (t. j. črncev « Eritreje, ki pripada Italiji) in *am<, s mož redne vojske, potem J m'kaJ '»njenih in ujetih. V tridnevni bitki za Aduo je nemogoče, da bi vojska H,7° mož izgubila samo 30 jr',v "i samo 6 vojakov iz I-W'J<'- Že sama naša vest de-^»tira italijansko vojaško po-drugi strani demanti-rJJ« trditve angleški in franco-" '"ti. ki poročajo iz Port Sai-fl« so plule skozi sueški ka-"d 'talijanske ladje z 800 ra-i/- bitke pri Adui. Zopet J1" upravičeni misliti, da je med
;,fri; mnog»> Slovencev in Hrvatov,
'drugih krajev JulijskeJ<ra-
v katerih pristajajo ladje, veliko število raznih policijskih zaupnikov, ki imajo nalogo, da opozarjajo vračajoče se o čem smejo govoriti. 2e takoj ob vstopu na domača tla jim prepovedo govoriti o vsem sabem, kar so doživeli oni in njihovi tovariši. Teh pet delavcev, ki se niso strogo držali zapovedi, je torej doletelo kljub njih bolezni še to, da so mora'i v ječo.
Doslej je umrlo 179 delavcev
Fašisitovski "Azione colonia-le" prinaša nove podatki? o stanju delavstva v vzhodni Afriki. Do sedaj je umrlo 141 de'avcev za raznimi boleznimi, ki so si jih nakopali pri delu v vroči Abesi-niji. V preteklem tednu jih je umrlo nadaljnjih 38, kar znaša' skupaj 179. To pot je omenjeni' list prinesel le seznam imen, ni pa povedal, za katerimi boleznimi so umrli.
ročali smo že obširno o velikih nemirih ob priliki vpoklica letnika 1914, ki so se odigravali po goriških ulicah. Slovensko petje je izzvalo zaradi fašistov pretep, v katerem je bilo precej ranjenih. Smrtno nevarne rane je dobil tudi Franc Podgornik, doma iz Vipave. Odpeljan je bil hitro v goriško bolnišnico, kjer je kljub vsemu prizadevanju umrl. Govori se, da mu je zadal smrtne arne šofer fašističnega konzula.
Velike skupščine proti vojni Trst, oktobra 1935. — Italijanski antifašistični listi, med njimi "Giustizia e liberta" in posebno "Difesa", poročajo o velikih sestankih in skupščinah, ki se vrše povsod proti vojni sploh in pa posebej proti fašistici.i ekspediciji v Afriki. Od vseh strani prihajajo na omenjene časopise poročila in resolucije, v katerih ostro obsojajo fašistično politiko Italije.
Tako se je vršila konec septembra v dvorani "Petit Jour-nala" v Parizu velika skupščina reprezentantov delavskih organizacij. Dalje se je vršil v Mar-seillu velik kongres proti vojni. Udeleženih je bilo 83 organizacij in na stotine delegatov. Kongres je vodil abesinski delavec Gra-vier. Italijanski delegat je izjavil med drugim sedeče: "Adua je bila nesreča za italijansko orožje, a je zadala konec Crispijevi diktaturi v Italiji. Tudi nova afriška avantura bo končala s še večjim vojaškim po'omom in polomom fašistične politike, pom?ni smrt fašizma. Mi vemo, da sovražnik italijanskega naroda ni abesinski narod, ampak le fašizem in samo fašizem."
Tudi v Španiji je zlasti levica obdržala ogromno zborovanje v raznih mestih proti fašizmu in vojni. Teh zborovanje je bilo preko sto. Edino v Madridu je sedanja vlada prepovedala tako zborovanje, češ, da bi se s tem izvajal ilegalni pritisk na Društvo narodov. Vendar pa so ga obdržali kljub temu z edinim govorom pod naslovom "Za rešitev Društva narodov,"
O zborovanjih, ki se vr.*e v Angliji in ki so zlasti številna, ne bomo poročali. Tudi v ostalih državah, ki v zadevi sami niso neposredno prav nič prizadete, se obsoja postopanje proti nedolžnemu abesinskemu ljudstvu, kar poleg vsega ograža današnji mir v Evropi in grozi z največjim polomom.
800 ranjenih v Sorbi pri Adui
"Morning Post" z dne 14. okt. javlja iz Port Saida, da so prišle tja italijanske ladje iz K rit reje "Bevedere" in "Sardegna", ki i-mata na krovu 800 ranjencev iz bojev pri Adui. Ranjence bodo ladje pre|ieljale na Dodekanez, kjer se nahajajo velike vojaške bolnišnice. Gotovo je med temi ranjenimi velik odstotek naših ifantov.
Franc Podgornik umrl Gorica, oktobra 1935. — Po-
Tomaž Grohar ae je vrnil iz zaporov, Janez Zgaga še v zaporu
Gorica, okt. 1936. — V januarju lanskega leta sta bila aretirana in obsojena Tomaž Grohar, gostilničar in posestnik, ter Janez Zgaga, trgovec iz Podbrda, in sta dobila vsak po 20 let ječe. Vsak izmed njiju ima že čez 52 let in družino, zato je bila njuna usoda tembolj tragična. Toma*. Grahar je jugoslovanski državljan in zaradi tega se mu je posrečilo, da je bila kazen o-mIIjena In da je po dolgem truda-polnem prizadevanju prišel iz ječe. Pred nekaj dnevi je prišel v Jugoslavijo. Gotovo ne bo nikoli več pozabil, česar je doživel v Italiji.
Našim kmetom ne plačujejo odškodnin za odvzeto zemljo
Reka. oktobra 1936. — O Javnem vojaškem strelišču, na parcelah nazvanih "Nariče", ki so last kmetov iz Sembij, smo poročali že ponovno. Strelišče so začeli uporabljati že leta 1M0. Takrat so se merodajne oblasti pogodile z lastniki za dobo petih let in malenkostno odškodnino 5 sto-tink za kvadratni meter uporabljenih tal. Tako letos poteče pogojeni rok in kot izgleda se bodo oblasti tega dela pogodbe točno držale, kajti na trnovskih aeno-žetih pripravljajo že novo strelišče. Kar se pa tiče drugega dela pogodbe, to je odškodnine pa so oblasti do sedaj ostale gluhe. Za odškodnino so se prizadeti kmetje že neštetkrat pobrigali, a vse je bilo brez uspeha. Izdali so za prošnje in vloge že precejšnje zneske, a odškodnine do danes še niso dobili. Ker so se na strelišču vožbali vsi uniformirana iz reške pokrajine, vojaki iz trnovskih in bistriških vojašnic pa so ga uporabljali skoro vsak dan, je zemlja vsa uničena in nekaj let ne bo da'a kmetom prav ničesar. Zato bi morale oblasti plačati odškodnino ne samo za čas, ko so prostor uporabljali, ampak tudi za čas, v katerem zemljišče ne bo kmetu spet tisto nudilo, kar je prej. Na ta način so šem-bijski kmetje dvakrat udarjeni, da ne omenjamo še drugih ne-prilik in sitnosti, ki so jih imeli zaradi tega strelišča.
