116. štev. Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto foi leta . Cetrt leta . ta mesec . K 3£0* 189'-„ 98’ 3tr Za inozemstvo: celo leto . K 480* — F«! ‘Cin...............2I0-— če naših ljudi je bilo ranjenih, več tudi tov. V Herakih so orožniki namera- težko. — Po zadnji vesti »Edinosti« vali odvesti narodnega kandidata gorijo v Mačkovljah štiri hiše. Več Heraka, ki so ga šele pred kratkem oseb je mrtvih ali ranjenih. — V izpustili iz zapora, kamor so ga bili mnogih krajih so fašisti ob pasivni odvedli. Kasneje je pridrvel v vas navzočnosti orožnikov strahovali s tovorni avtomobil poln fašistov, ki samokresom naše volilce in jih z so zažgali vse hiše v vasi. Po dovr- orožjem v roki prisilili, da so jim iz-senem požigu so fašisti zažgali tudi ročili glasovnice, bližnje selo Taljane. Nesrečno ljud- ------------ Izid volitev v Trstu, na Goriškem in v Istri. Trst, 17. maja. Po novejših po- danih 1083 glasov, Wilfan 1079 gla-ročilih je rezultat v tržaškem volil- sov. Št. Peter na Krasu Wilfan 568 nem okrožju pri volitvah v Italijan- glasov. Hrenovice Wilfan 550 glaski parlament nastopen: Vpisanih sov od 575 oddanih. Col pri Vipavi volilcev 4-1.865, oddanih glasov; Wilfan 216 glasov. Bukovje 143 gla-31.390. Dobili so: Italijanski naclo- sov za Wilfana. šebrelje vsi za Wil-nalistični blok 15.119, republikanci sana, 227 glasov. 4473, socialisti 4155. komunisti 6667, Trst. 17. maja. V Pulju je glaso-jugoslovenska narodna stranka 2930 ralo od 7173 upravičencev 5263. Vo-glasov. Izvoljeni Banelli. Oiunta ln loška 80 glasov za Jugoslovane. Lo-Suvich. od komunistov Bombacci. šinj 5592 vol. upravičencev, glaso-Postojna, 17. maja. V goriškem valo 4137, Labini volilcev 3257, gla- volilnein okrožju se je udeležilo vo litev do 90 odstotkov. Naši volilci so ss sijajno izkazali. V Postojini je bilo za Wiifana 459 od 476 oddanih gla sovalo 439. Pazin volilcev 2236, llasovalo 668. Trst, 17. maja. V kolikor se do-sedai more sklepati iz volilnih re- sov. V Slavini za Wiliana 416 od zultatov dobe Jugoslovani na Gori-461 oddanih glasov. Cerkno od od- škem štiri in v Istri dva mandata. Udeležba pri volitvah. Rini, 16. maja. Največja udeležba pri volitev, ki se ne bo mogel objaviti pred soboto, še ni nič gotovega. Trst, 17. mala. Volilni rezultat v Rimu Je Klasom poročil tukajšnjih listov nastopen: Nacionalistični biok 29.190, republikanci 6490, socialist! 15.727, ljudska stra-i- rojitvah je bila v Boznu, lil sicer 80%. V Trstu ln na Goriškem je značila udeležba 75.% Najplčlejša udeležba le bila v Rimu ln Neapoiju, kjer je volilo le 43 ozir. 44% volilnih upravičencev. O končnem rezultatu ka 10.322, komunisti 3937 glasov. Italijani poročajo ... Malccchiu«. Pod temi podnaslovi poroča »Piccolo della Sera«, da je v občini Cerignola v provinci Bari prišlo do pravcate bitke med fašisti in komunisti, bilo je več mrtvih in ra-njenih. V Palu del Colle so se popadli fašisti in socialisti, več ranjenih; v Trinitafoli en socialist mrtev in en fašist hudo ranjen, več oseb lahko ranjenih. 1. t. d. Trst. 17. maja. Snočni »Piccolo della Sera» prinaša dolgo poročilo o volitvah v italijanski parlament pod naslovom »Volitve so se v kraljestvu vršile brez incidentov in ob veliki udeležbi volilcev.« Razni podnaslovi pa se glasijo: »Mudi izgredi v občinah ob Vezuvu.« »Žrtve«. »Novi krvavi spopadi,« »Spopadi v pokrajini Puglia, mrtvi in ranjeni,« »Spopadi in pretepi s palicami v Končen izid volitev v Italiji. Rim, 17.maja. V krogih konstilucionalne litve v Itallil najbrže takole izpadle: Pratike vlada mnenje, da JI Je zagotovljena Stranke, združene v bloku, bodo dobile JJniaga v volilnem boju, ker računajo 8 240 do 285 mandatov, nacionalistični blok tem, da bodo ostanki oddanih giasov to- 20 do 25 mandatov, socialisti 90 do 100 ,5’ot znatno večji, kakor so bili pri volitvah mandatov, ljudska stranka 90 do 100 raaa- 19i9- datov, komunisti 15, republikanci 15, Nem- Rim. 17. mala. Po »Tribuni« bodo vp- cl In Slovani 10 mandata^ DELAVSKE BORZE. Beograd, 16. maja. Minister za socialno politiko bo predložil ministrskemu svetu v odebrilev novo uredbo o delavskih borzah, ki bo vsebovala vse važnejše odredbe glede glavnih odnošajev med delavci in delodajalci. Izdelana jo na Isti podlagi, na kateri je temeljila stara delavska borza v Beogradu. Predvideno Je osnovanje noveli delavskih borz v vseh večjih mestih. Nova uredba bi stopila v veljavo s 1. Jurijem. NEMČIJA PLAČA MILIJARDO. Berlin, 17. maja. V točki 5 ulti-matuma se je nemška vlada obvezala, da bo v 25 dneh eno milijardo zlatih mark plačala ali v zlatu ali v devizah ali v nemških državnih nakaznicah s trimesečnim rokom. Izvršujoč to obveznost je nemška vlada ponudila reparacijski komisiji najprvo takojšnje izplačanje 150 milijonov zlatili mark, malone vse v inozemskih devizah. Kakor hitro bo raparacijska komisija imenovala sprejemno mesto, se nakaže 150 milijonov zlatili mark. Pred potekom 25 dnevnega roka. torej konec maja prejme reparacijska komisija nada-nje izplačilo v denarju, ostanek pa v nemških zakladnih nakaznicah. NAPADI S1NFAJNOVCEV. London, 15. maja. Snočl so se v različnih okrajih na perlleriji Londona izvršila skrivnostna zločinstva, ki se pripisuleio sinfajnovcem. Okrinkant in s samokresi oboroženi ljudje so streljali na oseba in poizkušali požigati. Imeli so seboj steklenice, napolnjeno z gorljivimi tekočinami, iih razbijali ter zažigali, itato pa so pobegnili. — Klor se jim je kdo uprl, so potegnili orožje. Ranili so več oseb, med temi eno smrtno. Požare su kmaiti pogasili. V okraju St. Al-ban so ustrelili bivšega orožnika ln njegovo soprogo. V Liverpooiu so zanetili velik požar. NESREČA OB AACHENSKEM JEZERU. Innsbruck, 17. maja. Ko so ljudje ob' dvanajstih opoldne šli na parnik »Mesto Innsbruck« pri parniškem postajališču Seespitze, sc je naenkrat podrl ladijski mostič na sprednjem koncu in mostič s 70 osebami, ki so stale na njem. ja padel v jezero. Uslužbenec, ki je bil pri vrveh. je med prvimi padel v vodo, pa je hitro prišel ven in takoj začel reševati ponesrečence. Posrečilo se mu je. da je deset oseb spravil na suho. Nek orožniški nadzornik je rešil osetn oseb in sin ladijskega kapitana pet oseb, obenem pa so vsi mornarji priskočili na pomoč ponesrečencem. Oživeli so 20 nezavestnih; osem oseb. sedem žen in enega petletnega otroka, Vse iz Innsbrucka in okolice pa niso mogli več oživeti. ker so bili mrtvi. Od ostalih potnikov ni bil nobeden težko poškodovan. PADEC CEN NA ANGLEŠKEM. London, 17, maja. (Izv.) Ceno vseh vrst živil so v preteklem teduu nepričakovano padle. Tako Je na pr. surovo maslo pri enem stolu 62 do 64 šilingov padlo. Slanina in jajca.so cenejša kot pred vojno. Železniški nesreči. Pariz, 15. maja. Nocoj je brzoviak Pariz—Toulouse iz doslej šo neznanih vzrokov pri postaj) Vigeois skočil s tira. Štiri osebe so mrtve. Pri postaii Perigneux na kolodvoru La Bachellerie Je osebni vlak zavozil na drug vlak, ki ie stal na progi, pri čemer je izgubita življenje sedem oseb, 33 pa je bita težko poškodovanih. , Dne 24. februarja t. 1. je priobčila »Jugoslavija« v št. 47. dopis z naslo.vom »Tudi eden iz Koroške«, v katerem so se objavile neresnične vesti o g. Kppingerju v Mariboru. Članek je Izžel še pod prejšnjim uredništvom in je bil odgovorni urednik »Jugoslavije« vsled nepazljivosti prestopka po členu III. zakona z dne 15. okt. 1868, št. 142. d. z., ki tvori pregrešek v smislu § 491. k. z. vsled sodbe U. III. 163-21-7, obsojen po št. 5. istega člena na globo 200 K, v slučaju neizterljivosti na 20 dni zapora, po § 389. k. p. r. v plačilo stroškov kazenskega postopanja in § 39. in 20. tisk. zale., da objavi to z istimi črkami na prvi strau! navedenega časopisa. Buči morje Adrijansko ... IJklenjen, bičan, na vse načine preganjan, Je naš narod v odtrgani nam zemlji sijajno nastopil pri volitvah . Solnčna Gorica nam Je dala 4 mandate. Ves uradni aparat, ki Je z bajoneti In bombami podpiral teror protj našemu ljudstvu se Je dokopal do 1 samega faustovskega mandata. Da se ne bo mogel naš živel) v Trstu, kjer stoji banditom na razpolago cel