Številka 326
Trst v nedeljo 26. novembra 1905.
Tečaj X<X.
Edinost
Gtasll« tslttftssoa 4rvfttvi ..Etfimtf za PHmsrtlrs.
V tdinosti jm meć I
Izhaja vitki dam.
Tudi <jh oedeliab 10 praznikih ob 5. on. od ponedeljkih Ob i. on ziatra).
Posamične številke se prodajajo po S nov6. '6 stotinki v mnogih tobakarnan ▼ Trsta is okolici. Ljubljani. Gorici, Celji. oranju. Maribor«. Celovcu. Idnii e?t. Petru. Satani, Vabrežini. Novemmestu ita.
■ i
Orlase in naročhe sprejema □ prava lista „Edinost". milem Giurvio tfalattl «t. IS. — F rad a e are io «4 !. pof. V z veter. — Cene orlasom 16 st na ttbu> petit: poslanica, o^nrtmee. javne canvaie m domaći ociasi po ooffocPn.
.^i^^ccsccc TELEFON Itev. 11»7. sccc**^- ^ a«
I*ro6ala» anaia
sa vse leto 34 JL. pot leta 13 K. 3 mesece « K. — Na-aaročbe brez doposiane naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista, Nefrankt vana
pisma se ne »prejemajo la rokoplcl se ne Vra6a)o. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo litfa
UREDNIŠTVO: al. CHanrto Galatti 18. <Xarodal 4om.> ladajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lasto k kanaorcij lista „Kdidost**. — Natisnila tiskarna konsorci a .ista „Edinost" v Trstu, ulica Oiorgio Oalatti it. i«. Poltso-hranilnlftal račun It. 841.652.
-
Iz J-frvatsHe.
ZAGREB, 24. novembra 1905.
Situveci a v Hrvaia&i pistaja vedno bolj zanimive. Na vBih krajih je opažati gi-bacje. Na,bjlj so te začeli gibati naši m«-djar u;, ki uncejo situvacijo. Oni vrdnf da so volitve blizu in da eo v oeeh nareda (loigreli svojo Dede siojao ulogo. Zato p osezajo sedaj z ri kimi in n< gam po sredstvih, a katerimi hi ftktzali narodu svoj »pravi« patrijotizem. Ob) u »ljaj.o šole, onrajna sod.šča državne cee te — ali vse! l'sta eo jm pulta obljub. Na zunaj igra o ul; go bran tel,ev hrvatskega ježka m ieleznc^h in v prietaniščnem uradu. Brzj.avl ajo v hešto radi madjarsk^h napisov, a hrvatske eo dali t-oeti, da more podben Č^vrak prote&t;rtt; pr. t temu in lahtevati, tla ee ;eti zopet postavijo, :n da mtdjaroni tako -zgledajo kakor ztš5itniki našega hrvatskega jezike, čegar prava pa so isti Madjaroni puetili kršiti in teptati sfcozi eelo vrsto let. Pejacsevich ae prepira z miuistrom za trgovino \V*:osom — in tako ae Trsti komedija za kr medijo, vae t» eeveda v nadi, da jim bo narod veroval. V proračuts iem odboru se Tumaš«? nkOdiDo zavztJinlje za svobodo tiska, na topa proti koi. ti »kaci;am novn, a priporoča ob enem vltd", da zabrani izdavanja »drugega izdanja« novin (to so bile zaplenjene) ia da drfavno pravdništvo pleni samo tedaj, »o resno gre za njihovo kožo (a. pr. ob fet« \oite\). I o res, z&dnje par dni ni bilo k>n#sktcij v naš-m novinstvu. Samo da bo tu trajalo menda le a rt tek čie, kajti, čim pridejo volitve, bodo zopet plenili vse, kar se bo p salo proti madjaronom.
Kakor znano, je bil v saboru po dru. Franku etavljen predlog za uvedenje splo šne volilne pravice.	je bil
ta p' e ilog nujen, in valic dejstvu, da sj ga p^dpi«*li va op ozicijonalci, vendar ni prišel na glasovanje, ampak to ga j« doostavno er< čili, justičnemu odseku! Vidite, tako se postopa pri nas ! Vse se cddaja kakim cd boioT, vse to vlada »uv.dja«, »preučuje« in »iziskuje«, ali na kotcu konca prihaja predug „rečno v arbiv, kjer ga moli ]z>do. ] >ivna praksa to! Ali mi zna jediio le pri nas! Ktr, p »ve ta m, kaj ni možno pri nas v Hrvatski?!
V Hrvateki je možno vse, pa tudi to da človek, ki upravl;a kako županijo kakor kak — tiran, ki p dkupuje sodnike in pije bednemu aeljaku kr, postane — baron, kakor nam t> kaže slučaj varaždin^kega velikega župana glasov lega Ruoido- Zi hv a. V Hrvatatci more obetat: dispozicijski t on d, ki - uži v t">, da podkupuje vnanje prot hrvatsse m protislovenske novine, da
bran jo pr.d svetom vladajočo stranko v Hivatski. In ta fjnd povišujejo madjaroni na 40000 kron, ki jib mora plačevati naroi s svojim krvavim znojem ! A vss to v avrho vzdržavanja enega časnikarskega š m o k a najproateje vrsts, Kobike .Franka, da ators ta še nadalje lagati v svet o razmerah v Hrvatski. Is dispozicij.-kega fonda pošilja vlada njegovega s na na razne »kongrese« ! I« itt?ga fonda se imajo na prihodnjih volitvah podkupavati ljudje, da bodo glasovali za »narodno« s .ranko. Mesto pa, da bi nam vlada rekla r enično, da (amo v gornje svrhe potrebuje disposioij«ki fjnd, je pa t) i drsna, d t rarglaša po svetu, češ. da ta fond potrebuje za to, da »gladnim« L čaninom pla fu e pot v Zagreb, da vid jo .... svojega »priljubljenega« bana ! S takimi veBtm^ hočejo madjarcn: zava ati javno mnenje ! Umeje ee pa, da oni, ki p;še take vesti, dobiva nagrado ic — opos cijskega fondi !
Izvestni ljudje še vedno nadaljujejo a kovanjem nezaupn e onim opoeicijonalnim po slancem, ki so podpisali reško resolucijo.
Najlepše na teh sezcupnicah pa je to, da jih podpihujejo večinoma taki, ki niti glasovali niso za dotičnega poslanca. Od kodi jim torej prihaja pravica; da mu pciiljajo nezaupnico?! A na drugi stiasi je djber del podpisanih na nezaupnicah označen s — križci ! To Če reči, da ne znajo ne čitati, ne pisati Torej ljudje, ki ne znajo niti čitati, naj razglašajo poslance kakjr izdajice, ljudje, ki niti čitati niso mogli reške resoluoije! O logika !
V našem saboru ss vrše seje po sterem redu. Važen je govor, ki ga je ixu t i poslanec V r b i d i r kateri je delo naših ma-djaronov, t h bramteljev hrvatskega jezika od — včtraj, pokazal v pravi luči. Podal jim je nešteviln h dokazov, kako zapostavljajo hrvatski yx k tam, kjer bi mu mogli koristiti, ia kako dopuščajo zasramovati našo t obrjoieo cd vsakega pritspence. Na vse to ao madjaroni molčali kakor obliti, ker fikta se ne dajo pobijat. Govoril je med drugimi od strani madjaronske tud baron Pavel R a u c h, ki je s «er veprejel preračun, ali se je hudo zakadil v madjarcne in njihovo khuenovsko postopanje v borbi med Dunajem in Pešt). Rauch se je iajavil za reško resolucijo — jedini od vseh mad aronov. O j zanteva moderne in uitavne institucije, a protestira proti temu, da je Kovačeve vstopil v Fejervarvjevo minister st>o. E, s takim madjaronom bi legije priš i na č'sto.
Ta govor Rtuchov je izzval veliko pozornost; v madjarskem novinstvu; a za nas je nov dokaz, da je laž, ako madjaroni trobijo v svet, da so v »narodni« stranki vsi
istega mišljenja. Ne, to ni res, ker vsi nifo mišljenja Tomaš:<?jvega. A po včertjšajem odprtem na .topu Rauchovem skoro bi mogli reči, da se prepad med uaionisti in kama-r.lci v »narodni« stranki še poveča in po tvoji priliki izstopijo Rauch, Josipov e in še nekateri iz takozvane »naredoe« stranke, a kateri sam Rauch pravi, da nima pravice nazivati se narodno.
