r.
n
NftjT«čji »iovea»ki dnevnik ▼ Združenih državah
Velja za leto . . .	$6.00 9
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
iT3'
H ti
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
q Issued every day except Sundays o and legal Holidays. 75,000 Readers.
TBLEPON: CHELSEA 3878
NO. 157. — ŠTEV. 157.
Entered m Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879
TELEFON: CHELSEA 3876
NEW YORK, SATURDAY, JULY 6, 1929. — SOBOTA, 6. JULIJA 1929.
VOLU ME XXXVII. — LETNIK XXXVII.
STRASEN VIHAR OPUSTOSIL CENTRALNO EVROPO
SILOVIT TORNADO S TOČO JE UNIČIL SKORO VES PRIDELEK; DESET MRTVIH V JUGOSLAVIJI
Vihar je nastal nad Nemčijo ter se je usmeril proti Češki in Moravski. — Nad Avstrijo je pihal z naglico stotih milj na uro. — Sila vetra je bila tako strašna, da je odkrivala grobove. — Povzročena škcda je ogromna.
MELLON BO SK0R0G0T0V0 RESIGNIRAL
Predsednik Hoover je že pogosto ignoriral predloge zakladniškega tajnika. — Mellon ve, da izgublja vpliv.
LONDON, Anglija, 5. julija. — Tornado, ki je divjal včeraj po centralnem delu Evrope, je povzročil ogromno škodo v Cehoslovaški, Avstriji, Jugoslaviji, Nemčiji in Švici.
Skoro vsi pridelki so uničeni.
Osemindvajset oseb je bilo usmrčenih, na stotine pa poškodovanih. Vihar je spremljala debela toča.
Brzojavne in telefonske zveze so prekinjene.
Vihar se je pojavil nad Nemčijo ter oddivjal proti Češki in Moravski. Nad Avstrijo je pihal z naglico stotih milj na uro. Nad Avstrijo se je vihar razcepil v dva toka. Prvi se je usmeril proti Švici, drugi pa proti Jugoslaviji.
V	Norimbergu je zdrobila toča na tisoče oken.
Na Češkem je bilo usmrčenih osem oseb, deset v Avstriji in deset v Jugoslaviji. Na stotine oseb je poškodovanih.
V	moravski vasi Ohrozim je bil veter tako močan, da je razkril na pokopališču več grobov.
V	Avstriji je porušil vihar cerkvene zvonike, brzojavne droge ter ruval drevesa.
BEOGRAD, Jugoslavija, 5. julija. — V vasi Zenica utonilo deset oseb, ko je reka Bosna nenadoma narasla. Vaščani so pobegnili na višje ležeče kraje.
PRAGA, Cehoslovaška, 5. julija. — Skoda, ko jo je povzročil vihar, je neprecenljiva. Skoro vsa letina je uničena.
POLOŽAJ PLETILCEV NA JUGU
Z uveljavljenjem unije je zavel nov duh med ple-tilci v državi North Carolina.
WASHINGTON, D. C., 5. julija. Predsednik Hoover je že večkrat omalovaževal zakladniškega tajnika Andrewa Mellona, in vsled tega so pričele tukaj krožiti govorice, da bo Mellon odstopil kmalu potem, ko bo senat ratificiral Youn-gov reparacijski načrt, v kolikor se tiče Združenih držav.
Vsa taka poročila so bila dose-daj sicer še vedno zanikana, pa je najbrž nekaj resnice na celi stvari.
Dasi noče Mellon z nikomur razpravljati o svojih odnosa jih z Belo Hišo, so vendar njegovi prijatelji prepričani, da zelo trpko občuti izgubo vpliva.
DEČEK UBIT RADI
ZAPESTNE URE
PATERSON, N. J., 5. julija.. — Tolpa treh dečkov je napaala včeraj nekega mladiča iz Patersona, ker je nosil zapestnico ter ga ubila najbrž vsled sunka v vrat.
Zdravniki v St. Joseph bolnici so rekli, da se je deček zadušil, ker mu je bil zlomljen goltanec.
OTROCI VIDELI
OČETA UTONITI
FRANKLIN, Mass., 5. julija. — Stanley Corbett, star 31 let, le utonil včeraj v neki mlaki, dočiir. so ga trije njegovi otroci gledali z brega, ne da bi mu mogli pomagati. Corbett je padel iz majhnega čolnička.
RAZKOL MED KOMUNISTI
Skupina ameriških komunističnih voditeljev je bila zadržana v Moskvi. — Boj za nadvlado v stranki.
ŠPANSKI AVIJATIKI V MADRIDU
Skupina vodilnih ameriških komunistov je bila zadržana v Moskvi na povelje komunistične interna -cijonale. V Združenih državah pa se je unel oster boj za kontrolo v vodstvu delavske ali komunistične stranke, ameriške panoge komunistične internacljonale.
Ameriški komunisti so sicer še ostali kot gostje v Rusiji, med njimi tudi prejšnji socialistični kon-gresnlk Ben Oltlov, ki je bil lani kandidat za podpredsedniško mesto delavske stranke. Nadalje sta V Moskvi Bertram Wolfe in Jo-irfph Pogany, svoječasni pomočnik Bole Kuhna.