arzenal ubojnega orožia, kjer Je po tihem proglašen Slovan za človeka Izven zakona, uveliavltl, to smo vedeli. Pa še celo v Trstu so samo skrajne lopovščine preprečile mogočen nastop Jugoslovanov. Tužna Istra nam nosi po dosedanjih poročilih 2 mandata. Šest iih Je torej — če so ta poročila zanesljiva — toda junaki so. Niti eden teh mož ne bo, ko bo šlo za koristi naroda, niti trenil pod najhujšlm terorjem. Ml v svobodni domovini Jih smatramo za zlato seme boljše bodočnosti ujedlrrjencga našega naroda. Dosti o tem se ne da govoriti. Samo dejstvo, da so se v teptani zemlji kljub najogabaejšemu preganjanju bele rase In s sredstvi, ki so jilt kolonizatorji uporabljali v Afriki, vendar le dvignili naši ljudic In svobodno govorili, že to samo dejstvo, pravimo, nam je največje blagovestje od ta- krat, ko so bila v Parizu zastopana \Vi(so« nova načela kot prazen papir. Gibanje našega naroda se bo v zasedenih krajih vršita z lastno močjo usuž« njenih bratov. Toda ml Jim svečana obljubljamo, da bomo sprem« ljali vsak utrip njihovega živ« 1J e n J a s srčno ljubeznijo in na J« globočjimi nadaml za bodoč« n o st. Dell nas meja, pravijo Ji RapaHska čn ta. Označili bodo to črto z mrtvim kame« njem, baje bodo Izsekal! tam, kjer bo šla ta črta skoz) gozd celo širok pas naših dreves. Naj Izvrše vse to, saj vemo kako Je do tega prišlo, in nič manj ne vemo, da bo to lepega dne odnesel veter. Bratje naši so proti tej črti brez moči, oni bodo morali napeti vse sile, da sl kot državljani Italijo Izbolujejo vsaj sigurnost svojega Imctka l* življenja. 7.e če bodo dosegli samo to, bo proti morllnlm bolnim metodam Italijansko »kulture« dovolj in od njih drugega skoraj zahtevati ne moremo. Rapalsko črto bo premaknila ln njeno suženske sledi zabrisala usoda. Kovači te usode smo pa mi državljani Ti svobodni domovini. Možatost naših Goričanov, Kraševce« hi Primorcev Je visoko dvignila naš prapor,, Priključitev Avstrije k Nemčiji. Jugoslavija zasede Koroško. Dunaj, 17. maja. (Izv.) Tekom zadnjih dni so imeli zastopniki antante jiogovore o vprašanju priklo-pitve Avstrije k Nemčiji In o stališču. katero v tem slučaju zavzame antanta. Ako se bo v Avstriji glasovanje glede priključitve nadaljevalo. naročila bo antanta Jugoslaviji, da zasede Koroško. O tem je bil že zvezni kancelar dr. Mayer pred svojim odhodom na posvetovanje v Solnograd obveščen, kar ie sigurno uplivalo na razpoloženje posvetovanja in tam sklenjene ukrepe. Francoski poslanik Lefevre Pontalis odpotoval je v Pariz, da poda svoji vladi obširno poročilo o dogodkih v, Nemški Avstriji in dobi novih in-strukcij za nadaljno postopanje. Pariz, 17. maja. (Izv.) Francija, >orimmie-_ > stmS* Italija in mala antanta so se po nek! vesti »Petite Parisiene« spora le da opozore avstrijsko strogo izpolnitev člana 88 menske mirovne pogodbe. Po tem členu se je Nemška Avstrija ob* vezala, da o vprašanju svoje samo* stojnosti brez dovoljenja sveta zve* ze narodov ne sme storiti nobenih' ukrepov. Antanta si je v tem edina, da Avstrija mora imeti pred takim glasovanjem kot ga je parlament sklenil 12. maja. dovoljenje od sve* ta zveze narodov. -4 Run, 16 maja. Med zavezniškimi kabU neti se vrše Dogajanja, kako bi se onemo* gočilo v Avstriji gibanje za priključitev ^ Nemčiji. V gornji Šleziji še vedno boji. Korfanty se umika. Opole, 16. maja. Binkoštf so vsled premikanja čet v ogroženih okrožjih gornješlezijskega ustaške-ga ozemlja prinesle poostritev položaja. Ko so italijanske čete zapustile Nikolaj, so zasedli mesto poljski vtaši, pozneje pa so ga zopet izpraznili. Italijanske čete so izpraznile Rybnik in Pštino in se umaknile v smeri proti Ratibora. Iz Ryb-nika javljajo o nasiljih poljskih ustašev nad nemškimi uradniki v rudnikih. V Trno\vicah in Zagoržah so Poljaki vršili teror in aretiali nem-škomisleče Gornješlezijce. V ostalih okrožjih se položaj v bistvu ni iz-premenil. Medzavezniška komisija j Dunaj: Valute. Dolarji 566.50 d« 570.50, marke 986—992.50, funti 2280-2300, franc, iranki 4S20—4S60, lire 3130—3150, dii'ar 1722—1742, poljske marke (>7—69, švicarski franki 10175—102.25, češkoslo* vaške krone 830—836, Praga: Valute. Marke 116.75, švk carski franki 1243.50, lire 372, francoski franki 5S0.50, funti 275, dolarji 67.50, dinarji 197.50, avstr. kolekovauQ krone U.C9. polj. s!te marke 7.62. Volitve v neodrešenem ozemlju. Volilni dan je za nami. Naši italijanski Jugoslovani so prvikrat sto-, pili na volišče, da izvolijo odposlance za državni zbor — v Rimu. Zato so imele te volitve več nego značaj navadnih volitev. Šlo je za to. da se pokaže koliko jugoslovanskih volilcev sploh šteje »Venc-zia Giulia«. da se pred vsem svetom izkaže, koliko našega življa Je moralo sprejeti vsiljeno italijansko vlado. In naposled, da se izpriča koliko naših rojakov se je dejansko sprijaznilo s tujerodno vlado, a koliko jih je nastopilo pot bojne afirmacije jugoslovanstva. Volitve so imele sedaj v nemali meri značaj — plebiscita. Da pa se v tem plebiscitu izkažemo, je bilo z ozirom na svetovni politični forum zelo potrebno, kajti z neslavnim Izidom koroškega plebiscita smo si simpatije za svoje narodnopolitične pretenzije močno oslabili. In reči moramo, da smo ta plebiscit dobro prestali. Prognoza, ki smo jo postavili pred dnevi, se je izkazala za pravilno. MaloduSno pričakovanje, ki ga je izrazil gori-ški list. se je* pokazalo k sreči kot preveč pesimistično. Nizko število naših glasov v Trstu je popolnoma umljivo. Kajti nobeden izmed zasedenih krajev ni po prihodu Italijanov izgubil toliko slovenskega življa ko ravno Trst. Saj je bil glavni del naših rojakov zaposlen v državnih službah in podjetjih. kjer so Italijani temeljito* očistili«. Drugič se fašistovski teror v vsem Primorju nikjer ni izvajal s toliko silo ko ravno v Trstu. In naposled se nahaja nedvomno zelo mnogo slovenskih volilcev med so-cijalisti in komunisti. V svriio lažjega primerjanja naj navedemo, da je štel Trst 1. 1910 Jugoslovanov 59.319 duš, Italijanov 118.959 in povrh Še 38.597 regnlkolov ter 11.856 Nemcev. V Istri so bile nasilne volilne manipulacije najhujše v našo škodo. Na tisoče naših volilcev ni bilo vpisanih. Dalje ne smemo pozabiti, da je bila Istra mestoma zelo italljanl-zirana. In da so se nahajale laške man$ine po vseh večjih krajih ter iflfesrali njih italijanstvo pa je bilo dostikrat podobno nemštvu štajer-sko-koroških nemškutarskih gnezd. Za Puli velja še posebej isto kar v Trstu. — Istra šteje glasom štetja iz I. 1910: 193.000 Jugoslovauov in 146.000 Italijanov. Jugoslovansko primorsko ljudstvo si je tedaj v najtežjih okolno-stlh priborilo vrsto poslancev, ki bodo mogli s tribun rimskega parlamenta vsemu avetu izražati nazl-ranje zasužnjenega naroda. To In bržkone samo to bo njihova naloga. Teror fašizma. Volilni boj v neodrešenem ozemlju se je vršil v znamenju barbarskega terorja fašistov. Volilna svoboda. svoboda prepričanja je bila vspričo tega, kar se je zgodilo, karikatura državljanskih pravic našega naroda pod Italijo, t. j. one države, ki se tako rada ponaša^ pred svetom s kulturo in pravico. Značilen je protest, ki ga je poslalo politično društvo »Edinost« zadnje dni pred volitvami ministrskemu pred« sedniku Oiolittiju in ki jasno pove, kaj se je godilo v volilnem boju z našim narodom v Istri in na Gor*-Škem, Protest pravi: Podpisano politično društvo »E-dinost« se obraža naravnost na Va-So ekscelenco, da takoj in z vso energijo ukrenete potrebne korake; zalcaj protislovansko strahovanje v Istri zavzema že katastrofalen obseg. Krajevna oblastva ne podvze-majo ničesar, da bi strahovanje ali preprečila ali kaznovala. Fašistovske organizacije pustošijo vso deželo z namenom, da bi preprečile Slovanom vršitev voliv-ne pravice. Vidnejše osebe, zlasti duhovniki in učitelji so izven zakola in se brez usmiljenja preganjajo. tVelikemu številu izmed njih so fašisti preiskali stanovanja ln jih tudi osebno preiskali, jim »pustošili stanovanja, sežgali pohištvo, odnesli pstine ter povzročili, da so se te osebe zlostavljale. Fašisti tudi lovijo slovanske glasovnice in grozijo osebam z