V	Zagrebu ao slednjič odpravljene vae izjemne naredbe. Bil je že skrajni čas za to, ker je meščanstvo preveč škode trpelo vsled teh popolnoma odvišnih izjemnih odredeb.
V	današnji seji sabora te ni dogodilo nič izrednega. PosL P i s a č i 6 je branil »čisto« stranko prava pred očitanjem, da je i agent provccateur Dunaja«, kakor jo je »azval včeraj baron Raunh. Poal. T o m e c je stavil nekoliko opravičenih interpelac j, ki eo bile po atari praksi izročeae raznim odborom. Sedaj piiie na vrBto debata o i t-terkonfesijonalnem zakonu, a na vidiku je nova afere. V proračunskem odboru je rekel namreč Cavrak, da je je bil interkonfesijonalni zakon najprej pred lei n našemu nadški fu Posilov <5a in da ga je ta poslednji odobril. Nadškof p* u-javija v včerajšnjem »Hrvatstvu«, da njemu ni bil ta zafeoi nikdar predložen, niti da ga ni on odobril. Kdo g >vori torej reen co ? Madjaroni so z^p t p tdli v veliko — past in trebalo bo napet m šice, da se izvlečejo .iz nje.
i Pisma iz Prage.
(Izviren dopis).
Dne 21. listopada 1905. i-
(Fr. Kr—ec) Od časov Husovih, in od dob fmatičnih Ž žkovcev ni videl češki narod trenotka — posebno Oshi v krono vini Češki —, ki bi bi prepojen in zadojen v tako veliki meri s eno ia jedaotno mš tnko — vseobčne volilne pravice. V znamenju tega svetega poitulata vidimo ▼ objemu vse češke stranke. S »veda nacijonalne bel j iz nacijonalaih interes ,v samih, sccijalni demo-
:i:) Opomba uredništva: Z ozirom na *edanje važno gibanje za volilno reformo, kateremu je zibeljka potekla med narodom češkim, in v prepričanju, da gotovo vstrežemo krogom našega čita-tel stva; aka prinašamo sodobne članke iz metropole najagilnejšega in naj kulturnejšega slovanskega naroda, se nam je posrečilo pridobiti za nas list v Pragi živečega mladega rodoljuba-Slovenca, ki je obljubil, da nam bo poročal o vseh sodobnih važnih gibanjih v češkem uarodu. Ljubljanska dnevnika prinašata stalno dopise iz Hrvatske in Belegsgrada ; prinašajoči članke o bratih Čehih, bomo vršili sveto našo jugoslovansko novinarsko dolžnost, ker slovensko časopisje se je doslej, na žalost, le malo pečalo z razmerami i a severu.
krati pa iz interesov humanih. - To. ssr mora češki socijalni: demokraciji priznati, da je, ona začela ta boj In da ni imela že., poprej, le-., g i je privržencev, pridobila bi jih sedaj tisoče, Ugled socijalne demokracije je zato, v češkem narodu silno porastel. Danes je to I stranka vseh širokih map., Socijalna demokracija se je razvila v obče th s/lno nagl.co v največjo — vslemoč. Spominjam 9e> dobro nekega dogodka .iz svojega, življenja. .Bjloje leta 1897. Kakor dijak aem prišel Jia s -ojem potovanju k priletnemu župniku, sorodaiku svojega očeta. Takrat sem imel namen postati svečenikom in ta namen sem starcu razkril. Ali mož je marsikaj izkusil v življenju in mi rekel: »Pa se ne bojiš socijalnih demokratov!?« Smejal sem se. Ojiveli svečenik pa je mfenil: »Jaz ne dočakam, ali Ti dož viš dobo, ko bo socijalna demokracija pr?a velemoč!«
Bistroumni starec je že pred leti legel v hladni grob, meni pa ts besede lebdć v sporni c u kakor nekaka mistična reminiscenca* Dan« h u meje m to. Svet je od dne do dne bolj obljuden in b tem be vedno bolj demo-kratizuje. Demokratizacija širokih plaati človeštva pa pomenja rast mase.
V nedeljo dne 19. t. m. je nastopilo češko učiteljstvo za državno jednakost in za splošno in enako volilno pravico. O tem v prihodnjem pismu.
Kriza ma Ogrskem.
Včeraj je bil ogrski ministerski predsednik na Dunaju, kjer je bil vsprejet od cesarja v posebni avdijenciji. Ta je trajala eno uro in pol. Poročilo zatrja, da je bila avd.jeacija le inf jrmat vnega značaja.
Dolgost te avdijencije, v zvezi z dejstvom, da so tudi v taboiu koalicije potihnili glasovi o Dlžoj«m odstopu Fejervarvja, potrja naš nazor, da je Fejervary odločea za nadaljevanje bije. V t*m domnevanju nas potrja tudi samosvestnost govora, ki jo je kazal Fejervarv v razgovoru z nekitn sotrud-nikom dunajskega lista »Wiener Al g. Zaitung«. Fejervary je naglašai, da je sedanji konflikt vzrastel visoko nad prepir radi poveljstve-nega jezika. Iz tega prepira je navfttalo principijelno nasprotetvo Po mnenju Fejervary-jevem sa sedanjim parlamentom v njega sedanji eeitavi ni možno vladati. Parlament treba postaviti na novo podlago. Sloji, ki bo imeli doslej monopol v parlamentu, ne smejo več eami gospodovati.
Vlada mora napraviti red na vsaki način — je rekel Fejervary. V ta namen hoče razpustiti parlament in razpišs novj volitve a programom splošne in tajna volilne pravice. Karakteristična je izjava Fejerva-ryjeva, da ni imel zadnje čase nikakih raz-
PO DLISTEK.
„Slovan".
Klali k HI. letnika „Slovana'.
Jedva tri leta šele zhaja najmla š naš literarai mesečnik »Slovan«, a že v tej kratki doo s t taso jasno začrtal evo o smer, da, tak ) ug.dno podprl svoje stališče, da nudi njegova ced Iga zgodovina vsakemu izobre-žecru bes toliko zanimivih taključkov, kolikor izorane^a už tka je rarpre strtega na nje-1 g iv h straneh.
»S ovan« ^e v resnici to, kar < beta njegov nasl v — »Mesečnik za knižev-aos t, umetnost in p ros v eto«. Biti je b tsl list ki zadov< Iji v kar n?jviš;i meri vitega svojega č tatelja, a biti je hotel tudi list, si ga Tsik n obraženec fita. Da bi d j-' aašal -uhoparn znanstvene razprave kako.ane še dacea — Žal, da ! — preplavljajo naša knutevna podjetja in pričajo pač o globokem -trokovnem zcasju dotičnih gg. avtorje.-, t da ce v z >ujajo š ršega zmimanja, ki re obiača v mjderni dobi le za aktuelsimi vpraštnji kulture, slovstva in umetnost , ter
tako kratijo prostor boljšemu gradivu, tega »Slovan« pač nikdar ni nameraval in tega tudi ae dela. Poleg dveh daljših romanov in več krajš.h črtic in rovel je priobčil »S o-van« v svojem III. letniku bogato izbiro sodobnega pesništva in podal obilico izvrstnih, po vsebini stvarnih in po slogu e!e gantnih esejev, kakoršnib baš v tem letu mamo opaž li nikjer drugje.
Med večjima romanoma »Plameni« dr. Ivo Šorlija in »Nad prepadom« Fr. Govč-karja, ki bo izhajal še v prihodnjem letniku, veje nekak soreden duh, dub preporoda in iprctvBta proti narodn.m grehom. Oba romana sta socijalnega značaja in v obeh gledamo borbo naroda za Bvoj obstanek in borbo pos&iriičnika ra svojo srečo ; a dočim nam kaže Šorli krivca v lastni brezbrižnosti in nesamostojne s'i ter v prirojeni mehkobi slovenskega značaja, je strgdl Govč^ar z neizprosno rck_> krinko hinavBtva z obraza narodnih voditeljsv, ki se hlinijo požrtvovalne domoljube, a ne v korist naroda, temveč svoji lastni sebičnosti, domovini pa 7 pogubo, ker jim je politika le nekak el ten šport, ki se pudeduje od očeti do s na.
