Zasavski Hala.J a Okrajni odbor SZDL, Trbovlje — Uren uje urednlikj odbor — Odgovoru: urednik Stane Šuštar — Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje I. Trg revolucije 28 — Telefon Štev. 81 — Račun pri Komunalni banki. Trbov. lje 02-KB-10-146 — List Izhaja vsak Detek — Letna naročnin« 400 din. polletna 200 dun, četrtletna 100 din mesečna 40 dinarjev — Tiska tiskarna Casoosnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Lluhljani — Cena Izvodu 10 dim — Rokopisov ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, ne vračamo. fl m mm Štev. 13 TRBOVLJE, 9. MAJA 1958 Let« XI S plenuma SZDL okraja Trbovlje Organizacije SZDL preti novimi nalogami Medtem ko smo se pri nas v prvomajskih praznikih nekoliko spočili od vsakdanjih naporov, so po svetu delavci v prvomajskih sprevodih zahtevali mir, prenehanje histerične oborožitvene vneme in zahtevali, naj državniki vendarle že sedejo za zeleno mizo in začnejo s trohico iskrenosti reševati zapletena mednarodna Vprašanja. Pravkar se je v danski prestolnici začela KONFERENCA ATLANTSKEGA PAKTA Konferenca zunanjih ministrov držav Atlantskega pakta ie sicer za zaprtimi vrati, ven-der je delno znan dnevni red. Konferenca naj bi predvsem dala poudarek potrebi enotnosti držav članic Atlantskega Pakta v zvezi s pripravljanjem va najvišjo državniško konferenco. Vsi govorniki so že Pfvi dan konference poudarjali, da bo treba v bodoče bolj sodelovati na političnem in Gospodarskem področju, naglasili so zlasti važnost gospodarskega sodelovanja. Značilno je tudi, da je ameriška vlada savno v tem trenutku poslala Poljski vladi noto, s katero ZDA odklanjajo načrt Rnpac-kega o brezatomskem pasu v Srednji Evropi. Skandinavske države, ki imajo ugodno mne-nie o tem načrtu, so bile zelo Presenečene, saj so jih ZDA Postavile pred izvršeno dejstvo. Ko so delegati konference obravnavali vprašanje konference velikih državnikov, so poudarjali, da so za konferenco, če obstaja upanje, da bo dala koristne rezultate. Ameriški delegat pa je pristavil, da proceduralne težave niso prevelike in bi morala samo SZ spremeniti svoje stališče. FRANCIJA SE VEDNO BREZ VLADE Malone vsakih šest mesecev ti Franciji znajdejo brez vlade. Ko je padla Gaillardova vlada, je bilo jasno, da bo ta vladna kriza dolgotrajnejša, kajti nasprotja, ki jih mora Premagati vsak mandator, so tolikšna, da je skoro nemogoče računati na kakršen koli Uspeh. V trenutku, ko to pišemo, ima mandat za sestavo še vedno Pleven, vendar si bo le-ta, če bo hotel sestaviti vlado, moral zagotoviti podporo radikalov, demokristjanov in heodvisnih. To pa bo dokaj trd oreh, in vse kaže, da Pleven ne bo kos tej nalogi in bo mo-r°l predsednik Coty poiskati Povega mandatorja. Medtem Pa ne v Alžiriji z vso srditostjo nadaljujejo boji: Francija Pošilja v boj vedno nove okrepitve, francoski davkoplačeva-tcc pa prevzema na svoja ramena vedno hujša bremena, ne bodo rodila nobenih sadov. NEHRU NE BO ODSTOPIL Pred dnevi nas je presenetila vest, da namerava indijski Pfinlstrski predsednik odstopili- Sele na izredni seji parlamentarne skupine kongresne franke je predsednik Nehru ?utrdil, da je opustil misel, da "i odstopil kot predsednik vla-Dejal je, da mu je Šele °dmev, na katerega je naletela Vegova želja, pokazal, kakšne °i utegnile biti posledice take Piegove odločitve. Na koncu Predsednik Nehru Se ome-?"■ da mu počitek ni potreben, ?fr se telesno popolnoma do-bro počuti. Jugoslovani gradimo ETIOPSKO PRISTANIŠČE . vrteti dnevi je etiopski cesar "“ile Selasie položil temeljni komen za novo etiopsko pristanišče Asab, ki jo bo gradilo \Ugosldvansko pomorsko prnd-°«no podjetje iz Splita. Cesar je izrekel zadovoljstvo, 'Cer aa bila tako pomembna in dela zaupana Jugosla- V*. Razširjeni plenum okrajnega odbora SZDL v Trbovljah se je sešel dan pred 1. majem in razpravljal o raznih vprašanjih. Med njimi o analizi zadnjih volitev v zvezno in republiško Ljudsko skupščino, kjer je bilo poudarjeno, da so bili uspehi teh volitev boljši kot pri pred' hodnih občinskih volitvah in da je prebivalstvo trboveljskega okraja častno izvršilo svojo državljansko nalogo. V živahno razpravo so posegli člani okrajnega odbora SZDL, med njimi tudi tovariš Miha Marinko, ki se je udeležil te razširjene seje, ki je bila izredno važna, saj so razen vprašanja volitev na njej obravnavali tudi vprašanja razpustitve okraja Trbovlje. Razprava o tefh je bila izredno živahna in so bila v njej izrečena razna mnenja, vendar je plenum končno prispel do enotnega zaključka, da se bivši okraj Trbovlje z občinami Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Radeče priključi okraju Ljubljana, medtem ko se bivši okraj Krško z občinami Sevnica, Senovo, Videm-Krško in Brežice pridruži okraju Novo mesto. Glede na to, da imajo komune vse večji pomen in ftidl pooblastila v samoupravljanju, je plenum prišel do sklepa, da je sprejem navedenega predloga v danih okoliščinah najboljša in najlažja rešitev. V razpravi so člani plenuma na poročilo tov. Jakoba Zena in tov. Franceta Kimovca obravnavali vrsito vprašanj na tereni*, Jako na primer področje zdravstvene problematike, vprašanje, ja šolstva, cest in podobno. Posebno vprašanje je tudi vzdrževanje starih stanovanjskih hiš, ki j. h je v samih Trbovljah 70 odstotkov. Zato je treba pozdraviti predlog, da bi se iz sredstev stanovanjskega sklada odvajalo za popravilo starih stanovanjskih zgradb v bodoče 20 odstotkov. Ko je plenum razpravljal o perečem vprašanju vzdrževanja starih stanovanjskih hiš, ki jih moramo očuvati, je tov. Franc Kralj iz Trbovelj zlasti poudaril važnost servisnih delavnic za popravila stanovanjskih hiš ter naglasil, da bi pri reševanju tega vprašanja lahko mnogo pomagala razna velika gospodarska podjetja, če bi se otresla svojo dosedanje prakse in miselnosti, da so podjetja eno vprašanje, občina pa drugo, pozabljajo pa pri tem, da se koristi podjetij in komune tako prepletajo, da je z vidika splošne koristi državljanov težko ločit; podjetja ir, komune. Naša gospodarska podjetja se bodo morala vse bolj približati svoji komuni, saj so komune in podjetja v najbistve-r.ejHh vprašanjih, kot je splošna korist občanov in državljanov, nerazdružljiva oelota. Naša gospodarska podjetja bodo morala prenehati s staro miselnostjo, da vsakdo vidi le svoje ozke kori- sti, ne vidi pa — da se tako izrazimo — preko svojega plota. Ravno kar se tiče vzdrževanja in popravila starih stanovanjskih hiš lahko posebno naša več- gos pod araka podjetja mnogo pomagajo s svojimi urejenimi delavnicami, s čimer bi lahko pogosto odpadlo' vprašanje relativno dragega investiranja in ustanavljanje servisnih delavnic, posebno še, ker pogosto manjka zato potrebnih kadrov. V razpravi se je med drugimi oglasil k besedi tudi predsednik republike, točariš Miha Marinko, ki Je govoril o zaključkih VII. kongresa ZKJ teT naglasil, kako velikega pomena so za naše nadaljnje delo referati in končni sklepi tega važnega kongresa. Poudaril je prav tako velik pomen nedavnega pisma Izvršnega komiteja ZKJ, ki ga Je treba skrbno proučiti in imeti njegovo vsebino stalno pred očmi, če hočemo res pravilno reševati naše naloge v korist vseh državljanov. Tovariš Marinko se je dotaknil tudi vprašanja razpusta našega okraja ter naglasil da je pri tem ena izmed naših najvažnejših nalog osamosvojitev in krepitev , naših komun. Komuni moram & nuditi vso pomoč. ki jo zmoremo. Tudi v dosedanjem trboveljskem okratju s-, talko močne občine, da bodo njihova prava vloga in moč prišla šele sedaj do svoje prava veljave. Kulturni nastopi, baklade in izleti za letošnji prvi maj SKA GODBA NA PIHALA IN OBA PEVSKA ZBORA ZAGORSKE »SVOBODE« VREME drugi polovici tekočega ge nestalno vreme » P" *°*tnlml, deloma nevihtnimi pln-r****^, k| hodo proti koncu tedna j^šle v trajen dei * ohladitvijo *tetn večdnevno obdobje lepe-Vremena; postopno bo topleje. V TRBOVLJAH SE JE 7.ACELO PRAZNOVANJE že 26. aprila, ko Je Imela godba na pihala »Svobode II« promenadni koncert. V nedeljo. 27. aiprila Je priredilo leipo proolavo prosvetno društvo v Čečah, na Dobrni pa so hkrati praznoval! šesto obletnico svojega obstoja Na večer pred prvim majem Je bila v Delavskem dool-u slavnostna akademija, z letnim koncertom pevskega zbora »Zarja«, slavnostni govor Je imel predsednik ObSS, Alojz TcipUkar. V domu »Svobodo II« v Zg. Trbovljah pa Je imel koncert mešani pevski zbor tamkajšnje »Svobode«. Tudi po vseh kolektivih in šolah so imeti Interno slavnostne proslave v počastitev praznika dela. Prvega In drugega maja pa so Trboveljčan, odhiteli na bližnje, planinske vrhove ln okoliške kraje, ki že dolgo niso »prejeli toliko Dudi kot tokrat. Nekateri kolektivi so organizirali skuirme Izlete, najbolj množičen pa Je bn izlet delavcev Elektrarne k Lizi na Pod-mejt. Slovesno razpoloženje v BREŽICAH Je poživilo lepo okrašeno mesto in godba lz Kapel. Prvomajsko akademijo v prosvetnem domu Je priprav1,l občinski sindikalni svet. Predsednik ObSS. tov. Oberč Je govorili o delavskem gibanju in o uspehih naše revolucije ln eoclalletlč-ne graditve. Nato Je sledil bogat program domačih kulturnikov. Po umetnem ognju v aranž-manu gasilskega društva Je bila v Domu JLA prosta zabava, l. maja »o po budmloi odšli mnogi na izlete v bližnje In oddaljenejše kraje. Posebno živahno Je bilo na Šentvidu, v Cateš-kih toplicah in Mokricah. Ze 30. aprila Je bilo v VIDMU-KRSKEM vse praznično razpoloženo. Proti večeru so se začeli zbirati prebivalci občine pred poslopjem tovarne celuloze ln papirja, kjer Je bila velika proslava, O pomenu tega praznika Je govoril predsednik okrajnega sindikalnega »veta Rado Barovlč, nato pa Je nastopil še pevski zbor •Svobode«, godba na pihala Itd. Ob tej priložnosti Je predsednik ObLO izročil tudi odlikovanje dela Ul stopnje dvema zaslužnima delavcema, medajlo za delo pa trem. Po vseh okoliških gričih so goreli kreeovl, na samem slavnostnem prostoru pa so plapolale številne plamenice. V ZAGORJU Je bila večer pred praznikom baklsda mladine, po vseh okoliških hribih so zagoreli kresovi, na Gorici pa Je bil ognjemet. V vseh delih mesta so bile slavnostne proslave, osrednja akademija pa Je bila v Domu TVD »Partizana«. Na -njej Je govoril predsednik občinskega odbora SZDL. Rudi Bregar. 2. maja Je bila še spominska slovesnost na Zeleni travi, v prazničnih dneh pa Je bilo tudi več športnih in drugih prireditev. V HRASTNIKU Je bil 1. moja dopoldne slavnostni sprevod do telovadišča »Partizana«, ki se ga Je udeležilo več »to rudarjev, steklarjev in kemlčarjev. Tu je govoril predsednik občine ln ljudski poslanec Stanko Brečko, ki je hkrati izročil tudi priznanja najzaslužnejšim delavcem hrnstniške doline. V SEVNICI so proslavili 1. maj s slavnostnimi sestanki po delovnih kolektivih ln šolah z žarečimi kresovi in Izleti v naravo. Vrsto prireditev so Imeti v RADESKI OBČINI. Najlepše pa Je bilo v Radečah samih. Na SENOVEM so Imeli proslave v vseh večjih krajih občine. V središču občine Je blls slavnostna akademija, ki Ji Je prisostvovalo največ rudarjev, ki so se nekoč tak čas morali še nelnproano boriti za svoje pravice. V dosedanjem okraju Trbovlje so imeSii že val občinski odbori SZDL, razen Brežic in Sevnice, svojo konferenco in *e bodo za okrajno konferenco SZDL izvoJtjeni delegati udeležili okrajne konference v Ljubljani ah v Novem mesta. Te dni bodo še konference v Brežicah ta v Sevnici. Uspel prosvetni dan ZADNJO APRILSKO SOBOTO SO TRBOVELJČANI POZDRAVILI NA SVOJIH CESTAH VEC STO PROSVETNIH DELAVCEV IZ NAŠEGA OKRAJA, ZAGREBA IN LJUBLJANE. OKRAJNI ODBOR ZDRUŽENJA UČITELJEV IN PROFESORJEV JE PRIPRAVIL PRVI PROSVETNI DAN, KI JE V POLNI MERI USPEL IN POKAZAL, KAKO POMEMBNA SO PODOBNA SREČANJA SOLNIKOV, ZJUTRAJ JE BILO V DVORANI DELAVSKEGA DOMA ZBOROVANJE, NA KATEREM SO UClTOLJI IZ ZASAVJA PREGLEDALI USPEHE, DOSEŽENE na področju Šolstva, govorili o težavah, KI SE PORAJAJO PRI VSAKODNEVNEM DELU, IN POSLUŠALI AKTUALNO PREDAVANJE PRIZNANEGA PEDAGOGA GUSTAVA ŠILIHA O DANAŠNJI SOLI, POPOLDNE SO SI GOSTJE OGLEDALI MESTO, NATO PA V GLEDALIŠČU DELAVSKEGA DOMA POSLUŠALI KONCERT UČITELJSKEGA PEVSKEGA ZBORA -EMIL ADAMIČ«, POD VODSTVOM DIRIGENTA GREGORCA. ZVEČER JE SLEDILA SE PRISRČNA DRUŽABNA PRIREDITEV, Občinska konferenca SZDL v Vidmu-Krtkem Kmetijstvo v ospredju 28. aprila, je bila v Vldmu-Krškem občinska konferenca SZDL, ki se Je Je rasen delegatov In zastopnikov množičnih organizacij in podjetij udeležil tudi tovariš Jaka Zen od OO SZDL Trbovlje, ki Je prikazal delegatom najvažnejše naloge organizacije in dal več koristnih napotkov. Obč. inski odbor Socialistične zveze Videm-Krško je v pretekli mandatni dobi usmeril vse delo v glavnem na volitve v občinski LO, zlasti pa na republiške in zvezne, pri čemer pa je delno zanemaril delo osnovnih organizacij, ki so vse premalo skrbele za lastno utrditev in razširitev članskih vrst. Na splošno so osnovne organizacije zanemarjale administrativno poslovanje, posebno blagajniško, zato je bil obisk pri članih nereden. Članarino »o blagajniki oziroma njihovi namestniki pobirali nesistematično. Zaradi lažjega obračunavanja so prizadete člane izpustili iz evidence in tako prikazali nižji odstotek članstva. Zato se je le-to v občinskem merilu znižalo za 2.8 odstotkov in znaša po statistiki 49.9 odstotkov vseh volilnih upravičencev, kar pa ne ustreza dejanskemu stanju. Vsemu temu bodo morale oenovn« organizacije in občinski odbor SZDL napraviti konec in resno pričeti z delom, ki bo prikazalo končni uspeh. VSE ZA NAPREDEK KMETIJSKE PROIZVODNJE Kmetijske zadruge bodo morale v bodoče bolj skrbeti za dvig kmetijstva. Njihova dosedanja dejavnost je bila predvsem trgovska in deloma obrtna. Skrbele so zlasti za škropljenje sadnega drevja in dajale razne dotacije za nakup plemenjakov — skoraj nič pa niso storile za preusmeritev kmetijske proizvodnje na tako Imenovano blagovno proizvodnjo. Kmetijske zadruge v preteklem leta niso zajele vsega odkupa na področju občine, ker jim primanjkuje skladišč, embalaže in prevoznih sredstev. Nekatere so odkupile celo za 36 odstotkov manj pridelkov kot predlanskim. Mnogo kmetijskih pridelkov je šlo mimo zadrug, predvsem sadje ta vino, deloma pa tudi živina. Nujno je, da se kmetijske zadruge bolj utrde med kmečkim prebivalstvom. V zadruge je vključeno le 873 članov ali 48 odstotkov kmetovalcev. Kljub temu pa sta KZ Videm-Krško in KZ Raka odigrali na vasi važno vlogo. V zadnjem letu sta razdelili med kmetovalce nad 5.700 kg priznanih semenskih žit, 35 tisoč kg semenskega krompirja ln odprodali 590 ton umetnih gnojil, 11 tisoč kilogramov zaščitnih sredstev in okrog 80 ton modre galice. Vse kmetijske zadruge so imeJe preteklo leto nad 335 milijonov din prometa ta so ustvarile nad 4 in pol milijona dobička. Ta se bo uporabil za napredek kmetijstva. Kmetijske zadruge so nadalje začele sodelovati s kmečkimi proizvajalci v tako imenovani kooperaciji. Najuspešnejša je bila v tem pogledu KZ Videm. Veliko skrb so zadruge posvetile tudi obnovi. Obsojati pa je treba KPPZ, ki je sodelovala pri obnovi 5 hektarov vinogradov, ni pa priskrbela trt, tako da tega dela ni bilo mogoče za- ključiti. Na konferenci so razpravljali še o delu množičnih in družbenih organizacij, o družbenem upravljanju, komunalnih vprašanjih občine in o prosvetnem delu. Ob dnevu mladosti v Zagorju Praznovanje hotšc nihali! Letos so v Zagorju začeli s praznovanjem »dneva mladosti« ob rojstnem dnevu našega dragega tovariša Tita že 2 aprila. — l. do 22. J unija, ko bo praznovanje zaključeno. — 25. maja v Zagorju okrajno praznovanje, zaključek tekmovanja mladine Slovenije in razvitje zastave mladine Zagorja. — Pokrovitelj vseh prireditev ob »dnevu mladosti« Je sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov, tovariš Rudi Bregar. Mladina v Zagorju Je v zadnjem ča«u razgibala vse življenje v občim. Delo članov mladinske organizacije, še posebej pa mladih aktivistov, Je opaziti na vsakem koraku. Ds pa se bi delo mladine še bolj odrazilo, so za začetek praznovanja »dneva mladosti« v Zagorju pripravili 1. mladinski festival, kt Je povsem uspel. Nad 3.000 obiskovalcev prireditev 1. mladinskega festivala ln njihovo zadovoljstvo pomenita zagorskim mladincem precej. 