Policijaki komisarji odločajo tudi v Modulnih vprašanjih
II. Bistrica, septembra 1935.— Neka 71 letna starka iz SembIJ, ki ne poseduje kakor ubožno ko-čico, je prosila knežko občinsko upravi, da bi ji kot drugim revnim občanom podelila kakšno podporo. Določili so ji malenkostno jiodporo, katero so ji morali na posredovanje političnega komisarja odvzeti. Vzrok temu postopku je to, da je njen sin o-sumljen kot protifašist.
Bre/ponelni oblegajo sindikate
II. Bistrica, septembra IP35.—-Fašistično časopisje v zadnjem času vedno češče povdarja, da število brezpose'nih stalno pada Vendar pa je v II. Bistrici bivši SokoJski dom, današnja Časa del fascio, stalno oblegan od brezposelnih, ki čakajo zapoa'itev. Si-
cer pa delavec v Italiji kljub zaposlitvi le toliko zasluži, da sam sebe preživlja, na družino pa še misliti ne more. Delati sme na teden le 40 ur, na uro pa zasuži 0.90 do 1.30 lire. tako da v naj-boljšem slučaju zasluži tedensko 52 lir. Pri vseh teh mizernih delavskih zaslužkih i« cene živilom stalno narašča io. Tako postaja položaj našega delavstva Čim dalje obupnejši.
Popravek
Gorica, oktobra 1<\35. — Poročali smo o tragičnem s učaju rojaka Milana Kavčiča, *d mu iz Idrije. Vest moramo v toliko popraviti, da Kavčič ni obolel v A-friki, j m pa k v Turinu predno je bil dodeljen ekspediciji v vzhodno Afriko vsled nenadne bolezni, ko je zvedel, da bo moral v A-friko.
•Naši fantje beže čez mejo
Volosko, oktobra 1935. — O naših fantih, ki bežijo čez mejo na jugoslovansko stran, ae pripovedujejo najrazličnejše stvari. Težko je ugotoviti in dognati, koliko te govorice odgovarjajo resnici. Fantje zginjajo z domov tako, da mnogokrat domači niti ne slutijo o njihovih namerah in tudi po več mesecev ne vodo ničesar o njih. Pred kratkim je skupina mladeničev iz Istre, ki so hoteli prekoračiti mejo, naletela na italijansko obmejno stražo. Fantje so pred stražniki bežali, nakar so ti tekli za njimi in streljali vae do Matulj. O nadaljnjem poteku tega incidenta pa ni točnejših poročil. Vaeka-ko so taki slučaji vedno pogostejši vzdolž vae naše meje, |X>-aebno še. ko narašča bojazen pred mobilizacijo vsled s'abih poročil, ki prihajajo iz Afrike o usodi naših fantov.
Obaojen, ker ae ni prijavil k naboru
Goriško sodišče je sodilo 23-letnega Benjamina GorkiČa, mehanika iz Vrtojbe, ki je bil obtožen, da se ni prijavil k nabo-ru. Obsojen je bil pogojno na dva meseca zapora.
Uporni vojaki ustreljeni v Na* polju
Ljubljana, oktobra 1935. — "Giustizia e Liberta" poroča iz Pariza, da je prišlo v Napolju med vojaki, ki so čakali na vkrcanje za vzh. Afriko, do velikih nemirov in uporov. Nekateri oddelki vojakov so se popolnoma odrekli disciplini in ao se s silo zoperstaviii, da bi odšli v Afriko. Nastopiti je morala policija in karabinerji, ki so uporne vojake pomirjli in razgnali. Deset jih je bilo pri tem prijetih in odpeljanih na policijo, kjer so baje bili, po porodilu omenjenega lista, brez vseh formalnosti ali kakšne nagle vojaške procedure, postavljeni ob zid in ustreljeni. Zaradi tega razburljivega dogodka je bil odložen odhod dveh ladij.
Spori med vojaki in milico
Trst, oktobra 1935. — Nesporazumi, o katerih smo že ponovno poročali in ki *e še nadaljujejo, so med fašisti in vojaki na dnevnem redu. Pri tem pride o-bičajno do krvavih pretepov in tudi do streljanja.
Tako se je v Milanu srečala gruča črnih srajc z vojaki-'etal-:i, ki so bili vpoklicani v Abesinijo. Letalci so pričeli fašiste napadati, češ, da jim je lahko krilati po milanskih ulicah in se lelati korajžne. Po kratkem prerekanju je prišlo do pretepa, v katerega je posegla (Silicija in •eSilni avto.
a| Kiji	Nstiil PifUir«*.
Slika kaže delavce, ki jih Je	rellfmijidmlnlatraclja poslala v Alaako, pri gradnji barake.
glasilo lorda Kothermera, ki jo velik prijatelj fašistov in nasprotnik sankciji Delavska stranka vztraja pri svoji |H>li-tiki, to je politiki sploAnc razorožitve in dejanskega uveljav-Ijenju načel Zveze narodov. Vedno bo bdela nad tem, da se bo pakt Z vaze narodov izvajal le zato, da se ukroti in za v r no v svoje meje napadalec, nikdar pu ne zato, da bi se ta pakt zlorabljal za tekmo v oboroževanju,"
Tako bo delavska stranka brez dvoma osvojila simpatija večine angleškega naroda.
Obsodbe zaradi bega če« mejo
Pred goriškim sodiščem se je vršil proces proti 46 letnemu Josipu Brzetiču iz Šm« rt nega pri Kojskem v Brdih. llil je obtožen, da je brez potnega lista odšel čez mejo. Obsodili so ga na 2 meseca zapora in 2000 lir denarne kazni.
