Stav.183

Lienz, soTaoifa 7~ . septembra ' 197P6T

TJefb"..2". ~

V

ov.oce je bronu,  preganjane:

/Nikdar ne bo mogoče dovolj glasno povedati,' kaj je med
preteklo vojsko sv.Oče storil za mir in kaj je zlasti storil za pre¬
ganjane vseh ver in vseh narodov. Za vse to pa danes žanje le na¬
pade od tiste strani, ki so njeni privrženci med vojsko prav v usta¬
novah katoliške Cerkve iskali varstva pred fašisti in nacisti.

Pa to je delež katoliške Cerkve bil, je in bo. Vendar naj
pošteni ljudje le zvedo vsaj del resnice, da bodo vedeli, kaj in
koliko plemenitega je- sv.Oče med vojsko storil. Zato navajamo čla-
nek lista "Die Furche" od 31.8..>946.:

IPOSREDOVANJA. Dejanska pomoč sv.stolice - zasebna in pclsluzbona -
‘ , . je javnosti popolnoma neznana. Vse osebe in vsa sred¬

stva, bi mogla služiti temu namenu, so bila mobilizirana. Sv.Ofce sc
je osebno trudil, da bi mogel pomagati v posebno težkih slučajih s
posredovanjem državnega tajništva,. Znana so njegova prizadevanja
v začetku vojske za nesrečne Poljake, daljo za Belgijo in Nizozem¬
sko, za. bolj človeški način vojovnnja, za odpravo^ * brezsmiselne¬
ga bombardiranja in še prav posebno za čimprejšnji konec vojske.Da
ne bi zamudil nobene*??, trenutka, ni ves čas. vojske tudi v najbolj
vročih dneh rimskega poletja zapustil Rima, da bi se odpočil v Ca-
stel Gandolfu. Ko so mu poleti 1943 ob bombardiranju mestne četr¬
ti okrog pokopališča pri sv.Lovrencu sporočili hude poškodbe, je
prišel sam, 6e preden je padla zadnja bomba, na mesto nesreče. Sle¬
dila mu je avtokolona z zdravili in obvezilnim materijalom. Ranjen¬
ci in eni, ki so pri bombardiranju vse izgubili, so se metali pred
njim na kolena in glasno tožili: "Sv.Oče,mir, daj nam mir!" Desno
in levo so s„ s truščem podirale hiše, nosili so mrtve, kri poško¬
dovanih je oškropila belo papeževo obleko.- Ko je bilo bombardirano
mestece Castel Gandolfo, je celotno prebivalstvo mesece dolgo bilo
Inastanjeno v prostorih papeške vile in njenih vrtovih in so tam
tudi hranilo. Papeževemu zgledu so sledili tudi drugi cerkveni kne¬
zi.

VATIKANSKI FOND Zk  POrOC JUDO 5 c. Osnovan je bil poseben fond za po¬
moč potrebnim Judom. Nemška oblast
je oktobra 1943 ukazala judovski verski občini v timu, da mera v te¬
ku 24 ur zbrati določeno k. 13.6.In o zlata, drugače bodo vsi Judje iz¬
gnani. Ker v tem kratkem roku niso mogli zlata zbrati, je pesredojral
Vatikan in stavil svoje zlato na razpolago. Nekaj tednov pozneje so
Nemci kljub temu napravili racijo. Judje so v velikem strahu iskali
zavetje v cerkvah in samostanih in kmalu ni bilo v Rimu dobesedno
nobenega cerkvene era poslopja več, v katerem, se ne bi skrivalo vsaj
nekaj Judov, antifašistov, komunistov in angleških vojnih ujetnikov.
Zato sc sledila našli • nad cerkvenimi ustanovami. Pri fašističnem
napadu na Grijentalski zavod so odkrili 40, pri napadu na rat
j-lno baz oliko sv. Pavla, (ki pripada vatikanski državi).. pa 80 oseb. Po
osvoboditvi Rima po zaveznikih jo prišlo na dan okrog 200.000 skri¬
vačev, večina njih se je skrivala po cerkvenih zavodih. Ako je pri¬
našal preganjanec, ga nihče ni vprašal, ali je Jud ali prostozidar
(framason). Zadostovalo je, da sc ga Nemci ali fašisti preganjali,
jo debil pomoč.

Štev". 182

Domači klasovi, 7*IX« 194-6.

— Str. 2.