Šorli je polnokrven individuvalitet nenavadno ognjevitega temperamenta. Kakor v
»Človeku m pol«, tako uveljavlja tudi v »Plamenih« svoje geslo: »Trd bodi, neizprosen, mož jeklen... »Glej, da osrečiš sebe, potem šele o&rečuj svojega bližnjega ! A bodi pošten in iskren !« — »Mehkoba in nestalnost značaja sta naša največja greha, posamezniku in narodu v pogubo«. — Kako zanimivo, kako mojstrsko nam opisuje Šorli borbo pristava Radana, ki ae v hudem duševnem boju polagoma otreBa in očišSuje teh napfck in gre svoji snči nasproti ! Prišel je v trg z mešano inteligenco; par prisiljenih Nemcev si je ustvarilo tam lastno sierr, etrego zaključeno czraČje privil girane buržoE-zije, in pritegnilo k sebi del slovenskega ra* zuoan štva.
Na naBpiotni strani stoji ptštenjak, dr. Slemen, csivel v resničnem in zničajnem delovanju. Ttkoj ob Radanovem prihodu navstane med njima res simpatija; toda težnja za brezskrbno bodočnostjo, ki je pač lastna vsakomur, kdor ae je moral težko bo riti za boljši kruh, ga nagne k nasprotnikom, da se zaicč; z A delo, hčerjo trgovca Schlegla, mehkosočnim dekletom, ki mu je simpatična bolj po svoji doti, nego po svoiem plahem, skromnem značaju. S tem pa ae skloni moralno pod vpliv nasprotne stranke: tako
Slovenci izdajamo... Toda ob volitvah se vzbudi njegova veBt in ponos: Radan ne voli b stranko tujcev, kakor bj od njega zahteva; in ker je narodnjak dr. Sleme zmagal, je tem umevne še, da pride med njim in njegovo novo družbo do razpora. Posledica je, da ee vrne k Slemenu, pretrga vse vezi, ki ga vežejo na nasprotnike in se preporodi v ljubezni z značajno, ognjevito učiteljico Milko, s katero sta ae v dnu duše ljubila že od prvega dne. A Slemen ;ima zagotovi srečno bodočnoBt ter sprejme Radana za koncipijenta v svojo pisarno, da postane enkrat njegov naeledcik. S tem se konča roman, ki spada veekako med najboljše i proizvode naše književnosti in caa prepričuje ' vnovič o odličnem Šorljivem talentu.
Mnogo širje zasnovan je roman Fr. Govčkarja »Nad prepadom«. Nad prepadom tava koruptna družba lainjivih »očetov domovine« in prej ali slej pride dan, ko je pošteno, samcfctojno in nezadržno stremljenje ljudstva atrmcglavi v globino. To je misel prvega dela, ki je izšel v letcšnjem letn ru in biča z vBemi sredstvi priznanomojstrske pisateljeve tehnike propaloBt ljudi, od katerin si pusti narod imponovati in katerim zaupa svojo usodo, da mu jo lahkom seljno in pa
govorov k vod.telji koalicij« in jih bi i-kooi ■ • bo v đogliđiaa («10. N j•■a •• idi odveč vsako ■ idiljio pogajanja, čim m ja overil, da voditelji koalcije nočejo przoati kroni pravic, ki jih daja aagodbeni aakoa. (a ker ta pravica tvorijo aaatavaa dal ustave, na katero ja kralj pi i «egel, ne more poslednji nikakor ugodit aahtavaaa koalicij«.
Fejerearv aaaatra poloiaj kakor jnko re~ aaa. U varjen j« pa, da m »n, 8« tudi i« to po hudih bojih poarafti uv«riti aaadjaraki narod o brezvspeinorti aadanjih boja v. Overjen je, da aa po praoanovi ogrskega parlaaa«nte prec snuje tadi ograka politika. Prihodnji <nat bodo viharni na Ograkaaarin baron Fa-jarvary meni, da mina nekoliko laT, prodno bo ratena ta valika krita p© iavadanju njegovega programa.
Tako ne govor« oni, ki mislijo d« odstop. Ssvada sa mor« dogoditi Fejer/arjjn, da ga pLuče dogedki v kratkam, kako dr ten in ne-opra\ičen je bil njegov optimizem.
Par besed na adreso gosp. Gopčevića.
Srbaki pisatelj Spiridijoa Gopčev 6, rodom Triačan, je apiaal ie eelo vrsto raznovrstnih knj g. H nismo imeli prilike, da bi kitali vsa njeguva dela, a oaebe. ki ao jih čitale, ■ta zagotavljajo, da je Š^jro krpacitata po-aabno v vojaških at varah.
Sedaj prinaša tukajioji list >11 Sole« n egove dopise. Iz teh dopisov, oziroma člankov, amo povzel i} da ai Špiro ieli veliko j u-goslovensko kraljestvo, pod pocroviteljatvom avatrijakih vladarjev. Kako na lahko ai gospod Sptru vatvarja jugoslovansko kraljestvo! Mi ga zavidamo ne njegovem optimizmu. Obia-1 van a pa je vr«dno, da ta pisatalj Žali srbsko dmatijo, ko e vendar sedanji kralj Peter moi, ki $uti z narodom in za narod. Zakaj naj bi mi Slovani ne puščali svobodne Srbije in Crno£ors na miiu, ako jima ža nočen: o biti naklonjeni. Nafte prepričanje ja, da ao slabi avetovaic: in razni obrekovalei mnogo ve«!' ŠKodiii omenjenima slovanskima državicam* nego pa vladarji sim:. Mi smo ae in-f- rtnirali o sedanjem kralju Srbije v srcu Srbije same, v Belamgradu.
Samo občevali ne z ministri in ne z vod.telji razn b politič.ih strank, ampak šli smo med narod, med trgovce, obrtnike in kmetovalca. In od teh smo docnali, da je kral, Peter pravi 1 ulszi vladar n ne morda aak tiran, al: raza povalen državnega premoženja. Popoln ni, ne Pettr in ne kojaz Nikola, kakor ni popoiu noben vladar na tem eve:u — to priznavamo mi io to priznajo gotovo vsi vlaarji. Popolnega vladarja, to j*-, takega, ki bi ne imel najmanjše hibe na aebi, ni biio, ga ni, in ga ne bo. Slovani, Gr*i in Roznuai pa imamo na aebi neko boleeen — kar e našega, ne veija nič ! Ls, ako nam zapoveduje tujec — smo m rni in zadovoljni ! Skg> imamo mi vedno — v mtih in na papirju. Kjer pa bi jo krvavo potrebovali, tam ja ni.
Sploh pa ne unemo zakaj ss tu ii od strani nekater h »slovans jih« pisateljev vedno naptda le slovanske vladarje, ko so vendar mug: bolj vredni napadov?!!
Isvestni naši pisatelji odklanjajo milijona, baj« ponujaa« jim sa delovanj« v prilog v«-lik« Madjarak« (kakor trdi don Vusio o aabi) ob enem pa d«lajo a vaemi štirimi ca društvo > Velik« Avstrije« — in to — braz milijonov !!!
B r ej a k i. Drota« polit&dM TNtf.
Kronanja nov«ga norveškoga k r n 1 j a. Predaadaik norveškega stor-tinga j« icjavil, kakor javljajo ia Kristijanij«, da namerava predlagati, da bi ae kronanj« novega kralja vršilo dne 17. maja 1906. Pričakovati je, d« m b} kronanja vdeležila tudi angleftka kraljev« dvojica.
Knez Sviatopolk - Mi ri ki rt-i	a r ' n o t r a n j i h stvari. Ie
Petrograda poročajo, da j« knez Sviaiopolk-Miraki vapr«j«l liatnico ministarstva notranjih ■tvari.
Obiski vladarjev v Madrida. Kakor poroča »Standard«, obišče aagležki aralj Edvard maacci marca Madrid. Nemški eeaar prida v Madrid l«to dni posa«j«.
Norveška kraljeva dvoji-e a, ki je ie doepela v ^Kristijani jo, glavno m«ato Norveške, utegne čim prej poaetiti švedakega kralja Oskarja v Stok ho! mu. Tako poročajo is Kodanja. Pričakujejo, da ta obisk mnogo pripomore, da ae pomiri javno mnenje na švedakem, ki je še vtdno razburjeno vsled raaločitve unije.
Domačo vosti.
Dsaašajt veliki skad. Kakor znan j, priredi jugoslovanska aocjalna demokracija danee velik shod v veliki dvorani »Narodnega drma«. Shod prične ob 11. uri. Govo-ril bo Etbin Kriste n. Stališče narodne ttraoke nasproti vprašanju splcšne in enake volilne» piav ce ja še znani in je bilo že temeljito' obrazloženo toliko od voditeljev stranke, kolikor tudi na tem mestu. Ker popolnoma i soglašamo a postulatom, ra kateri bodo ma-n fešto vali r.a današnjem shodu, mo-amo temu Želeti le najlepšega vspeba.