Nemir ae pohišča italijanskega IJudatva
Trst. oktobra 1935. — Vojna z Abesinijo ni med preprostim ljudstvom prav gotovo nič priljubljena. Fašizem je s vsemi s^edatvi in močmi predstavil ta boj kot os veti t ev zaradi izgube pri Adui I. 1806 in kot razširitev fašističnega imperija. Tudi je treba ločiti oficlelno, prisiljeno, zunanje, javno mišljenje od akri-tega protivojnega mišljenja velike večine prebivalstva. Morda je baš zaradi tega fašistična vlada odredila, da vojaške oblasti "nakažejo" samo 5 mrtvih Italijanov pri Adui .
Kot smo zvedeli, je baje vojaštvo v Rimu v kasarnah v stalni pripravljenosti, morda tudi glede angleškega in abesinake-ga konzulaUi. Spati morajo oblečeni, da ao za vsako eventual-nost pripravljeni prijeti za pu ško.
KekviziciJa?
Poveljstvo videmskega armij-skega zboru je s posebnimi letaki razglasilo, da se bo koncem oktobra in prlčetkom novembra vršil vojaški pregled vseh vrst vozov in vprežne živine, da pa ae uiti vozovi niti živina ne bodo rekvlrirali. Tudi do začasne re-kvizlcije oči vid no ne bo prišlo, čeprav so jo listi pred poldrugim mesecem napovedali in jo je zabeležil tudi nas list.
Vojaški pregled se je vršil 29. oktobra v Kalu pri Kanalu, 30. v Oepovanu, 2. novembra v Kanalu, 3. v Grgaru, 5. v Trnovem, 6. novembra pa v Anhovem. Lastniki vozov, konjev in mezg, ki bi se temu pozivu ne odzvali, IkkIo, kakor pravi letak, kaznovani v smislu zakona.
Premestite* fašističnega duhovnika
Gorita, oktobra 1IKI6, Dosedanji župnik v Doberdobu g. Hressau je bil pred kratkim premeščen. Odšel je na svoje novo službeno mesto v Kal pri Kanalu. Odhod župnika pa so dober-dobški faranl sprejeli z ve'ikim veseljem in zadoščenjem.
Župnik Breaaau Jo po rodu i* Ivočnlka; oče je bil Furlan, mati pa Slovenka Kot je gnano, je Hressau pred vojno priznaval, da je sin slovenske matere in je bil
ponosen na to dejstvo. Po vojni, po prihodu Italijanov, prav za prav z nastopom fašizma, pa je na to pozabil in vsled koristo-lubja |»ostal vnet Italijan. Ne samo to, prišel je tako daleč, da je sovražil slovenski jezik in naše ljudstvo. Večne protislovenske gonje in njegovo privatno nemoralno življenje je dajalo vašča-nom povod za neprestane pritožbe. Njegovo postopanje je doved-Io do tega, da je zgubil pri fara-nih vse spoštovanje, tako da ga celo pozdravljal nI nihče več. S svojim krivičnim ravnanjem je trgal vernike od cerkve In vere. Zato se je cerkev čim dalje bolj praanlla. Toda vse pritožbe fa-ranov nlao nič zalegle baje po zaslugi bivšega administratorja goriške nadškoflje in razvpitega msg. Sirot ti j a, s katerim kot pravijo, sta bila velika prijatelja, O tem ne dvomimo, i<ajti njuno delo In njuni nameni so imeli iste cilje.
Zanimivosti z vsega sveta
Palica ni več moderna, ugotavljajo angleški in francoski časopisi, Zato zadnja leta vae bolj in bolj izumira. Saj se pa tudi nič prav ne |H>da več sedanjemu športnemu rodu, ki Jo Vendar pa, kot zgleda, se je 1 začel ielo klobuk puščati doma.
krivično postopanje In neprimerno življenje župnika Brisana končno le »delo preavobodno tako, da je bil uradno premeščen, ljudstvo se je po njegovem odhodu oddahnilo. Verniki so, kljub temu, dn so ostali za enkrat brez dušnega pastirja, zelo zadovoljni.
Zunanja politikaan-gleške delavske stranke
M* nan 6ia. |
Jtoki.
■mnh
t*:,
U
"lit
" tem manjkajo poro-roo pa se. da bodo vo-telegraml prišli še fo našo vas in da bo in strah poleg drugega večji.
hr,,i podlage sumnja. ki 1'riiiki izrazil naš list. °'ini poklical kot pr\o ' ' hš tisto divizijo, pri največ naših ljudi, da 11 tudi kot prvo poslati
Iniko*, ki M vračaj« iz Afrike
•*t"bra 1936. — Pred i Je vrnilo iz Afrike ki so oboleli radi '•'*r so preveč govorili obveščali domačine o vojcev, ki so tamkaj kmalu zaprle. 7*' *an«<portih bolnikov ao levili v pristaniščih.
"((urrn Marjr," nov
angleAki parnik. ki ga gradijo % nekrm prManiAču na ftfcotakem.
Zunanji politiki Je posvetil svoj prvi veliki vollviil govor novi vodja angleške delavske parlamentarne skupine s. Atieo. Izjavil je:
"f'e bi bila pri nas mi krmilu delavska vlada, ne bi našla I današnji položaj, da je ena članica Zveze narodov izvedla brutalen imperialističen tiapad na drugo državo, ki je tudi članica Zvuze narodov,
V letu 1931. Je bila Zveza narodov močna radi brezpogojne podpore s strani naše države.
Kako Jo mogoč«, da so tako omalovaževali današnjo angleško vlado, ki ima tako večinon v parlumento, da je moyH začeti Igrati vodilno vlogo italijanski fašizem? To Je postalo mogoče ne radi »mV slabe oborožitve, temveč iadi\labe poli tike te vladne večine. Ta vlada je izkazovala Zvezi narodov, paktu iu kolektivni varnoati podporo samo ua Jeziku, v resnici je pa vodila imperialistično politiko, Nikdar iil resno po-Hkušala, da bi ra/.orožit veni konferenci pri|aimoglii k uspehu; v žele/.nohladni rezervi je ostala napram vsakemu pred-ki Je Ml tam stavljen Ke Killtat je bil Im, da mo se o po-gumnili vsi o!»oževalri nasilja: JaponMka, Nemčija, Itnlha in manjši diktatorji Zdaj šel*, v zadnjem letu svojega vladanja, te je ta vlada /amislila v svoje | pf»četj*. Tod h to, kar Je »koti i ve/' |H t/r•'«•!Ii«, je povxročilo, da j bo mnogo \t if, kakoi bi bilo si ter, izpolniti i o« loj/, da xmagi* l>rm na<l. nasiljem. Tej mizerni j vojni \ AljeniniJi je treba čim na j bit n-j<- napraviti konee
Pravijo, da ttonip l/tieli kmalu volitve, I a vlada Imi |xaikti-««la, da po«I krinko pomoči Zve-I zi narodov pridobi deželo xa to, I «la Ini glasovala tu velike ola« 1 r >/< i> in i / < 1 it 11 • I > ili t ik , zastopa piedviHMii "Daily .Mali",
Oče "baloja" umrl. V Orull (Ontario), je umrl James Trea-slder, prvi človek, ki je zavpil "halo" v telefon. Bil je sode-liivec Izumitelja telefonu GVaha-ma llella. Pri poskusih s prvim telefonskim aparatom ju imel nalog poklicati llella po te« lofonu, Zavpil je "Halo" in pri tem je ostalo do današnjega dne.