ubojstvorn. Pretijo, da bodo razdejali cele vasi. En duhovnik lil en kmet sta bila iz svojih bivališč ne ve se kam iztirana. Posebno težki čini te vrste so se izvršili v De-J&nih. Kopru. Ospu. Sv, Petru na Piranščini, Črnem kalu, Kringi, Kal-dieru in Puli. Z ogorčenjem protestiramo ln zahtevamo takojšnje posredovanje državne oblasti preden pride do skrajnih posledic. Giolittijeva vlada se je samo-obsebi umljivo ni ozirala na protest Jugoslovenov. Proti divjanju fašistov ni nastopil noben vladni organ. Nasprotno, še bolj se jih je podpiralo in še več brezposelnih pretepačev so najeli fašisti za vladni denar po 30 lir na dan. Nad vsemi jugoslovanskimi, kandidati in drugimi odličnimi zastopniki našega ljudstva so razglasili fašisti smrtne obsodbe. Fašizem je požigal in pustošil slovenske domove, moril naše ljudi. Za svoje narodno prepričanje so umirali v zadnjih dneh najboljši sinovi jugoslovanskega naroda. Strašen je bil dan volitev dne 15. maja. Teror fašizma je presegal tudi ona domnevanja, ki so pričakovala najhujše izmed tiajluijšega. Oboroženi fašisti so zaprli dohode na volišča in niso pustili prehoda našim volilcem. Italijanske volilne komisije so predčasno končale s svojim delom, da se volitev tudi oni niso mogli udeležiti, ki so stali ure in ure na volilnem prostoru. Če si fašisti drugače niso mogli pomagati so kratkomalo razgnali volišča kot n. pr. na Občinah v Trstu. V Tolminu so fašisti vdrli v volilni lokal. začeli streljati in metati bombe na slovenske volilce. Razumljivo je zato. da volilni rezultat v neštetih izključno jugoslo-venskih občinah ni bil tak. kot bi bil. če bi se količkaj varovala volilna svoboda. Naši volilci so v onih občinah, kjer je bil pritisk fašistov najhujši, morali ostati doma. Tako je n. pr. v Istri na voliščih v Dekanih od 300 volilcev glasovalo le 70, v Labinu od 3321 volilcev le 439 In v Pazfnu od 678 volilcev le 32. Na Občinah v Trstu je glasovalo od 667 volilcev le 210, ker so fašisti razgnali z revolverji in noži volišče- V Postojni ni volilo 297 naših volilcev, ker je volilna komisija predčasno zaključila svoje poslovanje. Velikanski je bil teror fašizma podpiranega od italijanske vlade nad brati neosvobojene jugoslovanske zemlje. Občudovanja je vreden narod neosvobojene zemlje, da je navzlic vsemu nasilju junaško vstra-jal v volilni borbi. Še več. Na onih voliščih, kjer je bila količkaj možnost udeležiti se volitev, je dosegel veličastno zmago. Disciplina naših volilcev je bila vzorna in nihče se ni strašil zgubiti življenja za narod in Jugoslovanstvo. Zmagala ie Goriška in zmagala Istra. Poslanec Deržič in »Jutrova« poročila. »Jutro« je pisalo, da se je poslanec Deržič odtegnil ustavnemu glasovanju. To ni res. Poslanec Deržič se je moral odpeljati na kongres narodnih socijalistov v Prago. AIco bi ostal v Beogradu, bi v smislu sklepa stranke glasoval proti ustavi. Njegov glas se mora torej smatrati za protlven vladnemu ustavnemu načrtu. — Istotako je z vestjo glede upitov. Tudi ta ni točna. Upitov Deržičevih ni bilo na dnevnem redu, pač pa interpelacija na žel. ministra, ker je predsednik konstituante pozabil, da je dal Deržiču dopust za Prago. Ko je bil na to opozorjen po poslancu Brandnerju, je interpelacijo odložil za prihodnjič. Veliko navdušenje v Poljski za Kor-fantya. Kakor se Javlja Iz Sosmnvic, se zbirajo tam iz vseh delov Poljske mnogo-brojmi prostovoljci, ki hočejo vstopiti med vrste Korenje - šlezijskih vstažev. Vsi pa se morajo vrniti domov, ker Je mejna za-pora jako stroga. Konferenca nasledstveni držav v Rimu prekinjena. »Pollitische Korre&pondcnz« piše: Pogajanja rimske konference nasledstvenih držav so se po uvodnih posvetovanjih prekinila do sprejema podrobnih navodil udeleženih vlad. Konferenca se bo nadaljevala dne 13. maja. C®škos(ovaška se ne udeleži vojaških akcij proti Nemčiji. Češkoslovaški poslanik v Berlinu minister Tušar je izjavit zastopnikom tiska, da Je vsako sodelovanje češkoslovaške pri katerikoli akciji proti Nemčiji popolnoma Izključeno. Poljski zunanji minister knez Sapleha bo demlslonlral. Kakor se poroča listu »Neue Freic Pressc« Iz Varšave, je odsek m zunanje posle v svoj! včerajšnji seji zu-nanjmu ministru knezu Sapiehl enoglasno Izrekel nezaupnico. Gotovo je, da poda kne; Saj>Ie>ha svojo ostavko* Nar. posl. Anton Brandner? Zakaj proti ustavi? Ko je prineslo »Jutro« zlobno zavito notico, da sem glasoval prot! ustavi Jugoslavije, se je mogoče ta ali oni vprašal, ali sem res še tisti Brandner, ki je za časa plebiscita z vso vnemo agitiral za Jugoslavijo, hrepenel po njej od prvega trenotka svojega nevrednega probujenja, vzdihoval in trpel radi nje cela dolga vojna leta? Predvsem moram naglasiti, da je napačna trditev, da sem glasoval proti ustavi Jugoslavije. Jaz nisem glasoval proti ustavi Jugoslavije, ker sem za to, da dobi Jugoslavija ustavo, temveč sem glasoval proti ustavnemu načrtu, ki ga je predložila parlamentu vlada. To sem storil radi tega. ker je ta ustavni načrt slab, da slabši biti ne more. Tudi ne gre sedaj za zgradbo Jugoslavije, to vprašanje je rešeno že poldrugo leto, temveč gre za to, kako bodi ta zgradba na znotraj urejena, kako naj se vlada, kakšne dolžnosti in pravice naj ima narod itd. Pri tem vprašanju naletimo na dvoje stališč. Prvo je stališče demokratov in radikalcev, ki se iz preteklih dni niso ničesar naučili, ki hočejo vladati, kakor se je vladalo v Rusiji in Avstriji. Le-ti hočejo imeti državo urejeno tako. da bi jim bilo tudi v bodoče zajamčeno gospostvo nad ljudstvom, katero se vedno bolj odvrača od njih. V ta namen hočejo državno administracijo porazdeliti na vse polno malih oblasti, katere ne smejo obsegati več, kakor 600.000 prebivalcev. Take oblasti zahtevajo ogromen uradniški aparat, ki bo kakor mora tlačil ljudstvo. katero bo imelo malo soodlo-čevalnih pravic. Poleg tega bo ta aparat silno drag. Skratka, gospoda se noče poboljšati in hoče iti svojo dosedanjo pot, ki je ustvarila nebroj separatističnih struj in protidržavnih elementov, ter z bičem vcepiti narodu ljubezen do države. Uporniki bi seveda naleteli na protizakonite ob-znane, ki bodo ustavno dovoljene. Drugo stališče, ki ga zastopa opozicija, je s prvim v diametralnem nasprotstvu. Narodu naj bi se dalo kolikor mogoče pravic in ga z ljubeznijo, s pametno, pravično ln pošteno administracijo pridobilo za državno misel. Torej na eni strani bfč, na drugi ljubezen. Na eni strani vlada bankokracije, absolutizma, na drugi strani vlada ljudstva. Ne glede na to. ali misli cela opozicija odkritosrčno ali ne. se jaz zavzemam za zadnje stališče, ker nam zgodovina zadosti jasno pove, da so vsa absolutistična carstva propadla. Kot koroškemu Slovencu mi je veliko ležeče na tem. da postane naša država močna, da bo kedaj v stanu rešiti neosvobojeni del našega naroda. Po mojem skromnem mnenju je to mogoče le. ako je narod v državi zadovoljen, ako je navdušen in vnet za njo, kar se z bičem gotovo ne da doseči. Ako se bo v naši državi tudi zanaprej vodila dosedanja Pribiče-vičeva politika, ki daje izborno hrano raznim demagogom Radičevega kova. kateri narod gonijo v prolidr-žavni tabor, pride v nevarnost celo obstoj Jugoslavije same in niti misliti ni nato, da bi imeli od nje pričakovati pomoči naši neodrešeni bratje. Jaz dobivam čezdalje bolj vtis, da si ta gospoda s svojega strankarskega stališča naravnost želi protidržavnega gibanja. V Sloveniji, kjer ni protidržavnega gibanja, kjer je ljudstvo ozlovoljeno le poti od Boga postavljeni vladi, ne pa proti ujedinjenju — to sem ponovno videl predpreteklo nedeljo na shodu v Hrastniku, kjer so celo komunistični rudarji govoili v prid našim bratom Srbom -~ je pokrajinska vlada upe-Ijala obznano, da nas. ki se nas niti od daleka ne more primerjati s Hrvati. očrni pred srbsko javnostjo in utemelji potrebo policijske stranke, kakršna je demokratska. Na isti način je lansko leto vojaški poveljnik Nedič, kakor piše Protič v svoji brošuri, izrabil pred regentom z velikim pretiravanjem neke potidržavne demonstracije v Zagrebu. Kdor nastopa proti takemu sistemu, ki si ga hočejo zajamčiti