18. aprila je bil l. mladinski festival zaključen. Takoj nato pa so v Zagorju že začeli z drugimi prireditvami, ki bodo trajale vse do 20. junija Takega pisanega ln tako obširnega ter bogatega programa prireditev v Zagorju 5e ni bilo. Na večer pred praznovanjem ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda Je bil zbor mladinskih aktivistov. Do prvega maja pa je bil pripravljen še odbojkarski turnir, ki so se ga udeležile ekipe TVD »Partizana«, internata Industrijske rudarske šole, odbojkarske kolonije Franca Farčeika in moštvo SD »Svobode« Kisovec. V okviru Mladinske univerze pa Je bilo predavanje prole-sorja Janka Kumra »O razvoju človeka«. Razen tega so mladinci pripravili lepo praznovanje mednarodnega delavskega praznika, V ostalem pa bo do zaključka praznovanja na sporedu več športnih tekmovanj, ustanovitev šahovskega kluba, »Proletarec«, več propagandnih telovadnih nastopov po zagorskih vaseh, združenih z Zagorje, tovarišem Rudijem Bregarjem, ln predsednikom ObLO Zag orje, tovarišem Radom Tauferjem, zbor mladih rudarjev Slovenije. posvetovanje o problemih mladih, zbor mladih planincev, tabornikov m turistov Slovenije na Zasavski gori, sprejem preživelih udeležencev oktobrske revolucije. prvoborcev za delavske pravice ln prvoborcev Iz NOV. Med kulturnoprosvetnlm.; prireditvami velja omeniti revijo mladinskih pevskih zborov, produkcijo Glasbene šole Zagorje v Kisovcu, koncert priljubljenih melodij orkestra DPD »Svobode« Zagorje. večer glasbe ln petja — nastop zagorskih rojakov — poznanih slovenskih umetnikov ter prireditve ob praznovanju DPD »Svobode« Loke — Kisovec. Ob dnevu zmage pa pripravljajo obisk tovariša Jožeta Stoka — Korotana v osnovnih šolah Topilce in Zagorje, na sam praznik pa pohod patrulj po partizanskih poteh Zagorja, nato pa verjetno na Plešah blizu Zasavske gore tabor ln partizanski miting. Seveda pa bo najbolj živo v dneh pred 25. majem ln na sam praznik. Pred 25. majem bodo športna tekmovanja IndustrljsklU rudarskih šol ln Raše, Trbovelj, Zagorja In še ene šole iz ljudske republike Hrvatske. Po ulicah Zagorja bo v poznih popoldanskih ulicah »Tek mladosti«, ki naj postane v prihodnje tradicionalen. Na sam praznik bo zjutraj slavnostna seja občinskega komiteja Ljudske mladine Zagorje, nato V OKVIRU PRIREDITEV I MLADINSKEGA FESTIVALA V ZAGORJU. JE NAJBOLJ USPELA ODDAJA »POVEJ, KAJ ZNAŠ?« NASTOPILO JE DEVET EKIP AKTIVOV LJUDSKE MLADINE. — NA SLIKI; TOV RUDI BREGAR IZROČA NAGRADO ENI IZMED EKIP ustanovitvijo mladinskih aktivov. Razen tega bodo na vrsti predavanja o delavskem samoupravljanju ln o vlogi sindikatov, posvetovanje organov delavskega ter družbenega upravljanja ter vodstev društev In organizacij o vlogi mladine m o njeni vzgoji, posvetovanje o kulturnoprosvetnl problematiki v Zagorju, razgovor mladine s sekretarjem Ob K ZKS sprejem gostov, sprevod po ulicah Zagorja, zatem pa na letnem telovadišču slavnostno zborovanje, združeno z okrajnim praznovanjem »dneva mladosti« z zaključkom tekmovanja mladine Slovenije ln z razvitjem zastave mladine Zagorja. Popoldan bo še sektonetci nastop pripadnikov »PartlcaMMn okraja Trbovlje. IM) Sprefet Je družbeni načrt in proračun občine Videm-Kržko Večji narodni dohodek Ce pogledamo gospodarski razvoj občine Videm-KrSko v letu 1957, ugotovimo, da se je družbeni produkt v primeri s predlanskim letom povečal za 13 •/#, in to predvsem zaradi tega, ker je porasla industrijska proizvodnja zaradi boljše produktivnosti dela, povečala se je dejavnost socialističnega sektorja obrti ter povečala kmetijska proizvodnja in dejavnost ostalih gospodarskih področij. Preteklo leto se je kmetijska proizvodnja povečala za 11 %> gradbeništvo je preseglo dejavnost za 100 “/d, promet se je povečal za 24 °/», v trgovini pa je porastel za 49°/o. Prav tako se je povečala proizvodnja v obrtništvu v leitu 1957 za 68 »/o v primerjavi z letom 1956. Komunalna dejavnost je bila v občini preteklo leto zelo ži- Prejšnjl petek sta se v Vldmu-Krškem sešla občinski zbor in zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora ter predelala predlog družbenega plana in proračuna za leto 1958 in ga nato potrdila. vahna; končujejo se dela pri kanalizaciji mesta, urejen je park, sejmišče in pokopališče, popravljene so nekatere občinske poti in cesta Zdole—Videm. Vso skrb so nadalje posvetili elektrifikaciji na področju Zdol in Vrbinske vasi. Dokončana so pripravljalna dela za elektrifikacijo na Senušah, Smedniku in Mrtvicah, medtem ko je že napeljan daljnovod Pijavško—Veliki Trn. Prav tako so posvetili vso skrbi gradnji novih stanovanj. V okviru stanovanjske zadruge bodo letoe skomčali 18 novih stanovanj. Kazen tega bo letos 6-stanovamjski blok gradbenega podjetja »Pionir«. Da se je komunalna dejavnost preteklo leto tako razvila, je glavna zasluga delovnih kolek- tivov, organov družbenega upravljanja, družbenih organizacij in prebivalstva občine, ki so vsestransko sodelovali in pomagali pri izvedbi tehničnih del. Letošnje leto pričakujejo, da se bo skupni družbeni produkt in narodni dohodek v občini povečal v glavnem na račun večje produktivnosti dela in boljšega izkoriščanja obstoječih proizvodnih kapacitet. Družbeni produkt bo v letu 1958 znašal 3 milijarde 36 milijonov dinarjev, tako da bo znašal na enega prebivalca v občini 217.871 din, sam doma, medtem ko so redki tisti, ki pridelujejo tržne viške. Struktura kmečke posesti je iz leta v leto slabša. Preteklo leto sio spet razdelili 360 parcel, kar negativno vpliva na ceneno pridelovanje, s čimer se podra-žujejo cene kmetijskih pridelkov, ker se z drobitvijo kmečke posesti otežkoča ali celo onemogoča uporaba sodobnih pripomočkov za povečanje kmetijske proizvodnje. Preteklo leto se je povečala kmetijska proizvodnja v občini, in sicer v glavnem zaradi ugodnih vremenskih razmer, večje uporabe umetnih gnojil in tudi širše uporabe sodobnih agrotehničnih pripomočkov. V poljedelstvu se je povečal pridelek predvsem pri belih žitih, pri koruzi in krompirju. Letos bodo v kmetijstvu posvetili vso skrb živinoreji na ta način, da bodo preprečevali-metiljavost živine, izboljšali' krmno bazo, uredili vaške pašnike in pomnožili osemenjevalne postaje. Za izboljšanje svinjereje bodo poskrbeli s plemenskimi merjascii Sadjarstvo je važna kmetijska veja v področju občine Vi-dem-Krško. Z ureditvijo drevesnic in obnovo nasadov bodo v perspektivi znatno dvignili sadjarstvo in vinogradništvo. K temu bodo mnogo pripomogle kmetijske zadruge in zadružno posestvo »Matije Gubca«. Iz sprejetega družbenega plana je razvidno, da bodo v občini še bolj skrbeli za trgovino, obrt in gostinstvo ter turizem in tudi v tem izboljšali občanom življenjske pogoje. / Zapis iz Bosne Ekonomično in ceneno ' - : jr- ■ f 1 p ^ ii ~ . , ? - ‘ . . ' \ mg . •V r ■ * ■ ' ■ - . -rk --m. • Pred dvema letoma bo prišli Iz velike sarajevske tovarne »Tito« prvi predmeti za široko potrošnjo, ki so zdaj že dosegi*, priznanje, tako po kvaliteti kot cenenosti. Podijetje izdeluje serijo alumi-Bninijaste posode »Ekstra« in »Normal«, ekspresne lonce pod pritiskom, posode za mleko in vrsto drugih proizvodov, med njimi zadnje čase tudi motorje po lioeincji NSU. Aluminijasta posoda »Ekstra« je izdelana iz specialnega alu-nvmija, vsa iz enega dela. Ta posoda' je zlasti pripravna za električne in plinske štedilnike, ker njeno okrepljeno dno vzdrži veliko toploto, ne da bi se pri tem detflormiralo. Lonci so opremljeni še z bakelitnimi ročaji, ki se ne segrejejo. »Ekstra« se odlikuje s svojo ekonomičnostjo, saj traja več deset let. »Bratisov ekspresni lonec« je v veliko pomoč zaposlenim že-raim, v njem so po večini vse jedi kuhane trikrat hitreje kot sicer. V podjetju so poudarili, da je ta lonec dosegel veliko pozornost pri gospodinjah tudi zaradi svoje lepe konstrukcije. Njegov elipsasti pokrov se zapora na znotraijšnji strani, varnostni venitil pa je jamstvo za vemo uporabo. Po ceni so uvo- ženi lonci te vrst« dražji, medtem ko njihova kvaliteta četo zaostaja, Ze nekaj časa proizvajajo več vrst petrolejskih kuhalnikov »Ignis«, ki jih največ izvažajo, zelo pripravni pa so za turist«. Osvojili so proizvodnjo desetlitrskih aluminijastih posod za prenašanje mleka, s posebnim ponosom pa so ml postregli e podatki o svojem novejšem proizvodu za industrijo, ki nosi ime »Konventin C-l«. »Konveirtin je novo a-ntikoroziivno sredstvo, ki popolnoma nadomešča podobna sredstva proti rji, ki jih doslej uvažamo iz tujine, mimo tega pa ima tudi nekatere prednosti. Tako je n. pr. treba za pridobitev kvalitetne razstopime za fosfo-niTBinje na 100 litrov vode 6,5 kg tujega »Granodina«, fci ga zdaj največ uporabljajo, medtem ko zadošča za enako količino vode le 5 kg »Konveitina«. Cena kilograma »Granodina« je ofcodl 1 000, »Konvertina« pa le 629 ddn. Z dolgotrajnimi laboratorijskimi preizkusi dn vsestranskimi analizami j« ugotovljeno, da 1« fosfatna površina na vseh železnih predmetih, dosežena e tem »P re tisovim« sredstvom, zelo kvalitetna. -jak 'M ’ l| : ■ - | g • m * ■ ■ ~ :•, > : > •. ^ ^' :T^ ■■■ IS ■- - % |P;5S ^ - ' ? :• „ • . • ‘ ■ - žC.v.ikiiii.M.* iii-i ... j DELAVCI TRBOVELJSKE ELEKTRARNE SO SE ZBRALI PRI LOVSKI KOCI NA PODMEJI IN V NARAVI PRAZNOVALI PRVOMAJSKE PROSTE DNEVE Inž. Vlado Jenko: , GOJIMO VRBE ZA PLETARSTVO Ze od nekdaj uporablja Človek vrbo v pl e tarski obrti za pletenje raznih košar, kasneje pa tudi za izdelavo pletenega pobili dva. Vrba ima razen tega, da se da njeno šibje odliCno povijati, le dm-ge dobre lastnosti: razmnožuje se brez težav na vegetativni naiBtt (s podtaknjenci), odlično poganja iz panja, uspeva na poplavnih področjih, kjer so kmetijski posevki vedno v nevarnosti, da jim poplava ne škodi ali da jih celo ne uniči. Zadnje desetletje se pri nas intenzivno iščejo vrste vrb, ki bi najbolj ustrezale za pletarstvo talko po kvaliteti kot no donosu lil odpornosti proti raznim boleznim. V pletarstvo se uporabljajo vrbe, ki dajejo zdrave, nelomljivc (žilave In elastične), čvrste in tanke šibe brez postranskih vejic. V prvi vrsti uporabljajo vitke in tanke enoletne poganjke od beke (Salix viminalis), mandljeve vrbe (Sallx aimuvgdalina), rdeče vrbe (Salix purpurea), kot tudi od njihovih številnih različkov (varietet). Nekje bolj cenijo eno vrst«, drugod pa zopet drugo. H Beka uspeva prt nas do 400 metrov nadmorske višin«, zahteva plodna, sveža, globoka in dovolj vlažna tla. Posebno dobro uspeva na ilovnatih tleh, ki so bogata na humusu. Slabo pa prenaša stalno mokra tla. V prvem letu gojenja da 2 metra ln več visoke brez-vejne šibe, ki so zelo močne, žilave in elastične. Mandljeva vrba gre tudi do 800 m nadmorske višine. Dobro uspeva na svežih ilovnatih tleh, ki so bogata mineralne hran«. Vendar ta- vrsta vrbe ni v večji meri vezana na dobroto tal tal uspeva tudi na slabših rastiščih, če so le dovolj vlažna, občasna poplave prenaša zelo dobro. Tudi mandljeva vrba daje prvo leto preko dva metra dolge šibe. Tudi rdeča vrba uspeva do 800 m nadmorske višine na svežih, humornih in peščenih tleh, razen tega pa prenaša tudi kisla tla in dolgotrajno vlago. Vse navedene vrbe zahtevajo za dobro uspevanje dovolj svetlobe in so v glavnem vse odporne proti mrazu. Po pravkar navedenem pridemo do zaključka, da so za kulturo vrbe povoljna vsa tla — od težke ilovice pa do peščenih tal, ako »o dovolj vlažna In se dajo obdelovati. Pri nas so obširne, neizkoriščene površine po nižinah, v poplavnem področju Save ln Krke, ob bregovih raznih potokov Itd., ki bi bile primerne za kulturo vrb. V celi FLRJ obstaja na primer danes okrog 1.500 ha plantaž plemenite vrhe za pletarstvo. Zemljišče, ki smo s« zanj odločili, da bomo na njem gojili vrbovo kulturo za pletarstvo, je treba v jeseni zrigolati do 50 cm globoko. Na spomlad se zemlja ponovno plitko preorje in pobrana, nato pa sadijo vrbovi potaknjenci (reznlki). Petnajst do dvajset centimetrov dolge reznike narežemo iz enoletnih brezvejnlh šib t«f jih nato sadimo m razdaljo 20 cm v vrste, ki so oddaljene so stal ena od druge. Pri tej saditvi potrebujemo na 1 ha 100.000 kosov potaknjencev. Dokler se kultura ne sklene, je treba redno odstranjevati plevel. Običajno zadostuje na leto dva- do trikratno pletje oz. okopavanje. To delo lahko Izvršimo s plugom. V predelih s prevelikim, staležem srnjadi je treba razen tega vrbov nasad še ograditi. Srnjad namreč izredno ljubi za prehrano mlade In sočne vrbove poganjke. Rezanje vrbovih š ib se prične, ko odpade Ustje ln »e lahko nadaljuje preko cele zime do pričetka vegetacije. Porezati je treba vse poganjke tako, da ostane panj popolnoma gol. Za rezanje šllb na 1 ha površine je treba približno 50 delavnih dni. Porezano šibje je treba povezati v snope, ki se nato prodajo po te— žlnl. I»I e tarska podjetja kupujejo šibje v surovem (zelenem) ali posušenem stanju, obeljeno ali neobeiljeno. V poštev pa pride le enoletno brezvejno šibje od 3 do 15 mm debeline ln od 30 cm dolžine naprej, seveda Ima lahko vsak kupec svoje specialne zahteve glede dimenzij. Večletni poganjki se pa uporabljajo za ogrodje prt izdelavi pletenega pohištva. Naše pletarstvo proizvaja okrog 250 različnih izdelkov iz vrbovega šibja in lesa. Ptvo leto da 1 ha vrbove kulture okrog 5.000 kg svežega (ne-obeljenega) šibja, drugo leto okrog 7.000 kg, od tretjega do desetega leta pa povprečno 15.000 kg. Današnja povprečna cena je 30 din za 1 kg šibja franiko vagon. Cisti dobiček od 1 hektara vrbove kulture znaša nekako od 150.000 do 200.000 din. Torej dohodek, ki se ne doseže pri nobeni vrsti žitaric, niti prt Industrijskih rastlinah. V Spodnjem Posavju je precej takšnih površin v poplavnih predelih, ki danes praktično ne dajejo nikakega ali pa le malenkosten dohodek. Z gojenjem vrbove kulture pa lahko na takih površinah že pr«'o leto dosežemo lep finančni uspeh. Gozdarska oz. kmetijska poslovna zveza, pa -naj bi prevzela skrb za nakup sortnega vegatativnega materiala ln dajala razen tega Interesentom tudi strokovno pomoč pri snovanju vrbovih kultur. Prav tako naj bi kmetijske zadruge zagotovile pridelovalcem vrbovega šibja reden odkup. medtem fco je znašal lerta 1955 le 135.316 din, lani pa 217.210 din. V tovarni celuloz« im papirja na Vidmu Bo začeli nadaljevati s kapitalno izgradnjo, ki so z njo predlanskim prenehali. Konec leta bodo v tovarni dogradili novo belilnico im četrti kuhalnik. s tem bodo obogatili vrsto proizvodnje. Kmetijska proizvodnja je še vedno nizka. Kmet prideluje v glavnem le tisto, kar potrebuje Z zadnje skupščine okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Ne tako naprej! Pred dnevi je bilo v Trbovljah VI. zasedanje skupščine drugega sklica Okrajnega uvoda za socialno zavarovanje. Splošna ugotovitev s te skupščin« je, da je bilo na njej vse preveč ozkega gledanja na probleme in preveč 1 okulistično nastopanje posameznih članov skupščine. Res je, da smo od to skupščine mnogo pričakovali. Predvsem še zato, ker so dobili delegati, cri/roma člani, pravočasno poslovna poročila za leto 1957, v katerih je bila dodobra zajeta vsa. obširna problematika socialnega zavarovanja našega okraja. Upravičeno smo torej pričakoval) živahno razpravo o teh. problemih. Te pa ni bilo. Ne vemo, sicer, zakaj? 2e takoj na začetku je bilo opaziti lokalistično gledanje članov skupščine z območja Brežic, ki so hoteli, kot vse kaže, pred razpustitvijo tr-bcveljskega okraja odnesti (dobiti — op. pisca) kar največ denarnih sredstev za gradnjo nove bolnišnice, (ki je v Brežicah rea potrebna), sklicujoč se na širokosrčnost okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, »preden s« razide«, To lokalistično gledanje ne je potem vleklo kot raeča nit skopo skozi vse zasedanje. Kazino pa je, da je bilo mnogo problemov, o katerih bi bilo treba razpravljati. Ne morda o tem, kdo naj bi zidal stavbo, kateri ponudnik bo gradil cenejše, katera dela so cenejša itd. Bouj o problematiki in o stanju zdravstvene službe v trboveljskem okraju. Saj je na primer znamo, da je v našem okraju prj 117.315 prebivalcih 1« 21 zdravnikov in 13 demtistov oziroma stomatologov. Morda o tem, da odpade na enega zdravnika povprečno v našem okraju 5.588 zavarovancev in na enega den-t;sta ali stomatologa 9.024 zavarovancev. Lani j* bilo v zobnih ambulantah na primer 72.780 primerov koneervactjske-ga zdravljenja ln da so te ambulante opravile precej več dela kot v letu 1958. Toda znamo je, da je problem zdravljenja zob še vedno zelo pereč, saj zavarovane osebe čakajo tudi po več tednov, da pridejo na vrsto v ordinaciji, n« proteze pa čakajo v nekaterih ambulantah tudi do enega leta. Čudi nas, zakaj ni bilo razprav 6 prevozih zavarovancev, saj Je vidiett, da je bilo lansko leto 28 odstotkov prevozov več kakor v letu 1966 ali 37.482 po številu. Tudi prevozni stroški bo se povečali od 29,485.621 v leitu 1956 na 38,296.73« din v letu 1957 V trboveljskem okraju je odpadli o na 100 zavarovancev kar 140 prevozov, kar j« znatno nad republiškim povprečjem. Zakaj teko? V nekaterih krajih ja še vedno vsa preveč prevozov, zlasti v Zagorju. V prihodnja bo treba temu vprašanju posvetiti več pozornosti in ga temeljito proučiti. Se in še j« stvari, o katerih bi bilo treba »pregovoriti na tej skupščini. Morda o poslovanju posameznih enot, zlasti še, ker na teranu precej govorijo o ' ki smo ga objavili na naši kulturni strani, Je prišlo do neljube napake, ki je izmallftila verodostojnost poročila. Odstavek se pravilno glasb Od 29 borcev, kolikor jih ie bilo v četi nazadnje, se jih jo rešilo iz borbe samo sedem! dva, Ulja In kurir pa sta bila ob sovražnikovem napadu na Bizeljskem. NAS KOMENTAR Mladina Industrijsko kovinarske Sole v Trbovljah Pohod ob Savinji Delo na tej šoli je zelo razgibano. V mladinskem aktivu so včlanjeni vsi učenci. 