*
l'cš i/, (lapetovvua v Kairo sta se bila napotila dva Angleža, uradnika bro« službe. 7628 angleških milj dolgo | m it sta prehodila brez beliča v žepu. V Kairu s ta ixjavila, da sta s tem
"l/pi. IimiIi.iii" /<•!., /u.lovoljna.
»
Zel bivšega Kislinskega tesarja Menelika mizar ua Madžarskem. Pred 30 leti ja Madžar J »»noš Gall odšel po svo> tU, Ustavil se je v Adis-Abebi, prišel na dvor in se oženil s kraljevo hčerjo. Itodil se mu je sin, ki ga Je hotel- Menellk vzeti zu SVojega, pti so Me v*i člani cesarske družine ogorčeno uprlL Ztl«i mož mlzari na Madžar«' skem.
♦
Mo.ikili Ver strela ubije kakor žensk Na Angleškem s«i ugotovili, dii Je povprečno med desetimi ljudmi, ki Jih strela ubije, samo ena A<>n*ka. 1'odobno ra/.-
met p* p* tudi v di ('gib delelah.
•
A trnlma Jalti« znamka, l(«<|« gija I »o i/dala žalno znamko i sliko tiagičm* umrl« kraljice Astride. Cisti izkupiček pojdo
v *kl»ul lij/< proti tiilN>rkulozl.
•
|'od)a)i «' " iiovijii pol i* »-m eni namerava po nemškem in it ali-Janskem /.gledu uvesti tudi Belgija t stanovih bodo pimelNirt fond; I/, njega I**!«} mladim zakon«' »•m, ko se poroče, dajali dol-goročna p«»Nojt1a, da IhmIo mogli untamiviti laiten «lom,
Francozi najbolj alkobolizi-rajo, je dognal me«lnar«r<lni u« rad /a pobijanji' alkoholizma. V letih I92M do 1933 je popil ),•< pi • iio	I i aru <■/ dobrih
Ion li»»ov vina, Grk, Italijan, ftpan«« in ftvn ar 5<> do 100 |i« Itolgai Madžar in Avatri* > «1«« 50 litro
t ros, Jer |
Pri j Ion |
i Jo H
, Nemec, Bel. do 6 litrov. Igijci (več ko i njimi ao pa < Vb i ( 50 d«» •lov a nov sta*
"Stara ženska aem. In ker sem ženska, vam ne povem, koliko let mi je. A moike znam vendar držati. Drfala bi jih, pa da «em brezzoba stoletnica in mi nega no* do podbradlta. Ne mladih molkih! Ti »o bili moji, ko ae*n bila ie mlada. Stare mislim, stare, ki ae upodobijo mojim letom. In blagor mi, da imam to mod. Na vnem tem uvetu nimam ne svojcev ne imetja. Imam samo svojo modrost in opomine — spomine, ki so pepel, a kraljevski pepel, ki ae leskeče kakor dragulji. Starke, kakrnna sem jaz, stradajo in zmrzujejo, ali pa se morajo sprijazniti z u-božnico in ubogim grobom. Jaz se ne sprijaznim ! Jaz drtim svojega človeka. Res, da je samo Barry Higgins, stari Barry, težek kakor vol, a dedec je vendarle, in čuden, kakor vsi molki. Seveda, roko ima samo eno." Skomignila je z rameni. "A zato me ne more tepsti — in stare kosti so občutljive, ko se je okroglo meso na njih stanjšalo v same kite.
"Ali, če pomislim na svoje divje mlade ljubimce, na prince, nore, kakor je nora mladost! Živela sem. To mi zadošča. Ničeaar ae ne ke-sam. In pri starem Barryju imam zdaj zagotovljen grizljaj, da se najem, in topel kotiček, da se pogrejem. In zakaj? Zato, ker poznam moAke in bom ostala zmerom toliko zvita, da jih bom znala držati. Grenka sladkost je to znanje o njih, bolj sladka ko grenka — o teh možeh, teh možeh, teh možeh! Ne o bedlstih tepcih, ne o debelih buržujtkih svinjah in poslovnih ljudeh, ampak o možeh, ki imajo v sebi temperament, plarfien in ogenj; o norcih, če hočete — a ta vrsta norcev je neobrzdano, kraljevsko pleme.
"Učiti se morate, ljuba ženica. Menjava! V tej besedi je ves čar. To je zlati ključ. To je igrača, ki jih zabava. Ce tega v ženi ni, je mož Turek; če Je, je njen zvesti suženj. V ženi mora biti veliko žensk namah. Ce si hočete ohraniti ljubezen svojega moža, morate zanj pomeniti vse ženske. Biti morate zmerom novi, zmerom iskreči se v rosi novote — cvetlica, ki se nikoli toliko ne razcvete, da bi ovenela. Biti morate cel vrt cvetlic, zmerom nov, zmerom svež, zmerom drugačen. In na vaiem vrtu si ne sme mož nikoli utrgati vaicga poslednjega Aopka.
" Poslu Aaj te me, mlada ženica. Na vaAem vrtu ljubezni živi kača. Ta kača je vsakdanjost. Zdrobite ji glavo, če ne, bo uničila vai vrt. Zapomnite si ime. Vsakdanjost. Ne bodite nikoli preveč iskreni. Molki so samo na videz robati, ženske so bolj robate od njih. — Ne, nikar mi ne oporekajte, mlada ženica. Otrok ste Ae. Žensk e so manj rahločutne kakor možje. Ali mar ne vem? Najbolj zaupne ljubezenske skrivnosti svojih mož pripovedujejo drugim ženskam. MoAki nikoli, ne govorijo tako o svojih ženah. Pojasnite mi to, če hočete. Razlaga je samo ena: v vsem, kar zahteva ljubezen, so ženske manj rahločutne. To je njihov pregreAek. Iz njega se rodi vsakdanjost in vsakdanjost je tista, ki kakor ostuden polž oskrunja ljubezen s svojo slino in jo uničuje.