s pomočjo v ta namen prikrojene ustave, ne nastopa proti ustavi Jugoslavije, temveč proti absolutizmu in za pravice ljudstva. Vladajoča gospoda, namesto da bi stopila v stik z opozicijo in nekoliko popustila, rajše kupuje glasove, kakor sc je zgodilo pri 24 muslimanih, kateri dobijo za to, da glasujejo za vladin ustavni načrt, 1200 milijonov kron. To videči, so se skuiali tudi muslimani iz južne Srbije, ki so bili dosedaj v demokratsko-radikal-nem bloku in ki štejejo 14 poslancev. Pravijo, da je ustava slaba In da za njo ne morejo glasovati, ako sa to ne dobijo »pare«. Vlada rada plača, samo da obvelja njen ustavni načrt. Na ta način hočejo s silo upeljati svojo ustavo, s katero ljudstvo ne soglaša, proti kateri je ves hrvatski in večina slovenskega naroda. Potem pa še govorijo v večini in o triumfih. Na zunanji svet bo zelo slabo uplivalo, ako bo odvisen konečni sprejem ustave od kupljenih glasov. Zato moramo biti zato. da na eni strani vlada, na drugi strani pa opozicija nekoliko popustita, da torej pride do kompromisa, kakor je prišlo na Poljskem. V tem slučaju bi bila sprejeta ustava z ogromno večino glasov in sprejetje ustave bi pomenilo veliko manifestacijo za Jugoslavijo. Mislim, da nič drugače ne mislijo naši neosvobojeni bratje. »Jutro« pravi, da je napravilo čuden utis, da sem jaz kot koroški Slovenec glasoval proti ustavi in da so mi komunisti ploskali. Gospoda, o koroških Slovencih kar molčimo; oni so lahko užaljeni. Naša kraljevina jih je po plebiscitu kratkomalo prepustila nemškim banditom, da se maščujejo nad njimi. Niti toliko časa ni ostala na Koroškem, da bi poskrbela za njihovo lino v insko ln osebno varnost. Tega bi ne bila storila nobena druga država 1 Poglejte, kako se Poljska bori za Zgornjo Slezi jo. Vse naše dokazovanje, da je treba popraviti krivico na Koroškem, v Beogradu ni nič pomagalo. Šele v zadnjem času se je pričel Pa-šič nekoliko zanimati in je storil neke korake. S tem nočem reči. da sem glasoval proti ustavi vsled užaljenosti, J temveč zato. ker ne nudi nikakih garancij za razvoj naroda ln nosi v sebi nevarne kali nezadovoljstva, ki so v stanu se tako razpasti, da upro-pastijo državo. Proti temu ustavnemu načrtu niso glasovali samo ko- munisti In klerikalci, socijalnt demor krati, republikanci in južni musllma-* ni. temveč tudi en član demokrati skega kluba in dr. Trumbič, ki se mu ne more odrekati ljubezni do Ju« goslavije, 7i katero je delal kot eml« grant in i. .dsednik jugoslov. odbo« ra za časa vojne v inozemstvu, pri katerem delu pa ga je oviral sam predsednik sedanje vlade g. Pašič. Tudi boritelj tržaških Slovencev dr. Otokar RvbaF bi bil glasoval proti taki ustavi, ako ne bi bil primoran, da v interesu narodne stvari odloži kandidaturo. Ako bi bil vladni ustavni načrt dober, bi tudi jaz glasoval zanj. Bilo pa je tudi potrebno, da se je pokazala pri načelnem glasovanju močna opozicija, ker bo sedaj vlada vendarle primorana, da tekom špecijalne debate popusti in ustavo popravi. Če se to zgodi, bom pri sklepnem glasovanju glasoval za Meni je gotovo ljubše, da pri spre^ jetju ustave manifestiramo, kakoi pa. da se nadaljuje ustavni boi. ki bi naši mladi državi veliko škodoval Moji rojaki se bodo spominjali, da sem se za časa plebiscita na Ko< roškem med ljudstvom boril za J-u goslavijo, istočasno pa na sejah Na<> lednih Svetov in na sestankih s čla-i ni naše plebiscitne delegacije prito-i ževal proti slabi upravi, proti po-i manjkanju moke. tobaka itd. Nasto« pal sem, če hočete proti državrl upravi, ki si ni znala ljudstva prida« biti. Ako bi se bile uvaževale moje in mojih tovarišev besede, bi bil I;;« id plebiscita gotovo drugačen. Da* nes se nahajam v podobni vlojfl« Sem proti sistemu. V interesu drža« ve, v interesu Jugoslavije se mera ta sistem umakniti pravici in volji naroda. Boljše, prijetnejše je podpl« ratl vlado, kakor biti proti njej. Jaz volim zadnje, ker mi je več za po« štenje in ker ne bi hotel, da za me« noj tipljejo, češ tudi ti si dobil »pa-, re«. Kadar ne bom več užival za« upanja svojih volilcev. bom rade-volje odstopil, toda čist in pošten. Gospodarstvo. IZVOZNE TEŽAVE VOJVODINE IN NAŠE DRŽAVE SPLOH. Izvoz Vojvodine se ne more prav oživeti. Vojvodina je po svoji legi In po svojih prometnih možnostih za svoj izvoz navezana v prvi vrsti na Nemško Avstrijo. Radi težkih prevoznih razmer in neprestanega iz-preminjevanja valute išče Nemška Avstrija blago le franko Dunaj ali franko avstrijska mejna postaja. Izvozniki pa le neradi izstavljajo svoje cene franko Dunaj, ker je določanje prevoznine in drugih intervencijskih stroškov težavno. Cene za slanino, mast in suho meso splošno padajo. Gotovo blago, za katero se zanima le inozemstvo, se sploh ne pridobiva, ali zbira ,ker ceno takih proizvodov, mezda ali pa stroški zbiranja zelo podražujejo. Dokler dinar stoji tako visoko, ne more biti govora o izvozu takega blaga v Avstrijo. V to vrsto blaga spadajo med drugim zgodnja zelenjava, zgodnje sadje, meso in mesni izdelki, katerih izvoz brez posebnih vozov bi bil prenevaren. Kosti za kemično in mehanično predelovanje, želod, divje rastoča zdravilna zelišča in perje sc ne pobirajo. Prometne razmere se nikakor niso zboljšale. Dobava vagonov se vrši jako počasno. Avstrijske in nemške železnice ne prevzemajo pošiljatev živil v odprtih četudi z dllami pokritih vagonih ter so izvozniki prisiljeni za dobavo zaprtih vozov trošiti precejšnje vsote. Živila, podvržena hitremu Izprijenju in ki ne vzdrže prevoza trajajočega več ko en teden, se sploh ne dajo. izvažati, ker je skoraj nemogoče, da pride železnški voz v inozemstvo v teku kvečem 8 dni. — Tako poroča dunajski »Warenverkehrs-bureau«. Res žalostna slika ne-I<> vojvodinskih, nego naših izvoznih in posebno transportnih prilik sploh. Vsa naša gospodarska mizerija. na kateri boleha naša država kljub svojim naravnim bogastvom, izvira v prvi vrsti od pomanjkljivosti naših prevoznih sredstev. Dokler se to stanje ne zboljša, ni misliti na zvišanje našega izvoza, na zboljšanje naše trgovinske bilance in dosledno naše valute. Višanje železniških prevoznin zna pač na eni strani trenot-no zboljšati finančni položaj železnic, za to pa na drugi strani le še bolj poostruje gori opisano stanje, ki prizadeva narodnemu gospodarstvu sploh in naši izvozni trgovini posebe mnogo večjo škodo, nego so 1 navidezne koristi železniške uorave. Naša država se mora lotiti z vso odločnostjo vprašanja zboljšanja naših prometnih razmer ter si v to svrho pribavitl za vsako ceno v to potrebna sredstva. Naj si bodo pogoji zunanjega ali notranjega poso« jila še tako težki, nikdar ne bodo taki, da ne bi koristi daleč presegale sprejeta bremena. Recimo da bi bilo potrebno za vse investicije 10 mili« jardno posojilo ter da bi se isto obrc« stovalo z enim odstotkom nad na« vadno obrestno mero. V tem slu« čaju bi znašal letni večji prispevek države na obrestili 100 milijonov, kron. Narodno gospodarstvo bi pa imelo od tega najmanj 5—lOkratnl dobiček, ne glede na to, da bi se vi« soko obrestovano državno posojilo zamoglo konvertirati v nižje obrestovano posojilo v dogledni dobi, ko bo obrestna mera vsled zboljšanja svetovnega gospodarstva pala na najnižjo stopinjo. -k .