Socijalna demokracija ia dna 3$ t. m. Politični odbor jugoslovanske socijalna demokratične stranke v Tntu je izdal oklic do delavcev, v katerem jib poživlja na b j proti parlamentu privibg raneev in ca splošno
volilno pravico.
Z oz rom ra dejttvo pa, da Giutecheva birokratična vlada neodkrito postopa otirem na ta p( s u at, ki če omenjeni oklic:
To je st ok torej, da proletaijat vee Avstrije mora na dan otvoritve državnega zbora — 18. novembra 1906 , — zapustili! tovarna ter stopiti na trg, da macifestiia vladi in parlamentu resno vo jo, da je pripravljen udeležiti se direktno boja za pridobitev svojih pravic.
Ta dan more prclstsrjat razpneti svoje mo5i in mirno in trezno, zaveden svojega prava in svoje moči, mora dati vladi in državni zbornici zadnji mirni :n kulturni opomin.
Milijoni l rezpravnih delavcev pozo vejo v'ado in p-rlsment, naj se ne upirata dalje mogočnemu navalu nepremsgljive demokracije.
Nikak klic, nikako upitje, nikako za-vratno dejanje vandalizma ce sme omadeže-
vati proleterske manifestacije, dna 28. novembra. V molčanja in v veličaostvenem miru a« mora končati to vestno in kaltnrno dejanje proletarjata. Kdor se bo ravnal diugače, bo smatran sovražnikom n&ših principov.
To smo posneli ie oklica iilasti zato, da pokažemo, kako prazen je bil strah, ki so ga gojili mnogi glede dogodkov dns 28. novembra.
T torek, dne 28. t. m., povodom delavska manifestacija za splošno volilno pravico, katero manif«atacijo hcčsjo delavci iavršiti a tem, da isti dan ne delajo, ne iiide »Edinoet« kakor tadi noben drugi list. j
V	sredo zjatraj pa izide »Edinost« ob nnvadni ari.
Umrl je v Gorici c. k. davčni praktikant Roman Goljs, v starosti 22 lat.
Tržaiki škaf dr. Nagi je bil v ponedeljek pii cesarju. — Kakor se vedno bolj zatrjuje, bo dr. Nagi imenovan nadško-
fom v Gor ci.
JLeeolcoli ▼ Borštu. Pišejo nam : Mi nolo poletje ao odprli takaj velik ksmenolom, kjer dela nad 60 delavcev. Podjetnik je g. Plebani. Od začetka aem do zdaj, je šlo še precej dobro. Delali so samo naši domeči ljudje. — Zdaj ao pa kar hkratu začeli prihajati nebedi jih treba regnicoli. V ponedeljek 20. t. m. jih je podjetnik vzel kakih I 10 njih na delo in jim precej dal polovico dala na »kontrekt«, na veliko ogorčenje domačinov. V torek je prešlo mirno.
V	sredo dne 22. t. m. pa so pred delom vsi domači delavci složno izjavili, da ne gredo delat, predno ne odidejo Italijan:. Ker podjetnik ni hotel temu ugoditi, so vti domsči delavci odšli. Pevajoči slovenske pesni so impozantno korakali v krčmo g. Kosmača, kjer je mladi Hrvat Janko Maar z navdušenimi besedami pozival delavce, naj bodo z ožii in n*j sa nikar ne da;o ge-ziti od tu ci. Sklenili eo enoglasno, da bodo šcrajkali dokler podjetnik ne ugodi taj opra- j vičeni zahtevi domačih delavcev. Podjetnik j« namreč po pogodbi obvezan jemati samo domačine na delo ; ie le, če bi teh ne bilo zadosti, sms vaeti tudi druge.
To pot pa eo bili Birštani složni in — zmagali so! Ža popoludne istega dae (v srede) je podjetnik izjavil, da je regnicole odslovil in je naznanil, da se drugi dan z >pet začne delati kakor po navadi. Delavci so bili s ttm zadovoljni in v četrtek je bilo vse zopet v redu.
Regnicoli pa so morfcl ža dvakrat JBor stanom — pete kazati.
Mi tu Brno gesf oJar i in Bog in naši carji !
Iz Kobljeglave. Leto i j dan bo, kar smo ustanovili pri nas bralno in pevBko društvo.
Blag je bil in ostal namen mladega druš.vs, jasen in določen njegov program : širila naj bi se med drustveniki zdrava izo-: brazba, dvigala narodna zavest in gojila do-; mača pesem.
Narod brez vfgoje in ieobrazbe je mrtev, izginiti mora s pczorišSa prfj ali slej. Li ljudstvo, ki se zaveda svoje meči ter jo zna razumno porabljati v svoj prid, lahko mirno zre v bodočnost ter s; tuii gotovo pomore do bol,š"ga gospodarskega stanja.
| Naše društvo je vrš:lo program po svo-
Ijih najboljših močeh. Storilo je, kar je bilo sploh možno ob obstoječih razmerah, in le { možatosti in vstrajnosti pretežna večine drn-štvanikov se moramo zahvaliti, da ima društvo danes šs toliko Življenske Bile. Naravnost neverjetno ia skrajno sramotno je, I kar se je stori!o proti njegovemu obstanku. Laži in budalosti bo ae trosile na njegov račan, in ko nieo mogli mračnjaki ničesar opravili pii možeh (s par izjemami !), iskali eo pomoči pri nežnem splolu ! Babjevernost, ■ ki je pri nas še v najlepšem cvetu. Jim je šla izvrstno na roko ; ženske bo bc »pravile j na meške, doma se je vnel prepir in marsikateri mož, ki je kedaj trdil, da »nosi hlače« J v hiši, je podlfgel svoji boljži polovic?. Pre-modii žeatki svet pa je eklenil z dvetretijosku : večino, naj ne puati nobena mati svoje hčerke v diuštvo, kjer ae pojo narodne pesni, ki ao baje pregrešne in najhujš: strup za mlada dekliška srci...
Žalostno, a resnično. Tak pad je obrodilo brezvestno hujskanje onih, ki se boje narodne prosvste, katerim je najljubše, da tava narod v temi ter bb da ved ti kakor nema žival, ne meneč se za razum in res-aico. Dokaz pa je to ob enem, kako nizko je duševno obzorje našega ljudstva, k&ko krvavo pogreša :ato ieobrazbe.
Kobljeglavci ! >Kraški Sla*ček« vas drugič vabi v svojo sredo. Kdor mu je ostal doelej zvest, caj ga ne zapus i niti v ' bodoče, naj ne zataji svojega prepričanja in ne sledi slepo onim nevednežem, kat6tim je narodna peaem in narodnost sploh — trn v peti. Zahajajoro pridno v društvo, ierabljajmo vse, kar nam ono nudi, in dosegli smo svoj namen.
Upajmo, da se n?m v prihodnjem letu ne bo treba boriti s takimi težkočtmi in tako zahrbtnimi in hinavskimi mešetarji! Brez strahu ne prej !
»Draatvenik«.
Razpisani službi. Na okr. sod. v Kormilu ;e razpisano mesto prifti^a. Prošnje do 8. dtcembra na predsedaietvo d^žalnega sod š8a v TrBtu.
Nh okrajnem sodišču v Tolminu je raz p sano mesto stalnega pisarja. Prošo:e je predložiti predstojniftvu okrajnega sodišča.
i
Prllepki na sprednjih straneh dopisnic. Po pisemskem ptštnem tarifu v to-zemskem prometu dovoljen* bsležke in slike na prvi strani dopisnic m ure se od sedaj naprej nadcmešSati s piiepki. Dopijii;e, katiiia sprednja stran no« zn;mke za dobrodelne namenr, narodne koleke ti , ne da bi trpela vsled tega razločnost naslova, pošte e g a pečala in pišttia zaznamkov, ee v prihidnje ne bodo več v tozemsbem prometu t? ksc-vale na škodo prejemi i ko v khker ntiVjuko-Vf na pisma.
Trideset njiv izvrstne ilovice za
opeko je na prodaj v Št. Petru j;ri Gorici.
Da je iz te ilovice napravljena in žgaua opeka v resnici izborna, ee lahko vsakdo prepriča ; na racpoltgo mu je vsiki čus. Cena zemljišča po dogovora. Lega morelitne opekarne je krasna, ob okrajni esti, b.izo mesta in že'cznične poštuje.
Več pove Hranilnica ia posoji'. v St. Petru.