"Bodite rahločutni, ženica mala. Ne kažite se nikoli brez svoje koprene, brez mnogih kopren. Zavijajte ne v tirfoč kopren. ki naj se vse leske-čejo in iskrijo od dragih tkanin in žlahtnih draguljev. Nikoli mu ne dajte, da bi strgal z va* poslednjo kopreno. Zavarujte se zoper jutrišnji dan s Ae več koprenumi, Ae in Ae, s ko-prenami, ki jim ne bodi konca ne kraja. Vendar se pa ne ume zdeti, da bi bilo teh mnogih kopren res mnogo. Sleherna mora biti, kakor da je edina med vami in vaAim lačnim ljubimcem, ki noče imeti nič manj kakor vas vso. Vsa-kikrst mora biti tako, kakor da je dobil vse in
raztrgal poslednjo kopreno, ki vas zakriva. On mora tako misliti. A zgoditi se to ne sme. Potem ne bo nikoli naaitenjA, zakaj drugi da& bo naAel drugo poslednjo kopreno, ki je prejrii opazil.
"Zapomnite si, sleherna koprena se mora zdeti poslednja in edina. Zmerom mora biti tako, kakor da mu predajate vse, in zmerom si morate prihraniti nekaj, kar mu boste lahko predajali jutri in vsak prihodnji jutrišnji dan. Iz tega bosta nastajali menjava in presenečenje, tako da bo hlepenje vašega moža trajno in bodo njegove oči iskale novote v vas, ne v drugih Ženskah. Svežoat in novota vas in vaše lepote sta bili tista skrivnost, ki vam je dobila moža. Kadar mož utrga in doduha vso sladkost ene cvetlice, se jame ozirati po drugih. To je njegovo čudaštvo. Zmerom morate ostati cvetka, ki je skoraj že utrgana, pa se vendar nikoli ne da utrgati, zvrhoma polna sladkosti, ki je nikoli ne zmanjka, čeprav mu neprestano nalivate čaAo.
"Neumne ženske — in neumne so vse — si domišljajo, da je prvo osvojenje moža že končna zmaga. Potem se vsedejo in postanejo debele, tope, mrtve in klavrne. Oh, kako so neumne! Vi, otroče, vi, mlada ženica s svojo prvo zmago, napravite iz svojega ljubezenskega življenja neskončno verigo zmag. Sleherni dan morate iznova osvojiti svojega moža. In kadar dobite poslednjo zmago in ne najdete ničesar več, kar bi še mogli osvojiti, tedaj je ljubezni konec. 'Finis!' se pravi takrat, in vaš mož jo ubere na tuje vrtove. Zapomnite si, ljubezen je treba ohraniti nenasitno. Njen glad mora ostati oster kakor nož in vekomaj neuteAen. Hraniti morate svojega ljubega dobro, oh zelo dobro, kar moči dobro; dajajte mu, le dajajte, a glejte, da bo odhajal lačen, zakaj potem se bo vračal, da bi dobil še več."
Gospa Higginsova je mahoma vstala in odšla iz sobe. Saxon je nehote opazila, koliko gibkosti in ljubkosti je še bilo v tem suhem, ovenelem telesu. Opazovala je gospo Higgin-sovo, ko se je vrnila, in se prepričala, da ta gibkost in ljubkost nista bili namišljeni.
'Težko če sem vam razložila prvo črko v abecedi ljubezni," je rekla Mercedes Higgin-sova, ko je sedla nazaj.
V njenih rokah je bilo majhno godalo iz finega lesa bogate rjave barve; podobno je bilo gitari, le da je imelo samo štiri strune. Umerjeno bruseč s kazalcem po njih sem in tja, je z rahlim, nežnim glasom zapela nekakšno čudno melodijo v tujem jeziku, bogato s toplimi samoglasniki, vso zvenečo in vzbujajočo ljubezen. Mehko drhte sta se dvigala glas in spremljanje strun na čutnih valovih pesmi, za-mirala v Aepet in milovanje, blodila v somrak in zaljubljeno temo in spet naraščala v barbarsko gos|H>dovalne ljubavne krike, pretkane z žalobnim klicanjem in blaznim vabljenjem obljub. Pesem in godba sta pretresali mladi ženi dušo, dokler ni bila sama podobna temu godalu, vsa drhteča od strastnih akordov. Bilo ' ji je kakor v sanjah in toliko da se ji ni vrtilo v glavi, ko je Mercedes Higginsova prenehala.
"Ce bi vam mož iztrgal vašo poslednjo skrivnost in bi mu bilo v»e, kar ste in imate, znano kakor Mtara istorija, pa bi mu zapeli to edino pesem, kakor sem vam jo jaz zapela, bi se njegove roke vendarle spet iztegnile proti vam in v očeh bi mu zagoreli nekdanji plameni brezumnja. Vidite? Ali me razumete, ženica mlada?"
Saxon je samo pokimala. Njene ustnice so bile presuhe, da bi bila mogla govorili.
(Dalj* oribodaJM.)
Aniiy Poklar (Tleveland):
Spomini iz svetovne vojne
(Nada) it vanje.)
Rusi ho lačoli pritiskati proti iiwim jarkom in morali smo m umakniti. Vso noč amo se umikali, končno »o tudi Kuni u-staviH, ker »o bili najbrž prav tako utrujeni kakor mi. Ko *mo bili že daleč v ozadju, so nam pripeljali živila in dosti vina. da »mo s« lahko nasitili in napi-li Tu smo potem tri dni počivali.
Zadnji dan počitka, ko no n|iet pripeljali živila, no ae prikazali v Milim Kuni lil dobili amo |*>.