+ Carinjenje blaga izven uradnih ur, Generalna direkcija oairin opozarja trgov-« ske kroge, da mora vsak, ki hoče, da se mu carini blago Izven uradnih ur ali v kraju, »ddailjenem od carinskega urada, vložiti tozadevno pismeno prošnjo na direkcijo carin. +. Zamenjava kronsko-dinarske nov-čanlc* po 20 dinarjev. Ker &e mnogo ljudi obrača na generalni inšpektorat finančnega ministrstva s prošnjami, da bi se jim zamenjale kronsko-dinarske novčanice po 20 dinarjev, za katere je bil rok zamenjave določen do vštevši 30. aprila, objavlja generalni inšpektorat, da zamenjava !eh novoamic ne spada več v delokrog inšpektorata, ki takih prošenj ne bo več reševal. Iz generalnega inšpektorata finančnega ministrstva. + Znižanje izvozno carine na Iluguit. Ekonomsko-financljskl komite ministrov jo z odredbo z dne 2. aprila 1921, št. 23S9 odločil, da se zniža izvozna carina za llnguit na 5 dinarjev za 1000 kg. Izvorna carina omogočuje poleg znatnega izvoza iz naše držaive tudi nadaljno obratovanje ligniskim rudnikom. + Neuspeh zvišanja mezd v Ameriki. Amertkanski zidarji so dobivali leta 1909. mezde od 55 centov (1 cent 5 predvojnih vin.) so vzidali 1100 opek na dan; leta 1916 so dobivali 65 centov na uro ter so# vžgali i 900 opek na dan; leta 1918 so dobivali 80 centoV na dan, a so vzidali 614 opek, docim so leta 1920 dobivali 100 centov na uro, a sd vzidali 587 opek na dan. Dočim se je torej mezda amerikansklm zidarjem skoraj i podvojila je padla istočasno njih produkcija • skoraj na polovico, z drugimi besedami, je I njih delo postalo skoraj štirikrat dražje. Pošljite naročnino! Dnevne vesti. Zgradba pravoslavne cerkve sv, Nikolaja v Ljubljani. Odbor pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani je razposlal poziv k prostovoljnemu prispevanju za zgradbo pravoslavne cerkve sv. Nikolaja v Ljubljani. V pozivu povdarja, da bo pravoslavni božji hram krasil belo Ljubljano in bo znak naše bratske sloge ter zakbd narodnega edin-siva. Našim nasprotnikom pa bo klical, da smo živi. zedinjeni in složni ter da poznamo svoje narodne dolžnosti. — Upamo, da se bo slovenska javnost radevolje odzvala temu pozivu ter dokazala, da zna zeniti verski čut naših pravoslavnih bratov. — Kolonizacija ob naših mejah. Pod tem naslovom priporoča »Murska Straža«, naj bi se v Apaško kotlino naseljevali Prekmurci, ki imajo doma premalo zemlje, t. j. Prekmurje je preobljudeno. Zadnje ljudsko štetje je pokazalo, da so se prvotni Slovenci Apaške kotline skoraj vsi ponemčili, edini priseljeni Prekmurci so se dali vpisati za Slovence. Misel je prav dobra, treba bi bilo le oživeti naša obrambna društva (»Branibor« in »Slov. Straža«), da to izvedejo. — l judsko štetje v Apaški kotlini izkazuje 3249 Nemcev, 1308 Slovencev. 42 drugih Jugoslovanov In par Madžarov. — O ptujskem županu Lozinšku zatrjuje mariborska »Volksstimme«, da so ptujski netnčurjl peka Lozin-ška naravnost bojkotirali in psovali z »vinedišer«, sedaj pa slovenski demokratje Lozinška psujejo z nem-čurjem. čeprav so ga sami vabili, naj kandidira na njihovi listi. — Belgijski konzulat v Sarajevu. Iz »Službenega lista« je razvidno, da sc otvori v Sarajevem častni konzulat belgijske države. — Nov časopis. V Novem mestu bo začel namesto nekdanjih »Dolenjskih Novic« izhajati nov tednik nod imenom »Sedanjost«. — Uradno pojasnilo. Pred kratkim Je objavil v listih gospod dr. F. Groyer, zdravnik v Ljubljani anottso, s katero naznanja, da se je vrni! Iz svojega znastve-negi petjvauja in da zopet orditv.ra. V drugem dem anonsc je pa navedenih 23 klinik, med njimi tudi tmena znanih učenjakov, ki so že zdavnaj umrli. Ker je možno, da bi osobito nepoučeni krogi bili mneja, da je imenovani zdravuik spccija-iist za vse te medicinske stroke, daje Zdravstveni odsek »a podlagi uradne ugo- • tovitve občinstvu na znanje, da g. dr. F. Groyer ni spccijalist za onbeno teh strok. Kot zdravnik on ni deloval na nobeni teh klinik, temveč se je on samo kot dijak izobraževal na teh klinikah. — Za župana v Kamniku je izvoljen lekarnar dr. Rikard Karba, pristaš JDS. — Ptujskj Nemci in nemškutarji so zahtevali v greinijti trgovcev izmed 7 odbornikov kar 5 zase. Med splošnim nemirom je vladni komisar zaključil zborovanje pred volitvami. Da nemškutarjem tako rase groben, je kriva tudi vlada, ki pošilja v Ptuj na važna mesta ljudi, ki so tajni in odkriti negovalci nemškutarije. Kakšna sta n. pr, inagistratni tajnik Mate in policijski uradnik Mokole. Take Dudi bi bilo treba izmenjati. — Umrl jo v Stmišču pri Ptuju nadre-dar, Martin Milič v starosti 38 let. Ranjkl zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Pogreb se vrši 18. t. m. N. v. in. p.i — Zahteve Prekmurcev. Na velikem shodu JDS v Murski Soboti so bile sprejete sledeče resolucije: 1. naj začne voziti železnica M. Sobota — Hodoš; 2. naj se energično in hitro izpelje železnica M. Sobota — Ormož; 3. graščinska zemlja naj sc pravično razdeli; 4. uradni razglasi naj se izdajo tudi v narečju; 5. uradni dnevi za sodnijo in polit, oblast naj se vršijo v Gor. Lendavi, Križavcih in Beltincih; 6. pri ureditvi končne meje naj se upošteva, da pri Monoštru (St. Gotard) živijo Slovenci tudi preico demarkacijske črte, ki žele bi d priklopljeni k Jugoslaviji. Državna meja tiaj teče ob Rabi. — Reklama za nemška letovišča. V naših železniških vozovih so lične slike Vrbskega jezera s priporočili raznih letovišč ob jezeru. Minilo je že pol leta, kar smo izgubili ta biser slovenske domovine, zato bi bil že čas, da ne delamo brezplačne reklame za nemške hotele. Naše društvo za promet tujcev naj bi brž založilo v enaki velikosti slike Bleda in Bohinja ter iste pritrdilo v Iste okvirje v železniških vozovih, — Lesna družba »Sava« se baje namerava prekrstiti v »Tagllainento«, ker pri družbi prevladuje italijanski jezik ter so -podravnatelj, blagajnik in glavni knjigovodja Italijani, oz. Lahoni. — Iz rudarske službe. Minister za šume In rude je imenoval višjega rudarskega : komisarja lnže Iga Pehanjia, predstojnik« kr, okrožnega rudarskega urada v Ljubljani, za rudarskega svetnika v VII. člnov-nem razredu in pomaknil Lojzeta Dularja, pisarniškega ravnatelja kr. rudarskega glavarstva za Slovenijo v Ljubljani, v VII. či-novni razred. Dalje je izločal zgoraj imenovanega ravnatelja in kancelista Ivana Češmigo pri kr. okrožnem rudarskem uradu v Celju iz skupine pisarniških in uvrstil v skupino administrativnih rudarskih uradnikov na dosedanjih službenih mestih. — Uvedba Selške službe pri poštnem, uradu Beltinci. S 1. junijem t. 1. se uvede pri poštnem uradu Beltinci dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši v sledečih krajih: I. okraj: Gančani, Lipovci, Bratcncl, Dokleževje in Nemščak. II. okraj: Ižekovci, Melinci, Odranci in Lipa. — Dostavljalo se bo v I. okraju: v pondeljek, sredo in petek, v II. okraju: v torek, četrtek in soboto. —Iz sodne službe. Vodstvo okraj, sodnije v Murski Soboti je prevzel dr. Jakob Kenda. Dosedanji predstojnik dr. A. Poz-rdk je imenovan za okrajnega sodnika — predstojnika v Sevnici. — Po nedolžnem zaprt. V št. 103. »Jugoslavije« je bilo poročano, da Je bil v ljubljanski bolnld aretiran rudar Karol Brinar. Sedaj potrjuje celjsko okrožno sodišče, da je ba Brinar pomotoma aretiran in čez 12 dni Izpuščen, ker se Je Izkazalo, da je popolnoma nedolžen. — Za sodelovanje pri gozdnem požaru v Soteski sta darovala Dolenc in Pogačnik gasilnemu društvu v Boh. Bistrici 4000 kron, za kar se njLma društvo Iskreno zahvaljuje. Ljubljana. = Razmere na ljubljanskem gledališču je iorisel proučevat Velimir Živojinovič, urednik »Misli*, kot odposlanec ministra za prosveto. V nedeljo in pondeljek je konferiral z glasbeniki in drugimi merodajnimi umetniškimi krogi, v pondeljek zvečer pa se je vrnil v Beograd. — Afera Kogoj — Kovač. Včeraj dopoldne se je pričela pri tuk. sodišču razprava o tožbi komponista in glasbenega kritika Kogoja zoper opernega pevca Kovača, ki je prvega zaradi neugodne kritike dejansko napadel in poškodoval. Kogoj zahteva za poškodbe In bolečine 20.000 K, za 14 dnevno delanezmožnost po 1000 K na dan za raztrgano suknjo 2000 K itd. Kogoj je Izjavil, da nima proti obtoženemu Kovaču nikake osebne mržnje ter ga je pa zaslugi celo poli valil, toda konstatlratl Jo moral kot kritik dejstvo, da Kovač v težjih In globoko zamišljenih partijah odpove. Javni obtožitelj je predlagal, naj se zadeva odstopi državnemu pravdništvu, naj sodni Izvedenci preiščejo Kogojevo, poškodbo na roki, ker ima še po enem mesecu vedno pohabljen prst ter naj se obtožba raztegne tudi na opernega člana Trbuhovi-ča, iti Je Kovača pri napadu hujskal, češ, da ima pravico nabiti neljubega mu kritika. — Recitacijski večer g. Silvestra Škerla priredi literarna sekcija Preporoda v četrtek, 19. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Na vzporedu: 2u pančič (Pesem mladine, Manom Jos. Murna Aleksandrova) in Podbevšek (Dan vp >-klica na kolodvoru, Izumitelj na zemlji, Električna žoga). — Vstopnina prosta. Ra-dovoljni prispevki za kritje stroškov se hvaležno sprejemajo, — Soeialno-gospodarsko In kuliuruo žensko društvo v Ljubljani naznanja svojim članicam, da so uradne ure vsak torek in petek od pol šestih do sedmih popoldne v Florjanski ulici št. 27. I. nadstropje, levo. V tem času dobe članice vse Informacije. Opozarjamo tudi bivše članico »Sloge«, da zamenjajo svode lanske Izkaznice z novimi, da bodo tako deležne vseh prejšnjih ugodnosti. Rodne seje odbora so vsako drugo in četrto sredo v mesecu ob pol šestih v istih prostorih. Sej se lahko udeležujejo vse društvene članice s posvetovalnim glasom. Vabimo vse, ki še niso članice, da pristopijo k društvu, katerega glavni namen je, da prične smotrcno žensko gibanje med Slovenkami In sicer v najožjem stiku s Srbkinjami, $ katerimi je stopilo društvo že v zvezo. — Odbor. — Udružeiiie Jugoslovanskih htžencrjev in arhitektov. Člani sekcije Ljubljane, ki žele vstopnice h koncertu v soboto in h komerzu v nedeljo, naj se javijo najpozneje do petka dopoldne. Število udeležencev je omejeno na prostor dvorane. — Prve gobe. Član našega uredništva je našel binkoštno nedeljo v gozdu za streliščem diva krasno razvita jurčka jesenske vrste (ajdevščka). Zanimivo Je, da so blie na Istem prostoru najdene lansko jesen zadnje gobe (novembra), kar je dokaz, da je plodovnica (tnicelij) ohranila med milo zimo popolni razvoj. — Tat konjskih repov. Pri Fr. Anžiču na Karlovški cesti so bili prejšnji teden konjem porezani repi. Tatvine sumljiv je 20 letni hlapec Ig. Erjavec iz Oselice, ki je pobegnil. Isti je dne 12. t m. prodajal zračno sesal ko, ki je tudi brezdvomno bila ukraden?,. Maribor. Navijale! cen so tukajšnji delikatesni trgovci, ki prodajajo svoje blago s 100% dobičkom, tako n. pr. slanino, akoro sveže kg 64 K, prekajena svinjska stegna kg 120 K, salame kg 200 K itd. Merodajnim oblastim v vednost! Radi tatvine blaga, v vrednosti 55.200 K. je bila aretirana Frančiška Mraz. Aretacija se je izvršila še pravočasno, ker je nameravala nastopiti omenjena aretiranka zabavno potovanje v Avstrijo. — Istega dne je policija aretirala radi tatvine kolesa Samuela Rafael-a. Poneverba. Franc Rupnik je poneveril Karolu Luknerju 9712 K in pobegnil s svoto neznano kam. Policija ga pridno zasleduje. Nogometna tekma med kluboma S. K. Maribor in S. K. Rapid je končala z zmago kluba Maribor in sicer v razmerju 3:0. Tekme se je udeležilo čez 1000 gledalcev. Pesek — Kosovel. Včeraj se je vršila razprava zoper odbor »Novinarskega društva« v Ljubljani, ker je proglasil delno zaporo nad uredništvom »Jugosla-^ vije« t. j. da organizirani člani društva ne smejo sodelovati pri »Jugoslaviji«. — Zaradi nekvalificiranega obnašanja je odpustil sredi marca t. 1. g. Pesek urednika g. Kosovela, ki je sedaj sotrudnik »Jutra«. Ker Je zahteval začetkom aprila g. Kosovci trimesečno plačo kot odpravnino, je bil g. Pesek voljan mu isto izplačati. če opusti sodelovanje pri »Jutru«, kjer se Peska napada in blati. Da bi primorali g. Peska plačati zahtevano odpravnino, je proglasil odbor Novinarskega društva zaporo nad »Jugoslavijo«. Mnogi so videli v tem izsiljevanje, in vložila se je tožba zoper odbor Nov. društva radi Izsiljevanja. Včeraj se je vršila tozadevna obravnava. Razpravna dvorana je bila nabito polna. BiH so navzoči od dr. Kramerja do celjskega Špindlerja vsi mladolibcralci. Novinarsko društvo so zagovarjali kar 4 odvetniki, ki so dokazovali, da odbor Nov. društva ni hotel ničesar izsiljevati od g. Peska, temveč da je samo naznanil vsem članom. da ua.i ne sodelujejo več pri »Jugoslaviji« in da so ti nato prostovoljno prekinili svoje sodelovanje. O kakem pritisku na svoje člane ali še celo o izsiljevanju da ni niti govora in sodišče je verjelo ter oprostilo obtožence. »Jugoslavija« pa izhaja že poldrugi mesec »pod zaporo« in upamo da ji ta oprostilna sodba tudi še ne bo prestrigla nit življenja. Slovo »Hiahola* od Ljubljane. Na komerzu, ki se je vršii po sijajno uspelem koncertu v »Unionu«, so zastopniki ljubljanskih pevskih društev, g. dr. Kimovec v imenu »Glasbene Matice«, g. Dražil v imenu Zveze, g. Bogataj za »Slavca«, g. dr. Švigelj za »Ljubljanski Zvon« v navdušenih govorih slavili umetniške uspehe koncertujočih bratov in sester iz Češke. Za napitnice sta se zahvalila gg. dirigenta Jirak in dr. Krupka, ter predsednik »Hiahola« dr. Motejl. Na večeru, ki je potekel zelo animirano je kvartet dr. Kozine v splošno odobravanje gostov zapel par lepih slovenskih umetnih n narodnih pesmi. V nedeljo zjutraj so si Hlaholaši odgledali mesto ter so se šli divit tudi razgledu na Grad. Zatrjevali sc, da je škoda, ker ne morejo ostati vsaj par dni v beli Ljubljani. Pred odhodom dragili nam čeških gostov so se zbrali pevci ljubljanskih pevskih društev na kolodvoru in so za-peil pod vodstvom ravnatelja g. Hubada A. Hajdrihovo »Jadransko morje« ter »Lepo našo domovino«. V slovo je Hlaholu govoril g. ravnatelj Hubad, za prisrčen in ljubeznjiv sprejem se je zahvalil g. dr. Motejl, rekoč, da so pevci in pevke Hiahola iznenadent nad toliko ljubeznijo Slovencev. Pripel je g. Hubadu na prsi »Hlaholov znak«, nakar so poklonila »Hlaholu« svoje znake tudi ostala pevska društva. — Prišel je čas odhoda. Stisnili smo še enkrat roke ljubim gostom in vlak je med navdušenimi nazdar in živio-klici odpihal proti Zagrebu. Slovenskim pevcem in našemu občinstvu ostane »Hlaholov« koncert v neizbrisnem spominu. Želimo le, da nas »Hlahol« še obišče, želimo pa tudi. da naš prvi pevski zbor, dična »Glasbena Matica«, čimprej poleti v zlato Prago in vrne vrlemu »Hlaholu* njegov obisk ter seznani brate Čehe z Jugoslovansko pesmijo) Koroško, Razmere na Rudi. V popolnoma slovenski kraj Rudo na Koroškem je po zaslugi celovškega škofa prišel za župnika neki Laure, ki pa ne zna prav nič slovenski. Cerkev je prazna, nemškutarji lie gredo v njo. Slovenci pa pravijo da ne razumejo drugega od pridige kot »Herr«. Ko so župnika skrbni starši vprašali, kdo bo pripravil otroke za birmo, jim je brihtni gospod odgovoril, da se inorajo letos otroci sami pripraviti. za drugič se bo pa on že nau-čd toliko slovenski ali pa otroci nemški. da se bodo razumeli. Ko so ženske hotele opraviti spoved pri njem, jih je nagnal k mežnarju. Ko je biia otroška spoved, je pa prišel spove-davat znani in vedno pijani Homan iz Gorenc. Iz previdnosti je spove-daval za oltarjem, a obnašal se je tako. da so tudi oni pred oltarjem zvedeli, kaj in koliko je popil in pojedel. predno je šel na delo, ker je vsebina njegovega želodca pritekla pred oltar. Domači župnik je pa spo-veduval otroke z listki. Otroci so mu napisali doma na listič grehe in ga izročili pri. spovedi župniku. Ta pa je najbrž pozneje doma po besednjaku študiral, kako ga je mali jiaglavec opeharil za »odvezo«. Tako se godi dobremu, vernemu ljudstvu v cerkvi na Koroškem. In pri nas v Jugoslaviji! Kaj vse se ne stori v cerkvi na ljubo par nemšku-iem. ki pa itak cerkve vso leto ne vidijo od znotraj. In v Gradcu sl upajo Nemci trobiti y svet, kako zelo se zatira pri nas nemški živelj v cerkvi, uradu in šoli! Marenberg. Strašna draginja vlada pri nas že vse leto. Meso Je tu vedno 4 krone dražje kot v Mariboru, dasl kupujejo mariborski mesarji pri nas živino. Oblasti, zganile se in primite vendar enkrat te ljudske odiralce! Naš graščinski oskrbnik strašno nagaja Javnim nameščencem radi mleka. Če ga i>o strani pogledaš, pa drugi dan ne dobiš mleka. Samo naš gospod gerent ga dobiva redno po 1 K 80 h, med tem, ko ga morajo plačevati ubožnl ljudje štirikrat dražje. Javni nameščenci morajo stanovati v koči, ki je določena za razkuževanje, v graščini pa ie 16 sob že dve leti praznih. St. 11] v Slov. gor.: Pevsko društvo »Obmejni zvon« priredi na binkoštnd poa-dcljek v Slovenskem domu svojo veselico. Na sporedu Jo spevoigra »Kovačev študent« In dTuge pevske točke. Po igrj ples v prostorih gostilne Sfiligoj (Zetzer). Prt plesu igra godba ]už, žel. iz Maribora. Poljčane. NSS Je Imela tukaj meseca aprila dobro obiskan shod na katerem sta tov. Kozinc Iz Ljubljane in tov. Škerjanc Iz Maribora