Nezadovoljnežem v stranki nače-Ijuje J. Lovestone, ki je bil do pred k rut klin neoporečen diktator ko-nrinističi)* stranke v tej deželi ter so ga. smatrali za nekakega ameriškega Stalina.
Ponesrečeni španski letalci so dospeli s svojimi angleškimi tovariši' v špansko glavno mesto ter so bili navdušeno sprejeti.
TORONTO OZEMLJE PREPLAVLJENO
TORONTO, Ont., 5. julija. Najhujša povodenj v letih se je za-vršila tukaj, in južni veter je še povečal intenzivnost povodnji preko celega dneva.
Rešilne posadke so bile poklicane, da rešijo prebivalce v čolnih iz njih preplavljenoh domov, a njih prizadevanja so bila skoro brez uspešna.
MARION, N. C., 5. julija. — Organizacijska kampanja med tekstilnimi delavci, katere so gospodarji že do krvi izsesali ter so živeli v strašnih razmerah, je sedaj v polnem teku.
East Marion, kjer se nahaja Marion Manufacturing Company, je tipično mesto za razmere, ki sc napotile izključno ameriške delavce, da so*se pridružili uniji.
Zgodaj zjutraj je videti majhne deklice in dečke, prehitro ostarele očete in matere, hoditi na delo pc ozkih in temnih ulicah.
Plače v East Marionu so znašale od dveh dolarjev in pol do deset dolarjev na teden. Toliko se zaslužila mlada dekleta, ki morajo biti že izvežbane pletilke. Mladeniči zasluzijo od pet do osem dolarjev na teden, moški po enajst dolarjev, ženska pa po šestnajst dolarjev na teden
Delo se pričenja pred šesto uro zjutraj, ter se konča ob šestih zvečer. Nočna šihta se pričenja ob šestih ter se konča ob petih zjutraj
majhnim odmorom opolnoči. *
Delavci so se začeli zavedati svojega neznosnega položaja ter sklenili da se organizirajo. Kakorhi-tro je kompanija to izvedela, jih je dosti spodila iz službe.
TURISTI ROMAJO
V MOKRO CANADO
GRAND HAVEN, Mich., 5. julija. Ves promet je bil blokiran danes od turistov, ki so namenjeni v Ca-nado. Naval se je pričel še predvče rajšnjim ter je trajal nemoteno naprej preko celega praznika. Priseljeniške oblasti so prepričane, da bo dohod turistov prekosil lanski rekord za nekako odstotkov.
MORNARICA IN ARMADA ZA ENFORCEMENT
Generalni tajnik metodi-stovskega zmernostne-ga odbora je predlagal jako drastične odredbe za izvedbo osemnajstega amendment a.
KABINET. KRIZA |K0NK0RDAT V FRANCIJI i MED NEMČIJO
Vsako kršenje narodne prohibi-cijske postave bi bilo treba kaznovati kot zločin. Kaznovati bi, bile treba prodajalca in pivca. Armado in mornarico naj bi uporabili zr strogo izvedenje 18. amendmenta in Volsteadove postave.
Tako je izjavil danes Clarence True Wilson, generalni tajnik me-todistovskega zbora, v nekem članku, ki ga je objavil v Colliers magazinu.
Fred kratkim je senator Cope-land strogo napadel Wilsonovo organizacijo ter njene aktivnosti.
Wilson je rekel, da je kongres moralno obvezan skrbeti za izve-denje določb Volsteodove postave. Najprej bi bilo tdeba obsoditi kršilce na zaporne kazni, potem jih pa strogo nadzorovati.
Da potisnejo na stran zunanje zadeve, se skušajo začeti baviti z domačimi vprašanji.
PARIZ, Francija, 5. julija. — | Vladi je danes pretila najhujša ka-| binetna kriza izza leta 1926, ko so i poslanci levega krila zbirali vse svoje moči, da strmoglavijo ministrskega predsedr.:ka Poincareja.
Najprej so porazili vlado, ko je finančna komisija glasovala, naj se vključi v zadolžno pogodbo re-servacijo, s katero bi se spojilo francoske vojne dolgove v Združeni!) državah z nemškimi plačili pc Youngovem reparacijskem načrtu V zadnjem hipu so spravili vladni zastopniki na dan nekaj domačih predlogov in tako že začasno potisnili na stran zunanje zadeve in preprečili krizo.
DR. MAYO SE BO UDELEŽIL VAŽNEGA SESTANKA
MONTREAL, Canada, 4. julija Dr. William Mayo, ki je vodja slavne klinike v Rochester, Minn., je odpotoval včeraj v Anglijo, kjer se bo udeležil konvencije angleške zdravniške družbe.
SAMOMOR OSTARELEGA ZAKONSKEGA PARA
EAST ORANGE, N. J., 5. julija. Frederick Sutter, ki bi bil oanes star petinsedemdet let, ni nameraval praznovati četrtega julija. Že dve leti je bil invalid ter je ležal v postelji. O vsem tem je razpravljal s svojo ženo, ki je par let mlajša. Prišla sta do zaključka, da jima preostaja le še samomor. Včeraj zvečer sta oodvila plin in se zadušila.