*elje ia naskok Kuharji niao u-t« gnili niti razdelili Jtivil jt) dobili amo le nekaj kruha, ker »mo morah potiskati sovražnika nazaj. Ustavili »mo ne AeU' zvečer, ko smo do*)»eli do neke fceleznil-ke prof«. Tam je na a« atraia u-jela rusko patruljo, od katere srn« izvedeli, da je v < »rad ju Ifl vrat ruskega vojaAtva. I>a*l »o bili Ru*» \ \ehki premoči, »mo jih vareno naskočili in |*>ynali tri %r*te nazaj Meni ne Je &|«t'o, w s K i»i namenoma umi« kali, da na* z\abijo v pasi ko »mo jih nekaj ča»a |*«dili tem |»u »nv> zagledali ogr<< tU i il«» R i»«.\ pred nami. k obrnili proti nam Takoj jt i pnvfijr, naj ae umaknem«>. kar »mo odvrgli nahrbtniki
Ta-1*»
puškami v rokah »>elali vso noč. Ustavili amo s«' Aele. ko smo do-Hpeli do nekih starih strelskih jarkov, kjer *mo ugotovili, da smo izgubili |>olovico mož. Vedeli nismo, ali ao jih Ru*i pobili ali zajeli.
V	teh jarkih smo potem čakali na sovražnika vso not'. Upali smo, da nam ne bo tako daleč »led i I, toda ko a«* je zdanilo, »mo "pazili Rus«*, ki ao ae zarili v nemljo nedaleč od nas. Tretji dan »o ae umaknili nazaj, ko amo ml dobili oja-Vnje. Tam amo se vrteli do srede oktobra, dokler ni-»mo odkorakali v me»to ZaleAčU ka. kjer »mo par dni počivali v neki razbiti vojašnici. Potem •mo odšli na planjavo tunaj me-»ta. kjer ao naa Riiai opazili in takoj otvorili ogenj. Morali smo «e umakniti nazaj v vojašnico z nekaj ranjern i.
V	prvih dneh
smo žično ograjo 20 metrov na široko ob jarkih. Pri tem delu smo se menjavali vsakih 14 dni do meseca februarja.
Na 4. februarja, ko sem stal na straži, me je ranila krogla iz ruske pušk«, nakarpo me poslali v bolnišnico v neko madžarsko mesto. Tu so me očistili uAi in položili v mehko posteljo, na kateri sem skoro neprenehoma apal dva dni. Vselej, ko je bil čas ol>eda. so me morali buditi. Prav zadovoljen aem bil, kajti rana ni bila nevarna in sem lahko h«»di| okrog.
V	tisti bolnišnici sem bil 28 dni, |H»tem pa so me poalali v neko drugo na Moravsko, kjer sem oatal mesec dni, dokler me niso proglasili tu zdravega. Moral aem iti v vojaško piaamo, kjer so mi dali potrebne listine in poslali na Dunaj, od tu pa v Gradov in dalje do Voitaberga. ki je bil »edež mojega polka.
II
V	Voitsbergu aem ostal- do
j meseca maja. dokler ni prišlo novembra, ko povelje, da mora naš polk od-je ie zapadel »neg, je prišlo po. | rinit, na italijanako fronto vHje da moramo odriniti proti Dospel, amo v meato Brunek v front. \ elikl zameti so ovirati j katerem je bilo na-tanjenih več pnaiiranje. končno pa »mo pri-I stolni i Od *li \ »treUke jarke, v katerih šo
PB08VETA
strmih hribih in skalovju. Imeli smo težke vaje. Vsak izmed naa je dobil 30 metrov dolgo vrv, ki jo je bilo treba rabiti pri plezanju na atrmine.
Po 20 dneh vežbanja so nas poalali na fronto. V moji atot-niji je bilo lest Slovencev, večino pa ao tvorili Boinjaki. Po dolgem korakanju smo dospeli v vznožje visokega hriba, na čigar vrhu so se nahajali Italijani. Tu amo veliko pretrpeli, kajti treba je bilo vrtati luknje v trde skale, plezati po strminah in vedno opazovati Italijane, da nas ne bi zahrbtno napadli. Bilo je tudi pomanjkanje živil in bili smo vedno lačni, poleg tega pa so naa nadlegovale u&i.
V avguatu so nas začeli Itali jani pozdravljati z granatami. V skalovju je silno pokalo in kamenje je frčalo na vse strani. Dva Bošnjaka in jaz smo ae stiskali za neko veliko skalo, okrog katere ao padale italijanake granate toliko časa, da so jo razdrobile. K sreči ni bilo nič hudega, le jaz sem odnesel raz-praskano glavo in sledovi se poznajo še danes. Našli amo potem zavetje pod neko drugo skalo, katere italijanske granate niso doeegle.
Ko se je zmračilo, so topovi utihnili. Dobili smo povelje, da moramo iti vsi na stražo, ker nas nameravajo Italijani napasti. Vedeli smo, da nas sovražnik lahko premaga, ker je na&a stotnlja imela le 76 mož in ni mogla pričakovati od drugih pomoči.
Okrog četrte ure zjutraj amo opazili, da ae v nafti bližini ne-caj premika. Slutili amo, da so Italijani doapeli do nas in nismo se motili. Kmalu smo jih zagledali in otvorili ogenj. Streljali smo tako naglo, da so bile naše puške tako vroče, da smo jih komaj držali v roki. Kar na enkrat so se vsuli Italijani pro-nam in zdelo se nam je, da jih je ko listja in trave. Medtem se je že zdanilo in videli smo, kako so naše krogle podirale Italijane. Ko so dospeli prav blizu, amo začeli metati proti njim rpčne granate, kar jih je tako preplavilo, da so dvignili roke iti se podali. Ra zen Bosancev smo vsi prene-mli streljati, Lc s težavo smo Jh pomirili, ker niso zaupali "talijanom. Italijane smo potem spravili skupaj in jih prešteli. Bilo jih je 119, med njimi 22 častnikov, katere smo spravili v oziadje kot ujetnike. Nekaj Italijanov je zbežalo nazaj, a jih nismo hoteli zasledovati. V tisti bitki je padlo ve-iko število Italijanvo in mi smo potem imeli mir.
Bližala se je zima in v oktobru smo že dobili prvi sneg. 6el sem k poveljniku in ga vpratal za dopust. On me je izpraševal, coliko časa sem že * vojak, na katerih frontah sem se boril td. Ko sem mu vse pojasnil, je rekel, da mi bo dal kmalu odgovor in teden dni pozneje sem že imel potrebne listine v rokah. Bil sem silno vesel, ko mil je bila po tolikem času dana prilika, da «e vrnem domov. ■ Na 21. oktobra sem Ael na dopust in dva dni pozneje aem že potrkal na vrata rojstne hiše. Oče in mati sta bila presenečena, ker nista vedela, da bom prišel domov, in sta od veselja jokala. Doma sem se dobro počutil, toda štirinajstdnevni dopust je kmalu potekel in Jtreba ae je bilo vrniti na fronto. S težkim srcem sem se odtrgal od svojcev in prijateljev, ko je prišel čas odhoda.