Nova opatijska vila v hrvatskih rokah. V dražestDi vsem mili O^at'j , v tej naši Nizzi, etoje vila p; i vili, ena lepša cd druge. V noveji čas je bila s;z dina v:la dvonastr^pn oa z\ kvamersko kavarno z fn m pročeljem na glavno c sto. z drug m proti morju. Nava vila ima torej izredno ugoden položaj. Lsstnina je hrvetske rodi iae Letiš.
Priporočamo b'ovansk m gostom, da i cgledajo prostore te vile.
Društvene vesti in zabave.
in umetnost n s t. m prepričanjem kličem >Slovanovim« esejistom, ki bo nam padali zares krasnih sestavkov o Tuletsm, Zeyerju, j jugoslovanski umetnosti, Trdini, moskovski moderni itd. ie srca : »Še mnogo takega !« _ Tu je torišča tudi za vas, gospoda učenjaki in znanstveniki ! Naši l:sti niso le za profesorske knjižnice, temveč za vse izobra-ženstvo : ne pozabite torej na slovenski esej in na učne knjige za elovenBke srednje šole! Tudi druge d se v splcšne revije ne pišejo več tako suhoparne dlakocepit7e , dandanes je en sam dober esej več vreden, nego vea pikolovska dtla !
Ob koncu naj Še opozorim na k r a a n e slike, med katerimi ao zastopani najlepši umotvori slovanskih umetnik »»v v izvrstnih reprodukcijah in v obil ci, ka-koršna se nam dosedaj še ni ponudila. Vidi ee, da si uredništvo, založništvo in Botrud-niki mnego prieaaevajo. Po vsej pravici jim gre čist tka h krasnim u3pehom in ielja, da naj bi skoro ne bilo slovenske hiše, kamor bi vsak mesec prihajal v reBuici slovanski »Slovan« !
VI. Levstik.
neizčrpnih m sli, ki Be :z?a vsakega stavka s trpko-ironičnim namenom rogajo častitljivim capakam...
> M a r a in njen sin Kajn«, je daljša noveleta Zofke Jelovškove, polna lepot in polna kipeČega temperamenta, ki ga v delih priljubljene pisateljice že poznamo. In slog doeega mestoma čudovito
plastiko...
A kdo bi mogel govoriti o vsem posebej ! Omenim n*j le, da je posvetil »Slovan« Prešernu celo kimovČevo številko. In omenim naj, da eplch vsa beletristifaa tega »S!o-vsnovega« letnika pr ča, da še daleč ni aevaraoeti, da bi naši anjiževnost zamrla j v meglah dekadentne neslanosti in sentimen talnega femin zma. Tu js vae kipeče izobilje misli in krepkega zdravja, eama evedočbn bujnega in zmagonoenega raz .oja !
Kakor ssm omenjal v začetka, zaslužijo posebne pohvale tudi »Slovanovi« eseji. Mi Slovenci, ki ai šs dolgo ne bomo mogli privoščiti tako obširne prevodae, kulturo-znasske in umetn ško zgodovinske književnosti, kakoršne nam je treba, bi morali e posebno marljivostjo gojiti elegantni in jedrnati esej. To je najboljša pit, da s* vzbudi širše aanimanje za tujo in domaČo presveto
celo namenoma zapravljajo. Mnogo imamo Slovenci »velezaslužaih mež«, kakotšen je dr. Koiarič, mnogo »slovenskih dam«, ki so le malo boljše ali slabše od n egove lepe soproge — eplob vse osebe romana ae tolikokrat po vračajo v žicljenju, da m težko zasledovat ob Go\ćiarjevi jovefeti mnogo, mno^o znanih potez našega p ditičnega lica. Zdravi realizem g. p sitelja je že davno zaan in priljubljen ; v spretnem razvijanju ' de, ar>j a in slike nju značajev ae je avtor v romanu »Nad prepadom« povspel na vrhunec svoje umetniške dovršenosti ; po svoji vodilni misli , n zanosnem duhu protesta pa 1 je ta roman književno dejanje — in sicer j veliko dejanje. Nobeden Slovenec ne bi j smel prezreti tega velezanimivega ia vele-pomembaega romana, o katerem si pridrži m obš rnejš) kritiko za kasnejši čas, ker se v prihodnjem IV. letniku nadaljuje.
Mnogobrojni častilci Ivana Cankarja so našli v III. letniku »Slovana« več krasn h prispevkov svojega ljubljenca. Najholjš se mi zdita črtici »Študija o gledišču« in »Gospod svetnik«, Canzar je velik umetnik in velik satirik ; in ca to ga je treba čitati zopet ia zopet, kdor hoče docela prodreti v globino njegov h
„Slovansko pevsko društvo" =
Sedež: m.s.Francescod*Assisi2/J.
Pevovodja : g. Srećko Bartel.
Pevske vaje za mo5ki zbor 'vsaki torek ob 8.1/, uri zvečer, za mešani zbor v.«aki četrtek ob ravno isti uri.
Prihodnja zabava bo Miklavžev večer", katerega priredi društvo dne 8. decembra 1**05. v Sokolovi dvorani. Društveni veliki ples se bo vršil v soboto 17. februvarija 1906. — Novi pevci in pevke dobrodošli !	OBDOR
Zm it. itiiik« pkriiiiet st. Cirila
ta I«(«dfja m j« m bralo o priliki Marti -■o?« ra^rj« 18. t. m. ▼ »Nar. Doma« pri •v. [vssa K 16.80. Ob itti priliki e« if. Ir««ki taabura«ki »bor K 15 60. K tej a*c*a je prrpoaacgsl Hiako Šmit 8 K.
Za Metke ptMalet Cirila ia Me-tadlja je daroval« valačialaaa gospa Ivaaa de Vida Kaliater 50 kroa.
Brzojavno vesti.
Mela! a bor iUJeraki.
GRADEC 25. Deielei abor itajaraki je bil laaee uključe a.
Mlaiiteraka koafereaea.
DUNAJ 25. Daaea ae ja pod predeed-a-iwraittra aa raaaja etvari grefa Go m<m: wikega vri la akupaa miniateraka koa farei -*a, katere ao ae u delaš li akupaa «iai-nxn Pitreieh ia Buriaa, načaluik aekeije voj»e naoraariee grof Mooteeuccoii, od strani a t »tujske vlade baron Gauteeb. Koaal, Wrfca, od straai ogrske viade »iniateraki predsednik Fejervarj, trgovinski min ater Vo o§ in dr. Popovicb, držami tajnik v ogrskem država« m finančnem miniaterstvu, Na konfs-reo« ae je dolcčil akupni proračun ea leto 190»i. Ob tej priliki je bilo govora tudi o direktni ž »lesn iki aveai z Dalmacijo.
Ogrska kriza.
BUDIMPEŠTA 25. »Ograki biro« pereča « Duaaja: Cesar je dsnea vsprejel v ptsibai avdijeo<-i miaisterakegs predsednika bar aa Fejervary-ja. Avdijenca, ki je traja!« poldrugo uro, je imela le iaformativen snajaj
BUDIMPEŠTA 25. (Ogrski b ro). Ob H. ur: Popoludne je veliki župsn grof Lss-be;* z aovoimenovsnim nadnotarjem Rdmer-jeoi pr del v županijsko hišo ter ee je takoj podal v arado » eobo tajnika bivšega nadno-t»r*a Dubravckcga, katerega je pcs?al, naj natančno posluša njegove ukaze tsr naj pre-vuae posle dosedanjega nadnotarj*. Du-braveki ae je branil prevzeti agende nadno-ta r; a z opazno, č*š, da eo earj merodajni Sgx<> akazi municipija. Vsi župan jaki urad-n s -o pr šli v svoje urade, toda ne delajo. Vet župan je včeraj pozval kaštelana Gul-ne ji», naj ae pokori njegovim ukatom. Isti je odgovoril, da 1»j izdal le take odredbe, ki tičejo vcdižflvanjs poslopja. Danes ni kaste a n pii*el v svoj urad. Veiiki ŽJpan je tt k ; f dredil potrebno.
BUDIMPEŠTA 25. Vcd.lni odsak kca-l c e je :mel danes ob 11. uri pralpoludne kocf retc^. Na kocfareccl je b.la sklenjena izjava, v kateri se pravi, da je vlada v svojim postopanju nasproti municipijem krš la
prava: red.
BUDIMPEŠTA 25. Pred politehniko -tj ai aki priredili demonstrac jo ter so metal aa polic ste mene predmete. Rektor je pr gasil, da so v sle d tega predavanja začasna -uapend:rana.