ZASTRUPLJENI OTROCI
BODO OKREVALI
TRENTON, N. J., 5. julija. — Vsled zauživanja pokvarjenega mleka se je zastrupilo trinajst o-t-ok. Zdravniki so jim izprali želodce ter pravijo, da bo do okrevali.
MADRID, Španska, 5. julija. — Španski letalci major Ramon Franco in njegovi trije tovariši, ki so nameravali poleteti v Združen r države, pa so morali pristati v bližini Azorov na morju, so dospeli danes semkaj v spremstvu kapitana angleškega pa mika "Eagle'„ ki jih je rešil
Pozdravila jih je velika ljudska množica.
V vojnem ministrstvu so jim priredili na čast slovesno pojedino. Ministrski predsednik Primo de Rivera je nazdravil Španski in An-l gliji ter angleški mornarici.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAJB NARODA NAJVEČ II ŠLOVMN8KI DNEVNI*
r AMERIKI.
ŠEST HRIBOLAZCEV SE
JE PONESREČILO
TACOMA, Wash., 4. julija. — Na M t. Rainier se je ponesrečilo šest hribolazcev, ki so padli v globoko razpoko v ledeniku. Vsa prizadevanja, da bi jih rešili, so bila brezuspešna.
LINDBERGH DOSPEL
V NEW MEXICO
CLOVIS, N. M., 5. julija. — Polkovnik Charles Lindbergh in njegova žena sta dospela danes semkaj ob poleni zjutraj iz Amerillo, Texas, kjer sta se ustavila na poti iz Waynoka, Okla. Prihodnji cilj bo Albuquerque, N. M. in Mrs. Lindbergh bo odšla tjakaj z vlakom, do-člm bo polkovnik Lindbergh nadaljeval svoj polet.
SING SING PROSLAVIL
ČETRTI JULIJ
08SININ0. N. 5. julija. — Deset morilcev ▼ smrtni hiši Sing Singa, med njimi tudi Fred Edel, ki je oropal ter umoril Mrs. Eme-lino Harrington, je bilo deležnih prazničnega razpoloženja. Poseben obed ter radijsko zabavo je prinKUl warden Lawes ob priliki četrtega julija.
IZJALOVLJEN NAPAD NA PLAČILNEGA MOJSTRA
MEXICO CITY, Mehika, 5. jul Poročila iz Ague Calientes so ja vila danes, da je bilo sedemnajst
BERLINSKI RAZGRAJCl ARETIRANI
' BERLIN, Nemčija, 5. julija. — j Tukaj je bilo aretiranih več dijakov, ko so nanovo izbruhnile demonstracije proti versaiilski mirovni pogodbi. Vlada je demonstracije strogo prepovedala
IN VATIKANOM
Glavni odbor pruskega deželnega zbora je odobril sklenitev konkorda-ta z Vatikanom. — Dijaške demonstracije proti pruski vladi.
BERLIN. Nemčija, 5. julija Glavni odbor državnega zbora je s tremi glasovi večine odobril sklenitev konkordata z Vatikanom. Sprejem te odredbe Je sedaj zagotovljen.
BERLIN, Nemčija, 5. julija. — Tekom neke dijaške demonstracije proti pruski viadi je prišlo do vročih spopadov med policijo in komunističnimi dijaki. Več oseb je bilo pri tem ranjenih. Dva komunista sta bila aretirana.
tu?AŽDANI, Nemčija, 5. julija. — Navzlic vladnemu ugovoru je sklenil deželni zbor z 49 glasovi proti 4(\ da bo takoj ukrenil glede nezaupnice. ki so jo stavili korpunisti. Vsledtega je stališče novo stvorje-nega Buergerjevega kabineta jako
ogroženo.
POLJAKI PROSLAVILI
ČETRTI JULIJ
VARŠAVA, Poljska, 5. julija. — Proslava četrtega julija na Polj-' skem se je završila letos v dosti I večjem obsegu, ker je to prvo leto I Hooverjeve administracije. Mr.
Hoover, ki je načeloval pomožni i komisiji v Evropi po vojni, je na ' Poljskem splošno priljubljen in ! ljudje se dobro spominjajo njego-I vega dela za uboge, j Varšavske ceste so bile okrašene ' z ameriškimi in poljskimi zastavami in godba jc igrala ves dan na Hooverjevem trgu, pred ameriškim spomenikom.
Varšavska raaijska postaja je razširila patriotičen nagovor in javen sestanek se je vršil v mestni hiši, katerega se je udeleži! tudi predsednik Moscicski. Na veder se je vršil koncert.
COOLIGE STAR 57 LET
NORTAMPTON, Mass., 4. julija. Prejšnji predsednik Calvin Cool-idge, je star danes 57 let. Dan namerava preživeti mirno na svojem tukajšnjem domu. V dar je dobil dv?a kolača. Enega mu je spekel kitajski kuhar na prejšnji predsedniški jahti "Mayflower", ki ima sedaj v New Yorku restavrant. — Drugi kolač mu je poslala neka pekovska zveza iz Brooklyna.