2e v začetku šolskega leta so mladinci izrazili željo po večji ideološki izobrazbi. V ta namen so predlagali vrsto rednih predavanj, ki pa žal niso bila vsa opravljena. Navzlic temu je bilo doseženih tudi na tem področju nekaj lepih uspehov! Med te sodi prav gotovo sprejem 11 članov LMS v Zvezo komunistov. Mladinska organizacija nosi v«lik delež pri strokovnem usposabljanju svojih članov. Za pomoč pri delu je bil ustanovljen na šoli klub mladih tehnikov, katerega člani so spet vsi mladinci in ves predavateljski kader. Na šoli imajo tudi bogato knjižnico, dramsko skupino, pevski zbor in orkester. Vse sekcije marljivo delujejo in se pripravljajo na slovesno razvitje mladinske zastave. Pred kratkim so gostovali na Čečah in na Dobrni. Absolventi letošnjega šolskega leta so končno še sklenili, da pojdejo po opravljenih izpitih na pohod po partizanskih poteh spodnje Savinjske doline. S tem bodo počastili 15-letn:co bevb na Sutjeski jn dan borca. A. D. MLADA AFRIKA Afrika, tajno Imenovana črna celina, je končno vendarle tudi uradno stopila ua mednarodno politično areno. S tem *e strinjajo vsi opazovale! ln ocenjevalci ter tudi tisti, ki jim to ni pogodu. Nedavna konferenca osmih neodvisnih afriških držav v Akri, glavnem mestu Gane, sestanek Maročanov, Alilrcev in Tunizijcev v Tangerju ln še številni drugi dogodki, ki so se zgodili v zadnjem času, so dokaz, da postaja Afrika vso bolj pomembna tudi v mednarodnih političnih ln gospodarskih odnosih. Čeprav gibanje za nacionalno In gospodarsko neodvisnost afriških dežel ni politično ln organlzaoijsko enotno, čeprav Je ie vedno pod vplivom mnogih tujih neafrlšklh teženj, vendar Je gotovo, da se stalno krepi, da pridobiva vedno več ln več pristašev, vendar morebiti počasi, toda za gotovo — išče in najde nova pota, svoj značaj, svoj enotni osvobodilni cilj. Pod glavnim geslom vseh afriških osvobodilnih gibanj, se pravi pod geslom boja proti kolonializmu, so se zbrale tudi druge pozitivne politične in socialne ideje, ki niso značilne samo za Afriko, ampak za ves sodobni svet. V današnjem času je pač tako. da napredne družbene ideje postajajo sestavni del boja za neodvisnost zasužnjenih In politično ter gospodarsko zavisnlh dežel. In Se nekaj moramo ugotoviti. Nekaj, kar je značilno za današnja nacionalna gibanja v Afriki. Sredstva sile ln brutalne kolonialistične metode, ki so bile nekoč učinkovita sredstva kolonialistov v boju proti prebujajočim se afriškim narodom, sredstva politike zasužnjevanja, so danes — če gledamo objektivno — bolj Izpodbuda kot ovira nacionalnega afriškega gibanja. Tudi to dejstvo — med vsemi ostalimi — kaže, da se časi spreminjajo, da nastopa novo obdobje, da s« se odvisni In kolonialnj narodi prebudili in se pričeli zavedati svoje moči in svojega poslanstva. In da se družbene sile ter tudi človeška in človečanska zavest razvijajo In krepijo povsod, pridobivajo novo vsebino, ne glede na celine, na raso In vero. Minil je čas, ko so se kolonialni magnati smejali nemirom In uporom »nekje tam« v tej ali oni kolonialni azijski ln afriški deželi. NI torej prav nič čudno, če so konferenco v Akri ocenili kot nadaljevanj« banduškega sestanka, kajti v tem mestu so — kljub znatnim razlikam v stališčih posameznih predstavnikov neodvisnih afriških dežel — vendarle našli skupni jezik im skupni temelj. Ta Jezik In temelj najbolje označuje sklep neodvisnih afriških dežel, da se ne bodo priključile nobenemu političnemu ln vojaškemu bloku, da ne bodo z nekom bolj, z drugim pa manj sodelovale. Ta sklep — In tudi drugi sklepi — konference v Akri kaže, da je mlada Afrika resnično dozorela, saj predstavlja najbolj realno ln konstruktivno pot, ki v precejšnji meri prispeva k • nadaljnjemu razvoju in uspehom boja za neodvisen razvoj afriških dežel in s tem tudi mir v svetu. Takšna orienlacija afriških dežel — nujna v sedanjih pogojih — pa seveda povzroča vznemirjenje v nekaterih krogih, ki ne morejo razumeti, da so sc časi spremenili. Tl ljudje mislijo, da bi morala Afrika odigrati pomembno vlogo v strateški sferi blokovskih interesov in načrtov. Združene ameriške države se danes bolj kot kdaj koli zanimajo za Afriko, pa ne zato, da bi pomagale njenim nacionalnim In osvobodilnim težnjam, ampak zato, da bi zagotovilo Zahodu določena vojaška in strateška oporišča. Odmeve takšnih teženj lahko najdemo med drugim tudi v številnih strateških komunikacijah, ki jih gradijo v afriških pustinjah ln džunglah ter jih na zunaj predstavljajo kot dokaz skrbi za afriške narod«? In »nesebične pomoči« drugim narodom. Nikakor pa ne smemo zanemariti tudi druge strani. Kolonialistične dežele se še vedno trudijo, da bi reševale kolonialne probleme s preživelimi sredstvi, kot so na primer nasilje, vojna, tako imenovano »čiščenje« In »paclflkacija«, torej s sredstvi, ki še bolj zamotavajo afriški vozel In slabšajo položaj v »črni celini«. Čeprav v Franclji in v Veliki Britaniji gledajo nekateri na dogajanja v Afriki s skepso, omalovaževanjem, pa tudi s strahom ln sovraštvom, In kljub stališču Združenih ameriških držav, ki se ne strinjajo niti s klasičnimi kolonialističnimi pritiski niti s krepitvijo ntclonalnih teženj, ker se te težnje nujno razvijajo v izvenblokov-skl smeri, se afriške dežele vendarle razvijajo po svoji poti, ki dostikrat n« ustreza težnjam Imperialističnih krogov na Zahodu. Velike ideje o enakopravnosti, Ideje o pravici do samoodločbe in do neodvisnega življenja, se pravi Ideje o koeksistenci med vsemi deželami, ne glede na njihov družbeni ln politični sistem, so našle svoje mesto tudi v Afriki, v tem daljnem svetu, ki je bil mnogo stoletij zasužnjen in Izkoriščan. Dejstvo je, da so prav te ideje najmočnejše orožje afriških narodov v njihovem boju za neodvisnost, ln dejstvo jo tudi, da je to orožje najbolj učinkovito. ffe^ ft/ujtoVetjL Uspehi hrastnišklh steklarjev Ob praznikih sem se letos namenil v Artiče, kjer že dolgo nisem bil. Toda kmalu me ne bi bilo nazaj. Med prebivalci tamoSnJe vasice namreč kroži pismo nekega ameriškega »svetega moža« z naslednjo vsebino: »Spovejte se, dragi kristjani, svojih grehov, kupite blagoslovljene sveče, kajti nastopila bo nepretrgana Tl-uma tema, ko bodo .gorele samo blagoslovljena sveče in nobena druga stvar. V času teme se •nam bodo bližale gore, ki bodo zasule vse grešnike, predvsem pa tiste, ki so zapustili ljubega boga.« — Ker je ta reč prišla Iz Amerike, In to še od »svetega človeka«, je seveda za uboge lahkovemeže resnična. Marsikdo v tej vasici je že kupiš prav dolge sveče in jih dal blagosloviti. Lahkoverneži, ki trošijo take in podobne govorice naokoli, najbrž mislijo, da smo še v srednjem veku. Židi se mi, da sodijo to po vaški cesti, ki je res podobna kakemu srednjeveškemu kolovozu. Kot vse kaže, se temu ameriškemu »svetemu možu« n( v celoti posrečilo vnesti preplaha med ljudmi, kot se to dogaja v Ameriki. Zdaj že artiški otroci tega ne verjamejo več. Pametno pa bi bilo, da bi tudi vsi tisti, ki so vsej stvari verjeli, ne zaostajali za otroki. Iz Artič sem šel v Krško Prišel sem ravno v trenutku, ko je bilo športno tekmovanje v čast 1. maju. V nogometu sta mertli svoje moči moštvi TSS in Kovinske zadruge. Ker Je bilo moštvo TSS v premoči, jo je sodnik oškodoval kar za dva zadetka, ki ju ni priznal. Seveda je občinstvo in Jaz z njim protestiralo proti takemu sojenju. Pa se je sodnik znašel in vnesel v nogometna pravila še »enominutni molk za kričače«. še v Brežice sem skočil, kjer sem se hotel abonirati v enj izmed tamošnjih gostiln. Pa nisem nikjer uspel, da bi me sprejeli za abonenta. V prvi so mi dejali, da jih je že preveč, v drugi, da jim manjkajo hladilnik, namizni prti, in v tretji, da je premajhna kuhinja in da z abonenti ni profita. V Velikem Cimtiku pri Šentjanžu na Dolenjskem so mi potožili ljudje, da imajo tisti, ki ne hodijo k mašam v Šentjanž, križe in težave, ker Jih ne obvestijo za nobeno drugo stvar kot za davke in takse, ki jih morajo plačevati. Samo za te stvari Jim prinese kurir poziv domov. Tako je bilo tudi pri cepljenju psov. Ker ljudje niso šli k maši, niso vedeli, kdaj bodo cepci H pse. Seveda so morali potem plačati kazen 50 dinarjev, verjetno zato, ker ne hodijo k maši? V Vrhovem pri Radečah so mi mladinci potožili, da Imajo velike težave z mladinsko sobo. Soba je že tako majhna, pa hočejo imeti v njej gasilci svojo omaro, prosvetno društvo pa knjižnico. Prav gotovo bi tudi. kje drugje našli primeren prostor. Sobo pa naj pustijo mladincem. Se na Izlake pri Zagorju sem skočil. Povedat tamošnjim mladinkam, da jih je lahko sram, ker so se v dneh pred prvim majem tako kislo držale. Ne vem sicer, zakaj niso pomagale plesti vence za mlaj, ki je ob prvomajskem praznovanju bil v ponos prav vsem. Upam, da se bodo do drugič poboljšale. Prav bi sicer bilo tako. Vaš pepče Pred kratkim se je sešel k prvemu zasedanju novoizvoljen: delavski svet hrastniške Steklarne, na katerem so izvolili predsednika in upravit; odbor tovarne. Ko je predsednik upravnega odbčra podal svoje poročilo, je poudaril, naj ponovno izvoljeni člani delavskega sveto prenašajo svoje izkušnje na mlajše člane. Mladincem in mladinkam pa je priporočal, naj v razpravi in oo sklepanju o raznih gospodarskih vprašanjih podjetja povedo svoje mnenje, s čimer se bodo uspešno uveljavljali v svojem odgovornem delu. Na tem zasedanju so člani delavskega sveta ponovno izvolili za svojega predsednika tov. Karla Grčarja, ki je v prejšnji mandatu; dobi svoje delo uspešno opravljal. Prav tako so na tem zasedanju izvolili vse potrebne delovne komisije. Ko je delavski svet pregledal poslovanje tovarn v prvih treh mesecih letošnjega leta, je ;o-tcvil, da je bi-lo delo kolektiva uspešno v proizvodnji, prav tako je tovarna lahko odprodala svoje izdelke. Pri planiranj proizvodnji v prvem četrtletju je kolektiv izdelal 1,695.262 kg stekla in plan prekoračil za 10,08%, tovarna pa je v tem času prodala 1,696.060 kg steklarskih izdelkov in finančni plan podjetja presegla za 10,13%. Da je bilo delo tako uspešno, je to predvsem zasluga celotnega kolektiva, prav tako pa tudi močno povpraševanje po izdelkih hrastaiške steklarne. Ves kolektiv se v svojem delu trudi, dia z raznimi izboljšavami pr -hrani na surovinah in zmanjša lom. stekla. Tako se je lom stekla, k,: je znašal v mesecu januarju po kilogramih 27,22%, v mesecu marcu znižal na 23,50%. Ti odstotki pomenijo za tovarno roilijbne dinarjev. Lom se je zlasti zmanjšal pri izdelovanju razsvetljavnega stekla z uvedbo novega stroja za rezanje steklenih krogel, ki jih ni treba brusiti. Da bodo uspehi še lepši, oo treba izkoristiti še ostale možnosti pri varčevanju z materialom, s čimer bo mogoče pr hra-riti podjetju lepe milijone. Direktor tovarne je ob tej priliki poudaril, da stoj: kolek- Ta teden na ulici tiv tovarne sedaj pred najtežjo preizkušnjo, kajti steklarski cbrati so v rekonstrukciji, vendar produkcija tega ne sme trpeti. Najtežje vprašanje je trenutno preložitev železniškega t.ra pred skladiščem in je posebno težavno nakladanja vagonov. Celotni kolektiv bi moral nuditi vso pomoč, da se bosta proizvodnja in rekonstrukcija tovarne nemoteno razvijali R.V. Obleka v eni minuti Takšno obleko lahko dobimo le v konfekciji — tfaj menijo potrošniki — Razgovor s trgovinami — Promet raste! Šesta obletnica „Svobode“ na Dobrni uprizoritvijo igre »Alenčica ir®setnica« je prejšnjo nedeljo »Svoboda« na Dobrni v Trbovljah praznovala 6. obletnico f™jega obstoja. »Svoboda« na Dola 1 te prva »Svoboda«, Id je bi-'* Ustanovljena v Sloveniji. Na «avnostno sejo društva so bili Povabljeni tudi zastopniki ostalih “Uiožičnih organizacij s področij Dobrne. Poudariti moramo, da J? vodilni ljudje množičnih orga-juaacij le redkokje v svojem dejo tako povezani med seboj kot Dobrni. 2e od vsega začetka *Ultumoprosvetnega in politične-** delovanja na tem področju ob-?“3a namreč koordinacijski od-?°t, je) usmerja vse delo množič-JJJ*} organizacij. Po dograditvi kulturnega doma je društvo »Svo-ki je lastnik stavbe, do-jJ'Ula posameznim organizacijam, ~J delujejo na tern terenu, svoje fjrostore za sestanke in delo. »Svo-jTda« prav talko sodeluje z SD *“loga« in je tako povezana vsa Politična, kulturna in športna de-na tem obširnem podre -Ob šegti obletnici »Svobode« na x°0mi je treba povedati, da je ST^tvo v vsakem pogledu častno Jrvtsilo zadane si naloge in da j!*JJovi člani lahko s ponosom f*®da|o na opravljeno delo. Razen ~*radnjega lastnega doma in let-"°*a vrta je društvu uspelo na- Iz Sevnice P večer moderne glasbe j® Priredil Sevmčanom 2. ma-J® ansambel Mojmira Sepeta s pevko Majdo Sepetovo iz Ljub-j^Be. Daši ravno so ljudje v prazničnih dneh pohiteli r® vse strani v naravo — 1. Pjjia je bilo samo na Lisci nad r"' obiskovalcev — je bila “Vorana »Partizana« nabito P°ina. Instrumentalisti in pev-so želi obalo zasluženega “znanja. ^ Vodstvo TVD »Partizana« v evniei bo imelo ta mesec pol-e roke dela. Dne 9. maja bo ruštvo organiziralo del Tito-® Štafete in preteklo s svoji-!"* tekači okrog 25 km proge. j116 11. maja se bo nad 30 čla-"0v in članic udeležilo »Poho-a ob žici okupirane Ljublja-Dne 18. maja bo pod družen im vodstvom v Sevnici okrajni kros za vsa te-^novzgojna društva Zasavja - z& 24. maj, na večer pred «®J8tnim dnem predsednika 'ta> pa društvo pripravlja v v°Jem domu telovadno akacijo. » Vabimo Sevničane in okoli-^*ev(da Se udeleže teh Prlre' kupiti večje količine raznih rekvizitov za svojo gledališko skupino in apiravo za dvorano ter ostale prostore. Društvo je nadalje posvetijo vso skrb tudj čltainiške-mu krožku. Tako razpolaga društvo danes s približne 500 izbranimi knjigami ki po njih v okolišu stanujoči ljudje prav pridno posegajo. Posebno v zimskem času nudi knjižnica prijetno razvedrilo mnogim starejšim in tudi mlajšim ljudem. Zelo aktivna je gledališka skupina društva, Id je v zadnjem času naštudirala in izvedla z lepim uspehom igro »Na ogledih«, kj so jo igralci uprizorili za majniške praznike tudi na Dobovcu. »Komedijo o komediji« in »Alenčico Desetnico«. Na odrskih deskah se izživlja okorg lao članov društva, kar Izpričuje, da Ima jo Dobrčani dosti smisla za to lepo umetnost. V zimskih mesecih je društvo priredilo nekaj predavanj s področja delavske in socialne zakonodaje. nadalje predavanje o rakastih obolenjih. Na splošno se vodilna ljudje društva trudijo, da člane sproti obveščajo z vsemi problemi, posebej še z delovanjem društva samega. Težave v izobraževalnem delu društva so v tem, da Je Dobrna precej odmaknjen kraj od središča Trbovelj, zaradi česar le redko kateri strokovnjak zaide v ta hrib in pomaga s svojim znanjem ukaželjnim članom dobrnske »Svobode«. Prav zaradi pomanjkanja strokovnega kadra na tem terenu hodi društvo nekako svojo pot — trdo pot samorastnika, vendar njegovi člani žilavo delajo in so lahko za zgled marsikateremu društvu, ki Ima ugodnejše pogoje za izobraževalno delo. S. G. A. K., uslužbenec: — Konfekcijskih oblačil skoro ne poznam. F. R., dijak: — Kupil sem že narejen suknjič. Povsem m Ugaja. N. P., delavec: — Ne. konfekcija mi pa že ne diši. A. B., delavec: — Imam obleko jz konfekcije, fcex je pač nekoliko cenejša in kar zadovoljen sem. A. S., uslužbenka: — V konfekciji, zlasti ženski, je še vedno premajhna izbira. B. P., delavec: — Obleke mi kroji krojač po meri. To je nekaj odgovorov na vprašanja o konfekciji, ki smo jih dobili v Trbovljah. Vidimo, da so mnenja še precej različna Res pa je, da ima konfekcija mnoge prednost.,; pred vsemi drugimi oblikami oblačenja, zlasti ker je cenena. V mnogih drugih, naprednih državah se je že močno uveljavila, medtem ko si pri nas šele utira pot med množice. O dosedanji jugoslovanski konfekciji moramo žal ugotoviti še mnogo pomanjkljivosti, tako v preslabi izbiri, preskopih številkah kot zastarelih modelih. Zdaj je čutiiti iz dneva v dan večjo skrb za odpravo vseh teh napak. To je videti tudj v naših trgovinah. V TRBOVLJAH imamo specializirano konfekcijsko trgovino varaždinskega »Varteksa«. Tu smo zvedeli, da vendarle čedalje bolj raste zanimanje za konfekcijo. Januarja in februarja letos so'prodali 416 kosov oblek ia suknjičev, marca 317, aprila pa 380 kosov. Ta mesec je bila za 50 odst. slabša prodaja kot lani. Pravijo, da na njihovo prodajo izredno vpliva slabo vreme. Da je le malo sonca, pa imajo že več kupcev. Cene moških oblek se sučejo tu od 5 do 15.000 din, otroškim pa od 2.500 do 6.000 din. Zanimala nas je izbira po velikosti. Imajo otroške obleke s številkami 3, 4, 8, 10, 12, fantovske 36, 38, 40, 42 in moške 4« . 