BUDIMPEŠTA 25 (Ogiski biro). Ma tU p. glavar Toth je pršil danes predpolu-d&e v žjpamjszo hišo v stvari preiskave o včtrj ;šuj h izgredih. Najprej je izprešd vc-liarja župana Lasberga, sekcijakega svetova ci Szabo in min sterijalnega ta nika Ko mer a. Na temelju njihovih izjav je bila zaukazana preiskava preti členu municipainega ij it*aa Avreliju Foržterju. Polic: a je aret -vaiB t?r izročila državnemu pravdn štvu uraln&a reg strature Martina Kihanj, ki je bil čelu oaih, ki so včeraj ulomili v ura n? prostore ve itega žjpana.
BUDIMPEŠTA 25. Danes ni prštl not" a županijski uradnik, vzlic temu da ao bil. p zvani od velifcfga župnna. Novoimi-novtini viši notar posluje.
tiorfški deželni zbor.
GORICA 25. Deželn; zbtr je sinoči imel svojo zaključno sejo, ki je trai&la od 5 7t d j 9 lit ure zvečer. Na dnevnem redu je b.lo 14<i toček. Zacon o uravnavi plač Iju -i.h učiteljev je bil v iati sestavi vsprejet, nmor leta 1904. Grtf Attsms je preči-tal :ajavo vlade, ki dovoljuje dežeine dav-šfiioe 4 K na pivo in 10*/0 pov;šsa k 100°/,, doslali na erarsko potresa.eo v na, mešta in uie*a pjd pogoyem, da se reši a tem uči telj*a<» vprašanje.
Vsprejet je bil proračun za leto 1906. Reiie potrehš5iae zaašajo 1366 376 K, iz redne 132.300 K ; skupno 1,498.676 K. Pr;n.erjaje skupae putrebšč ne s pokritjem 389 559 K, se pekeže primanjkljaj v znesku 1,109.117 K, ki ae pokrije e raznimi dokia-dami.
Vsprejet je bil ttsiut občinsko kredit-n ga zavoda, nekaj zakonov, o ustanovitvi
kmetijekega urada ia ureditvi pouČevsaja v kmetijstvu ea ima poročati v prihodnjem zasedanju.
Deželni abor ja nadalje vsprejel reeolu-c jo, v kateri ea poaivlja vlado, nsj pedali deleli pred koncesije za predpriprave železniških preg Gor.oa-Cervinjan in Kobarid-Sv. Lue'ja Kranjska deftalaa maja.
Poal. Naglas ja iatarpeliral vlado glede veljsvnosti visokošolskih nsukov iz Italije v Avstriji za italijanake dijake. Dr. Gregorčič je predlagal dodatno, nej veljn isto ca Zagreb sa e'oveaake dijake. Bombig je interpe-lirs', da ja preveS elovaaakih učiteljskih moči na goriškem učiteljišču, dr. Faidutti pa glade lutaraaskega koavikta v Rusiču v Fnrlnniji. Ns to je deželni g'avar odgodil zasedsnje.
Obsajea radi veleladaje.
BENETKE 25. Porotno aodiifie je ob sod lo ia ooatumaciam aa 6 let in 5 mesecev in 3000 lir g'obe mornarja Mihaela Poazi, ki je ukradel načrte za pomorsko obrambo B*netek.
Tarška vlada adjenjaje.
CARIGRAD 25. Danes opoludne je minister vnanjih stvari posetil dekana posla nikov, barona Caliee. Zdi se, da Turčija v vseh točkah cdjenjuje, do podrebaostij, o, kattr.h treba še razpravljat*. Formelao ae | ni š i udala ; to mora etoriti pismeno, kar je pričakovati, ker kažajo vsa znamenju za to. ' Demonstracijsko brodovje je imelo danea opoludne odpluti v M tilene, Česar ni možno več odložit«. Brodovje utegne k večemu dobiti eventuelna povelja v Mitileni, da se zopet vrne.
Krečanskl ustaši.
ATENE 25. »Agsnce Havas« poroča : Pri bi žno 1000 krečanskih ustašev je dospelo semkaj.
Lsibet čestital norveškenn kralja.
PARIZ 25. Predsednik Loubet je bm-javnim potom v imenu Francije čestital norveškemu kralju ob njegovem nastopu t a norveški prestol.
Romunski prestolonaslednik.
8IGMARINGEN 25. (Ogrski biro). Romunski prestolonaslednik je despel danes semkaj.
Pomorska demonstracija proti Turčiji.
ATENE 25. (Agence Havas). Ziru*eno brodovje je opoludne z zapečatenim ukazom odplulo. Anglež sa in francoska torpedovka sta v varstvo korespondence z eskadro ostali v pristanišču. Listi zagotovljajo, da se dvigee vsa Makedonija, ako Bolgarija s svojo vojsko zasede Makedonijo, pod pretvezo, da se izvedejo ref jrme, ki j h zahtevajo velevlast1.
Španska.
MADRID 25. Vlada je sklenila zatvoriti pravno fikultete, od katere bo vsi slušatelji pričeli štrajkati. D.jaki izgube eno ! iato.
MADRID 25. Na včerajšnji seji zbor-n c3 je vojni minister naznani), da predloži vlada predlogo gled • poraoožitve gjrskega topništva ter radi ojaČeoj utrded v Gal c:ji, i ca Kanarskih otokih in ra Bilear.h.
Norveški kralj Hakon.
KRISTIJANU A 25. Od kralja Hakoaa js včeraj popoludne dospsls ns držjvnega miaistra Mieheleeaa nastopnn brzojavka iz Hortaaa od 24. t. m. 7. ura zvečer: »Ob aašam prihodu v Norveško pozdravljava kraljica in jaz najprisrčneje norveški narod. Hakon.« Kraljeva jahta ostane do jntri zju trsj v Horteau.
Dogodki na Ruskem.
PETROGRAD 25. Ie Koetrome, Kijeva in Moekve so mastni zastopniki in skupine meatjaaov vseh političnih straak poslali Witteju brzojavke, v katerih so mu izrazili svoje simpatije ter mu obljubili pomoč.
KIJEV 25. (Petrogr. brz. ageat.) Pc-1 veljaik čet kijevskega voješkega okraja je kategorično odklonil, da bi odredil pocebne mare preti štrajkovesm. Poveljnik je izjavil, da bo postopal po svoji veeti.
MOSKVA 25. Na včerajšnjem kon grasu zemstva in mest se je razpravljalo o poljskem vprašanju. Urednik Stru ve je zahteval za Poljako, liberalno upravo ia avtr-nomijo. Moekovski Kremi in Praga (predmestje Varšavsko) si podata roki in v bližnji bodočnosti je možna zveza slovanskih držav, v kateri bodo Ruai in Poljaki v kul-turelnem oziru igrali veliko u!ogo.
MOSKVA 25. Tukaj se namerava ob-državati kongres občinskih zastopstev z vse Rusije.
Koledar In vreme. — Danes: Konrad, škof Lege t; Radejka. — Jutri : Virgilij 5kof; Gtoroslav Ved rana. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoj ludne	12° Celsius. — Vreme včeraj : jasno,
krasno.
Trgovin*.
B«nu pere^lla da« 25. aorembra Tržaška borza.
Napoleoni K 19.13—19 16, tng!ei*e Ihe K. — -do —.—, London kratek teimn K 240 30—1'40 50 Francija K 95.64)—95 70— Italija k 95 70—i-5 85 itaalijanaki bankovci K —.— —. Nemčiji. K 117.55--11) 70 nemtti baaloiu K. —.---
(Dalje na IV. strani.)
Honos vsake gospo-dinje Je dobra kava.
Kathreinerjeva Kneippova sladna kava
se ne bi smela pogrevati več v nobenem (rospo-diujstvu, kadar se na-pravlja kavina pijača.
o o o
Zahtevajte le izvirne zavoje x imenom »KATHREINER-.
Kdor IjtU kakao ia čokolado, ftemn bodi priporočan:
- Ivana Hoffa	0
Kandol-Kakao
ki ima najmanj toUčo v sebi, je torej najlaio prebavna, ae provaroča nikoli aaprtosti in jo ob najbolj' a Šm skuta izredno poceni. " Mrtlo samo s imenom A _-
ivti m*rt
i is i levjo varstveno znamko. J [ Zavejlpo V*kg90vinarjev j 9 » » '/• » 50 » Dobiva M povsod.
Zaloga t* in immM Tin, špirita in liienei
in razprodaja na debelo in drobno
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST.
v i a d e l r A c q u e štv. 6. (laSpioii Kale ftiiralc).
Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-ograkih vin. Bordeaus, Bur, gunder, renskih vin, Mosella in Ghianti. — Rum-konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovec in brinjevec. — Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrii. Rar-poSilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franke. — Razprodaja odpol litra naprej.