MORILEC CRNCA BO
MORAL UMRETI
TALLAHASSEE, Fla., 5. julija. — Prvi beli človek, ki bo moral umreti v Floridi radi umora črnca, bo Britt Pringle iz Jaksonvilla, razven če bo dobil nepričakovan odlog pred polenajsto uro jutri zjutraj.
Dokazi, da temelju katerih je bil Pringle spoznan krivim, so pokazali, da je zvabil črnca v močvirje v bližini Jacksonvilla ter ga
vstašev ubitih in več ranjenih, ko , ubil s sekir0t ker se je hotel pola-so hoteli iz zasede napasti zvezne- stiti njegoVe lesne trgovine.
ga plačilnega mojstra ter njego- i	-«-
vih petnajst oboroženih spremljevalcev.
OČE USTRELIL MORILCA SVOJE HČERE.
KEWANEE, Mc., 5. julija. — Claude Mayberry je snubil šestnajstletno hčerko farmerja Hen-dershotta. Ker ga ni hotela usli-šati, jo je ustrelil. Ko je njen oče slišal strel, je prihitel s puško na dvorišče ter ustrelil morilca.
DESET JAPONSKIH MORNARJEV
USMRČENIH.
KEELUNG, Japanska, 5. julija. -V Zuihu premogovniku je nastala eksplozija, ki je zahtevala deset človeških žrtev. Nad sto premogar-jev je bilo ranjenih. Kaj je povzročilo eksplozijo, ni bilo mogoče do-
JAPONSKA ZA NADALJNO RAZOROZENJE
TOKIO, Japonska, 4. julija. — Admiral Takarade, mornariški minister v novem liberalnem kabinetu ministrskega predsednika Ha-magučija, je rekel danes, da bo Japonska še nadalje omejila oboroževanja na morju.
Taka omejitev se bo završila v soglasno s principi obrambe države.
PORTUGALSKI KABINET STOPIL.
OD-
LIZBONA, Portugalska, 5. julija. Kabinet ministrskega predsednika Freitasa je danes vložil svojo de-misijo. Predsednik republike je de-misijo sprejel.
NEVIHTA V BOSNI
PARIZ, Francija, 3. julija. — Iz Beograda javljajo, da je bilo tekom hudega viharja v Bosni ubitih enajst oseb. Dosti krajev je preplavljenih. Povzročena škoda je ogromna.
Povodenj je bila posledica več dni trajajočega deževja.
DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
§=	v Jugoslavijo			
■ Din.	500 ........	$ 9.30	Lir	100
m "	1,000 ........	% 18.40	M	too
M	X500 ........	$ 45.75	M	300
§§ M	6,000 ........	% 90.50	4*	600
§| M	10,000 ........	$180.00	U	1000
v Italijo
9 1.7»
Stranke, ki nam naročaje izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma § naiim »vezam • štorom kraju v stanu znižati pristojbino ta taka izplačila od 3% na f %.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
Za izplačilo večjih zneskov kot gora j naveden«, bodisi t dinarji* lirah ali dolarjih dovoljujemo Še boljie pogoje. Pri velikih naka-rilih priporočamo, da s« poprej t nam epanunmete glede načinu
lukuilft.
IZPLAČILA PO POŠTI tO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREM TEDNIl
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER gA PRISTOJBINO 75c.
SAKSER STATE BANK
| «1 COBTLANDT 8TBBET,
Telephone t Barclay
NBW 70&K, H. 0390



"GLAS NARODA"
=
NEW YORK. SATURDAY, JULY 6, 1929
The LARG EST SLOVENE DAILY in U. S. A.
Glas Naroda
HOT—I
Owned and PublJsned by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)
Frank Sakser, President	Louis Benedik, Treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 W. 38th Street. Borough of Manhatan, New York City, N. Y.j
"GLAS NARODA (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leto velja list za Ameriko
in Kanado ...................—.......$6.00
Za pol leta ....................................$3.00
Za četrt leta ...............................$1.50
Za New York za celo leto ........$7.00
Za pol leta ...................................$3.50
Za inozemstvo za celo leto........$7.00
Za pol leta ....................................$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsalci dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se hla-govoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo
naslovnika.
4GL£S I.AftODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878
........ . . * 'tu	^	i^iuti^JiSE^maiiHUtaiiaf
DOBRODUŠEN NASVET
K<> je lani odšel s Ameriko slovenski pevec Sivbelj, je -t an »k rajsko časopisje kaj pikro komentiralo njegov odhod.
Pisalo je o "pevcu, ki je kar preko noei izginil, menda v deželo dolarjtfv".
Šubelj ni imel nikakih iluzij. To so pričale priprave za njegov skromen nastop v New York. Toda koncert je nepričakovano dobro uspel, kar je dalo pevcu pravo pobudo.