46, 48 , 52, 54. Oglasili smo se še v trgovskem podjetju »Izbira«. Tu imajo naj- večji promet preko jeseni in zime. Tudi pri njih se veča število kupcev konfekcije, njena izbira pa se je Izboljšala. Letos so prodali 25 moških in i8 ženskih zimskih plaščev, 40 ženskih in 52 moških balonskih plaščev, 90 kosov moških oblek in 52 kosov otroških oblek. Cena moških oblek je 4.000 do 12.000 din, najbolj po gredo v denar razni športni modeli in obleke, ki stanejo okoli osem tisočakov. —jak uiiiimmtiiitiimiiiHmiiiiuimiiimmiiMthMnMrtMmniiinimt Halo, 91 Rada bi vedela, koliko časa pred vselitvijo se daje prosilcem za stanovanja odločba za vselitev. Ali res tri četrt leta prej, kot to dela stanovanjska skupnost v Zagorju? S, S. — Zagorje Nel Kdaj bodo Trbovlje dobile prvo otroško igrišče? J. Z. — Trbovlje Srečen dogodek vam bo-( mo pravočasno sporočili. Zakaj avtobus na redni progi Trbovlje—Zagorje— Ljubljana v soboto, 3. maja, ni vozil? M. R. — Trbovlje Zaradi nepravilnega odnosa do potnikov. Zadnje čase ugotavljam, da nekateri kinematografi tudi pri filmih z normalno dolžino ne predvajajo predfilmov. To me moti, ker te zelo rad gledam. Ne vem, kaj je vzrok takšnemu poslovanju v kinematografih? F. K. — Trbovlje Najbrž brezbrižnost. Kinematografi so dolžni predvajati tudi predfilme! Berem vašo vremensko napoved, pa me zanima, kdo jo napoveduje? M. K. — Brežice Bodite brez skrbi — vremenarji! Zrna iz Vidma-Krškega To in ono iz Zidanega mosta 0b dnevu slovenskih tabornikov Prisrčno snidenje v Zidanem mostu Na mladinske sestanke v Zidanem mostu prihaja mladina tudi' iz oddaljenih vasi, kot so Marija Sinje, Suhadol, yelika Sir je, Podkraj in Pleše. Z velikim navdušenjem so sprejel: razpis tekmovanja, k; ga je v počastitev dneva mladosti razpisal CK LMS. Začeli so s predavanji, rednimi debatnimi urami, pripravili so plesne vaje, obiskati MDB »Mina Marinko« v Trebnjem, pred kratkim poslušali predavanje o Sutjeski. Mladinci in mladinke so postali tud; navdušeni planinci. Blizu 40 se jih je na novo vključilo v PD v Radečah. Mladinska organizacija v Zidanem mostu pa najtesneje sodeluje tudi s pionirsko organizacijo tega kraja. Pionirji pridno delujejo. Imajo svojo šahovsko sekcijo, dramsko skupino, namiznoteniški krožek, sadjarski krožek itd. Nadzorstvo nad njihovim delom opravlja učiteljica na osnovni šoli, mladinka Govejškova in pionirski štab s predsednikom Hermanom Krajncem. Uspehi njihovega deda se bodo pokazali v »Pionirskem tednu«, ki bo v maju Ta teden je namenjen tud: kulturnim prireditvam za najmlajše. MiTr Preko-120 zadružnikov se je udeležilo nedavnega občnega zbora KZ Videm-Kržko, levi breg. Izčrpno poročilo upravnega odbora je opisalo dosežene uspehe in pomanjkljivosti, ki so se doslej še dogajale pri delu zadruge, hkrati pa nakazale vrsto pomembnih nalog za nadaljnja zadružna, snovanja. Zadruga je lani odkupila za 2,467.554 din kmetijskih pridelkov, vendar bi bil lahko odkup še boljši, če bi mraz ne uničil pridelka sadja in grozdja. Za izboljšanje poljskih pridelkov je zadruga kupila članom 11.000 kg semenskega krompirja, 3500 kg semenske pšenice in več raznih drugih semen. Zimsko škropljenje sadnega drevja je bilo opravljeno z zadružnimi škropilnicami, zelo uspešna je bila akcija proti koloradskemu hrošču, potrošnja umetnih gnojil pa se je povečala od 63.000 kilogramov v letu 1956, na 125.000 kg. Pomembna je še obogatitev strojnega parka z dvema mlatilnicama, obračalnikom za seno in raznimi drugimi manjšimi stroji. Kmetovalci so na občnem zboru sprejeli gospodarski program za leto 1958. Ta predvideva gradnjo skladišča, ureditev odkupne kleti za vino, nakup novega traktorja, obnovo vines. gradov in sadovnjakov na zadružnem sektorju itd. Tudi na Mlinše prihaja pomlad Ob dnevu tabornikov Slovenije je okrajna starešinska uprava Trbovlje pripravila v Židanom mostu razgovor zastopnikov zasavskih tabornikov s sekretarjem Okrajnega komiteja Zveze komunistov, tovarišem Francetom Kimovcem — Žigo. Razgovora so se udeležili zastopniki tabornikov iz Sevnice. Radeč, Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Taborniške enote iz Zasavja so že nekaj časa najboljše v naši republiki. V svojih vrstah pa imajo tudi veliko delavske vn šolske mladine. Trenutno je v Zasavju 750 organiziranih tabornikov. Le-ti pa si prizadevajo, cia bi ustanovili enote še povsod *am, kjer jih za sedaj še ni. Kot vse kaže, bodo že v kratkem dobili svoi taborniški rod v Brežicah. Taborniki so precej govorili o svojem dosedanjem delu, o uspe-h-h, ki so jih-dosegli, o svoj ih težavah in načrtih. Mnenje vseh pa je bilo, da zasavski taborniki 'todi v prihodnje ne smejo pozabiti na partizanske kraje, ki naj jih večkrat obiščejo. (mi) Uspeli občni zbor »Svobode« v Sevnici nekoliko pozno, toda so se Sevmčam pogovo- Sicer uspdSno rili ha občnem zboru »Svobode«, ki je po 17 mesecih krepko zastavila delo in obstajajo vsi pogoji. da bo v prihodnosti najdejavnejša med društvi v sevniški občini. Skupna akcija vseh društev in organizacij je rodita uspeh in končno združila kulturne sile pod okriljem »Svobode« — prostovoljno gasilsko društvo pa je z razumevanjem dalo na razpolago prostore, saj se bo z delno sprostitvijo v pogledu kulturne dejavnosti lahko še uspešneje posvetilo svojim nalogam. Iz poročila in razprave smo slišali, da je treba članstvo »Svobode« podvojiti, predvsem z mladino in delavci in razviti široko kulturno izobraževalno dejavnost v korist delovnih ljudi. Razpravljali so nadalje tudi o čuvanju društvenega imetja in je prav, da je nadzorni odbor postavil to vprašanje na dnevni red. Novoizvoljenemu odbOTU, ki se deli na upravnega in tehničnega, želimo kar največ uspeha in tudi sevniška javnost je izrazila pripravljenost podpirati društvo v koristnem delu. BO. Počasi, zelo nočasl prihaja pomlad v naše zasavske grape in grebene. Sončni obronki so oživeli — pobarvale so Jih pomladanske rožice, tu pa tam se že sprehajajo martinčki, po cvetlicah pa letajo metuljčki cekinčki. Čeravno smo glede toplote skoraj mesec dni za dolinskim Zagorjem, je okrog mllnške šole pravo spomladansko razpoloženje. Vrtnarsko-sadjarskl krožek, ki sl je pozimi nabiral teoretične nauke, je razgiban v vseh smereh. CvetUčni vrt, ki so ga pionirji že v jeseni obdelali in posadili fi spomladanskimi cvetlicami, je ves v cvetju mačeh, vijolic, raznih Jegličev Itd. Posebna skupina pionirjev pa se že mesec dni ubada s toplo gredo — to novostjo za Mlinše — ki je naša letošnja pridobitev na šolskem vrtu, katero smo dosegi! s pomočjo žena zadružnlc z Mlinš ln Okrajne zadružne zveze v Trbovljah. V novem vrtu pa so pionirji, nasadili tudi že lepo število pritličnih Jablan ln hrušk ter jib pod vodstvom učitelja sami obrezali. Okopali so že ribez, maline in jagode. Lani so naši pionirji dobili nagrado Pionirskega lista iz Ljubljane, pa tudi letos bodo tekmovali, saj so res neutrudni. Za prvomajski praznik so lepo okrasili šolo ln pripravili bogato proslavo — seveda tudi na kresovanje niso pozabili. Z nekaterimi točkami iz šolske proslave so nastopili tudi pred vaščani v nedeljo, dne 27. aprila, ko so v zadružnem domu člani domačega .prosvetnega društva priredili veseloigro »Poslednji mož«. Pionirji pa se pripravljajo tudi že na proslavo dneva mladosti in na štafeto, ki bo tekla skozi naselja, mimo naše lepe nove šole. V štafeti bodo tekli tudi pionirji ln nesli pozdrave našemu ljubemu predsedniku Titu. t*. Rudar med včeraj in danes ZAGORSKA KRONIKA Gradnja poslopja ObLO dobro napreduje. — Zagorjani te neka] časa opazujejo dela na poslopju novega občinskega ljudskega odbora. Vse kaže, da bodo novo poslopje Izročili svojemu namenu še ta mesec. Notranja dela na stavbi so v glavnem končana. Poslopje tudi na zunanji strani spreminja lice. — Ko bo novo poslopje zgotovljeno, bodo v starem poslopju dobile prepotrebne prostore množične organizacije zagorske občine. Dan zmage bodo proslavili. — Kakor drugod, se tudi v Zagorju pripravljajo na praznovanje dneva zmage. Tako bo v sredo, 14. maja, obiekaj pionirje v osemletkah Toplice in Zagorje tovariš Jože stok-Korotan. Tega dne zvečer bodo v mali dvorani doma TDV »Partizana« odiprll razstavo partizanskega gradiva, slik ln tiska. Godba na pihala delavskega prosvetnega društva »Svoboda« pa bo priredila promenadni koncert. Na sam dan zmage bo občinski komite Ljudske mladine skupaj z občinskim odborom Zveze borcev pripravil pohod mladine zagorske občine po partizanskih poteh Zagorja. Po pohodu bo verjetno na Plešah, ‘kjer je bila ustanovljena prva zasavska partizanska enota, ali na Zasavski gori taborni ogenj in partizanski miting. Udeležili so bodo pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane«. — Partizanskega pohoda »Ob žici okupirane 'Ljubljane«, ki bo pojutrišnjem v Ljubljani, se bo udeležilo tudi nekaj ekip Iz Zagorja. občinski komite Ljudske mladine bo poslal eno ekipo, eno sestavljajo člani košarkarskega kluba »Proletarec«, dve pa bo poslalo društvo za telesno vzgojo »Partizan«. Mladina bo prostovoljno delala ln gradila. — Zagorska mladina je ob zaključku Vn. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije sprejela sklep,, da bo v letošnjem letu pomagala pri urejevanju kanalizacije ob ulici talcev, izkopala temelje za stanovanjsko stavbo, ki jo bodo gradili občinski ljudski odbor,- industrijska radarska šola in Industrija gradbenega materiala in odstranila zemljo pred novim Delavskim domom. Prav tako so mladinci sklenili, da bodo začeli na hribu nasproti Gorice graditi mladinsko naselje. Za vsa ta dela je med mladino v radarskem Zagorju precejšnje zanimanje. pa tu'di nekateri starejši so že obljubili* da bodo pomagali pri delih. Nova avtobusna proga. — Zagorsko avtoprevozniško podjetje »Avtoprevoz« Je v ponedeljek, 5. maja, odprlo novo redno avtobusno progo Zagorje — Ljubljana, Avtobus vozi iz Zagorja do Izlak, mimo MUnš, peč in Moravč do Domžal in Ljubljane. Avtobus odhaja iz Zagorja zjutraj ob 6.30 in se vrača iz Ljubljane ob 16. uri. Avtobus prihaja v Ljubljano ob 9. uri, v Zagorju pa je zvečer ob 17.30. Prebivalci krajev ob novi avtobusni progi so z uvedbo nove avtobusne proge zelo zadovoljni, saj so morali doslej pešačiti, kamor koli so hoteli. (maj. Ko so trboveljski »Rudarjeve!« na letnem občnem zboru dajali račun dela v minulih mesecih, so v poročilih med drugim ugotovlli-»Z zgraditvijo novega kopališča in dograditvijo še nekaterih objektov na stadionu (betonskega igrišča za košarko in odbojko) so dani zdaj najboljši pogoji za nadaljnji razvoj športnega življenja v revirju«. Trboveljski »Rudar« šteje trenutno nekaj nad tisoč aktivnih in podpornih članov, ki se izživljajo v šestih sekcijah. Tako ali tako je v društvu najmočneje zastopan nogomet, ki ima poleg ligaškega moštva kar nekaj mladinskih in pionirskih moštev, ki dajejo slutiti bogato žetev prihodnjih let. V kratkem času svojega resničnega delovanja si je pridobila velik ugled med občinstvom plavalna sekcija, dobro delajo rokometaši ln košarkarji za- Gasilci z Marnega so delavni Iz Stare vasi ob Sotli vif^novltev rečne Pošte v Stari tj**,' — Dolgoletna želja vaiča-v bi bila redna pošta tudi Vega 1 vas:. *e )* uresničila. Pr-p«« maja letos so jo slovesno od-je takoj za če. a' z rednim leta po osvoboditvi pa tudi Pob i!01 Ju«r'Slavlji je kar 'trgovec n. :r®l ln odvaja, pisma, ust.ežno 'ilC v zs- -■H ttnčjždeljeval Cirilo pošto ker Po osvoboditvi je i-*i.|n česati pomožna pošta pri bivši iv!‘,'ev’u'n odbora v Siari va-Pašt lr b a zvezan« z redno v llrež rah In so vso pošto at V; Itoat umi prebivalci. Zla djeVl b’’« neuradno to. da so Iju OOtžJm'1’ na pomožni pošt] asu.o o prejemu denarja, me! Čohu odrezkov tz Brežic nls" brr, v*2 nazaj. Tako so oatail ♦lltt .zsdostnega dokazila o pla £ taks davkov Itd. gju1*! tega konec Od I maja j,,..1’ bo Je pismonoša raznašal •o ni1' a v uradu bo d»la.a uspo-" mna strokovna moč. Da se je zamisel ustanovitve redne pošte pri nas uresničila, smo dolžn,! zahvalo sekretarju osnovne organizacije Zveze komunistov ln direktorju državnega posestva »Rdeča zvezda« tovarišu Ferdu Sepetavcu, okrajni pošti Trbovlje ln direkciji PTT v ijub-ljanl. Popravilo brvi v Gregovelh. — O ten »mo že pisali. Ker za sedaj ni upati, cia bi gradt'1 letos most čez Sotlo v Gregovcih. so se prebivalci sami lotili popravila brvi čez Sotlo. Spravili ao skupaj ne-kai lesa. ostalo pa opravili z udarniškim delom Kar veselje je bilo gledati, kako so vsi vaščani ob nedeljah pomagal; graditi novo brv. s tem so napravili obo-ler.tran.rlko korist: tako jim ni več trfba hodttj čez Flgerlev most okoli na Hrvaško, da bi prišli do svojih njiv, obratno pa Je ustreženo tudi Hivatom. ki Imajo na slovenski stmnt vinograde. Seveda je to začasna rešitev in Izhod v slu. V bližnji prihodnosti pa bo le treba misliti na nov most. V ta namen so vaščani pripravljeni pomagati g prostovoljnim delom, prispevali pa bi tudi nekaj lesa, a tudi Hrvati bi pomagali. Tako bt pomagalu graditi vsak pol mostu. Nekaj pa bi seveda prispevala naša socialistična skupnost. Vasi, ki kaže voljo do dela ln so njem volivci pri zadnjih volitvah volili stoodstotno že do 7.15 zjutraj, pomoči ne smemo odreči, ker jo njem ljudje zaslužijo. Vpisovanje otrok v Solo. — Vpisovanje novih otrok v prvi razred osnovne šole bo v nedeljo, 11 maja tega leta od 9. do 11. ure dopoldne. V poštev za vpis pridejo otroci, kt bodo dopolnili starost 7 let do 31. decembra 1958. to je letnik 1951. Starši se naprošajo. da sc drže navedenega roka. M. M. Kdo ne pozna Marnega, prijazne vasice na koncu našega okraja? Čeravno sorazmerno majhna vas, je v njej .toliko živahne dejavnosti, da je ne more nihče zapostavljati proti drugim. Tu imajo organizacijo Socialistične zveze, društvo pTOStovoiljnlh gasilcev ln končno še mladinsko organizacijo, o katere delu smo že poročali. Ko sem zadnjič: obiskal to vas, me je precej iznenadtlo veliko delo tamkajšnjih gasilcev in njihovih podpornih članov. Zakaj? Na vrhu nad Dolom, preden se začne cesta sipuščatl proti Rimskim Toplicam, se dviga v žrak velika stavba. Zato sem vprašal mimoidočega moža, kaj pomeni to veliko poslopje in čigavo je to delo. Malo presenečen je bil nad mojim vprašanjem, vendar ml Je' odgovoril; »Ta stavba predstavlja bodoči gospodarski in prosvetni dom. Prve kali pa je pognala s pomočjo gasilcev.« Zvedel sem tud!, da nameravajo spodnji del doma prilagoditi Izključno kot shrambo za sadje, ki ga bo v prihodnjih letih tukaj na tisoče kilogramov. Tu imajo namreč strnjen sadovnjak na večji površini. Zgornji del poslopja pa naj bi bil namenjen prosveti, k čemer sodi tudi prostorna dvorana. Tudi trgovin* ln gostilna naj bi bila v njem. Seveda pa tudi gasilci ne morejo biti brez ustreznih prostorov, zato je njim prav tako odmerjen precejšnji del stavbe. Ker v hrastniški občini ni nobenih sob za tujce, se predhodno izdelam načrt popravlja, tako da bodo v tej stavbi dobili tudi ustrezne prostore za tujske sobe Tort:.! bo ta dom precejšnjega pomena. Zanimalo me je kajpak, kdo je plačnik vseh teh del, zato sem stopil do predstavnika gasilcev, tovariša Andreja Sengana. ki mi je na moje veliko začudenje povedal, da je to delo opravljeno skoraj vse kot prostovoljno. Do letos so gasilci ln podporni člani napravili tu preko dva tisoč udarniških ur, na pomoč pa so jim priskočim tudi gasilci z rudnika in kemične tovarne v Hrastniku. Kaj pa les? Tudi tega imajo že zbranega.^Okrog 30 kubičnih metrov ga je ln darovali so ga okoliški kmetje. Pri tem se je najbolj postavila vasica Untčno, kd je prispevala 10 kubičnih metrov lesa. Ker pa 1e gradnja vsekakor v zvezi tudi s precejšnjimi drugimi stroški, jim nudijo potrebno pomoč GOZ. občinski ljudski odbor Hrastnik ln kmetijska zadruga Dol pri Hrastniku. Letos nameravajo napraviti na kleti ploščo, drugo leto pa bo dom z vsestransko pomočjo občinskega ljudskega odbora pod predan svojemu name- streho in nu. Obilo zaslug, da delo nemoteno napreduje, ima pri tej gradnji že prej omenjeni tovariš Sergan, razen njega pa še tovariš Borštnar. Ko sem zapuščal Marno, sem jim poželel, da se Jim trud poplača s skorajšnjo otvoritvijo tega lepega doma Miha ostajali niso niti šahisti. kolesarji in namiznoteniški igralci. Črno stran pa predstavljata tudi v novejši kroniki odbojkarska in lahkoatletska sekcija, katerih delo ne more ta ne more steči. Tem, kakor še nekaterim drugim težavam v društvu (problem ženskega rokometa ln košarkarskega moštva), je, kakor pravijo, krivo pomanjkanje strokovnega kadra. Morda bi ne bilo napak, ko bi sl društvo tudii v teh panogah pomagalo z domačim) ljudmi, kot pri nogometni sekciji, kajti tuje strokovnjake bo najbrž tudi posle! težko pritegniti. Športniki čedalje boi) ugotavljajo. da društveno delo ni popolno le v športnem Izživljanju. Zato predlagajo pogostejše družabne prireditve in večjo pozornost za ideološko Izobraževanje. Ena glavnih bodočih nalog »Rudarja« je skrb za čimvečjo množičnost ln pritegnitev zlasti čim-večjega števil,] a revirske mladine. Prav Je. da se zaveda tudi pomembnosti medsebojnega sodelovanja med »Partizanom« in vsemi drugimi športnimi draštvi v revirju. Prvi uspehi na tem področju eo te doseženi, tipajmo pa. da bodo še boljši, da bo moglo društveno poročilo ob letu povedati o njih kaj več. konkretno kot tokrat ko se je zadovoljilo le z nekaj besedami o »dobrem razumevanju.