Hvaležnosti pa Vatikan ni žel, pa je.tudi ni pričakoval*
Svoječasno je Nemčija os'tro protestirala, ko se je sv.Stolica javno
zavzela za preganjane Poljake. Fašistični in nacistični časopisi so
...dolžili sv.Stolico* da se- je postavila na stran zaveznikov, danes pa
/Sovjeti -zopet dolž'e Vatikan, češ, da je prijazen nacistom.in faši¬
stom.. ' Pozablja j o pa našteti one, danes vladajoče ‘osebe, ki so svo¬
ječasno v živi jenski nevarnosti uživali zavetje Vatikana. Vatikan
se. je vedno postavil 'na : stran preganjanih.. Naj bo kakor hoče, če^
danes opažajo znamenja poživitve verskega življenja, smemo reči,da
.je od pravega evangeljskega duha prežeta delavnost kat.Cerkve zapu¬
stila 'v dušah'milijonov ljudi bolj globoke sledi, kakor jih more o-
’paziti dovršen Opazovalec.

: ’ ' - * • ' ” • v V

boj za im  f v mm


’■ 1 .1 londonski 'dnevnik "Sconomist" dne 17. avgusta pod naslovom . a

"Boj, za Trst" prinaša zanimiv članek, iz 'katerega posnemijemo.tele w
glavne’misli:

■.■.v. .-"Prejšnje čase pred letom 1919 so se na mirovnih pogajanjih

•• pogajali: -narodi, ki so'bili.med -seboj v vojni. Dandanes pa ni več
“pogajanj med sovražniki, 'marveč, sedanja mirovna konferenca pomeni le
'pogajanje med zmagovalci, ki se ne morejo zediniti, kakšne pogoje bi
premagancem naložili. V zgodovini koalicijskih vojska- se je kaj red-
ko : primer dl o, da bi se bila zmagovita stran tako hitro in tako teme¬
ljito razbila. Pred. konferenco je prišel najbolj važen primer Trsta.

In na njem so se zavezniki do.cela razcepili. Zahodne sile so se uprle
zahtevam Jugoslavije., ki so jih podpirali Rusi. S tem so zahodne si¬
le vsaj delno postale branilke Italije proti skupini svojih zavezni¬
kov.-. Na drugi strani pa so vloge bile zamenjane, ko je Grčija posta¬
vila svoje zahteve Bolgariji. -Tukaj je Rusija postala pokroviteljica
sovražno države zoper lastno zaveznico Grčijo. Jasno je vse to v
'zvezi z dejstvom, ker Jugoslavija in Bolgarija zdaj spadata v rusko
1'sfero", Italija in Grčija pa v zahodno.

Tako je med trenjem obeh blokov Trst postal središče vihar
ja. Sile so se končno zedinile le v tem edinem vprašanju, da za zdajw
Trst ne bo ostal niti pod Italijo niti ne bo' priključen Jugoslaviji,
marveč bo postal samostojen. Rusija je zdaj napela vse svoje sile,
da bi za Trst dosegla tak statut, ki bi Jugoslaviji zajamčil odlo¬
čilno besedo pri nadzorstvu, ali pa, ki bi dal Trstu možnost nekon¬
trolirane ljudske vlade z obilno možnosti za nasilja. Zahodne sile
hočejo imeti v Trstu guvernerja, ki naj ga postavi Varnostni svet
Združenih .narodov, p^va mednarodna in nestrankarska uprava bi bila
.dober kompromis. Če pa se vidi, da bi ena izmed velikih sil s svojim,
vetom hotela izsiliti tak.režim v Trstu, ki bi v resnici bil le
pretveza za jugoslovansko aneksijo, bi bilo bolje opustiti' kompromis
ter vso zadevo razčistiti ^ed Italijo in Jugoslavijo. To bi sicer za
zdaj bilo bolj kritično, vendar bi oni primer bil kasneje bolj ne¬
varen. .

Ko bi to vprašanje obravnavali, kakor zasluži, bi bilo na- * "
ravno, da bi Jugoslavija in njen pokrovitelj Rusija konferenci pred¬

ložila skrbno ul

i j k o

- tj

ki bi podprl i n j.1Uo ve z
da g.Kardelj in Molotov
z govori, ki' so bili docela nemogoči ir,

narodne, zgodovinske -in gospodarske dokaz'
hleve, da bi tako.• prepričala poslušalce. Te¬
sta ' odgovarjala italijanskemu min. preč sodniku.

ki so ■"■oci.no članov konfe¬

rence boli izzivali, kok

kr ;ci je. " List naglaša,-
le prozne trditve.

ceS, aa

COv n. 'w J-  -L O ^ 'J" cz\. p  \w* OU j

i je svet pričakoval C

am

asov.

m an jka ■'dem o-
slišal pa je

Str.'

Štev. 183

'Domači klasovi, 7 IX. 1945.