Naši rojaki, ki že na leta niso slišali pevea po božji volji, so ga vabili od naselbine do naselbine, in še prej kot v enem letu je bil njegov uspeh v moralnem ter menda tudi v materijalnem ozinir popoln.
Ljubljansko časopisje je začelo pisati o "opernem pevcu gospodu 'Alibiju, ki prireja zelo uspešne koncerte po Ameriki '.
In tako smo imeli kmalu za njim čast pozdraviti in slišati slovensko koncertno in operno pevko gosj)o Lovše-tovo, ki je tudi žela velike uspehe, bolj v moralnem kot v materijalnem oziru.
"Dejanja mičejo, zgledi vlečejo", pravi neka prislovi ea.
Pevci z dosti večjim renomejem, kot ga je imel Subeij v domovini, so se pričeli odpravljati v Aemriko, v edinem namenil seveda ,da osrečijo s svojo umetnostjo ameriške Slovence.
Mi jako dvomimo, da bi bili za svoje napore tako nagrajeni, kakor upajo, da bodo.
Utegne se celo primeriti, da se bo ta ali oni razočaran vrnil brez zaželjenih dolarjev v dinarsko deželo.
Dejstvo o večni lepoti slovenske pesmi, ne more iz-podbiti naše narodne trditve, da je vsaka pesem le nekaj časa lepa.
Sicer pa želimo posetnikom obilo .uspeha in sreče.
EDEN IZMED MNOGIH
Novice iz Slovenije.
Strašna smrt 3-letneffa otroka.
Pri požaru ki je izbruhnil v Mišjem dolu v primskovški fari, je prišel Alojzij Primožič, po domače Kosmačarjev ob vse svoje premoženje. Ob življenje pa je prišel tudi njegov najmlajši otrok, 3-letni Janezek, ki ga je zatekla smrt v gorečem seniku.
Družina posestnika Primožiča je bila z doma na travnikih, za čuvanje hiše so pustili doma oba sinčka, prvemu je bilo 5 let, mlajšemu pa šele 3 leta.
Starejši fantiček je staknil nekje vžigalice, z bratcem sta odšla nato v senik, kjer sta prižigala "lučke". Goreča vžigalica je padla v suho seno in v hipu je bilo vse v plamenu.
Starejši deček je zbežal, Janezka pa je nenadni plamen tako premotil, da je pozabil na beg.
'Janezek! Beži, beži, da te ne bc ogenj opekel", je klical starejši bratec mlajšemu, ki pa si ni znal pomagati iz obunega položaja.
Dim ga je pričel dušiti, starejši ga je hotel izvleči iz pozorišča, pa mu ognjena pregrada ni dala do njega.
V obupnem strahu se je nato starejši dečko skril. Ko so prihiteli s travnikov Kosmačarjevi in njih sosedje, je bilo za gašenje že prepozno. Kjer je stala malo prej še kmetija, je bilo v kratkem času žalostno pogorišče. "Kje pa sta naša dva fantička?" so pričeli spraševati užaloščeni starši. Stikali so in spraševali, dokler niso našli starejšega, osmojenega, preplašenega, obupanega, ki je globoko in krčevito ihtel.
"Kje pa je Janezek?" so ga domači obsuli z vprašanji.
Z ožgano roko je pokazal na senik. Z obupnim krikom je stekla
v 25-letnega Pera Jakovčiča, podo-mače Lokvarja, iz vasice in Cerkvi-šče, občina Podzemelj, in ga ni u-bila. Bil je na polju s svojo ženo in služkinjo, ko se je nevhta bližala, ter se med dežjem in točo vračal domov. Začetkoma sta z ženo tekla, potem pa šla običajen hitri korak. Dobrih sto korakov pred vasjo pa je naenkrat udarila strela. Oba sta bila takoj na tleh. Žena Anče je bila osem korakov dalje od moža. Zračni pritisk jo je vrgel k tlom ter ji zavil suknjo okoli glave. Tako je prišla zopet k zavesti in se čudila, kako je mogla pasti. Odmotala si je suknjo ter se ozrla nazaj, da pogleda za možem kje da je. Trenutno ni zapazila, pa si je mislila, kako je mogel iti mimo nje, ko je bil vendar za njo do deset korakov in bi ji moral vendar pomagati, da bi vstala, če je že padla. Ko se je dvignila, je o-pazila moža, kako leži z glavo proti zemlji. Počela ga je tresti, naj vstane, toda od njega ni bilo znaka življenja.
Pričela jc klicati na pomoč. Mati njegova jo je prva opazila, ter takoj pritekla še z drugimi na pomoč. Moža so tresli, toda zaman. Začeli so ga vztrajno drgniti po vsem telesu in po enournem dr-gnenju je dal prvi znak od sebe, da je živ s tem, da je bolestno zastokal. Poslali so po zdravnika dr Kuessela, ki je bil z avtom slučajno v Podzemlju na Kolpi pri ko-naju. Takoj se je pripeljal ter nudil nesrečnemu Jakovčiču prvo pomoč. Nesrečnik se ni zavedel 12 ur ter je prihajal polagoma drugi dan zopet k zavesti.