« Za občni zbor najmočnejše športne organizacije v Zasavju je bilo letos manj zanimanja kot navadno. Pogrešali smo zastoonlke višjih športnih forumov, oblasti tn nekaterih športnih društev. Razprava je bila mlačna. Za novega predsednika je bil soglA no izvoljen Milan Kožuh. Pionirsko šahovsko prvenstvo Kakor vsako leto, so pionirji iz občine Videm-Krško tudi leto« dobro izvedli i pionirska od-redna šahovska prvenstva in tako določili zmagovalce. Pred nedavnim je bilo občinsko šahovsko prvenstvo, kjer so tekmovali pionirji oziroma pionirke iz Leskovca, Rake, Vidma-Krškega ln Dolenje vasi. Pri starejših pionirjih so zmagali Leskovčani s Š.5 točke pred Rako ln Krškim. Pri mlajših pionirjih in starejših pionirkah so zasedli prvo mesto prav tako Leskovčani, pri mlajših pionir« kah pa Videmčanke. f Nadaljevanje naše ankete Eno Izmed vprašanj, ki smo ga zastavili našim gospodinjam, se je nanašalo tudi na mesnice. V prvem delu vprašanja so nam tgiotspo-dinde odgovorile, kje kupujejo meso in mesne izdelke, v drugem pa so konkretno povedale svoje mnenje o dajanju kosti mesu, cenah in stanju v zasavskih mesnicah. Hrastniške gospodinje na splošno pravijo, da mesnica v centru še zdaleč n.i takšna, kot si želijo. Predvsem Jih moti pogosto slabo meso in zato mnoge kupujejo meso na Dolu. Tamkajšnja mesnica je menda že lep čas zelo dobro oskrbovana in tudi dolske gospodinje jo rade pohvalijo, čeprav so nekatere povedale, da mesar raje ustreže tujcem kot domačinom. Zagonske gospodinje so sicer malone enotnega mnenja, da se je izbira mesa v zagorskih mesnicah močno izboljšala, da pa najboljše mesne izdelke še vedno prodajajo le na Lokah, zato je tudi razumljivo, da gredo ti izdelki, ki jih prodajajo tudi v zagorskih trgovinah, dobro v denar. Zavoljo tega torej ni večjih pripomb, nekoliko bolj kritizirajo zagorske gospodinje to, da- malokdaj in zelo težko dobe drobovino, čeprav vedo, da leto večidel pokupijo gostinska podjetja in obe menzi. Nekaj podobnega so povedale tudi trboveljske gospodinje, čeprav trde, da tamkaj pogosto prodajo meso po obrazih. Samo primer: umestno pripominjajo, da Je to zavoljo majhne zainteresiranosti uslužbencev podjetja. Menda najmanj pripomb smo dobili žiških gospodinj. Po njihovih sodbah ne mesnice zelo vzorno urejene, pa tudi meso Je kvalitetno, v zalogi imajo , boljše in slabše vrste mesa, kar je brežiškim' gospodinjam še posebno všeč. Preidimo k delikatnejšemu vprašanju. Lani, menda decembra, je Trgovinska zbornica okiraja Trbovlje izdala uredbo o dodajanju kosti k vsem vrstam mesa. Torej navodilo, ki naj vsaj približno, če že ne popolnoma uredi prodajo tega važnega blaga. Resda se je stanje po izdaji tega navodila v malone vseh mesnicah močno izboljšalo, videti pa je, da nekatera mesarska podjetja oziroma mesnice nekoliko pretiravajo in so preveč toge v izvajanju te uredbe. Samo primer; h kilogramu govedine od stegna ali pleč lahko dodajo mesarji maksimalno do 30% kosti. K bočni govedini pa maksimalno 25% kosti. Dostikrat je govedina nekoliko slabše vrste, nikjer pa gospodinje niso dobile h kilogramu te vrste mesa manj kot 30*/* kosti. Videti je, da bo treba navodilo v bodoče nekoliko spremeniti. No, najslabše pa Je to, da Je v več kot v dveh tretjinah zasavskih mesnic niso razobe- Upoštevati je treba koristi celote so ondot- I tudi meso I \T C* 1'7 A T1 T7 T Tl Tl / \ r» T IT 1H I T1 n TI /~\ IT P I ¥ Meso in kosti tovarišica E. L. se Je že dostikrat pritožila v svojd mesnici nad takim ravnanjem, dosegla pa je le to, da dobi zraven mesa še več kosti. Tovarišica B. G. pa medtem trdi, da so ona in vse gospodinje, ki jih pozna, zelo lepo postrežene V mesnici pri Trat n uku. Najbolj ji ugaja to. da ima mesnica vedno na razpolago razne vrste mesa. Odgovori gospodinj Senovega so zelo različni. Naj navedemo le nekatere. Tovarišica V. B. kupuje že 20 let v eni mesnici, odikar pa so ustanovili v tem kraju še drugo mesnico, kupuje tudi tam. Vendar v obeh cvete protekcija. Mesarjevi znanci dobe kajpada vedno boljše meso in nitj čakati jim ni treba. Gospodinja T.* O. pa pravi, da še zdaj ne ve, koliko kosti sme njen mesar dodajati mesu, zato je vedno nejevoljna, kadar se vrača iz mesnice. Tovarišica P. P . iz Dobove pa se pohvali, da ima mesnica v Dobovi skoraj vedno kvalitetno meso, mesar pa se natanko ravna po predpisih o dodajanju kosti k mesu. Hude pa se gospodinje iz vidma-Krškega pritožujejo nad mesnico, last podjetja »Posavjeprodukl«. Kupo-valke pravijo, da bi lahko imela ta mesnica, katere podjetje odkupuje živino, naj lepše meso — je pa ravno obratno. Gospodinje popolnoma šena navodila, ki določajo dodajanje kosti k mesu. Zelo malo gospodinj Je v celoti seznanjeno s to uredbo, čeprav je Trgovinska zbornica izrecno ukazala razobesiti to navodilo na vidno mesto. Kolikor mesarska podjetja ne bi upoštevala te uredbe, imajo organi tržne inšpekcije polno pravico postopati v smislu zakonskih kazenskih določil. Zakaj torej ni razobešenih teh navodil v prenekaterilh naših mesnicah? Sodimo, da imajo potrošniki vso pravico seznaniti se s temi predpisi in tudi kontrolirati izvajanje teh določil. Spet lahko ugotovimo, da bi imeli v tem pogledu sveti potrošnikov obilica dela. V zadnjem mesecu se je spet podražilo goveje In telečje meso. Mesarska podjetja utemeljujejo podražitev z višjimi odkupnimi cenami živine, kar je posledica večjega izvoza. Utemeljitev delno drži, vendar vsaka podražitev zelo neugodno vpliva na potrošnike. Morda bi kazalo o tem razpravljati v vsaki posamezni občini. Odločilno besedo v tem vprašanju naj bi imeli občinski zbori proizvajalcev, ki bi lahko z vsemi pristojnimi činitelji pregledali upravičenost vsake podražitve oziroma možnosti, da bi to važno potrošno blago ostalo v mejah dosedanjih cen. Milan Vidic jZARJANI. SO SE ZELO SKRBNO PRIPRAVLJALI NA SVOJ LETOŠNJI KONCERT, KI SO GA ??I^E.?.ILI NA. VECER PRED DELAVSKIM PRAZNIKOM. POSLUŠALCI, KI SO PRIŠLI POSLUŠAT AKTIVNE PEVCE. SO ODHAJALI ZADOVOLJNI. SAJ SO JIH »ZARJANI« LEPO PRESENETILI Pojutrišnjem v Ljubljani: partizanski pohod ob žici okupirane Ljubljane NEKATERI PROBLEMI TRBOVELJ Uredništvo »Zasavskega tednika« je zaprosilo predsednika trboveljske cbčine tovariša Franca Kralja - Cinka, da odgovori na nekaj vprašanj v zvezi z odnosi med komuno in podjetji ter o možnostih za hitrejše reševanje nekaterih perečih problemov trboveljske doline. Tovariš Kralj je naši prošnji rade volje ustregel in na naša vprašanja odgovoril takole: Samo še dva dni nas loči od dne, ko bo Ljubljana proslavljala majvečjo letošnjo politično-športno manifestacijo ob dnevu zmage. Breko 1.500 tekmovalcev in tekmovalk se bo tega dne udeležilo partizanskega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane«. Nad 1.500 tekmovalcev in tekmovalk iz vseh krajev naše domovine bo italko v športni borbi proslavilo praznik nezlomljive Ljubljane, ki kljub vsem okupa- torjevim silam in terorju ni klonila in je v njej odpor proti sovražniku plamtel od prvega do zadnjega dne okupacije. V nedeljo navsezgodaj bodo streli petard v vseh. predelih Ljubljane naznanili začetek te največje polltično-športne manifestacije v Ljubljani. Kmalu potem pa bodo krenili na pot prvi udeleženci tega partizanskega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane«. Partizanski pohod pa bo ne samo največja, ampak tud’ najmnožičnejša športmo-politična manifestacija, saj Je priglasilo svojo udeležbo nad 350 elelp. Za zaključek še tole: vsi zmagovalci bodo prejeli lepe nagrade. V nedeljo zvečer pa bo v prostorih Gospodarskega razstavišča na Titovi cesti slovesna razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad, nato pa partizanski miting. . preteklosti nas namreč uče, da povečanje nominalne plače čestokrat ni prišlo do polnega izraza, če je bilo v kraju neurejeno tržišče, nerazvita obrt in podobno, skratka če povečana kupna moč ni imela svojega ekvivalenta v večji ponudbi potrošnega blaga, a ta je seveda odvisna od urejenosti trga 'n drugih važnih činiteljev. Za reševanje teh vprašanj pa seveda ni odgovoren samo občinski ljudekj odbor s svoj im; sveti, ampak v veliki meri tudi sami delovni kolektivi, ki morajo prispevati določena sredstva za te namene. Materialne osnove občine, ki je nedvomno čedalje večja, ne smemo videti samo v proračunskih sredstvih, ki se ustvarjajo v komuni in s katerimi razpolagajo organi delavskega samoupravljanja. Teh sredstev je čedalje več in bi bilo mogoče že danes pametno rešiti marsikateri peneč problem v komuni, če bj uporabo teh sredstev čedalje bolj usmerjale koristi celotne občine in ne samo težnje posameznih kolektivov. Nasprotno od tega pa se še vedno dogaja, da delovni kolektiv,; niso pripravljeni prispevati občini določenih sredstev za urejanje skupnih vprašanj, ali pa to delajo na način, ki ni dober in prek katerega skušajo postaviti občino v odvisen, rekel bi cedo, podrejen položaj. Mnoga podjetja še vedno mislijo, da se njihovi interesi nehajo nekje pri tovarniškem plotu, a če se zavedajo, da segajo tudi preko ograje, potem često mislijo, da se morajo sredstva, ki Jih prispevajo, uporabiti tako, kot sami želijo, pa če je to v skladu s koristmi celote ali ne. Pri tem pa pozabijo, da pridejo njihove težnje lahko do izraza tudi v družbenih organih občine (zbor proizvajalcev, sveti itd.) in da zato ni potrebno, da mimo teh organov dn po svoje rešujejo dolo- čena vprašanja, ki zadevajo seveda daleč širši krog ljudi in ne samo delovni kolektiv nekega podjetja. V nekaterih občinah je povezanost med komuno in podjetji zelo dobra in družbeni organi občine razpolagajo z mnogo večjimi sredstvi kot prej. V teh primerih so delovni kolektivi spoznali, da morajo tudi sami prispevati k reševanju skupnih problemov in da torej le občina kot celota lahko ureja skupne zadeve, ne pa vsak po svoje. Ni namreč mogoče v eni sapi zahtevati od občine, da uredi ceste, ustanovi nove obrtne delavnice, zgradi šolo, odpre otroški vrtec, in ne vem, kaj š» vse, če pa na drugi strani delovni kolektiv ni pripravljen odstopiti del sredstev za te namene. Kje pa naj potem dobi občina sredstva za urejanje teh in podobnih vprašanj? Tista sredstva, s katerimi razpolaga, so premajhna, in če bi računali samo z njimi, najbrž še dolgo ne bi rešili perečih problemov, ki tarejo delovne ljudi. Ta vprašanja lahko rešujejo samo družbeni organi komune, se pravi ljudski odbor in zbor proizvajalcev, ki morata seveda upravičeno računati tudi z določenimi sredstvi podjetij. V teh organih delovni kolektivi ne smejo videti nekaj, kar je odvisno od njihove miloščine, ampak morajo v njih videti tiste činitelje, ki nekako uravnavajo skupno življenje v komuni, vsklajujejo osebne materialne koristi posameznikov in kolektivov s koristmi celote in na koncu koncev tudi vodijo računa o podjetjih, o njihovem pravilnem poslovanju in o tem, če so v njih izkoriščene vse možnosti za povečanje produktivnosti in s tem seveda tudi proizvodnji. Ce tako gledajo na družbene organe občine, potem morajo videti sebe kot sestavni del komunalne skupnosti, se ne smejo zapirati vase dn se ne smejo smatrati kot komuna v komuni. Sicer pa sem doslej prevečkrat uporabljal besedo kolektiv, kakor da la ni imel razumevanja za širše probleme občine. Moram — žal — ugotoviti, da se je ustvarjala povezanost med komunami in podjetji vse preveč samo prek vodilnih ljudi ter da se je vodilo premalo računa ravno o delovnih kolektivih in njihovem mnenju. V prihodnje bo potrebno opozarjati na skupne probleme predvsem delovne kolektive, ki bodo prav gotovo pripravljeni prispevati sredstva za ureditev stvari, kd jih tarejo, če se jim to pravilno pojasni. S tem seveda ne mislim, da o teh vprašanj ih hi treba razpravljata tudi z vodilnimi ljudmi, vendar ne nikoli mimo delavskega sveta oz. delovnega kolektiva, k bo ravno, zahvaljujoč taki pnksi, dobil resničen občutek, da odloča uporabi sredstev in d« mu nihče ničesar ne prikriva. MNOGE PROBLEME V OBČINI JE MOGOČE REŠITI BREZ VEČJIH SREDSTEV Zadnje čase mnogo razpravljamo o penečih problemih tr- boveljske občine in iščemo način, kako bi jih najhitreje in uspešneje rešili. Glede stanovanj je splošno mnenje, da bo treba poceniti stanovanjsko gradnjo in uvesti nad njo ostro družbeno kontrolo. To pa bo mogoče le tedaj, če bo stanovanjski sklad skupen in če bodo v njegovi uporabi prevladovale koristi vsega prebivalstva, ne pa samo tistih, ki imajo srečo, da delajo v kakem večjem kolektivu. To narekuje tudi dejstvo, da je v občini 70 odstotkov dosluženih stanovanj, kjer minimalne najemnine ne zadoščajo za njihovo vzdrževanje. Ce hočemo preprečiti vse večjo škodo, potem moramo izločiti del sredstev iz stanovanjskega sklada za njihovo popravilo. Treba je tudi vedeti, da bi tu-d. odpiranje novih poslovnih lokalov v okviru novih stanovanj hitreje reševala občina kot pa vsako posamezno podjetje, ki teži za tem, da pridobi čimveč stanovanj, medtem ko skrb za nove lokale prelaga na občino. —1 Podobno je tudi z otroškimi vrtai in drugimi zadevami. Podjetja skrb za to kaj rada preložijo na občino in jo tudi kritizirajo, če te stvari niso dobro rešene, sama pa uporabijo razpoložljiva sredstva, kakor jim pač najbolj ustreza. Pereč problem trboveljske doline so uslužnostna in obrtna podjetja, ki jih je premalo ali pa so premalo razvita. Dokler bomo čakali na to, da bo občina imela sredstva za ustanavljanje novih obrtnih obratov in da bodo cd nekod prišl; potrebni kadri, potem bo obrt dejansko še dolgo problem, ki bo tri delovne ljudi. Ce pa pogledamo resnici v oči in ugotovimo, da imajo večja podjetja mnoge potrebne in nepotrebne delavnice z vsemi mogočimi stroji in z dobrim kadrom, k. ni v celoti izkoriščen, potem vidimo, da bi se to vprašanje z malo več dobre volje pri podjetjih dalo kmalu rešiti. Marsikdo bo seveda dokazoval, da so take delavnice v podjetju nujno potrebne, vendar dejstva drugače govore. Podjetje naj se predvsem ukvarja z osnovno proizvodnjo in naj tej posveti vso svojo skrb, ostale dejavnosti pa naj prepusti tistim podjetjem, ki se ukvarj ajo samo s tem, ali pa naj ustanovijo nova podjetja, To bo omogočilo, da se v stroških osnovne proizvodnje ne bodo skrivali tudi drugi potrebni ali nepotrebni stroški in da bo storilnost delavcev v osnovni proizvodnji taka, kot dejansko je, in da je ne bodo obremenjevale vse mogoče ostale dejavnosti. Poeledloa tega pa bo tudi to, da bodo stroji in kadri, ki sedaj niso polno izkoriščeni, služili potrebam prebivalstva komune in dvigu življenjske .ravni. Podobno Je tud; s problemom avtoprevozništva v Trbovljah. Medtem ko govorimo, da Je potrebno kupiti nove avtobuse in kamione za ureditev avtoprevozništva, ugotavljamo, da ima vsako večje podjetje po nekaj avtobusov, ki so samo dve, tri ure na dan izkoriščeni za prevoz delavcev, drugače pa stoje brez haska v garažah. Čemu kupovati nove avtobuse — sicer pa tudi ni sredstev za tol — če jih že imamo dovolj dn niso izkoriščeni tako, kot je treba? S tem seveda ne mislim, d-a bi bilo treba prenehati s prevozom delavcev na delo in z dela, toda obenem s tem bi bilo mogoče ta prevozni park uporabiti tudi za ureditev avtoprevozništva v trboveljski občini in ga tako dati v službo vsega prebivalstva. Večja povezanost med občino in podjetji bi tudi nedvomno omogočila, da bi koristneje in učinkoviteje uporabljali razpoložljiva amortizacijska sredstva, ki jih je v Trbovljah preko eno milijardo. Sedaj se pogosto dogaja, da vsako podjetje zase čaka, da se bo nabralo toliko sredstev — in to se še ne bo kmalu zgodilo — da jih bo dovolj za rekonstrukcijo ali za kaj podobnega. Ce bi podjetja razumela, da bi z združenimi močmi jn seveda postopoma laže začela z rekonstrukcijo, posameznih tovarn, potem bi ta sredstva lahko že koristno uporabljali, danes za obnovo cementarne, jutri pa za rekonstrukcijo kakega drugega podjetja, kd je tega najbolj potrebno. Zadnje čase vedno bolj stopa v ospredje tudi zahteva, da občina prevzame skrb za vzdrževanje raznih športnih in teles-rovzgojnih objektov, kulturnih domov in drugih objektov. Take zahteve niso utemeljene, toda tudi v zvezi z njihovo uresničitvijo se poraja vprašanje tesnejšega sodelovanja med komuno in podjetji. Le-ta so tudi že doslej prispevala precejšnja sredstva za delo posameznih društev, pri čemer dostikrat ni bilo merilo njihovo delo in prispevek k vzgoji ljudi, ampak bolj dejstvo, v katerem društvu je bilo več vodilnih ljudi iz tega ali onega podjetja. Če sedaj ravno od teh ljudi prihaja zahteva, da prevzame občina skrb za vzdrževanje teh objektov, potem naj se tudi potrudijo in prikažejo članom delovnih kolektivov potrebo po tem, da podjetja prispevajo del sredstev iz sklada za skupno uporabo — teh je v občini nad 300 milijonov din — za reševanje skupnih problemov v okviru komune. Te stvari — in problemov v zvezi s tem je še veliko — sem navedel zato, ker se mi zdi potrebno opozoriti, da bo v sedanjih pogojih mogoč hitrejši napredek trboveljske komune le tako, da se bodo podjetja čutila odgovorna za reševanje skupnih problemov in da bodo tesno sodelovala z občino. Ni pa mogoče — in to se danes dogaja — znotraj podjetja porabiti vsa razpoložljiva sredstva za zadovoljitev ozkih koristi podjetja ali posameznikov, zunaj tovarniške ograje pa istočasno kritizirati, da nj zadosti razvita obrt, da je treba rešiti vprašanje vode, zgraditi šolo itd., in to iz proračuna občine, ki komaj zadošča za normalno funkcioniranje državne uprave in za druge administrativne in podobne proračunske izdatke. (Nadaljevanje) Približno pet sto metrov pred cestnim ovinkom, ki zavije proti železniški postaji Zagorje, so Nemci odprli hud' ogenj v svoje zasledovalce. Slandrovci sprva niso marali za klepetavo regljanje švabskega orožja. Ko pa »o zavzeli bojne položaje, udarni vod na vzhodni strani, četa pa na zahodni strani ceste in nad kamnolomom, ter tako z ognjeno zaveso zaprli sotesko med Zagorjem in železniško postajo, so odgovorili sovražnikom, ki so se, na pol obkoljeni in stisnjeni v ognjene klešče k reki Savi, obupno branili, Nemci so dajali tako silovit odpor, da jdm Slandrovci niso mogli do živega. Ogenj iz mitraljezov in pušk ni bil več učinkovit. Zato so borci privlekli na položaj težki minomet, zaplenjen v zagorski postojanki, in z njim tolkli sovražnikove položaje. Sprva so se Nemci povlekli v zaklone in potrpežljivo prenašali eksplozije min. Ko pa so postajali njihovi položaja le preveč krvavi, so se poskušali prebiti iz obroča. Najbolj razboriti med njimi so bili verk-šuci ih gestapovci. Vendar ni niti njim uspelo prebiti bojne črte. Popiskavanje min, gromke eksplozije, regljanje avtomatskega orožja in prasketanje pušk Je odmevalo po savskem koritu In zagorski kotlini vse do večeri