obrazložila strankine cilje in nično delovanje, nakar se Je sklenilo ustanoviti krajevno organizacijo NSS, ki se Je tudi z lepim uspehom ustanovila. Na ustanovnem občnem zboru, ki se ga Je udeležil tov. Selinšek, ej bil Izvoljen sledeči odbor: predsednik: Perše Viktor, podpredsednik: Golob Anton, tajnik, Pristovnik Pavel, blagajničar, Bračič Simon, odborni: ki: Lovrenčič Ivan, Kodela Pavel ln Ločičnik Ivan. Pregledovalci rač.: Pirc Franc in Ivič Karol, Sv. Barbara v Halozah. Dokončali smo občinske volitve. Za župana Je izvoljen g. Anton Stumberger. Kakor smo ga slišali, si je napisal na svoj prapor posnemanja vredne besede in misli: Mir ln nesebično delo za svoje občane. Prepričani smo, da se bo tudi držal tega gesla in mu želimo mnogo uspeha. Tržič. Pri nas zavzema švabčarenje od dne do dne večje dimenzije. Izza slehernega vogala slišiš to blaženo nemščino, da se tl dozdeva, da se nahajaš tam kje v Berlinu. Ne da bi omenjali že znane tržišhc renogate, se posebno ponašajo s to »Edel-spraciie« nekatere učiteljice in otroške vrtnarice, katerim sekundirajo v tem pogledu domače »frajle«. Ker omenjene goc spodične poznamo‘in vemo pozitivno, da so popolnoma vešče slovenščine, ker bi drugače menda ne bi mogle hiti sprejete v Jugoslavijo v službo, jih opominjamo, da prenehajo s švabčarenjem, kajti drugače bomo primorani priti z imeni na dan in če še to ne bo pomagalo, napravimo ž njimi po lašistovsko. Med temi »frajlami« se posebno odlikuje par begunk iz sosednje Koroške, katere so morale, kakor same zatrjujejo, bežati pred nemškim nasiljem čez Karavanke in si iskati v Jugoslaviji kruha, za kar nam pa 'izkazujejo to hvaležnost, da nas talcorekoč javno izzivajo in zasmehujejo. Lahko sl torej mislimo, kakšna mora biti vzgoja naših malih v šolah, kjer poučujejo taki elementi, in to še na meji naše mlade domovine. Apeliramo na narodno zavedne gg. učitelje in učiteljice, kakor tudi na vsakega zavednega Slovenca, naj ob vsaki priliki take nezavedne osobc brez pardona prav pošteno ožigosa, drugače nam ti »Švabi« zrastejo kmalu čez glavo in nam preplovejo celo našo divno Gorenjsko. -i ’ Sokolstvo. Sokolska legitimacija in znak. Sokolski Savcz Je razposlal vsem župam ln društ« vom naročene legitimacije in znake. Poziv« Ijaino vse brate in sestre, da sl pri svojih društvih nabavijo vsaj legitimacije, ker brez teh ne bodo mogli reflektlrati na kak« šne ugodnosti pri vožnji na zlete itd« Društva, k! še niso naročila legitimacij, naj jih takoj naročc pri svoji župi. Glede znakov ponovno opozarjamo na pravda o nošnji znaka ter poživljamo vse brate iu sestre, da strogo pazijo na Izvrševanje t<*‘ pravil. Spominska knjiga Vil. vsesokolskegi zleta v Pragi I. 1920, zvez. I. je Izšla tet se naroča pri Sokolskem Savezu v Ljubljani. Prvi zvezek stanc 25 č. K. Denar s« mora poslati naprej. Šport In teristika. S. S. K. Šparta sklicuje sestanek vseli članov za 19. t. m. ob 20. uri pri Novem svetu. Udeležba dolžnost. Gledališče in glasba. Koncert »Glasbene Matice«. Še pod vtisom* koncentiranja »Hiahola« smo šli sinoči poslušat koncert pevskega zbora »Glasbene Matice«, ki je poleg novega več« joga dela P. H. Sattnerja kantate »V pc« pelnični noči« prinesel vokalne, večinoma še neobjavljene zbore Lajovica, Adamiča, Pavičdča in Šantla, torej najnovejše skladbe, ki so doloma še v rokopisu. Izvajali su vse točke v popolno zadovoljstvo publika. Novi koncertni vodja Glasbene Matice, * gledišča po svojih vzornih prestavah dobro znanj g. kapelnik Brezovšek ie s svojini prvim nastopom dokazal, da je tudi ruti« niran pevovodja. — Poklonjen mu je bil velik lavorjev venec s trakovi. Pravtakc je prejela g. Lovšctova za svoje lepo petlo v SattnerJevI kantati krasen šopek, g. Ro« mauovskemu pa je ob njegovem nastop« občinstvo priredilo hrupen aplavz, ki j« očitno nosU demonstrativen značaj. Unionska dvorana jo biLa natlačeno polna, vročina zato neznosna. — O izvajanju posa« meznih točk prinesemo poročilo v prihod« njih dueli. Za danes vrlemu Matlčnemtf zboru hi njegovemu vodji na uspehu iskro, no čestitamo! A. F. Koncert hrvatskega zbora Llslnskegr se definitivno vrši v torek 24. t. m. v Unionski dvorani v Ljubljani. Vstopnice z« preznameniti koncert odličnih jugoslovanskih pevcev in bogatega jugoslovanskega sporeda se že prodajajo. — Izvajale se bodo samo Izvirne jugoslovanske skladba skladateljev: Kotnjoviča, Plamonaca, Jose« foviča, Luotke, Lajovica, Žganca, Bajiča, Deva, Žirovnika In Mokranjaca. Mali oglasi. Prosla sa: DVONADSTROPNA VILA z 8 sobami in 2 kuhinjama so proda. Zraven je 1 orai sadonosnika ln vrt Več pove M. Ellerlh, Ljutomerska c. 23. Ptuj. 850 VELIKA OMARA skoraj nova se ceno proda. Kje pove uprava Jugoslavije. 852 KNJIŽEVNI VIJESNIK. Na ljetuu sesonu naručite s] odmah novo« lzašlu nam linjigu nirasek: Filozoficka histerija K 30 koja ie Izašla kao prvo hrvat« sko jubilejno Izdanie. Pouzečem uz K 30, Šalje J. Herejk središnjica Češko-3ugaslo-venske knšižarel Zagreb, Ilatzova ulica 15. Najboljl historički roman češkoslovačkoga naroda. BUT STROJEPISKA vešča slovenščine in nemščine v pisavi In besedi, išče mesta. Cenjene ponudbe pod »Strojepiska« na upravo lista. 837 išCe se učenec poštenih starišei za pekovsko obrt. Nastop takoj. A. Soklič, Kranj. 853 DEKLICA stara 19 let, ki je dovršila šestrAzredno ln eno trgovsko šolo, želi vstopili kot učenka v manuiakturno ali špecerijsko trgovino V mostu ali na deželi. Naslov pod deklica na upravo Jugoslavije. 851 SPREJMEM ZANESLJIVO ose!x> k 3 fantkom v starosti od 3 in pai do 7 let, ki je vajena šivanja ln drugih hišnih opravil proti dobri plači Nastop 1. junij. 849 Kažro©s DRUŽABNIK se išče za v že vpeljano špecerijska trgovino na drobno in debelo s orlmernim premoženjem. Cenjene ponudbe na upravništvo »Jugoslavije« pod »Družabnik«. 814 iiii Ji 111“ A. K. Green: Nevestlfsa skritmcst. (Dalje.) Skozi poliioodprta vrata je pogledal v drugo sobo, krenil vanjo, in ko ni slišal od nikoder človeškega idasu; tudi ona je bila prazna, nikjer ni bilo ne duha ne sluha o možu, ki ga jc iskal. Zdajci pa je začul doktor na^Ie korake; nekje so se odprla v rala in se zaprla. Koraki so se slišali zdaj zunaj, pred hišo. in takoj nato jirri je sledilo škripanje koles, cakor bi se ukvarjal nepoklican človek z njegovim kolesljem. Vzlic vsej osuplosti jc ostalo Ka-merouu toliko prisotnosti duha, da je planil v vežo in odprl sprednja vrata. Zagledal je doktorja Molesvvortha, ki le baš skočil v koleselj. Moles\vorth, za Boga! je vzklikni doktor, iztegnivši roke. kakor bi mogel s tem zadržati obupanca. Ta pa je le odmahnil, češ. naj ga >usti pri miru; nato je pograbil za /ajeti — in voz je zdrdral. Ako ste mož in ne strahopetec, je kriknil Karneron v najhujšem srdu, vrnite sc. da vas pozovem na odgovor! Toda peketanje kopit je bilo glasnejše od njegovih besed. Ves pobit je omahnil v hišo in se zgrudil na prvi stol. Potemtakem ni bil Julij Moles-worth zgolj strahopetec, marveč lopov, ki se ni ustrašil niti najsramot-nejšega dejanja, samo da je ubežal srečanju, od katerega si njegova slaba vest ni obetala prida. Kame- ron se je penil od onemoglega gneva ter preklinjal svojo bedasto brezskrbnost. Kdo bi si bil mislil, da poseže človek, kateremu je bil storil še nedavno tako važno uslugo, po toli podlem sredstvu? Doktorjev položaj je bil tem težavnejši, ker se Moleswortli ni bil odpeljal proti mestu, marveč v nasprotno smer. Kameron je bil zdaj sam v tuji hiši; obetal se je vihar, on pa ni imel nikakega sredstva, da bi se mogel vrniti v svoje prejšnje nočevališče ali celo zasledovati begunca. lil vendar je pričal baš ta zavratni beg, da mora biti Molesworth še dosti globlje zapleten v skrivnostno zadevo, nego sta domnevala z Gryccm! Tedaj pa se je oglasil od vhoda rezek ženski glas: Kaj pomeni to? Doktor je vstal in zagledal pred seboj plečato žensko srednjih let; bila je očividno gospodinja. Kameron se je priklonil. Prišel sem, je dejal, da bi govoril nekaj z vašim stanovalcem; on pa je bil tako predrzen, da sc je odpeljal z mojim kolesljem, ne da bi me bil prej vprašal, česa hočem od njega. Gospa