Niti Jakovčič, niti Anče nista slišala groma in nista videla bliska. Pač pa so ga pošteno slišali ljudje v bližnjih hišah, ko so zbe-! gani tekali okrog in gledali z bo-
Dopisi.
Conemaugh, Pa.
Koncert in piknik, ki ga je društvo "Bled" priredilo dne 15. in 16. junija t. 1., ni bil prav posebno dobro obiskan, ali vseeno Je društvo napravilo okrog $200 čistega dobička. Naznaniti hočem, da je zdaj društvo "Bled" prenehalo z vajami do 1. septembra t. 1.
Rojaki in rojakinje. Kateri se čutite, da ste pevci, lahko pristopite k "Bledu", kadar zopet prične z vajami. Vaje se prično 1. septembra t. 1.. to je v nedeljo ob 2. uri popoldne v pevski dvorani nad Slovensko hranilnico, Fir.^t St., Cone-maugh. Pa.
V vročih dnevih je dr. "Bled" sklenilo prirediti piknik, kaleri se vrši v nedeljo dne 14. julija na Jack Waligoravi Farmi < Goods Corner) na katerem se bo izžreba-
Dobro pri tem je bilo le to, da ie toča padala med gostim dežjem in | ni napravila prehude škode. Po- j sestniki malih vrtov so po nevihti, j ki je trajala kake tričetrt ure, v največjem strahu prilezli iz svojih bivališč in žalostno ogledovali solato. ki je skoro zginila s površja v zemljo.
lo 200 dolarjev vreden Sparton Radio, ki ga je društvo "Bled" nabavilo v ta namen. Torej rojaki, udeležite se tega piknika »posebnG če imate srečko > in bodite pričujoči pri izrežbanju. kaj, mogoče bo-ste Vi srečen človek, ki bi dobi 200 dolarjev vreden radio z a 50 cen-■ tov. Ako nimate še srečke, jo lahko kupite pred izžrebanjem na pikniku.
Na pikniku bo tudi ples, za ka-| terega do igrala godba na harmoniko.
Začetek ob 2 uri popoldne.
Vstopnina je 25c za mo.ške. ženske so vstopnine proste. Auto-bus bo vozil na piknik. Bus lahko dobite na Franklinu pri mostu pa j na cornerju Main in Fir<t St.. Co-! nemaugh.
Za vse bo prav dobro preskrb-i ljeno.
Za društvo ' Bled .
Ana Potokar.
Tulsa, Wyo.
mati tjakaj. Med pepelom in že lezjem in ožganimi hlodi so našli' jaznijo, kam je udarilo, ostanke nesrečnega deteta. Jane- | petra Jakovčiča je strela zadeJa zek je našel grozno smrt v gore- j naravnost v glavo mu razcefrala čem skednju.	i
Pri pogrebu ni niti eno oko osta-
i klobuk ter ima nad desnim sencem precej ožgane lase in precejšnjo opeklinasto rano. Od tam je šla strela po obrazu čez brado, preskočila na prsa. Velike opekline so po prsih, ob pasu, kjer so hlače zapete, pa je največja. Strela mu je raztrgala pas. Ves trebušni del je ožgan. Potem jd šla strela po levi nogi do kolena, nakar je preskočila iz kolena leve noge v desno nogo ter po njej v zemljo. Tam, kjer je strela prešla v zemljo, je napravila luknjo v dobro u-trjeni cesti 65 cm globoko. Bržkone je bila leva noga v premikanju ter se nj v tem trenutku dotikala zemlje, zato je strela preskočila v desno, ki je bila zvezana z zemljo.
Vsekakor je to zanirr! - primer. Nesrečnik polagoma prihaja k sebi, čuti pa velike bolečine v črevesju. Dejstvo je, da je v Jakovčiča udarila strela popolnoma, ne da bi ga oplazil mogoče samo del strele.
lo suho ob pogledu na grozovito prizadeto Kosmačarjevo družino ki je izgubila tako nenadoma hišo in nedolžnega otročička.
Smrtna nesreča pri delu.
Delavec Fojkar je vozil 17. junija z dvoprežnim vozom po stari cesti proti Škofji Loki. Nasproti mu je prišel avtobus, zaradi česar se mu je splašila vprežena živina. Fojkar je padel pod voz in kmalu nate umrl. Prepeljali so ga v mrtvašnico tukajšnjega pokopališča.
Najdba starih okostij.
V bližini kolodvora Škofja Loka so delavci ob priliki kopanja našli v zemlji stara človeška okostja.
Samostan Pleterje
pri Št. Jerneju ni na prodaj, kakoi se splošno govori. Zaradi strogih predpisov kartuzijanskega reda naši rojaki sicer ne vstopajo v samostan, kako se je morebiti pričakovalo, vendar samostan ni brez slovenskega naraščaja. Posebno nad čudeži, ker je ostal pri življe-
Domači na delu. vlomilec v hiši.
Po treh drznih vlomih v malem naselju Ušjeju so ljudje svojo imovino stražili. Ker pa ni bilo dva, tri dni nikakega vloma več, so popustili s strogim nadzorovanjem domačij, misleč: ".Vlomilec jo je gotovo že odkuril kam drugam. Najbrže je opazil, da so mu postala pri nas tla že prevroča!"