—— Trgovina z manifakturami .
Fogar & Sachetti
Priložnost.
Darila za božične praznike in novo leto.
— Volnena obleka, fnštanj, platenine, spodnje —
--srajce, m>!>oviee, kožnliovine, srajce itd.--
--Vse po ugodnih cenah.--
ulica Ponterosso št. tO TRST
ulica Ponterosso št. 10 TRST
TOVARM OBUVALA MODLIStt
= TRST .
Corso 29
Telefon štev. 1191.
Ni zvišala <-en, kajti ista ne kupuje ne i/, prve in iz druge roke marveč jih izdeluje V lastni tovarni ter jih prodaja brez posredovanja.
lOl podružnica v Avstro-Ogrski, Nemčiji in Srbiji.
6avU* sa moike glađki po gld. 2 JK), ti ni od telečje kože gld. b.
Priložnostna partija
Amerikanski reviji najfin. po gld. 7.—-
Nizki čižmi chevreau črni za ženske po gld. 3.75
Obiralo za možke
črni	z elastiko . . .	gld.	2.90
^	s trakovi ...	»	3.25
»	» » oscaria .	»	4.50
»	> » najf. .	>	5.50
#	» »V« tok.	»	5.50
»	» » celi lak.	»	H.—
Obuvala za ženske
črni z elastiko . . .	gld. 2.60
» s trakovi ...	^ 2.90
» z gumbi ...	» 325
rumeni s trakovi . .	> 2.90
» z gumbi . .	> 3.25
črni s trako i osoaria	* 3.90
Nizki čižmi od blaga s podplati iit usnja t i m i petami
po 75 novčičev.
KomaŠe od usnja za hribolazce, lovce in automobiliste; galošeamerikanske iz grome: voščila najfin, za chevreau po 25 novčičev • ••••• škatljica. ••••••
Priložnostna partija.
Najfineji čižmi, chevreau črni a trakovi ali gumbi, za ženske po gld. 5 —
■▼»trlji*® cdr o t? • retta K f.> 100.15, cg tl» kreneta icnta K 9">.35 1*5 «5 ! »t nt r. um:. K — — — kiedito* f.d.t 1 .<»<»3.— — H71.— državno felezcice K «it»4.—	>c,-- i.<nrč*nii *
• — Ul.--, Llojdove	7 h'!.— 7'f- —
Srečke: Tla« K 331.7535.75, Kredit K 4Ht> — do 4e>3 —, Bcdcskicdit 1880 K 302.— 31-0.— B -derkredit I88S K — 310 — Tui«k* K 146.— do 148. 8iba»«--
L unajska borza ob 2. uri i op.
včrraj	«iati?»
l> favn de k ? papirju	100.70	' lu«».Hf»
- : „ erebru	lUO-fcO	10J-7O
AtBtnjcka j> ma v zlatu	»13.2 •	113.2 » .
kroi ah 4%	*,
A*st. ic vesti t ijska r. u;a 3 V'-	1U.15	»1.15
Ograka renta v zlatu 4° •	ll-J.HO	113.S5
„ „ kronah 4'/,	95.«5	9-.45 i
„ „ 3Vt	86. 0	8.-1»
Akcije nacijonah e banke	1 tJH*i—	1631—
Kreditne ».kcije	tftf^i, »»69.25
London, 10 Latr.	2401«	211/>2",
101) drfavnih mark	117.52117.55
2 J mark	2U9	23.4i»
2 J fr*tkr>T	19 15	19.15
100 it »J. |ir	95.70	- 95.70
iWiski cekini	11.32	11.32
Parižka In londonska bo zs.
Pariz. <£klfp. — t r&~cozka renta 39.9?, ' i alij^Drka renta lOJ >0 ip\n«»ki ezterieur 9 J 42, : a c je oto ntnske binke 6j5.-. .Menjice na LonJcn
25 .-5.	;
F a r 1 a. (Sklep, Avatxl;ikfc Jiir-rzL It'--- '
—.— Loaabard. 125-— anitteiran* tLiin itet lJl 1'j ( aiui.ska tlata rcn > 99 40, cgiui 4',,
r	f 6 75, LAadcrL*. 478 — mu1 ki ar j! t j
13? 50 panika tačka 15 47, ita!»»''*r o
jcaiuc »idjt 725. — ire. e tiij	16'>4 V^ 1 ržaua
L o c d o r. (Sklep, KoiuoUru. d< i 8J*'ic , ' it c. bat d: 4*„ nebi o 3U1/«* <pai.s*» --«ti 92 '„ ajacrra ;enta lt5 ttci uU.<joi 3T , i> . Lutitjb —*—. Mlačna.
Tr^na rcrofi:is 25. novembra
H U fli m p e 1 t a. Pbno- ZM a.ril ti, 17 18 d' j K 17J20, rž za april K. 14.2» do 14.^0, . \es za april od K 14 34 do 14 36; koruza ia maj 1i 13 76 uo K. 13 7*. !
FktiCi: r< i o« te srednj •, povpraševanje pičlo.1 tendenc* vzdržana. — Prodaja 15 000 meurskib "•totov. nespremenjeno. Draga žita neaprameajeno. — Vrta e : lepo
£ m v r a. (Hk!#p i Kc>» *»ti. ► fr*1' 1 rage za tek. nett«. po 5> *t 47.' , rta, ta marec 47. V,
New-York.	.	K'« •• c«
dibeAe. stalno, do 5 st. vi~je. Prodaja 2-X0 vreč.
H t bo u u f t ,rau -»	good
a^eifge dec. 37.*,r a marec 38%, ta maj i>9.--za sptembtr 40— Stalno. a... 4. 38— 39, n»v»di » ir« la 40-42 .......45.
Hamburg- (sklep ) Sladkor za nov. mber 16^0, za dec. I6.b0, za januvar 16 95, 7.a tebr 17.1»', za marec 17-25, za april «7.40. Mlačno. — Vreme: oblačno
S 1 a d k o r tutem ki Centrifuga! 5 irouin. fl*;c K 70— do 72.—, za nov.-avgust K 65*50 do 66 5< Concasse iu Mehsiil promptno 72.5'J, za nov »vgust K 67.50 co 68*—.
L c e d o a e,i .ui is f«p« *«.ro» S', .
Mirno
Pariz lil r% tekoči n<f" 6 10 1? *> december 16.25, za jan.-februvai i6 50 jaauvar-april 16.50 < irno). — . - •»	Ci m «rc
23.25, za dtcember 23 35 z* anuvar - februvai 23.70, za jar.-april 23.9 (mi: no	»» .« n-*-
mesec 1095, a dec. 31 1. ta jan -februvar 3! 30 za jen. ap il 31.45 mino). — KipKi. ole »» tekuS m eec 56.25, za dec 56.— ta januvar-apnl 56— ta maj aveust 55— mrno. — etirn .. tekočimi m c 35.70, za dec 35 50, za jan.-april 35.75 za maj-avgust : 6.50 stalno*. — cattui si. o v fcb* uo nov 20.J, — 21.— mirno, »•* " uic^ neeu 24.*;, za de* 24 7/„ rs januvai-a ril 25*/,, za maiec-junij 25.%. (mirno) ihbhh 57.50—58.—. \ reme : megla
Trsorina »e zaklanimi prašiči.
Fr«dvčer« s.eu j« ti!o j r peljsmh ia tukajšai trg 2H6 zak unib ptas čev. Pri ralo se j« vse. i. vr ta po 122.— II. pa od 104-112. V če rs j pi ja bilo pripeljan h 4S prašiče1, ki s» ee tudi vsi predali. I. vrate po 122, II. pa od 100 naprej. V.ame j® kmsoo in ak • s* bole *ak » dižtio. bode kupčja utr , v )xiaedele7f jako dobra t.r je le te 9 i mnogo blaga.
Županstvo v Sežani razpisuje z 1. prosincem 1!K><!
službo občinskega tajnika
z letno plaro K HM Ml; zahteva se kavcije K 4<M>. Ako dotičnik prevzame tudi cerkveno orgijanje, za to plara po dogovoru. Prošnje in tozadevna spričevala sprejema in daje pojasnila do 21. trudna t. 1. gori navedeno županstvo.
Zaloga oglja
n'ika po o ni proda, j Naslov nove unravn »Kdinosti«.