in še ponoči... Tisto popoldne sta četi prvega in drugega bataljona razorožili vse Nemce v Zagorju, Toplicah in Kisovcu — skupno 311 vojakov, 68 podoficirjev in 8 oficirjev — ter jih transportirali v tretji bataljon, kamor so odpremlli tudi vojni plen: 2 težka in 1 lahki minomet s 400 minami, 16 strojnic, 15 brzostrelk, 300 pvtšk in 300 pištol ter nad en milijon nabojev, dalje 400 kompletov vojaške oprerrie, popolno vojaško apoteko z raznimi medicinskimi instrumenti, pet radioaparatov, specialni minoiskalec in drugi vojni material. ZVečer se je borba pri železniški postaji nadaljevala še bolj divje. Naši Četi sta z močnim ognjem odbili vsak sovražni poizkus, prebiti se iz obkolitve. Bliskoviti spopadi so se vrstili drug za drugim vso noč in čedalje bolj pogosto. Pri neprestanem odbijanju sovražnih jurišev sta bila teže ranjena Lipko Zebovec in Hinko Gazi, ki so ju borci takoj odnesli na varno. Pozno v noč pa je sovražni grupi pod zaščito noči in pomoči iz Trbovelj In za ceno 30 mrtvih le uspelo izsiliti proboj naših položajev in se umakniti v Trbovlje. Šestega maja ob pol petih zjutraj je 2. četa drugega bataljona začela prodirati proti železniški postaji Zagorje, od koder se je pravkar umaknila sovražna zaščitnlca. Tudi 1. četa, okrepljena z vodom iz prvega bataljona, se je približala železniški postaji ter zasedla položaje na železnici in grebenih nd postajo v smeri Litije, v smeri Trbovelj pa se je utrdila druga četa. V trenutku, ko je jurišni vod druge čete začel minirati železniško pirogo, ]• pri brnel iz Trbovelj železniški oklopnik. Pred postajo Zagorje se je ustavil in z močnim ognjem užgal po Slaodrovcih. Čeprav je bil komandir čete na mestu mrtev, so borci prisebno zavzeli položaje In odgovorili z zapornim ognjem. Po kratki in bliskoviti borbi s« Je nemški oklopnik umaknil nazaj v Trbovlje. < Vodstvo brigade je uvidelo, da hočejo Nemci znova zavzeti železniško postajo Zagorje, kajti prometna žila Zidani most—Ljubljana Jim Je bila takrat življenjsko potrebna. Zato sta dobila oba bataljona nalogo, da »e utrdita ob železniški progi ter minirata cesto in železniško progo. Slandrovci so naglo zasedli vse bunkerje nad železniško postajo, drugod pa so se organizirano utrjevali. Drugi bataljon je za okrepitev svoje čete pri postaji poslal na položaj en vod iz Toplic. Minerci so na ceatj in železnici JOŽE ŠTOK-KOROTAN med Zagoirjem in Trbovljami, pa tudi proti Litiji nastavili nagazne mine. Ob važnih komunikacijskih objektih na relaciji Trbovlje—Zagorje pa je Kamniško-zasavski odred postavi.! močne zasede, ki so se krepko utrdile. Ob desetih je začel sovražnik ponovno prodirati iz Trbovelj proti Zagorju s pehoto in težko motorizacijo. Po železniški progi je prodiralo šest oklepnikov, po cesti pa sta grozansko hrumela dva tanka, ki ju je spremljala močna kolona vojaštva. Težki oklopniki so pred železniško postajo navozili na mine, vendar se niso ustavili; minske eksplozije so bile preslabe, da bi jih teže poškodovale in zaustavile. Oklopniki so se ustavili šele na zahodni strani postaje, kjer se je raztreščila mina našega minometa. Od tam se niso premaknili dalje, temveč so iz vseh cevi odprli hud ogenj na naše položaje. Izza jeklenih oklepov niso sikali samo puškini in mitraljez ni streli; glavno besedo so Imeli lahki topovi in flaki, močno pa so prhali ogenj ognjemetalci. Vendar se naši borci niso umaknili s položajev, razen enega puškarja in bolničarke, ki sta bila ranjena. Borci so s točnim merjenjem iz Šarcev in minometov učinkovito obdelovali oklepnike. Nemška tanka, ki sta prodirala po cesti, sta pod Sv. Urhom navozila na minsko polje. Prvi tank je bil od močne eksplozije tako poškodovan, da se ni več prekanil. Iz jeklenih razbitin sta »e mitraljezec in tankist trmasto upirala, a so Ju odredovcl vseeno »trli. Posadka drugega tanka, ki se ni upal, niti ni mogel napredovati, pa se je krepko postavila po robu naši zasedi. Ko pa so borci po dveurnl borbi potisnili pehoto nazaj v Trbovlje, se je umaknil tudi drugi tank, ki je bdi le malenkostno poškodovan. Istočasno so tudi Slandrovci po zelo ostrem boju iz utrdb pri železniški postaji Zagorje prisilili nemške oklopnlke k umiku. Toda sovražna svojat ni odnehala. Opoldne so sveže nemške sile začele ponovno napredovati proti bojni liniji Kamniško-zasavskega odreda. Odredovcl so z odločnim napadom sicer zavrnili prvi sovražni pritisk, ko pa so Nemci dobili nove okrepitve, je stanje postajalo nevzdržno. Operativni štab je takoj ukazal okrepiti odredovo linijo. Ob dveh popoldne so Slandrovci že odhiteli na pomoč. V višini Sv. Urha je druga četa prvega bataljona, ki je prišla iz Kisovca, padla v sovražno zasedo, kajti Nemci so medtem že prebili odredovo bojno črto. V tem spopadu je bil teže ranjen četni komisar Vasilij. Toda borci so z. odločnim protinapadom, skupno s prvo četo, ki je prihitela s položajev nad železniško postajo, potisnili sovražnika čez greben in nakresali. Polurni kr-vaibi spopad je bil ena sama glorija avtomatskega orožja in bombnih eksplozij. Odredov e in brigadne čete so ostale na omenjenem položaju vse do šestih zvečer, ko so bile zaradi okrepitve sovražnih sil prisiljene umakniti se na nove položaje: odredovcl so se umaknili proti Bukovju, Slandrovoi pa so zavzeli položaje na Gorioi in nad cesto, ki drži iz, Zagorja na železniško postajo. Sovražnik Je nato usmeril svoje prodiranje od Zelene trave po grebenu proti železniški postaji Zagorje. Četa drugega bataljona se je tako morala umakniti s postaje na desni greben nad železniško progo, od koder se je raztegnila po bojnem položaju do bunkerja nad Toplicami. Od tam so Slandrovoi zadržali nadaljnje prodiranje nemške soldateske ter obvladali Zagorje in železniško postajo. Do mraka je tretji bataljon že spravil ves vojni plen iz zagorske kotline v hribe. Na določenem mestu pod Cemšeniško planino so bili zbrani tudi vsi vojni ujetniki, ki Jih je bilo že 486. Do noči 'je bila opravljena tudi mobilizacija; v brigado se je vključilo 247 novih borcev, revirskh rudarjev in delavcev. Ponoči sovražnik ni napredoval, pač pa je na svojih položajih zbral močne sile in se pripravil na napad na Zagorje. Vprav ko se je brigada utrdila na položajih, da odbije nemške napade, je dobila odgovornejšo nalogo — prodirati proti Ljubljani. Sedmega maja ob štirih zjutraj so se čete v organiziranem razporedu začele umikati s položajev proti Cemšeniški planini. Ob umiku so Slandrovci vodili manjše borbe z Nemci, ki so spet zasedli Zagorje, dalje v hribe pa se niso upali slediti brigadi. (Dalje prihodnjič) • FILM • FILM • FILM FILM FILM FILM FILM 5 rj S 3 s 3 s KaAor poročajo, so v Franclji začeli Predvajati film »Pustinja Pigalle«. To ime je dobil po pariški ulici, v kateri živi največ prostitutk in v kateri je največ nočnih lokalov. Film govori o problemu prostitucije in sodi med najboljše stvaritve francoske kinematografije. V glavni vlogi nastopa Brigitte Bardot. Kritiki pišejo, da je s svojim nastopom v tem filmu pokazala nedvomljive umetniške kvalitete in da je to njen doslej najboljši film. • Zgodbe o Tarzanu so filmskim ljudem še vedno dobrodošle. Najnovejši film je »Izgubljena ekspedicija«. V njem nastopa enajsti Tarzan, Gordon Scott in sedemnajsta Partnerka Eve Jane. Na neki tiskovni konferenci je seznanil ^ Walt Disney časnikarje o načrtih letošnjega S 'n prihodnjih let. t Največ jo pozornost je izzvala njegova iz- java, da bo skoro začel s snemanjem filma • FILM • FILM • FILM # FILM »Darby and the Little People«, ki ga bo izdelal v povsem novi tehniki. • Tul Brynner, danes eden najbolje plačanih igralcev na svetu, je te dni odpotoval na Dunaj, kjer bo nastopil v glavni vlogi v ameriškem filmu »Potovanje«, ki ga bodo začeli v kratkem snemati. Zatem bo Bryn-ner odšel še v Rim, kjer bo upodobil glavno moško vlogo v »Gladiatorjih«. • Po najnovejših poročilih bo menda vendarle posnet film »Plavi angel«, v katerem se je pred četrt stoletja proslavila Marlene Dietrich. V liku, ki ga je takrat kreirala ona, bo nastopila Mariin Monroe, medtem ko bo profesorja, ki ga je nekoč sijajno upodobil Emil Janinngs, upodobil zdaj znani italijanski igralec Gino Cervi. • Richard Widmark in Robert Taylor, ki Je šele pred kratkim začel nastopati v westr-nih, bosta prvič skupaj igrala v filmu »Zakon in Jake Wade«. Film je poln raznih zapletov, pač tako kot v vsaki kavbojki. ■n s • 2 P Z • 2 P £ • 2 P 3E FILM FILM FILM Gorske hitrostne dirke za prvenstvo Slovenije ZMAGOVALEC MIRKO BIVIC, AMD TRBOVLJE in 500 ccsm ter s prikolicami. Ze sama, tako bogata udeležba iz vseh krajev Slovenije je dala slutiti, da se bo bila ogorčena bitka za prva mesta, saj so bili v posameznih kategorijah doseženi kar dobri rezultati. Mopedi 50 ccm. — Na njih Ptuja. Brežic in Krhkega. Pfiglafenel so tekmovali na "Morjih s 50, 125, 157. 250, 350 Ze šestič so bile letos tradicio-*®lne gorske hitrostne dirke na 2- maja v Trbovljah na Dimnik—Katarina. Lep J^čni dan je privabil vzdolž ® tkalne'proge številne gledalce, k* startu se je priglasilo 37 dir- "Sčev iz Trbovelj, Kranja, Ko- —^ — „„ UJlil ^ Maribora, Tržiča, Ljub- tekmovali trije dirkači. Prvo ^sne, Novega mesta, Hrastnika, mesto je dosegel Adolf Pleničar iz Novega mesta s časom 7 : 20,0, drugo Viljem Romih iz Tržiča s časom 7 :35,3, tretje Slavko Jerman, AMD Trbovlje, s časom 8 32,2. Motorji 125 ccm. — Na teh je nastopilo 8 tekmovalcev. Prvi je bil Boris Oblak iz Ljubljane s časom 4 :57,1, drugi Franc Pavlič iz Maribora 5 :10,0, tretji Vinko Kokalj iz Domžal s časom 5 12,4. Od tekmovalcev iz Trbovelj je dosegel 7. mesto Janko i Zupančič s časom 6 : 42,2. Motorji 175 ccm. — Na njih se je kosalo 5 tekmovalcev. Prvi je bil Mirko Bivic, AMD Trbovlje, na motorju »Puch« s lasam 4 :15,0, drugi Janez Durini iz Kočevja e časom 4 :40,0, tretji Bogomir Prst e c iz Ptuja s časom 4 : 46,4, četrti ~ Aniba Urek, AMD Brežice s časom 4 :54,0. Motorji 250 ccm. — Na teh se je pomerilo 9 vozačev. Prvo mesto je dosegel Lojze Drofenik i,z Kočevja s časom 4 :18,3, drugo in tretje mesto sta si delila z enakim časom 4,21,0 Leon Bto- ^et* odlično deluje na es ®p6anizem, pomirja živce in re®> srce. Po šestih tednih "^Pisanega uživanja medu bledi ljudje sveže braze in tudi drugače se ~®“ie počutijo. Po boleznih Pospešuje zdravljenje. Uživati ga je treba dva-na dan po eno kavna v mleku._ Količina se iz dneva v dam ve-Žb ^0'k'er ne doseže velike Rejenčkom se daje med v 'jkošti grahovega zrna, pa več, pač kolikor otrok Prenese. *Wti kašlju in prehladu i, rned pije s toplo vodo in “•Poninim sokom. _^fed s svojimi bogatimi jtavitnaml krepi mišice. j^*Popoč!'j.i.v je tako za slabe r* *a zdrave, posebej a v otroke vseh let. Med ^ mleiku ali na kruhu, po-• * hjega pa še vitaminsko sadje, so maj idealne j -hl sredstva za očuvanje ""adosti to zdravja. k ^inV> tega med pripomore . lahkemu spanju. Zaradi Priporoča J o vsem, zla-P® še tistim, ki težko za-vf’.da vsak večer, preden «kS°, v Posteljo, popijejo ^odeldoo toplega ali mlač-jm?? mleka z dodatkom ene medu. Gumijaste predmete, ki j®* vam zapackal i ali so uTr®'! temni, boste zelo j!*° očistili, če boste vodi nekoliko kisa. (-e sa vam ulije kri iz 3° hitro ustavite tako, tar iz Kranja in Anton Tlakar iz Kočevja, Član AMD Trbovlje, Stane ProSt, je bil četrti s časom 4 • 21,1. Favorit te dirke, Hrastničan Janez Draksler, ki je nastopal za AMD Videm-Krško, je bil peti s časom 4 :42,3. Draksler je med dirko padel jn izgubil dragocene sekunde. Prav gotovo bi bil njegov čas izpod 4 minut, ker ga sodijo za enega od najboljših to najbolj drznih dirkačev. Ce bi bil srečno izvozil, bi ponovno zrušil rekord na tej progi in si tudi za stalno prisvojil prehodni pokal Okrajnega odbora Ljudske tehnike Trbovlje. Motorji 350 ccm. — Na njih je tekmovalo 7 dirkačev. Prvi je bil Mirko Bivic iz Trbovelj v času 4 :46,3, drugi Leon Pintar iz Kranja s časom 4 : 21.1, tretji Lojze Drofenik iz Kočevja s časom 4 : 21,2. Motorji 500 ccm. — Na teh sta tekmovala samo dva moža. Prvi je bil Mirko Bivic dz Trbovelj s časom 4 :06,0, drugi Peter Guček iz Hrastnika 4 : 34,0. Prikolice so se priglasile štiri, tcda tekmovalo je na njih samo troje vozačev s spremljevalcem. Prvo mesto je dosegel Polde Sterle s sovozačem Cvetom Mač kom iz Kočevja v času 4 :35,4 Najboljši čas dneva je dosegel Mirko Bivic iz Trbovelj, to sicer 4,06,0, vendar pa rekorda proge še ni zrušil. Drži ga še vedno Janez Draksler iz Hrastnika, k[ tekmuje za AMD Videm-Krško, Moriborsko-voraždinsko-celjska liga Rudar: Sloga (Čakovec) 4:0 (2:0) *• p'rs|ti podržite kako mitu^0 nosnici skupaj. Pomaga a prstom pritiskate Gornjo ustnico. madeže boste so srbska jed okusni. Napravi- , ^ Krvne ntkifif6 sprali v hladni vodi, k , °r Pa ne v topli ali ce-"ritli vodi. Čevapčiči O 011 ^ W ialhko doma. Polovico feo mcaa in .prav toii- t* Sv'toijj»ketga mesa zjneljl-popoprajte in ^ de ncfoaij s1!rte čebu->to pregnetite In ^ M** štručko, kjj jo r. z-^ <^ie*>e^e avAlj- J»ih spečete na vroči Tokrat najprej o aodniku Jančiču Iz Maribora, ki Je a svojo avtoriteto ter odličnim sojenjem preprečil vsako grobost. Igralci in gledalci so bili zelo zadovoljni, saj so na žalost Izvrstni sodniki tako redki. Skratka - želimo, da bi sodnik Jančič prišel šs večkrat na Rudarjevo igrišče. In ie nekaj o igri. Domači ao dobro pričeli In ao takoj ustvarili premoč. >'Sloga« hi bil povsem dorasel nasprotnik, saj gostje niso, razen v dveh primerih, resneje ogrožali Ahlinovih vrat. Igra Je bila polna lepih kombinacij. Zaradi očitne premoči domačih lahko rečemo, da Je bila to Igra ne za zmugo, temveč za rezultat, kar velja zlasti za drugi polčas. Gole so dosegli: Opresnlk dva, Knavs In Jerie pa pio eneg*. Jedinstvo (Čakovec): Rudar 2:1 (0:1) Prva Izgubljena tekma »Rudarja« v spomladanskem delu tekmovanja, ki ja pravzaprav nismo pričakovali, nas je malo presenetila. »Rudar« Je nastopil brez Knavsa in Lamovška, med igro pa je bil poškodovan ie Hladnik. »Rudarjevi« Igralci niso zaigrali slabo, toda proti ostri igri nasprotnika so bili neučinkoviti. Edini gol za »Rudarja« ja dosegel Opresnlk. Celjsko-zasavska nogometna liga Sloga (Trbovlje) : Brežice 1:1 (0:0) Jesenski prvak v tej konkurenci se Je moral zadovoljiti v Trbovljah samo z eno točko, sreča zanj pa Je, da so domači napadalci precej omahovali pri streljanju, saj bi pri malo večji pazljivosti lahko zasluženo zmagali. Za »Slogo« je dosegel gol Vodeb, ta goste pa srednji napadalec. Spet dve točki za Proletarca V nedeljo je bila v Zagorju prvenstvena nogometna tekma med žNK .Celje« ln domačim »Proletarcem«. Številni gledalci, ki eo se kljub slabemu vremenu zbrali ob Igrišču, .so pričakovali po nedeljski zmagi nad »Rudarjem« v Velenju (2:i) tudi to pot zanesljivo zmago domačih. Kes Je, da so v tej tekmi zasl učeno zmagali domači, res pa Je tudi, da bi lahko zmagali tudi gostje, saj Je padel zadnji ln obenem odločilni gol šele štiri minute pred koncem tekme. 6e enkrat, zmagali »o zasluženo domači s 4:J (l:i). uspešni pa so bili za domače: Oto Praznik v 11. In 71. minuti ter mladi, a mnogo obetajoči Kordeš v 47. In g«, minuti (zmagoviti goi), za goste pa Jager v 40. Perovič v S4. ln Reberšak v 61. minuti. Tekmo Je s precejšnjimi napakami vodil sodnik Benčina lz Hrastnika. Prav bi bilo, da bi v prihodnje določili za taka sreča- Rudar: Podravka (Koprivnica) ' 6:0 (1:0) Uilu, • ?roapa domačih Ja popolnoma teWr>? 