Ko som dospel spet v tisto gorovje, je bilo že zameteno s snegom in snežilo je kar naprej. Plezanje po hribih je bilo nevarno, ker so se trgali plazovi in zasipali vojake.' Neki plaz jih je zasul 18 naenkrat in njih trupla smo našli šele, ko je sneg »kopnel. Sneg je zapadel tako na debelo, da »mo mo-rali delati predore pod nJim, skoti katere smo hodili po |w>-trebAčin«.
(K«n#c prihodnjič.)
Janezov Janez:
Jakec
(Mimogrede ujeta nličica)
Naša velika vaa, ki jo tako radi s prsa razganjajoči m ponosom imenujemo metropolo a-meriškega slovenstva, a je vzlic temu v jedru že zmirom zgolj velika slovenska vaa na tujih tleh, je precej bogata raznih poaebnoati, med katerimi Jakec, s priimkom "pricvrknjeni", nI bal najmanj vidna ali zanimiva. Se mlad, dolgega konjske-J ga obraza, udrtih lic in srepih križemgledih oči, je vedno zdaj na tem drugič na onem koncu naše velike vasi ter vam priha-j ja pred oči, ko ae ga najmanj nadejate, namreč če ne poznate | njegovih navad in potov.
Kje ga je najlažje najti? Ob mrtvaikih odrih in pri pogrebih. Jakec ai je bil namreč nekoč, vrag ai ga vedi kedaj in kako, vtepel v glavo, da pogreb brez njega ne bi bil pravi pogreb in odtiatihmal umiramo Velikovaščani s sladko zavestjo, da če nihče drugi, Jakec bo gotovo straži 1 ob nafti krsti ter naa spremil v krtovo deželo. Kar nič ne pretiravam ali la-žem, če trdim, da Jakec ne iz-greši skoro nobene "hi*e žalo stlM ali pogreba v naši veliki vaai in da je postal ie skoro neizogiben privesek naših romanj v krtovo deželo.
Zakaj 4ma Jakec tako veselje do mrličev in pogrebov, ne vem, zdi pa se mi, da ae hoče na ta način nekako naplačati, kajti narava ai je privoščila z njim grdo šalo, mu dala pokvečeno postavo, križemglede oči in obraz, ki spominja na konjsko smrt; in tako spačenemu človeku, tudi če ima v glavi eno kolesce manj kot takozvani nor malni ljudje, nedvomno dobro dene, ko vpričo njega izročajo materi zemlji in njenim črvom ljudi, proti katerim je bila na rava toliko bolj radodarna kot proti njemu. Vprašanje je le, ali Jakec to ugodje občuti zavestno ali zgolj podzavestno. A >ilo tako ali drugače, saj za nas to ni važno, glavno je, da ugo-tovimo zgodovinsko dejstvo, da je Jakec dosegel, da si danes ne moremo več misliti "hiše ža-osti" ali pogreba brez njega.
TOREK, S. NOVpUn
—f«d*r>tcd Picmr«
Predsednik Roosevelt v razgovoru a predsednikom panami republike Harmodiom Ariaaom.
i madzari
o njihov«
umaknili
>ki \ojaki pozicij«, \ otadie
iH*loblti i >deOo ftir.ii
/a*edli
•ni |ia Tretm
n jih j /gra<
pote rt taljor mi »e
ao m« mi o« dni.
va«ke »totnije ao izbrali nekaj m<»# za ba-hribolazcev, med kateri-i bil tudi jaz. Vsi drugi ali na fronto. fl<*im »mol i)i v me»tu nadaljnjih 201 čili »*» na- pl<*zanja ito i ,
HlOVKNShH NAMOIINA IMIlIlDK. NA JKhMOTA
»»dala roti aaMikaeife ia i« puark. mm lia Pr*»tH« u kariati. ter p« irrfc*« afMartfe a*«)!* Jntftev m ta »rnaataad« ■<o|ifc	Mkaknr
M ae •• propagand* drugih podpnr. »ik (Hranita, ij. Vaaka •TfaaliacUa lata aW«|M ita|« tlaalU. Tarrj att-talmrUmi	i. •a>».n,|a 4r«„|,
l»«4p«fiiifc •rvaaisarii ia a|ih Hmftu« aaj a* »a p«4il)a|„	Praaiata.
Druga Jakčeva bolezen je ?leaanje. Jakec zelo rad pleše. Toda ta strast mu pripravi marsikatero razočaranje, kajti plesalke bežijo pred njim kot pred živim vragom in potrebna mu je jeklena vztrajnost, predno si jo končno najde. Da naš ženski svet ne pleše rad z Jakcem, seveda nj nič čudnega. Tisto, da je majp pricvrknjen, bi mu ženske že odpustile, saj kolikor to-iko so pricvrknjeni vsi moški, ko bi le ne imel tako konjski smrti podobnega vdrtega obra za in tako srepih križemgledih oči ... Naj bo fant pricvrknjen. da je le toliko čeden za pogled, zlasti v obraz, da ne vzbuja smeha ali povzroča hudih sanj, pa že gre. Toda Jakec ima prirojeno smolo: muhasta, v njegovem primeru že kar hudobna narava ga je obtožila z obrazom, ki vam z lahkoto povzroči najhujše sanje, polne popisno grdih pošasti in ker se je na rava vrh tega zmotila še pri vstavljanju kolesc v lobanjo, kar ne more dobiti plesalk, da-si je inače izvrsten pleaavec. To že. sempatja se ga usmili kaka dobrosrčna ženska ter zapleše z njim enkrat, a takih dobrih du* je na naših plesiščih čedalje manj in to po Jakčevi krivdi, kajti dečko je v tem pogledu docela podoben psu v domačem pregovoru: Ponudiš mu prst. pa te zgrabi ta roko! Z drugimi besedami, če ste tako dobrosrčni, da iz usmiljenja privolite v ples z Jakcem, se vaa bo Jakec prijel kot klop svo-je žrtve in le z veliko težavo a< ga boate rešili. In tako ima ' Jakec na naših p'esiščih navadno veliko smolo.
ka oz. njegov sedež ali oboje. Po tretjem dejanju pa je njegova "prevzvišenost" vstala ter zapustila svoj sedež in — kaj mislite, kaj je storil naš Jakec? Nič drugega, kakor da jo je kratko in malo ubral proti škofovemu sedežu ter se brez vsakršnih ceremonij in s smrtno resnostjo na obrazu ustoličil na škofovo mesto.