"laki napadi* -nadaljuje list -.norejo nasprotovanj3
zahtevam ruskega bloka med 6lani konference le povečati. Večina na¬
rodov na mirovni konferenci vendarle smatra Italijo za bolj i! demc- -
kratično", kakor pa enostrankarski sistem, v Basi ji' ali pa Titov re-.
čim, ki vsako opozicijo duši. Komunist, sicer lahko tudi to verja-.
mejo, da je njihov sistem boljša "demokracija”, toda naj bi‘na ho¬
dili s takimi'- trditvami dokazovat svojih zahtev na mednarodno kon¬
ferenco -Ndal je list naglaša, da so Rusi hkrati s Trstom, ^provili
na dnevni red tudi italijanske kolonije, in Dardanele, nakar nadalju¬
ješ

"Glede Trsta in Dardanel je Rusija v diplonafični ofenzivi$
za zdaj angl o - am erihanske Sile drže Trst, mobilizirana turška voj¬
ska pa straži Dardanele, Titova oblast na Trst.in ruska na Dardane¬
le se more razširiti le z dogovorom ali s silo. Porazno je dejstvo,
da se Rusi in Jogosloveni poslužujejo tako. odklonilnega tena in ka¬
žejo tako malo smisla za mirno .pobotanje. Uradni ruski opazovalec na
otokih Bikinih je zdaj izjavil, da bo Rusija, kmalu zašel a delati
poskuse z atomsko bombo. Prav nobenega vzroka pa nihamo, da bi ne
bili prepričani, da bo rusko izdelovanje tega noveca in strašnega ^
orožja.še dolgo ostalo odloženo; Zaupanje v grozeče naraščanje svo¬
je sile je morebiti vzrok vidnega naraščanja ruskega -hotenja, na¬
raščajoči sila kake države ja vsekdar. dajala, poudarek njenim diplo¬
matskim prizadevanjem. -Zato lahko pametno sklepamo, da se Rusi
zdaj zavedajo, da so v več kakor eno tretjinski manjšini in da za¬
to uporabljajo za okrepitev svojih zahtev vsa sredstva.

Od zahodnih šib bi bilo* pa neumno, ko bi 'so  dale prestraši¬
ti, saj prav to- 'Rusi hočejo. Taka taktika je gotovo vsakoorur z op®*
na. In gotovo bi z njim igral prav.tako zopemo igro, kdor bi na
rusko igro hotel drugače odgovoriti kakor pa le z mrzlo potrpežlji¬
vostjo in krepko usmerjenostjo* ,"

V KjJhJt -1 //USJ/1
je posrečilo pridobiti

s t rokovnega p rofe sor j a

bo letos urejen na gimnaziji tudi I. 1

tnik

Ker sc

gevske predmete,

štirirazrodne trgovske akademije. V to šolo se more vpisati vsakdo,
ki ima vesolje za to in je  napravil na gimnaziji nižji tečajni iz¬
pit, ali pa na meščanski šoli zaključni izpit.

Vpisovanje bo v soboto'dne 14. t.m. v pisarni gimnazijske¬
ga ravnateljstva. Vpisnina znaša 1C šilingov, učenci trgovske aka¬
demije bodo lahko stanovali -v konviktu, če nimajo tu svojcev. -

bajuk,

ravnatelj.

Komunistična vstaja na Filipinih

"United Press" poroča iz Vanile, glavnega mesta na Fili¬
pinskem otočju,, da je tamkaj izbruhnila med malimi kmeti vstaja* ki
so jo zanetili komunisti. S- pomočjo topništva, se je vladnim četam
in policijskim" oddelkom posrečilo spet napraviti mir na glavnem -
filipinskem otoku I-uzonu, kjer je izbruhnila večja vstaja malih kme¬
tovalcev. Zaprli sc mnogo ljudi. Ved prijetimi je tudi Luis Farne,
nečak glavnega voditelja upornih kmetov. Kakor hujskače k tej vsta¬
ji bodo prijeli vso odbornike 'levičarskih strankinih in strokovnih
organizacij, • ki pripadajo narodni kmečki zvezi - "Hvkbalahap".

Iz fashingtona poročajo, da.ta vstaja ni v ničemer zavlekla
pogajanj med 2&ruš enimi državami in filipinsko vlado za zgraditev
ameriških oporišč i Filipinih. Kakor se  zdi, naj bi ta vstaja med
drugim- tudi zavlekla zgradbe ameriških vojaških oporišč na Filipi¬
nih.

Str. 4

Štev. 183 -—--- Domači glasovi, 7. IX. 1946.