'B*1* B°deč pa bi bil rezul-^ Rud* *a^o *udi dvoštavilčen. Sl> *r Ndr*l?l pJ*vcem v prvem delu igre r»i k Da i0w* ®°J smo morali na prvi gol. *?0,eČ*l Knava, čakati pol ure. '•kaj . p* *o domači napadalci zapravili priložnosti, tako da «*• ra fo, Dp' fprermmll. Gost te ao iijrali hi n« V-*Pni viaoka Igra Nil- n^)l|d"lce pa J* »Rudarjeva« oh V . P°Polnoma onemogočilo RUl P® *° radovo- vUne gledalce, ki ao želeli videti nekaj lepih zadetkov. Opreanikov atrel preko glave, Knavaov proatl atrel Iz razdalje 20 m ter Jerietovo plasiranje ao lahko zadovoljili ie tako razvajenega ljubitelja nogometa. Goatje so le pri drugem golu malo popustili, domači napadalci pa ao, žal, kljub odlični Igri zamudili le nekaj priložnosti. Sodnik Drvorlč Iz Murske Sobote Je hll precej negotov In omahl|iv. kar Je vplivalo na igro ob«*h moštev. Tokrat ao bili uspešni Opresnlk dvakrat, Knavs trikrat ter Jerie enkrat. nja bolj spodobne ln dosledne sodnike, predvsem še talke, ki bodo res dosledni v svojih odločitvah. (raa) Bratstvo (Hrastnik) : 2K Coljo 3:2 (1:1) Na igrišču za Savo sta odigrali prvenstveno nogometno tešemo moštvi hrastnlšlcega »Bratstva« ln ŽK »Celje«. Tekma je bila zanimiva, ker sta obe moštvi na lestvici zelo blizu skuipaj. Prvi polčas je bil rezultat Igre 1:1. Sele v drugem delu tekme so prišli domači Igralci v vodstvo. Sodnik Je moral tekmo večkrat pretrgati zaradi grobe Igre gostov In Je proti koncu Igre moral Izključiti vratarja lin še enega Igralca celjskega moštva. Gostje so se tokrat vedli na Igrišču zelo nedisciplinirano in so bili tudi zasluženo premagani s 3:2. V predtekmi so se pomerili mladinci »Bratstva« s sovrstniki zagorskega »Proletarca«. Mladinci »Bratstva« so zmagali s 4:2. R. V. Zvezna rokometna liga Rokometna ekipa »Rudarja« lz Trbovelj je gostovala v Srbiji In obe tekmi Izgubila, kar pa pravzaprav niti ni presenečenje, eaj sta bila oba nasprotnika močnejša, to Je boljša v tehniki In rutini. Dinamo (Pančevo) : Rudar 15:17 Žetjeznlčar (Niš) s Rudar 17:6 Plavalna sezona se je začela N* vefer pred 1. majem so v Vldmti-Krškem začeli letošnjo plavalno sezono. Za praznike je bil bazen že precej obiskan. Privabil je predvsem tuje obiskovalce. Tudi letos je prišla na spomladanski trening v Videm-Kr-»ho jugoslovanska vaterpolo re-prezentanra, ki bo ostala tu tri trdne. Pričakujejo še prihod poljske reprezentance. SREČANJE STRELCEV NA DOLE V počastitev delavskega praznika 1. maja je bilo v »oboto 3. maja med-družinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tekmovanja, za katerega je dala pobudo strelska družina STT, se je udeležilo pet družin: SD Okrogar-Skvarča Zagorje, SD Strojne tovarne Trbovlje, SD Lojze Hohkraut Trbovlje. SD Hrastnik in SD Dol pri Hrastniku. Strelišče SD Dola pri Hrastniku ima Idealno lego, vendar bi bilo potrebnih še precej del, da bi prostor res lahko služil svojemu namenu. Seveda brez finančne pomoči tega ne bo nikakor mogoče napraviti kljub dobri volji dolskih strelcev, ki so sicer že uredili strelišče tudi za streljanje z vojaško puško, vendar z nezadostnimi varnostnimi napravami. Postavljeno Imajo tudi že strelsko lopo, ki pa skorajda ne zasluži tega imena. Vse to pa ni nič čudnega: z desetimi tisočaki se ne dajo ustvarjati čudeži! Organizacija tekmovanja ni bila ravno najboljša. Tako so morali nekateri tek- Delavske norme igre ob l.ia]D v Trbevliab Kot vsako leto Je Občinski sindikalni svet v Trbovljah organiziral delavske športne Igre v počastitev 1. maja. Namen Je bil prirediti člmveč tekmovanj v raznih športnih vejah In a tem pritegniti člmveč delavcev oz. ponovno poživiti športne aktive v kolektivih. Lahko rečemo, da je bil smoter dosežen, saj je udeležba vsako leto vačja. Najbolj popularna športna veja ja kegljanje, ki je bilo 28. ln 22. p. m. In se je zanj priglasilo 18 moštev po 8 članov. Letos as je moralo moštvo rudnika zadovoljiti z drugim mestom, medtem ko je prehodni pokal Ob SS Trbovlje prejelo moštvo sindikalne podružnice STT. Tretja mesto Je dosegla sindikalna podružnica trgovcev št. 1. V streljanju a iračno puško (26. IV. 1958) je tekmovalo 13 petčlanskih moštev. Prehodni pokal ObSS je spet osvojilo I. moštvo STT s 765 krogi, drugo mesto Je doseglo II. moštvo STT s 726 krogi, tretje pa ekipa OLO s 724 krogi. V šahovskem brzotumirju (28. IV. 68) Je tekmovalo 13 petčlanskih moštev. Prehodni pokal Ob SS je spet osvojilo I. moštvo STT s 795 krogi, drugo mesto je doseglo II. moštvo STT s 726 krogi, tretje ps ekipa OLO s 724 krogi. V šahovskem brzotumirju (29. IV. 58) je- sodelovalo 8 petčlanakih ekip. Letos Je zmagalo moštvo STT a 32 točkami in zasedlo 1. mesto ter prejelo prehodni pokal. Na drugem mestu je letos moštvo rudnika, na tretjem pa Elektrarna. V namiznem tenisu (26. IV. 1938) je sodelovalo 6 tričlanskih moštev. Prehodni pokal Je dosegla ekipa rudnika, drugo mesto »Mehanika«, tretje Elektrarna. Izven konkurenc« J« zasedle 1. meato gimnazije. Za sindikalno nogometno tekmovenje (23.-30. IV. 1988) se J« priglasile 8 moštev. V polfinale to ae uvrstile ekipe STT I In STT II. rudnik In Cementarna, v finalu pa Je moštvo STT I premegalo moštvo rudnika In a tem prvič osvojilo prehodni pokal Ob SS. V odbojkarskem turnirju Je tekmovalo 8 moštev. Prehodni pokal Ob SS je prejelo moštvo STT po zmagi nad Ind. rudarsko šolo ln gimnazijo, «1 je tekmovala Izven konkurence. Za Individualno namiznoteniško tekmovanje (28. IV. 1958) e« J« priglasilo 15 Igralcev. Prvo mesto Je zasedel Rejko Camer, drugo Oskar Camer. tretje Ivan Gec. Za kolesarsko tekmovanje (27. IV. 88) se Je priglasilo 12 mož. Vozili so 10 krogov v dolžini 20 km. Prvo mesto j« dosegel v času 25:20.0 Ciril Giuliattl, drugo Peter Kunšek. tr?Je pa Vili Ravniku. Kinematografi Kino »Svoboda — TrbolJe n«: 10.—12. maja angl. barv. film »8«-menj želja«; naalednji teden amer. barvrvi film *Pomy ekspres«. Kino »Svoboda« Videm - Kr »k o: 10.—id. maja franc, cinam. fUm »Carski sel«; 14. in 1(. maja Ital. film »laza spuščenih zaves«; 17. in 16. maja angl. film »Madlena«. Kino Breftlce: 9. ln 20. maja amer. barv. film »Usodna neznanka«; m. in 1*. maja franc, barvni film »Arsen Lupin — gentlemsn vlomilec«; 14. in 16. maja franc, ffflna »Nesrečna srečanja«; 19. maja amer. fidtn »Dama s kamelijami« — samo ob 18. — 16. in IT. maja amer. barv. vistav. flhn »Tajln-stvena hiia«. Kino »Partizan« Sevnica; 16. in 11« maja amer. barvni tUm »Beg ls trdnjave«; 17. In 18. maja amer. barv. film »Črni labod«. movalci streljati z lastnimi kroglicami zaradi nediscipliniranosti drugih, ki so si prisvajali kroglice, namenjene za tekmovanje. Tudi tarče niso imele dobrih zaslonov in je marsikdo občutil na sebi odbito kroglico. Vse to pa je premagala dobra volja in vseh petdeset tekmovalcev se je zvrstilo na strelišču v manj kot štirih urah. Rezultati so slabši, kot pa smo Jih bili vajeni. To pa gre seveda na račun tega, ker je bilo to prvo tekmovanje v letošnji sezoni, ki je bilo na 'prostem. Skoraj vsi tekmovalci so zaostali za svojimi povprečnimi rezultati vsaj za deset krogov; vse skupaj pa je prijetno presenetil pionir Egon Krautberger iz Zagorja, ki je popolnoma mimo cefral črnino tarče ter nabral 171 krogov. Ob razglasitvi rezultatov tekmovanja s6 vsi tekmovalci pozdravili predlog tov. Bojana Žagarja, da naj bi to tekmovanje postalo tradicionalno, saj takšna medsebojna srečanja utrjujejo prijateljstvi, ter dajejo pobude za boljše delo družin. Tehnični izidi: tekmovalo je pet družin ■ po dvema petčlanskima ekipama: 1. SD STT I. 809 krogov, 2. SD Okrogar-Skvarča I. 786 krogov, 3. SD Okrog ar-Skvarča II. 736 krogov, 4. SD Hrastnik I. 721 krogov. Posamezniki: Egon Krautberger 171 krogov, Rudi Kuhar 170 krogov, Drago Rožaj 165 krogov. ir- MALI OGLASI PLANINCI - NAROČNIK! »PLANINSKEGA VESTNIKA« Požar, ki je uničil prostore Planinske zveze Slovenije v Ljubljani, je uničil tudi celotno kartoteko ln sezname naročnikov »Planinskega vestnika«. Planinska zveza nima sedaj evidence nad naročniki »Planinskega vestnika« tako, da sedaj ne bo mogla poslati revije naročnikom. Zato Vaa naprošamo, da se zglasite v društveni pisarni pri Pravdiču v torek ali petek, lahko pa tudi posameznim članom upravnega odbora društva, ker le na ta način boste lahko . bodoče prejemali »Planinski vestnik«. PLANINSKO DRUŠTVO TRBOVLJB UGODNO PRODAM dobro ohranjen čevljarski šivalni stroj »Singer«. — Ogled: Obrtniška c. 10. p. Trbovlje 3. Manjšo koliSimo koruze za kokoši prodam. — Jože Goropevšek. Trbovlje. Klek 5. * * * Zazidljivo parcelo ob žeteznšškt postaji v Brežicah v velikosti 1600 kvadratnih metrov ali tudi polovico prodam. — Ivanka Barakinl, Dol pri Hrastniku. * * » Obveščamo prebivalstvo okraja Trbovlje, da od 10. maja 1968 dalje Tajnifitvo za notranje zadeve OLO Trbovlje ne bo več izdajalo osebnih Izkaznic. Po doSočilih Uredbe o pristojnosti občinskih ln okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov bo izdajaj osebne izkaznice tisti občinski ljudski odbor, na območju katerega prebiva oseba, ki prosi za izdajo osebne izkaznice. * * * Prodam šivalni stroj starejše znamke. Informacije pm prodaji časopisa Sevnica. * * * Dvostanovanjsko hišo v strogem centru Brežic, primerno za vsako obrt zaradi preselitve takoj ugodno prodam. — Vera Cilenšek, Remšnik, pošta Podvelka • * * Prodam novo dekliško kolo, popolnoma nerablj eno, Italijanske znamke »Veločina«, rdeče barve (do M let). Ravno tako prodajamo novo moško kolo. nemške znamke »Diamant«. Ponudbe z navedbo cene pošljite na naslov: Mulej Miroslav. šolski upravitedj, pošta Stara vas 54 ob Sotli, Brežice. * • * Iščem starejšo gospodinjsko pomočnico, pošteno, zanesljivo in pridno. Naslov v upravi lista. PREKLIC Preklicujem besede, Izrečene proti Ediju Kopiču, Trbovlje, Ulica L maja 12. — Fani Brajer. Trbovlje. ZAHVALA Ob hudi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, zeta, tasta ln svaka FRANCA PAVKOVIČA se najprierčneje zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ln mu darovali Številna vence ln cvetje. Prav posebno se zahvaljujemo dr. Rudiju Malavašiču ln setri Požunovi za požrtvovalno pomoč pri njegovi hudi bolezni ter pevcem ln rudarski godbi lz Senovega. Žalujoča žena Ivanka in ostalo sorodstvo. ..........................s...................... RAZGLAS Oddelek za finance občinskega ljudskega odbora Brežice na temelju določb uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja (Or. list FLRJ št. 17-101-53), zakona o prometu z nepremičninami in stavbami (Ur. list FLRJ št. 28-290-54) la sklepa seje obeh zborov občinskega ljudskega odbora Brežice z dne 30. IV. 1958 razpisuje Javno dražbo enostanovanjske btte v Zakotu »tsv. 8, ki stoji na parceM štev. 12-1 stp v Izmeri 412 m’ v k. o. Zakot, s pripadajočimi zemljiškimi parcelami štev. 212 — pašnik — v izmeri 1534 m* ln štev. 211 — pašnik — v Izmeri 2120 m* v k. o. Zakot, last splošnega ljudskega premoženja, ki bo ▼ nedeljo, dne 18. maja 1958, ob 9. url dopoldne v sejni sobi občinskega ljudskega odbora Brežice. Izklicna cena za navedene nepremičnine znaša 012.400 din. DRAZBENI POGOJI: Ponudbe lahko podaja vsak polnopravni državljan FLRJ, ki nima stanovanjske hiše. Ponudnik položi pred pričetkom javne dražbe pri blagajni občinskega 1.0 Brežice varščino 20*/. od Izklicne cene. Ce pride do sklenitve kupne pogodbe, se varščina obračuna pri znesku, ki se položi pri podpisu kupne pogodbe ln znaša 50*'* zdražene cene. Preostali znesek kupnine se mora plačati do 31. 12. 1958, sicer kupna pogodba preneha veljati. Ostali dražbenl pogoji so razvidni v pravilniku za Izvedbo te dražbe, ki je nabit na občinskih oglasnih deskah. Interesen« so upravičeni ogledati si stanovanjsko hišo in zraven pripadajoča zemljišča, ki so predmet dražbe. (Is pisarne oddelka za finance ObLO Brežice) *......................................i......... RAZPIS za tečaj Politične šole pri CK ZKS' (od 2. septembra 1958 do 30. januarja 1959) Tečaj Politične šole je namenjen predvsem delavcem jn delavkam v industriji in kmetijstvu, ki že delajo v organih delavskega in družbenega upravljanja in jim je zato nujno potrehno osnovno znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, tečajih, o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejemkov ter tudi o stažu ln funkcijah v političnih organizacijah in družbenih organih pošljite do 25. 6. 1958 na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 39, in tudi na svoj občinski komite ZKS. Sola ima tudi svoj internat zs slušatelje, ki so doma izven Ljubljane. O sprejemu v tečaj bo vsak posameznik pismeno obveščen, in sicer najmanj 14 dni pred pričetkom tečaja. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole, oziroma na občinskem komiteju svojega področja. REŠITEV NAGRADNE PALINDROMSKE NALOGE ZA PIONIRJI V 16. številki našega lista smo zadali našim pionirjem nagradno palindrocn&ko nalogo, namreč da nam poiščejo besede, ki se naprej in nazaj berejo enako. Za primer smo jim navedli besede: BOB, CEPEC, KISIK, OKO to OTO. Pionirji so nam na to nalogo poslali celo vrsto pallndromov, na primer: ANA, ATA, AGA, AVA, AHA, AJA, ARA, DED, DOHOD DOVOD. IDI, ITI. IVI, JOJ, ,EJ, KRK (otok), ONO, OHO, RADAR, ROTOR, RAKAR, POP, POTOP, POKOP, S. O. S., TAT, TOIPOT, VRV. Pionir Stanko PETAN, učenec IV. razreda osn. šole iz Sromelj, nam je poslal paitodrom v stavku: PERICA REZE RACI RE!P, a Vlado KOJNIK, učenec 5. o razreda iz Zagorja ob Savi, pa kar T stavkov, ki se berejo naprej in nazaj enako, na primer: MARKEC S CEKRAM — 5 J, ONI TESAR PRASETINO JE! — E J, LE ZA ZELJE! — ANI, NA TANINA-------ATI, NI TA! — EJ, LE BEBLJEI — SANA PAPA NAS! — Prav lepa mu hvala v imenu pionirjevi Torej kar celo vrsto paltodromov, ki naj si jih pionirji za kratkočasenje zapišejo v zvezek in shranijo. Žreb Je prisodil za rešitev te naloge nagrado Rudolfu SOVRE, učencu I. razreda nižje gimnazije, pošta Dol pri Hrastniku, nadalje Veroniki HOČEVAR, učenki II. b gimnazije Sevnica, Ponikve, pošta Studenec. Obema bomo poslali) knjižno darilo po pošti Vsem ostalim rešiteljem naloge, ki jim žreb ni bil naklonjen, za njihov trud in pozdrave prisrčna hvala. UREDNIŠTVO NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE Besede (vodoravno ln navpično): ____________________ 1. poročena ženska. 2. pobuda (tujka), 3. učenje, pouic. 4. žensko ime. ---------------------Črke: AAAAA, EE, KK, L, NN ) NN. U, 2. nede»e; 18- rnaia opoldne. Za nagrado imamo pripravljeni 2 knjižni nagradi., ki ju bomo razdelili po odločitvi žreba Ko nam boste odgovorili, ne pozabite navesti razen imena ln lejerste doma118210,1 Sole' 3° obiskujete, nadalje pošto in kraj, Vsem pionirjem lepe pozdrave! UREDNIŠTVO “že spet zamuda!- se je pritožil Sprague. »Ali ne bomo nikoli odrinili?« Cok je zajel polno žlico in jo zmašil v usta, potem pa Je prazno podal Dimaču. Nobeden od njiju ni črhnil besedice, dokler ni bila posoda prazna in skrbno ostrgana. »Seveda, midva sva ves čas roke križem držala, stala in v oblake gledala, kajne?« »2e dobro!« je dejal hitro Stine. »Midva sva že jedla tam v šotoru pri naših prijateljih.« »Sem sl mislil,« je zamrmral Cok. »Zdaj pa le pojdimo, saj sta končala,« je priganjal Sprague. »Tamle je čoln In naložen tudi,« je rekel Cok. »Zlezemo vanj, pa odveslamo. Kar hitro na delo!« Bredli so proti čolnu. Krištof Dimač PO POVESTI JACKA LONDONA Riše: J. Spitaler Do druge ure je bilo vse končano. Kljub temu, da Je Dimač použil dva zajtrka, se je počutil tako slabotnega, da bi se bil skoraj zgrudil. Cok, ki ni bil nič boljši, je privlekel na dan velik lonec kuhanega fižola. Dimač bi bil tokrat prisegel, da svoj živ dan še ni okusil nekaj tako dobrega. Sprague in Stine sta dospela prav takrat, ko sta bila Cok in Dimač sredi svojega prijetnega opravka. Bukarešta Videl sem že marsikatero večje mesto v vzhodnih državah in vsa so bila nekako nevelecnestna. Zato sem z zanimanjem odhajal v Bukarešto, ki mi je zanjo prijatelj dejal, da je Vzhodni Pariz. Bil je v Bukarešti pred vojno in boa presenečen. nad lepimi, širokimi ulicami, paTlki, in kar je imelo največ skupnega s Pa-ritoom — nad nočnim življenjem. Sedaj je seveda precej drugače. Ostali so samo še parki in široke utice. Prvi vtis, ki sem ,ga dobil na severni postaji v Bukarešti, je bil siromašen. Postaja je starejše gradnje in zelo zanemarjena. 2e takoj v začetku mi je udarillo V oči, da se ne bi ravno dobro znašel. Nikjer m bilo na vidnem mestu voznega leda, niti informacijskega urada, zato pa je bil na dominantnem prostoru. »Sten-čas:- velikih dimenzij. Na splošno pa sem pozneje tudi po ulicah opazil več sten-časov in ogromne propagandne kino plakate. Videti je, da je to tam še kar v modi. Vožnja do hotela »Ambasador«, kjer smo stanovali, nas je vse razočarala, ker je postaja — kot sem pozneje zvedel — v starejšem delu mesta, ki ima zelo slabe ceste in skoraj nič trgovin. Imel sem otočuitešc, da avtobus kar tekmuje, kako bj mu uspelo nas čimbolj pretresti po že tako prenaporni vožnji. Ker sem bil vodnik moške vrste, mi ni bilo treba ležati in se koncentrirati za tekmo, ampak sem si popoldan tistega dne lahko ogledal mesto. Bukarešta ima 1,800.000 prebivalcev s predmestjem vred, zato sem imel občutek, da ja promet nekako premajhen. Tudi ljudi ni mnogo na ulicah. Sicer pa je tu promet popolnoma drugače organiziran. Luksuznih avtomobilov je bolj malo. Za prevoz potnikov se uporabljajo avtobusi in tramvaj, medtem ko trolejbus zelo malo. Da je težišče prometa n« 'tramvaju, smo krepko občutili v tednu dni bivanja v Bukarešti. Vsakokrat, ka- VZHODNI PARIZ zete) malo gradi in da se mesto ne imenuje zaman Vzhodni Pariz. Tako kot glavna ulica — Viktorija — tako so tudi ostale središčne ulice lepo urejene. So zelo široke in vse polne nasadov, tako da sem imel občutek, da hodim po parkih, Krona vsemu temu je prav gotovo Stalinov park, ki je vzorno urejen in dopolnjen še z umetnim jezerom Kera-strov v velikosti kvadratnega kilometra. V bližini tega parka je tudi zelo lep otroški vrt, ki je opremljen z vsemi modernimi napravami za igro in zabavo. Pred vhodom v park pa stoji Stalinov kip kot opozorilo, da je park zgrajen njemu v čast. Po drugi strani pa skoraj ni videti novih gradenj. Lahko bi na roko preštel vsa gradbišča in ne vem, kako mislijo reševati stanovanjski problem, če ne z novimi stanovanjskimi bloki. 40 STADIONOV — 15 ZIMSKIH BAZENOV S ponosom so nam domačini razkazo-vaild svoje športne naprave, prav gotovo se lahko malo mest pohvali s tako dobro urejenimi športnimi parki. V Bukarešti je sedem velikih športnih klubov, ki gojijo vse športne discipline — od veslanja, plavanja, motoriama in mečevanja do orodne telovadbe. Da je to res, naj navedem, da sem videl v zelo veliki Romunija: transporti z nafto dar je peljali pod našim oknom, se je tresel ves hotel In zdelo se m1 je, kot da mi Je nekdo povesil na glavo pločevinast lonec, po katerem tolče s kladivom. Dobro pa je organizirana služba s taksiji, ki ima veliko število avtomobilov in sorazmerno poceni. Privatnih taksijev ni, zato se ti ne more zgoditi tako kot v Parizu, da včasih plačaš dvojno ceno in zraven še napitnino. TUJCI IN DOMAČINI Kdor Je bil v zahodnih velemestih, prav gotovo ni imel občutka, da ga ljudje opazujejo. Tega se tu sploh ne da iznebiti. Na vsakem koraku bi lahko z veliko zanesljivostjo razločeval domačina od tujca. Mislim, da ne bo prehudo, če rečem, da so domačini zelo slabo oblečeni Temu je prav gotovo vzrok premajhna izbira blaga ln konfekcije, ki je daneg drugod že precej okusna In cenena. 