Tat pa se je par dni mastil z u-kradenirr plenom in lenaril v skritih kotičkih polniške okolice. Ko je izpraznil svojo zalogo, se je znova lotil tatinskega posla. Pred dnevi je vlomil ponovno na Borovaku. vasici v polšniški okolici, pri kmetu Francu Golobu. Golobova družina je bila zaposlena na njivi, ki ni oddaljena niti 50 korakov od domačije. Ta čas je vlomilec s silo udri skozi zaklenjena vežna vrata in v zaklenjeno sobo. Ker se je počutil dovolj varnega, je temeljito pogledal vso hišo.
Ko je odstranil iz zaklenjene zidne omarice vrata, je pobasal denar, ki ga je imel tamkaj shranjenega hošni gospodar. Prazno listnico je pustil gospodarju za spomin.
Nato se je spravil še nad skrinjo, kjer je hranila svoje stvari domača hči. Tudi njej je odnesel nesel nekaj gotovine. Po izvršenem pregledu je spravil tat vse lepo nazaj v prvotni red. Domači zaradi tega, ker ni bilo opaziti nikakega nereda in ker ključavnice niso bile pokvarjene, par dni niso opazili tatvine.
Po načinu, kakor je bilo vlomljeno pri Golobu in glede na prejšnje tatvine, je upravičen sum, da je v vseh naveaenih primerih vlo-
—	Kako pa veš, s kakšno naglico voziš? — so vprašali rojaka, ki ni imel mere na starem Fordu.
—	O, nič lažjega kot to, — je odvrnil. — Ko vozim z naglico dvajsetih milj na uro začne tako ropotati. da samega sebe ne slišim Ko vozim z naglico tri desetih milj na uro, je ropotanje tako močno, da ne slišim brlizga policijske pfc-caike. Ko pa vozim z naglico štiridesetih milj je ropotanje tako, da ne slišim govorjenja svoj«* žene, ki sedi za menoj.
V Ženevi se posvetujejo zastopniki 46 narodov, kakšna bo vb«xio-če usoda vojnih jetnikov.
Če se ne motim, ni še dolgo tega. ko so baš v Ženevi zastopniki 46 narodov svečano prisegli, da nt sme biti v bodočnosti nobene vojne vec
Zakaj potem razpravljati o usodi vojnih jetnikov?
i Prosim, da mi priobčite dopis iz naše naselbine, kateri mislim, da | je prvi odtukaj.
Slovencev ni tukaj več kot ena familija in en samec. Kakor se mi i zdi se Slovenci raje drže pod ka-menito streho, - it pa pri delu na prostem, zato jih je pa tudi tukaj ni več. Tukaj vrtajo za olje že kakršnih pet let in ker so ga že dobili toliko, da ga niso mogli izvoziti s trucki do železnice, so položili lani železne cevi na Opal do naše najbližje železnice. Plača je pa seveda vsakovrstna. Tisti, ki vrtajo, imajo od S10.00 do $14 00 na dan na 12 ur, pomagači pa S2 0C manj, kar se pa tiče navadnih delavcev. imajo pa okrog S5 00 na 8 ur.
Ker sem že omenil, da sva tukaj dva Slovenca, še moram pripomniti, da imava prostor kjer prodajava mehke pijače. Seveda, ako bi ne bilo nekaj californijca in pa me sečine vmes, bi gotovo večina oljnih delavcev z nama vred šla drugam po svetu.
Tukaj okrog je tudi dosti živinorejcev z veliko živine in pašniki. Za poljedelca pa seveda ni, ker je Bog našo deželo tako povzdignil, da imamo skoro vec zime kot pa poletja, zato pa živina in pa divjačina toliko bolj vzpevata. Mukaj potratimo nad polovico ča^a sedaj z ribolovom, ker imamo dosti rek in potokov, v katerih se nahaja več ali manj postrv.
Bliža se nam tudi kokošja sezo- . sosed je podoben samemu vragu, na. ko imamo ponavadi vsako' Pa kako se znajo sosedje med leto po nekaj dni vsakovrstne za- seboj. Posebno, če imajo vrtove in bave. Za njimi pa antilope in pa 1 kokoši. Na svetu ni namreč tako jeleni, tako da imamo zmiraj do- visokega fenca, da bi ga sosedova volj zabave v prostem času. Pred i kokoš ne preletela in ne prišla na štirinajstimi dnevi smo tudi šli v tvoj vrt.
Rock Springs, kateri je od tukaj — Tvoje kokoši so mi zopet vso oddaljen 92 milj. poslušat Anton , solato osvinjale — je zaklical so-Šubeljna. Vsem se je dopadlo, in j sed ogorčen svojemu sosedu.
*
Učeni profesor je predaval ameriški publiki o malariji.
In je rekel, da je proti malariji samo dvoje zdravil: močna doza kinina in dobro žganje.