V dvorani je zavladal vesel nemir, smeh in hahljanje, prireditelji pa so se začeli praskati za ušesi in ugibati, kaj storiti? Ali naj ga primejo za uhlje ter vlečejo ven? To bi utegnilo pokvariti svečano razpoloženje in harmonijo. Pa so poslušali pametnega človeka ter pustili Jakca kraljevati na škofovem sedežu.
Potem pa je napočil dan slavnostnega odkritja spomenika škofu Baragi. Slavnost se je začela z veliko parado. Jakec je to vedel ter že vnaprej sklenil, da bo v tej paradi igral važno vlogo, pa če je komu prav ali ne. In tako je tudi bilo. Jakca se drži smola že tako dolgo, da je sam postal smola.
Komaj so začeli prihajati prvi pohodniki, že je bil Jakec tam ter začel deliti povelja vseskri-žem. In ko se je pohod začel, je stopal naš Jakec na čelu po-vorke, pred godbo na pihala, stopal lepo in po taktu, kakor se spodobi.
Jakec je triumfiral. Prejšnji večer se je bil ustoličil na pro-vizoričnem prestolu cerkvenega vladike, zdaj pa je, kakor pravi vladar, dejanski prevzel vodstvo velike armade . . .
Pri vsem tem si jfe Jakec najbrž mislil, češ, če je sedež dober za Škofa, bo dober tudi zame, kar se pa parade tiče, pa ne more ne pridobiti niti izgubiti več sijaja, ako jo vodim jaz ali kak drug Jakec ali Janez . . .
Tak je naš Jakec, kateremu so ljudje, ki imajo dobre oči za
Ji
človeške pomanjkljivosti, na li vzdevek "pricvrknjeni
Drugače pa ni baš napa^ človek. Svoje bližnje pustil miru, jih ne žali, opravlja grize in je v tem oziru do bolj i kot mnogo drugih cev, ki imajo sicer oz. vsaj si tako verjamejo, da imajo ko ce več v lobanji. Oblečen je v no čedno in skrbno in v tem gledu prav nič ne sliči n. Jurčičevemu "desetemu I tu". Tudi dola); ima nava< vedno pri sebi, da ga lahko kaže. Samo pokaže! Če je jen, pride kar lepo k vam vam svetuje, da bi mu ku kozarec pijače. Jakec nam ve, da ima denar vražje kra rep in da je dolar težko uji če pustiš, da ti uide — no, Jakec se po tem tudi ravna.
Kje je bil rojen in kali Well, to mi pa ni znano in i po pravici povedano, tudi ne nima. Jakec je tu, med na in takšen kakor sem ga nakr ko opisal — in to je glavno.
"MOJ DRAGI MILI SINČEK SEli JE KOT MALI SPAČEK
Bil je zelo auh in ni imel nota ga apetita; nič več ninem vedrla mi je itoriti."
Matere pravijo, Trinerjfvrt gret vino je ravno pravo zdravilo u »u podhranjene otroke. Njega vMbif so na>boljie »novi, ki jih je idravut na veda iznajti mogla za odprt zaprtnice, slabega apetita, glzvob« zgube spanca, plinov, «lal»*ga d« nečiste kože in sitnonti v »ven prebavnimi nerednosti. Prijazno piti in dobro zanesljivo družini zdravilo. V vxeh lekarnah.
TRINER'8 ELIXIR O F BITTER WIME
Joaeph Trlaer Conpaajr. < hir«f»
NARO&TE 81 DNEVNIK PROSVETO
P« sklepa It. redne konvencij« m lahka naroči na liat Prosvets is ttaj« eden. tfva, tri, Miri ali pat članov is «m drafln« k eni naročnini e ros vet a stan« mm vaa anako. na tlnan aH Bnflnna $€.— ta ena letno ns nino. Kar pa člaai !• plača)« pri aaaa*«*t« SIJ« ta tednik. > ™ »« H«j« k naročnini. T«r«J aadaj al varala, r«H. da Je liat predrsg is N. P. J. Liat Pra«v«U J« nit lastnina In gotovo )• v vs«ki dralial ki M rad čital list vnak dna. Cmw liat o Pr«aveta I«
U Zdrnft. drftav« i« Ksnado M M
1 tadalk Ia................ 4.M
t tedalkn Ia............... S.M
S tednike In............... S.M
4 tednik« In............... 1.20
» tednikov in............. B|#
Zn Evropo |«
Za Clearo in Chleag« )•
1 tednik In............
t tednika In...........
S tednik* Ia...........
4 tednike In...........
• tednikov in..........
.SOJO
r
Zadnji*, ko so igrali v Slo-j venskem narodnem domu "Divjata lovca" in je predstavi pri-) InoatvovaJ tudi ljubljanski nad-i Akof, jt bil Jakec sreditte za havnepa dogodka .Akof je ae-del na pnarbno tanj pripravljc-' nem atolu, nanlanja^u ali kar koli je že bilo. na* Jakec pa je stal malo vstran ter vemo mo-trii crrkvcneva dostojanstveni-
mtm uti«|IU ....................
Izpolnile spodaj! kapo«. prlMtte potrofcoo v««U den«rjs sil Ml Order t ptran Ia m naročit« ProaveU. ltet. ki J« vala laataiaa.
P«Jaenilo:— Vse'eJ kakor hitro kateri teh flanov preneha biti ČU« ali če se preseli proč od druline In ho «ahteval sam tvoj »it t«dmk. n mornl tisti član iz dotičn« draftia«, ki j« tak« skupno naročent ns ^ Protveto, to takoj nasnaiiti opmvniltvu lista, in «b«i«m dcplačtt ^ • vs«to lista ProST«te. A*o Ugm M štora. UdnJ n»«*a npravniltvo »su datum za to vsoto naročnika.	t ■
pno«V RTA. SNPJ, MS7 8«. Lnvadale Ara* Chkage M PriMeae podil Jam naročnino u Hat Praevete v««U S.......
I) Ime.........................................Ci drnflvs *
Naslov
fstavlt« draUan
t) .... S) ....
4)	.4..
5)	.... M«nu . M«t
ivit« tednik ia ga prlpUit« k m«fi naračaial od tiedeč.h člaee»
fl. 4r«*vs * 6. dmfttvs k ft dm*" * Ci dra*" 11