KAJ PRIDE ZA UNRRA-O? London¬
ski "Economist" poroča;' "Nikakor
ni rečeno, da tv prenehala pomoč
Evropi, 6e bo UNRRA končala svoje
delo. Zaloke, ki bodo odposlane v
' -Evrop c - do k one a t e a a lc-t a, ne bo¬
do prišle na cilj prej ko febru¬
arja ali -.-irca. Vedno ■ je še ne¬
kaj neporabljenega blaga, vsi pri¬
spevki niso se pobrani, pa tudi
novi prispevki in presežki nove
žetve ter novi krediti bodo. poveča'
li nove vire. Pomirjevalno je vpli'
vala-izjava generalnega ravnatelja
UNRRA-e- La Guardia, ki je povedal,
da ne bodo nehale dajati pomoči
tiste države, ki so jo doslej da¬
jale, . '

.dokxer ne bodo do
konca izpolnile svojih obvez. Toda
treba je reči: Cim' prej bo usta¬
novljena nova mednarodna organiza¬
cija in 6im prej bo pričela z de¬
lom ter ho UNRRA-e pr.vzela vse
posle, 'tor bolje bo! Glavno je
namreč, da se delo ne pretrga.

0 SURINI NESREČI G.DIR.TOUNGA
■Šofer g.Luka Milharčič, ki je bil
tistega usodnega dno z. rajnim g.
ravnateljem'Ryderjem Youngom in
primarijem dr.Moršolom v avtomo¬
bilu, zdaj svojim prijateljem piše
4. t.’ 1 ' 1 . iz bel jaške bolnišnice, ka¬
ko se je nesreča zgodila.- Tako-le
pravi-: "Nesreča se je zgodila pri
kraju Mollbrucke in ne pri. Sachsen-
burgu. Vozili s^o hitro kakih
60- kilometrov na uro. Bili s^o na
ravnem delu c^ste, ko je avto na¬
enkrat zavozil na desno in se za¬
letel v drevo o.b cesti. .Mislim,da
je bila hruška. Razen g.direktorja
Younga smo ob sunku vsi odleteli
iz avtomobila, ter več ali manj ne¬
zavestni obležali. Prvi sem se za¬
vedel jaz. Najprej sem odnesel g.
direktorja od volana, nato pa sem
z vcfdo dramil g. 'primarij-a, ki je
ležal v obcestnem jarku. Omenim,
da je bil g.direktor ves čas pri
zavesti (do Beljaka)-in je govoril.
Se pozdravila sva se nazadnje.
Njegova smrt nas je vse pretresla,
^i trije smo dosti boljši. Zaradi
pretresenih možganov bova z g.Zu¬
panom ■ 3 tedne- v postelji. • G prima¬
rij dr.Mc-išol pa morda še dalj.

CITAJTE_ ”59'„ r ACE_GI : ASOVE ». _

Gospod primarij je baš danes(dne
4.t.m.) zvedel o smrti g.direktor¬
ja. Bil je zelo ganjen ih obžalu¬
je našo težko izgubo."

LA GUARDIA OBSOJA RUSIJO.'

Na četrtkovem zborovanju prehranje¬
valne in poljedelske svetovne
organizacije, ki ima sedež-v
Kodanju na Danskem.,, je govoril
tudi generalni direktor UNRRA-e
La Guardia, ki je dejal, da hi
tudi Rusija in Argentina morali
biti članici te važne svetovne
organizacije. Zdaj pa je veliko
vprašanje, ali ruska vlada sploh
ve, kako važno delo se opravlja
v okviru te nove organizacije.Bi¬
lo bi res nezaslišano, je dejal
La Guardia, ko bi ves drugi svet
izdelal načrt, kako naj bodo vsi
narodi na zemlji enekomerno de- 0
ležni zalog živeža, ki ga svet
pridela, samo Rusija ]oa, ki sama
prideluje dovolj živeža, naj bi
mislila le na svojo korist.

BOLGARIJA Z RUSIJO. Na vo-
livnem zborovanju v Sofiji, je
tajnik komunistične bolgarske
stranke Gervcnko izjavil, da bo
bolgarski narod 8.septembra z ve¬
likansko večino glasoval zoper
monarhijo, ki je ves čas vodila
protinarodno politiko. Nato je
dejal: -Bolgarski narod je brez

pridržka za Sovjetsko zvezo,ki
■je najboljšo jamstvo njegove ne¬
odvisnosti in ki bo z njeno po¬
močjo skupaj s Poljsko, Ceškoslo-^
vaško in Jugoslavijo, dosegel v w
Parizu za Bolgarijo pravičen in
sprejemljiv mir.

ZOPER KOMUNISTE V ITALIJI,
se je zadnjo čase začelo odločno
gibanje. Očitajo jim, da povzro¬
čajo po deželi nemire, ki jih iz¬
rabljajo za shoje politične name¬
ne. Odstopivši finančni minister
Corbino javno očita komunistom,da
doma in v inozemstvu nalašč ciskre-
ditirajo Italijo, ter tako onemo¬
gočajo, da bi se gospodarsko stanje
popravilo. Glasilo min.predsedni¬
ka De Gasperrija "II Popolo" oči¬
ta komunistom, ker napadajo pri¬
zadevanja italijanske zunanje po¬
litike. Na koncu zastavlja resno
vprašanje: Ali je mogoče komuniste
še ' trpeti v vladi?.