-!—:---1
Meblovana soba
„Ne kliči vraga!" ^
dejanju po 50 stot, po pošti 10 stot. več.
i Trii« tirWiu Burka v 2 dejanjih
?? ■ ■ IJC IIO IVI •• pQ 5o stot., po posti 10 stot. yeč vdnbiva sc pri spisatelju in založniku Jaki Šfoka v Trstu (Narodni domi, pri A. Gabršček v Gorici in L. Sclnventner v Ljubljani.
Mejiarodno siediciislo posredovanje
® Caro & Jellinek ©
Trst ul. Romagna št. 2 Trst.
rsLcroa it. is27	■
1
Poirnžnice: Dunaj, Budapešt in : Lvov.	:
Zastopstva na vseh glavnih trgih == tn- in inozemstva. =
Se priporoča za preskrbljenje aeljenj sfc zaprtimi blazinjenimi vozovi za pohištvo toli v mestu koli v ta in inozemstva.
Pakovanje n prevoz po morjn.
Posebno ugodni pogoji za vojaške osebe in državne uradnike
PoSiljatre mit mie io stalni nizki pmoznini.
V Proračuni brezplačno, ^m
V po množitev osobja sprejmeva za modni in avileni odelek dobro izurjenega pomoćni kaveščega slovenskega, ital. in nemšk. jezika več po dogovoru. Prva goriška modna in manifakturna trgovina
pregrad & Černelič
Gorica, Trgovski dum.
Pasek (kremenast)
fin in bolj debel se kupi v velikih množinah (in sicer hi bila (Hiraha stalna I franko Trst ali pa kje v okolioi Trsta na mestu. Ponudbe /. o/.naeenjem kvalitete in kvantitete ter cene a \ kubični meter prosijo pod »Kremen' 100« na u >ravo listi »Edinost*.
ww Tovarna pohištva
Aleksander £evi juTuizi
ulica Taaa Stv. 52. H (taataa MSa). f
ZALOGA: PinZZA ROSARIO (Selske f&tfe).
Cena, da ae nI bati nsbsns lM»fcwnae.
Sprejemajo se ▼sakomfeaa Ma tmik po
nulrtm Milk timliiai trn fctiks
P redno kupite 2latanino in dragocenosti
obiščite
Delavnico zlatnin ===== in dragocenostij
Jesip Pompillo
Corao št. 49 (nova palača)
Nn^li btnlele dragocerosti jo t»kih cenah, da se ni buti konkurence. l\cr se potrebuje zlnto pri delu. se kupi staro zlato po pravi vrednosti. Kupuje in menjava dragocenosti. Vsako v to svrho hpadajoče delo se takoj izvrJi.
3van Petelin
tovarna testenin
TRST
Sv. Ivan pri Tmtu.
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA j
vpisana zadruga z omejenim jamstvom, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7.. II. nadstr.
v lastni hlII.
--
Hranilne vloge sprejem »jo se od vsaudga ca tudi ui 6<au -Jrustva in obrestujejo po 4l/*°/o» ce	He o ib'ji-1 r<ntui davek.
Posojila dajejo se umu člauoui m s cer tu. inenj ce po 6 m aa \kujižh<* po o1/*"/o
Cradllje vsaki d*n od 8. do 12.l/2 nre pop. razvvn nedelj m pra/.n ko«r.
Stanj« hranilnih vlo- leta 1904 K 1,485.60711 posojil . . . „ „ „ „ glavnih deležev . „ „ „ 11^.7^0—
Podpisani priporoča slav. občinstvu, vojaškim in civilnim krogom s\ ojo v ul. G10ACHIN0 KO^SINI št. 24 (zraven cerkve sv. Antona novega), na novo otvorjeno, z nnjmodernejšim blagom bogato opremljeno
krrjaćnico.
Bogata zaloga tu- in inozen.ckih tkanin, sukna in vseh v krojaško obrt spada jočih predmetov. Velika izbera najmodernejšega angleškega blaga. Delo precizno, cene zmerne. Naročbc se izvrše točno in se dostavljajo na dom.
• Vnanje naročbe se sprejemajo vsak čas in se točno izvrše. — Mnogoletna skušnja, katero si je prisvojil podpisani glede kroja civilnih in vojaških oblek, jamči' za ukusni kroj, kakor tudi za solidno, trpežno delo in izvrstno blago.
Z odličnim spoštovanjem •	AVGUST ŠTULAR.
Tržaška posojilnica in hranilnica
—registrovana zadruga z omejenim poroštvom. PiMM*M Camermm štev. s, I. n. — TRST — V laustni hiši. Telefon št. 95». mr Vhod po glavnih stopnicah. Hranilna ulog« sprejema od Tsakega, če tudi ni ud radruge in jih obrestuje pa 4*/,. * IVantnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono Paaojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5/,*/•> na menjice po 6*/„ na zastave po 5»/,%.
Uradna ura: od 9—12. dopoludne in od 3.-4. popoludne.	-
Izplačuj« vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad z a p r L !■« aajmoderneje urejeno varnostao eelieo za shrambo rrednostnfh papirjev, listin itd. ■	Pofttno hram Umi 6 ni račun «10.004.	-
r^^^fnTiifiTiJ
I i rJin ;iIr/MF
3 i ^ S 3 i 1 i\*M 1» V*]
I % i^^itžti i!T!P!
s^^^Hl	----
S	ai reg varn. zinmki
M I	I
■	V/'»uja apetit tor j: jako
r® Verit-ler
mi a p i
^H /"*f./V - I Zdravniško hid*)
■	IvClinfet I	priporoč i
H, /^»LlflUEUR I	. .	, - .
^m yJR ■ \ 1 I Na prodaj v prjiiia atca^i.
^^H /.....* ^ I	kavarnah itd.
Zaboje ik m;i p »>%	1..,
I	:ll i 4 'Uri
^m	I	' K -*».s(» 11-a 11 k O.
I I j P1
I Tovarna likerjev dion dr
I	Zagreb — Ustanovljeni
Poštno hran. račuii stv. 8i7.M5r
Pekarna, sladčičarna in tovarna biškotov
Vinko ŠHerk
TRST	ulica <\cquedotto št, 15	TRST
Om~ Filijalka v ulici Miramare it. 13 Kftznovrsten kruh. mokn prvih tovarn, sprejema na-ročbe na najfinejše pecivo ter dostavlja kruh na dom. Za obilen obisk se toplo priporoča cenj. občinstvu.
Ivan Suban
TRST nI. Chiozza 33. TRST
Velika zaloga svežega štajerskega masla, navadnega masla 1. vrste po Iv. 2 16 kig\ centrifugirano maslo za čaj po lv 2 70 ne izpod 5 kilogr. Sladki muškat v boteljkah od 1 litra po 96 stot. Velika zaloga suhega in svežega sadja. O priliki praznikov se vdobijo : zajci, kljunači, koštruni itd. blago
vedno sveže.
iVa zahtev se pošlje cenik.
Grand Prix svetovna razstava Pariz 1930.
Kwizdov korneuburški prašek
za krmljenje živine
dijet. sre<lstvi» xa konj«',
gorediDo iu ovt-e. «Vna : 1 Skatlji«-.! K 140 Akiitljicf » - 70 Na<l let v mnogih hlevih v ritbi pmti medlosti, <»l:it>i pre'Ktvi za /,lxiljSa. nj<' nil«;lc:i in zdafieji množini mleka.
Pristen le »<*• f zraveri ■ stoječi i varsivet o zuamko
IlustrtiTani cenik gratis iu Iranko. — Vsakdanje razp4wili:mj« se * i ^i i r. glavne zaloge
Fran Iv.
r. kr. avstro-ograki, kr. n>muoski iu knez. li:ilg.ir-ki zilagateli.
okro/.n.-t lekarna. KorneuburLr pri Uuuaju.
Zaščitna znamka : „Sidro".
Linimenf. Capsici comp;
Nadomestek za
Pain-Expeller
je splošno pri/.f ano kot izvrstno bol blaiujoče mazilo ; cena sO stot., K 1-40 iu K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovauju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko,.Sidro', iz Richter-jeve lekarne, potem se je gotovo prejel origiualui pridelek.
Richterjeva lekarna
pri ..zlatem leva" v prah:
Elizabetine ulice štev. 5, no-.«
Dnevno razpošiljanje.
Zahtevajte pri nakupu
Schichtov-o štedilno milo
z znamko „JELEN"
Ono je zajamčeno čisto	in vsake brez škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zaras jamsetio pristno, perilu
neškodljivo milo naj pa/i dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT' in varstveno znamko „JELEN . Jl'RI SCHICHT. USTJE na LABI.	Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju.
Pdobiva sc povsod!
Varstvena znauika.