Anuterjeva ni pokazala nikakega sočutja. Da. je odgovorila, stopivši k oknu in gledaje po cesti, to vam je zvitež; ne dohitite ga več. Zakaj ne? Takoj zdajle se vrnem v mesto, da si najamem drog voz. Kako pa! Vihar se bliža; in sploh, kako ga hočete loviti, ko vam je ušel za toliko naprej! Kameron se je zasmejal. Saj nismo še v januarju, niti ne na severnem tečaju, ampak jedva sto milj od Novega Jorka. V tem letnem času pač lehko brije veter in lete kosmiči, toda sneg gotovo še ne zameta cest! Kaj veste vi mestni ljudje o vremenu pri nas na kmetih! Hudo bi se morala motiti, ako ne bomo imeli danes viharja, kakršnega ne pomnimo že leta in leta. Vem. kaj pomeni tako svinčeno nebo. in tudi vi boste vedeli, preden se postarate za štiriindvajset ur. Dočim je ona govorila, je Kameron blodil s pogle dipo okolici; nehote so mu obstali na koleslju, ki je drdral 7. griča proti hiši. Kdo se pelje tamle? je vprašal nehote. Jakob Le\vis se vrača iz cerkve. On naj mi da svoj koleselj v najem. jc vzkliknil doktor in planil na dvorišče. V svoje začudenje je videl, da se pelje s kmetom snočnji krošnjar. Ukradli so mi voz, je zaklical Kameron brez sape, in zdaj moram kar nagloma za tatom. Ali me hočete peljati? V vašo škodo ne bo. Vaš konj je videti dober in krepak. Prav rad. je rekel kmet. ali danes je nedelja, in tudi slabo vreme se obeta, ne glede na to. da nas je ir o je —. Potem vam odkupim voz je povzel Kameron. Kar povejte ceno. V nedeljo ne sklepam kupčij, se jc glasil odgovor. Kdo vam pa je ukradel konja? Tisti, ki je tu stanoval. Nič se ne oboiavljaije. mož! Povejte, ali me peljete ali ne? Naj bo v božjem imenu. Ali vendar se čudim temu človeku; mislil sem. da je ni stvari, ki bi ga zvabila iz hiše. Kar na voz, gospod, se je zdaj oglasil krošnjar; 'jaz :nisem težak, in tudi prostora ne potrebujem dosti. Konj teče dobro, tako da bomo nepridipravu brž za petami. Kmet sc je umeknil ter spustil Kamerona v koleselj. Lepo se končava današnja nedelja, je rekel, pri-jemši za vajeti. Nato je pognal. Osemindvajseto poglavje. Izprva se jim je zdelo malenkost dohiteti begunca in njegovo klavrno kljuse; ko pa so se vozili dobro uro, so morali priznati, da je njih naloga težja, nego so mislili v začetku. Molesvvorth je bil ušel daleč naprej, tako da ga sploh niso dobili i red oči in se niti ni dalo reči. ali je ostal na veliki cesti, ali je zavil na katero izmed mnogih stranskih poti, ki so se odcepljale na desno in levo. Temnilo se je naglo, in vihar, katerega je bila prerokovala gospa llunterjeva. se je naznanjal z drobnim. mrzlim dežjem, ki je delal vožnjo še neprijetnejšo. In tako se je kmet počasi do grla naveličal jalovega podjetja. 2e delj časa je nejevoljno mrmral sam prt sebi; nazadnje pa je ustavil konja, rekoč, da se hoče vrniti domov. Toda Kameron. ki se mu je zdelo, da vidi v dalji streho nekakšnega koleslja, ga je prosil in rotil, naj pelje dalje. In tudi krošnjar je oddal svoj glas za nadaljevanje lova. ki ga je spravljal očividno v prav zidano voljo. Jakob Lewis je končno privolil, da ju popelje še do neke hiše; ako najdeta tamkaj drugega voznika — dobro: ako ne. se vrnejo vsi tiije na njegov dom. Za vse drugačne ponudbe je ostal nedostopen. Nista mu mogla zameriti. Veter ie bril že s strašno silo, in konj je bil vidno upehan. Rada ali nerada sta se morala vdati v usodo. Ko so dospeli do tiste hiše. so ugledali kmeta, ki je baš zapiral skedenj. Ali se je peljal kdo tod mimo v ileydovem novem koleslju? jc vik-nil Levvis. Mož je prikimal ter pokazal z roko po cesti; nato se jc lotil spet svojega opravka. Doktor je stopil z voza, preskočil plot in sto-, pil k njemu, nudeč mu srebrn dolar. Ali je kaj rekel? je dejal. Ta de-* nar je vaš, ako mi ponovite njegove besede. Kmet je priznal obotavljaje, da ni govoril s tujcem prav ničesar. Dam vam še petkrat toliko, je vzkliknil Kameron, ako mi pripravi-, te voz, da se popeljem za njim. Naš konj je upehan. Čez deset minut bi bil moj prav. takšen, se je uprl domačin. Tudi njegov mora že omagovati', morda ga dohitimo v par minutah. Ne branite se zaslužka. Dobro, gospod ; stopite v skedenj. jaz pa zaprežem tačas. Toda pet dolarjev je mojih, naj dojdemo dedca ali ne! Da. ako obljubite, da me ne pustite na cedilu sredi poti. Auto 2 elegantna aulomobila osebna se prodasta po ugodni ceni. — Čopova ul. 10 na dvorišču v garaži med 11 — 12 in Ef— 6 pop. KLOBUKI 1000 komadov finih, lahkih se proda po 140 K komad skupno ali v partijah. Vzorci in pogoji pri Drago BeBeljak & drug, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje B. Pred nakupom naj si vsakdo ogleda veliko zalogo jedilnega orqdja, jeklenega in aluminijevega, potne košare, čev-jarskega orodja, rinčic In zapon za čevlje, sukanca, gumbov, vezenin in naSivkov ter vso druge potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in sedlarje pri Prima angleški Kristal ,Boraks‘ vsaka mno2ina ee dobi po K 311— franco skladišče. — Naročila na PROMET tehn. induetr. podjetje d. z o. z. Ljubljana, Gradišče 9/!. Ugodna prilika za nakup II \ h n a d m ■ n m m m m m m m m m i«iia m m m H in naj fo v nobeni hiši ne manjka. Ljubljana, Sr. Petra nasip 7. Največja izbira! Nizke cene! NA VBLIKO IN MALO I Dobi ee pri Prane LsutiSar-Ju, Sv. Patra c. 83, ali na stojnici v Šolskem drevoredu. — RnzpoSilja se od 10 kg naprej. letniki 1906, 1907, 1908, 1909, 1910, 1912, 1918, 1914, 1915, 1916, 1917 ima v več Izvodih uprav, .iusoslaviie* v Ljubljani. Cena krasno vezani knjigi je M* 80 kron. h iiu/rR'itiyiriyRiW"A\cim Rf> _ vij/vizmja Kon/oRcu vr/nt( ■ ; v ijuBU/\nr m m H Posamezna številka K 32 m v letnem narolilu na najmanj četrt leta B En neposredno na upravniščvo naročeno. B g Miklošičeva cesla 16, vr, 30. ^ HESBBISBBBB b m Nov kažipot za bolnike! Posrečilo se mi je sestaviti knjigo, s katero sem dosegel način, da morem milijonom bolnikov pokazati pot, ki pelje k ozdravljenju. Ta kažipot ne stane nič ter ga vpošljem vsakomur, kdor je bolan, obupan itd. zastonj. Moj spis je rezultat 50 letnega težkega študija in premišljevanja; vsebuje veliko bogatih in praktičnih skušenj ter dosti dokazov odličnih mož in učenjakov vseh strok. Kdor se hoče rešiti naj sledi mojemu nasvetu, kateri je že veliko tisočem pomagal. Bodisi da je bolezen nastala vsled skrbi, žalosti ali prenapornega dela, bodisi da je ista nastala vsled lahkomiselnosti in nezmernosti vsem trpečim, duševno slabim ljudem pokažem kot strokovnjak najnaravnejšo pot da se ozdravi živčnih bolezni, da se ogne nočen brez spanca, da dobi veselje do dela, da se odpravi telesne in duševne slabosti, trganja v udih, glavobola, bolezni v črevah in želodcu in mnogih drugih bolezni. Zahtevajte z navadno dopisnico še danes gratis in franko moj kažipot. Dežne plašče lz nepremočljivega angleškega Waterproof Clotha kakor ravno tako blago na metre, po zelo - - - znižanih cenah priporoča tvrdka --- Zahvala. Vsem, ki sočustvujejo z nami ob izgubi naše drage hčerke, sestre in tete Mici Dražil osobito za tolažilne obisko ob njeni bolezni, darovalcem obilega cvetja, pevskemu društvu ,Slavec“ za poklonjeni venec, spremstvo z zastavo in v srce segajoče žalostinke, ljubeznjivim mladenkam nosilkam cvetja ter vsem spremljevalcem na njeni poslednji poti izrekamo svojo globoko cuteco zahvalo. laSipia ioiina Ivan Diaiil-oia. Naslovite: Expedition der Opern - Apotheke, Budapest, VI., Abt. 10. Popravila tvorniških, poljedelskih (mlatilnice, plugi, stroji za rez, stroji za rezanje pice in druge). Vse vrste mlinskih strojev in naprav kakor tudi vsa stružna dela izvršuj e strokovnjaško in točno. Sprejema najrazličnejše fasonske dele v množinsko izdelovanje za ključavničarske in mehe nične | delavnice: ,,BsuSra“, kovinska industrija V EžomžaSafriU ZLATOROG Svoji k svojim! Poslužujte se edinole domačega izdelka „ZLATOROG-MILO“ kajti to milo prekaša v vsakem oziru sleherno tuje milo. Glavno zastopstvo prve mariborske tovarne mila, prej C. B R O S v Mariboru, za Kranjsko: R. BUNC in drug, Ljubljana, Gosposvetska c. 7. ZLATOROG i Odcovorni urednik Anton Pe3cU. Tiska »UCiteljska tiskani?« v