2e same Izložbe potrjujejo to. Večina ‘ blaga v njih je bolj enotnih barv ln tudi telcžbe same so zelo slabo urejene. Ce vam. povem še to, da sva s tovarišem Bizjakom iz Trbovelj hodila dve url po njihovi na.lveftli trgovini VIKTORIJI, pa nisva vedela, čemu naj bi potroši'a tisto malo denarja, boste dobili približno sliko o tamkajšnjem življenju. V naslednjih dneh so nas vozli 1 na ogled mesta. Takoj ti udari v oči, da se dvorani gimnastično skupino poleg sabljačev ln nogometašev v lepi siogi. Tu hi se mi lahko marsikaj naučili. Največji športni klub je »Dinamo«. Njegov športni park se razteza na prostoru približno dva kvadratna kilometra. Na njem' je stadion za 30.000 gledalcev, na katerem so lahko lahkoatletske ln nogometne prireditve. Ima več košarkarskih, odbojkarskih ln lahkoatletskih Igrišč; stadion za kolesarske in motorne dirke, moderno strelišče, teč teniških Igrišč, prostorov za namizni tenis, dve dvorani — eno za 1.500 gledalcev urejeno tako, da se lahko v njen prirejajo različne prireditve — drugo pa samo za trening, opremljeno z vsemi športnimi napravami. Vsi tl Športni objekti so zelo lepo raz-porejni. Na.1 še dodam, da so v tem sestavu še krasni cvetlični nasadi in da imajo vsi tisti desettisočt članov kluba dovolj možnosti kakršnega koli športnega razvedrila. Jasno je, da me je zanimalo, kdo to vzdržuje. Dvomil sem, da je društvo zmožno vzdrževati ta velikanski kompleks. Dobil sem natančen odgovor; iniciativo za klub je dala Notranja uprava, ki je potem tudi vodila vsa dela. Večina deti je bila opravljena na prostovoljni bazi in z mlniimalntmi tehničnimi pripomočki. Ce upoštevamo še to, da je bilo prej tamkaj smetišče mesta, st lahko predstavljamo velikansko delo, ki Je bilo opravljeno. Trenutno šteje društvo okoli 30.000 članov, ki plačujejo sorazmerno visoko članarino in s tem že poravnajo precejšnji del stroškov. Razen tega se na vseh teh igriščih prirejajo vsakodnevne prireditve. ki tudi prinašajo precejšnje dohodke. Da ekonomska plat teh naprav poteka v redu, imajo odbor, ki rešuje vse te probleme, urejuje cvetlične nasade, ki so vir celoletnih dohodkov. Slika bo’ popolnejša, če povemo, da imajo krasne klubske prostore, lepo menzo, dvorano za sprejem in celo lasten Jazz. v Šestih mesecih stadion Največji športni objekt je prav gotovo stadion za 100.000 gledalcev. Prav tako so tudi tega zgradili s prostovoljnim delom. Več tisoč ljudi je delailo noč im dan ln ga postavilo v šestih mesecih. Stadion je zelo lep. Tu so imeli besedo tudi arhitekti. Kar sem videl stadionov, se lahko samo rimski primerja z njim, čeprav ta učinkuje bolj hladno. Ne moreš se znebiti občutka, da so modemi stadioni preveč v kamnu, medtem ko Je ta ve« v zelenju. Zunanji nasip ima zelo lepo lice. Posejan je z lepo zeleno travo ln v pravilnih razdaljah s pritlikavim drevjem, M splošen videz napravi bolj prijeten. Športna dejavnost pa ne poteka samo v teh klubih. Lastne športne prostore imajo tudi srednje šole, univerza, razne tovarne in sindikalne organizacije. Tako je bila tekma med Romuni in nami v ent izmed športnih dvoran, za 8.000 gledalcev, kt je last nekega gimnastičnega kluba. Seveda ima to društvo tudi 50-metrslki olimpijski zimski bazen, ki Je na razpolago vsem proti primerni vstopnini. Kot športnik sem z velikim zanimanjem ogledoval in proučeval njihove možnosti In gledanje na šport nasploh. V prav krafflcem času sem dobil popolnoma lasno sliko. Strinjam se z izjavo nekega našega znanega atleta, ki je dejal, da ml v športu korakoma napredujemo, ostali pa tečejo ... Naše bivanje se je bližalo kraju. Sicer pa so bili zadnji dnevi bolj žalostni. Kljub temu, da je bila naša moška reprezentanca vidno boljša, smo vseeno izgubili. Njihovi sodniki so kljub prise-ffi, ki so jo morali dati, bili izredno ne* objektivni in trdno odločeni, da morajo zmagati ne glede na dobro razpoloženo®* naših orodnih telovadcev, Ce temu dodam še neobjektivno publiko, ki je s skandiranjem preprečevala koncentracijo vsakega našega telovadca, potem je lahko razumeti Izredno napelo vzdušje. Po tekmi sem z ironijo dejal njihovemu vrhovnemu sodniku, da bodo na svetovnem prvenstvu v Moskvi odnesli zlato kolajno, in to ne tekmovalci — ampak sodniki.. Iz Bukarešte smo odhajali z večernim ekspresnim vlakom. Zanimivo je, da so sedeži v vozu rezervirani in da moža vsakdo sestj na mesto, ki je zanj določeno. Po eni strani Je to dobro, po drugi pa smešno. Lahko se zgodi, da je en kupe poln. ostali pa prazni. Tako se je pripetilo nam, da smo se v treh kupejih prerivali, nismo se pa smeli razporediti še po ostalih, ker Je sprevodnik dejal, da je to predpis ln da se moramo držati reda ne glede na to, da so bili ostali kupeji prazni. Zadnjo lekcijo smo dobili še na meji, ko nam je njihov carinik pobral filme iz fotoaparatov s pojasnilom, da jih bodo pregledali in za namii poslali. No, ln s tem so splavale moje fotografije za reportažo po vodi. Temeljito so pregledali vso prtljago ln bili z eno besedo zelo natančni. Mi smo jim z veseljem razkazovali naše kovčke, ker v Romuniji pač nismo Imeli skrbi z nakupovanjem. Po tej temeljiti kontroli smo se oddahnili in kmalu z veseljem pozdravili našega obmejnega stražarja. Marino Urbanc Romunija: v deželi gojijo izredno veliko število ovac (Povsod požari V Jeruzalemu pogorela bolnišnica — V ZDA požar v petrolejskem skladišču Na Oljčski gori pri Jeruzalemu je uničil velik požar neko bolnišnico. Tri tisoč ljudi, med njimi dva tisoč jordanskih vojakov se je sedem ur borilo z divjajočimi plameni, dokler niso požara omejili. Bolnišnica, ki so jo zgradili s pomočjo Organizacije združenih narodov, stoji v demilitariziranem pasu Jeruzalema. Vse bolnike, med katerimi je bilo tudi mnogo otrok, so lahko rešili. Vojaki, ki sa prišli gasit požar, so s streli iz strojnic navrtali rezervoar vode na strehi bolnišnice, tako da je voda iz rezervoarja sama gasila ogenj. Škodo cenijo na preko 30 tisoč funtov šter-lingov (okoli 50 milijonov din). Velik požar divja od četrtka dalje tudi v skladišču petrolej- Donitz mora molčati Londonski časopis »Evening News« poroča, da bivši nemški admiral in Hitlerjev naslednik Karl Donitz v svojih spominih ne bo smel pisati o času, ko je bil zaprt v Spandauu. Ob izpustitvi iz zapora za vojne zločince je moral Donitz podpisati izjavo, da ne bo pisal o tem, kaj je doživljal po času svoje aretacije. Donitza so zavezniki zaradi bolezni pomilostili, čeprav je bil obsojen na dosmrtno ječo. Njegovi spomini bodo izšli avgusta v Bonnu. Donitz je izjavil, da bodo v njegovem delu najbolj zanimiva poglavja, ki opisujejo zadnje dneve svetovne vojne, ko je postal namesto Hitlerja državni kancler. ske družbe »Eeso-Standard« v pristanišču Newport v državi West Virginia. Kljub vsem na- porom niso mogli gasilci do danes požara pogasiti. Škodo ce* ni jo na tri do štiri milijone dolarjev. Ker piha ves čas hud veter, se gasilci bojijo, da se bo ogenj še razširil. IZBIRAJO ŠOLO ZA ANGLEŠKEGA PRESTOLONASLEDNIKA Kje naj nadaljuje šolo, to je sedaj vprašanje, s katerim si dajejo opravka na angleškem kraljevskem dvoru. Gre namreč za prestolonaslednika, princa Karla. Sklenjeno je že bilo, da bo v nasprotju s tradicijo, po kateri bi se moral prestolonaslednik vzgajati privatno, obiskoval neko javno šolo. (Pravzaprav bo šola le zasebna, toda princ se bo nahajal v družbi drugih otrok.) Izbrati .je treba med tremi kolegiji: Etonom, Gordonstou-nom in Chairterhousom. Kraljici bi bil najbolj všeč Eton, kot Premalo sedežev za poslance Nekaj italijanskih listov nestrpno ugiba, kaj bo, ko se bo sestal prve dni junija nov italijanski parlament. Zgodilo se bo namreč tisto, kar se še nikoli ni: nekaj italijanskih skupščinskih poslancev bo moralo stoje spremljati parlamentarno razpravo. Zraven sedanjih 536 sedežev so pripravili še 46 stolov, in sicer 9 za mizami komisij, 9 za predsedniško in druge za vladno mizo, vsaj 15 novih poslancev pa bo moralo stati. V italijanskem senatu je po- ložaj boljši. Tam ni težav s sedeži, vendar bo prišlo do pomembne spremembe v italijanskem parlamentarnem življenju. Med novimi senatorji bosta tudi dve ženski, in sicer Lilia Bi-ttisti in Giuliana Nenni. V senatni palači se širijo govorice, da so štirje predsedniki, ki ne bodo več v senatu, v zboru zapeli doslej edini senatorki Nini Merlin na znan italijanski napev besede: »Zdaj ne boš več sama ...« NAS DROBNOGLED • Bajonet je dobil itne v 17 veku po francoskem mestu Bajonl, v katerem je bil prvič narejen v sedanji obliki. • Na svetu poznamo okoli 6.78« različnih jezikov. Od teh Jih Je strokovno proučenih le okoli 2.700. • Plavi kit, ki Je naj-večJi sesalec, je lahko dolg preko 30 metrov in težak 120 ton. (kot 25 slonov ali 150 volov). Kitovo srce Je težko tudi do 700 kilogramov, Jezik pa 4 tone. Moč kitovih mišic Je 1.700 KM, to Je moč vseh motorjev dveh velikih ladij. • Pariš Je star 2000 let. Ime Je dobil po galskem plemenu Pariziji. Danes imamo v svetu 28 mest z imenom Pariš. • Alkoholizem Je posledica pantotenlčne kislin«. Ta važen vitamin znatno vpliva na hipotalmus, vegetativni možganski živčni center, ki ob pomanjkanju pantotenlčne kisline vzbuja žejo po alkoholu. Tako meni dr. Roger VVilliams, praktična opazovanja medicinske statistike pa ia potrjujejo to hipotezo. piše neki list, ker je to kolegij angleške aristokracije in ker se tam »oblikujejo« bodoči voditelji. Oče pa bi raje videl, da bi sin obiskoval šolo v Gordan* stiounu, ki je tudi zelo znana, a ima še strožje tradicije kot Eton; v to šolo je hodil tudi princ Filip. Malemu pa ni mari ne za Eton ne za Gordonstoun, temveč bi raje šel v Charter* house, kamor bo hodil tudi njegov najboljši prijatelj, neto Davide Dawkes. In tu postaja srt v ar kočljiva-Charterhouse ima tudi lePe tradicije, toda kaj, ko pa hodijo v to šolo otroci navadne angle* ške buržoazije. Današnji »Daily Express« izraža željo, da bi to pot obveljala Karlova. Minus 73 stopinj V sovjetski medkontinentalnl postaji Vostok v prostoru juŽ* nega geomagnetskega tečaja so dne 24. aprila zabeležili 73 stopinj pod ničlo. Tako nizke teto' perature niso letos zabeležili ~e nikjer na zemlji. Kot so sporo* čili iz antarktične opazovalnih Mirey, pade temperatura po®' mi v sovjetskih antarktičnih postajah Komsomolskaja, V°* stok in Sovjetska j a do 80 sto* pinj pod ničlo in še niže. žrtve kolere v Kalkuti Pretekli teden so zabeležili V Kalkuti 648 primerov koleto' med katerimi se jih je 310 kon* čaLo s smrtjo. Teden prej P3 sta bila 702 primera; umrlo )e 248 ljudi. Števila dokazujejo, d* epidemija kuge še ne pojenjuje Strup za Insekte povzročil smrt 93 oseb Zaradi nekega strupa za to' 93 oseb. poročilo ministrstva 13 zdravstvo opozarja pred upM'3' bo tega strupa. Od več kot oseb, ki so se zastrupile s teto strupom, jih je samo ostalo pri življenju. nek®i RCRTHfl CHRISTIE 26 * Hiša na sipini KRIMINALNI ROMAN »Poglejte sl ubogega Hastingsa,« je pripomnil Poirot. »Ne ve, o čem govoriva. Njene nesrečne oči so se zazrle vame. Michael Seton, letalec, je bil moj zaročenec... in sedaj je mrtev.« n. Bilo mi je, kot da sem dobil udarec po glavi. »Mislite... mislite, Poirot? < sem jecljal. »Da, mon ami. Danes zjutraj sem to zvedel.« »Vendar, kje? Rekli ste, da se vam je med zajtrkom posvetilo.« »Tudi to je res, Hastings. Iz jutranjika. Spomnil sem se pa včerajšnjega pogovora pri kosilu — ln tako sem vedel vse.« Nato se je obrnil k Nick. »Ste sprejeli poročilo včeraj zvečer?« »Ja, po radiu. In ko sem navedla telefon, sem... sem ... hotela sporočilo slišati sama... v slučaju ...« Požirala je in požirala. »In potem sem razumel.,. « »Vem, moj ubogi, ljubi otrok.« Ah, bilo je strašno. In vsi ti gostje, ki sem jih morala sprejeti. Se danes ne vem, kako sem to zmogla. Vse je šlo mimo mene kot v sanjah. In v tem snu sem videla samo sebe pomenkujočo in sprehajajočo se od enega do drugega, kot da se ni zgodilo nič. Vendar, ko sem šla po Freddieno ogrinjalo, so me za nekaj minut zapustile moči. A Maggie, uboga, me Je nenehno mučila s svojim! vprašanji o plašču, dokler ni končno vzela mojo ruto *n odšla. Stisnila sem zobe... hitro nekoliko pudra nase, rdečild in že Km odhitela ven, na vrt... Medtem pa je bila umorjena Maggie...« »Revica, k vsemu temu trpljenju še ta strah.« »Oh, ne. Podrot,'vi me ne razumete. Bila sem zlobna, prepirala sem se l usodo. Zavidala sem Maggie, želela sem si biti mrtva — toda bila sem ždrava, čila, morda mi je usojeno še leta dolgo življenje, medtem ko se je daleč vstran premetaval po Oceanu utopljeni Michael.« »Pauvre enfant!« »Ne, ne maram živeti. Je zavpila naenkrat togotno. Jaz nočem! »Vem, gospodična. Na vsakega izmed nas pridejo ure, ko se nam zdi smrt boljša od življenja. Toda tudj to mine — skrb ln briga. Trenutno mi ne morete, otrok moj, in za tako starega moža, kot sem Jaz, je brezpomembno govorita o tem. Nepomembne prazne besede — si mislite.« »Mislite, da bom pozabila In koga drugega poročila? ... Nikoli! Nikoli! Obupana se je, da ne bi zavpila, vgriznila v svojo malo, skrčeno pest. »Do včeraj ste torej še upali?« »Ne vem ... Morda si nisem upala strašno verjeti. Vso skrb sem skušala zadušiti ... ah, včasih sem mislila, da se zadušim.« »Ali vas ni Imela nikoli skušnjava, da bi se zaupali mrs. Rice?« »Včasih sem mislila na to.« »Mislite, da ni odkrila vaše skrivnosti?« »Ne verjamem.« Nick je skrbno razmišljala. »O tem vsaj ni nikoli spregovorila besede.« »In ko je umrl stric mr. Setona, se tudi tedaj niste upali razkriti mfs. Rice? Ali ne veste, da je sir Mathews pred tednom dni umrl?« »Vem to. Za posledicami neke operacije ali sličnega. Vidite, mr. Poirot, najraje bi bila to vsakomur povedala. Vsekakor pa to ne bi bilo rahločutno in bi se zde’ precej bahavo. Časnikarji vseh angleških časopisov bi bili navalili name kot nevesto znamenitega letalca in zahtevali intervju. Poceni kupljen blesk, ki ga Michael ne bi maral.« , »Strinjam se z vami, gospodična. Javnosti niste mogli odkriti svoje zaroke. Morda bi bili lahko privatno — kakšnemu prijatelju?« »Neki osebi sem namignila,« je odgovorila Nick, »ker, kaj več nisem imela za prav. Kolikor — mislim o*ebno, me Je razumela, ne vem.« Poirot je pokimal. »Ali ste z vašim bratrancem mir. Vyseom v dobrih odnosih?« je brez prehoda menjal temo. Charles? Kako »te prišli na njega?« »Naenkrat m1 je padlo v glavo, sam ne vem zakaj!« »Charles, pedantni pustež, ki svojega nosu nikoli ne pomoli dalje od tega gnezda, misli sicer dobro,« Je odgovorila Nick. Mislim, da me kaj rad graja.« »Toda gospodična! Nasprotno slišal sem, da vam Je popolnoma vdan.« »Lahko kakšno osebo grajamo, čeprav čutimo kaj do n j a,« ga Je poučila Nick. Charles graja moj način življenja in ne cocktaile, način kako se Ob'3” Čim, ne mara mojih prijateljev ln moje zabave in se čuti kljub temu navo' zanega name. Vedno upa, da se bom nekega dne poboljšala.« Nekaj časaj molčala in nato Je v njenih očeh zaplesal odtenek prejšnje hudomušno*11’ Videti je bila neverjetno prikupna, ko je sedela z žarečimi lici ln kami, skrčenimi v pesti v ozki postelji. »Ne, ne gospodična,« ji Je ugovarjal Polrpt, »nič takega ne mislim. ste zelo srečni, gospodična: drzen mož, junak vas je ljubil, — Kdaj ln to ste ga spoznali?« »Pretekli september v Le Touqnetu. Torej, skoraj pred enim letoto-* »In kdaj sta se zaročila?« »Kmalu po božiču, vendar sva to ohranila zase.« »Zakaj?« j, »Zaradi Michaelovega strica, starega sira Matthewa Setona, ki je Uubli ptiče in sovražil ženske.« »Ah, mon dieul« »Bil je eden tistih čudaških posebnežev, tol Je trdil, da žene moškeItlb uničijo življenje. Michael pa je bil od njega popolnoma odvisen. Sir M8 ” thew je bil Izredno ponosen na svojega nečaka ter je tudi finansiral njo .Albatrosa’ in polet okoli sveta. Ce bi se Michaelu posrečil polet, bi lahko od svojega strica vse zahteval. In čeprav bi bil sta-ri sdr TIathew vztr*i jal pri svojem, ali bi si morala zato beliti glavo? Ce bi bil postal Mlcb8^ neke vrste svetovni heroj, obdan s slavo In obsipan z vrstami ponudb. • • bil končno tudi stric popustil.« »Da, da.« »Toda Michael je dejal, da bi bilo usodno, če bi se pred tem kaj delo. Nihče ni smel vedeti za najino zaroko. Nihče — niti ne Freddie.« Poirot je zastokal. Ko bi bili vsaj meni povedali, gospodična?« ^ »Zakaj?« Nil ti: se Je zastrmela vanj s široko razprtimi očmi. Kaj Fj bi se s tem spremenilo? Saj vendar ne mislite, da bo tl zagonetni ate0\!0, v zvezd z mojo poroko? — Ne, obljubila sem Michaelu in jaz držim bes® Toda, nd bilo lahko. Ta skrb, to hrepenenje po novicah in zraven. Se Pr Lj tedji, ki so me delali živčno in muhasto ln katerim nisem smela obrazi** stvari.« »Aid mislite, gospodična, da bom zn vami poizvedoval.« o »Ze enkrat, ko je na poti čez Indijo preletel puščavo, so ga j Nato pa se je izkazalo, da se mu Je sicer pokvaril stroj, sam pa Je **, nepoškodovan. In takrat sem se tolažila, da bo to pot zopet tako. ko J« ves svet obžaloval njegovo smrt, sem sama sebi zagotavljala: 00 zdrav, on Je zdrav ... Nato pa, včeraj zvečer ... « (Dalje prihodnji*)