Nato je malo pomislil ter pripomnil:
— Opozarjam vas pa. da je v Ameriki dosti lažje dobiti malarijo kot pa dobro žganje
Oče je nenadno zbolel. Zdravnik je ugotovil, da ima unetje slepiča in da je potrebna takojšnja operacija.
Odvedli so ga v bolnico, kjer je operacijo srečno prestal.
Po štirinajstih dneh je zapustil bolnišnico, slaboten, toda ozdravljen.
Mnogobrojna družina ga je doma veselo pozdravila. Le petletni sinček ga je nekoliko začudeno gledal.
—	No, in kaj me gledaš? — ga je vprašal oče. — Kaj se ti čuano zdi?
—	Papa, kje imaš pa babyja? — je vprašal mali.
Dober sosed je zlata vreden, slab
. mileč ena in ista oseba, ki se na kajti v precejšnji razdalji ni no- | svoj posei zelo dobro razume in ^
zna tndi polšniške razmere.
bil
benega višjega objekta ter je on sam najvišji objekt. Jakovčič sam pravi, da je čudež
Država Maine je imela prolnbicijo že prediio je bila uveljavljena po vseh Združenih državah.
Državo Maine zastopata v senatu dva senatorja, ki morata biti seveda suliača in pol. Ze vsaj navidez.
Kmalu po uveljavljeuju prohibieije so se pojavile v Ameriki družbe, ki poštenim in postavnim potom prispevajo h kršitvi osemnajstega admendmenta.
Prodajajo nezavrel mošt, ki pa začne vreti, ko je na varnem, ako se vsuje vanj par žličic kemikalije.'
Tudi senator Gould v državi Maine je naročil iz Ca-iifornije sodček take oživljajoče pijače ter jo je prepariral soglasno z navodili.
Posledice so bile presenetljive.
To je razvidno iz zahvalnega pisma, ki ga je pisal do-tieni kompaniji ter je bilo objavljeno tekom neke sodni j-ske^razprave, |l
— Ker je Maine strogo suhaška država, — piše sena. toi\ — boste nemara domnevali, da sem tudi jaz suhae. Pa vam kar popravici povem, da nič kaj ne simpatiziram s proliibicijonisti. Vedno sem bil in bom prijatelj dobrega piva in lahkih vin. Iskrena hvala za pošiljatev. Iz vašega mošta se mi'je posrečilo napraviti močno vino. , .
To pismo je v vseh ozirili zanimivo. Senator Gould je glasoval za vsako auihaško odredbo. Vsako suhaško odredbo je navdušeno zagovarjal.
Pismo je nepobiten dokaz o poštenosti proliibicijskih parlamentarcev.
med lajki jih je več, med duhovni-štvom samo eden.
Ko bo vprašanje agrarne reforme končno rešeno, se bo tudi v tem samostanu odločil način gospodarstva. Vendar se samostansko premoženje ne bo razprodalo.
Dva samomora.
Nekdaj so bili samomori v Poljanski dolini nekaj skoro neznanega. Sedaj pa že tudi naši ljudje sami beže iz življenja. Tako se je v gozdu obesil 25-letni kmečki fant Jakob Cankar iz Brobrovnice zaradi nesrečne ljubezni. Njegova iz-voljenka je imela hišo in nekaj denarja, on pa je bil revež. Sestra izvoljenke ga je zaradi-revščine po strani gledala in kadar je prišel v vas, ga je zmerjala. To je fanta tako bolelo, da si je v bližnjem gozdu vzel življenje.
— V trenutni duševni zmedenosti si je končal življenje Jakob Kos, po domače Opekar. Mož je prebival na Trati in izdeloval je strešno opeko. Zadnje čase je bil nekam potrt in zmeden. Ko je prišel v pondeljek 24. junija iz šole njegov 11-letni sin, je našel očeta v mlaki krvi in sobo vso okrvavljeno. Nesrečnež si je bil z britvijo prerezal glavne žile. Jakob Kos je bil star 46 let in je zapustil več o-trok.
Zadet od strele ostal — živ.
17. junija popoldne je imel zopet en del Belokrajine nevihto s točo. Pri tej priliki je udarila strela

nju.
Nevihta s točo.
15. junija je bila v Tržiču tako huda nevihta s točo, kakršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje. V trenotku so bile vrtne grede bele kakor sneg i pokrite z debelo točo.
ZAČEL JE IZHAJATI NA ZADNJI STRANI NAŠEGA USTA ROMAN
MLADA LJUBEZEN
Čitatelji že dolgo niso čifali kaj tako lepega, iskrenega in prisrčne-
ga.
r: tt
G 1
a s
Kdor naroči Naroda" do
15. JULIJA
mu pošljemo vse številke od prvega dne naprej, da ne bo zgrešil krasnega romana«
Za drznim rokovnjačem poizvedujejo orožniki.
Aretacija nevarnega tatu.
21. junija popoldne je bil v Zagorju aretiran od policije in sodišča na Sušaku že dolgo zasledovani 31. letni Viktor Smolnikar. Mož se je zjutraj v avtomobilom pripeljal od postaje in je med vožnjo sopotnike povpraševal, kje je orožniška postaja. Orožnikov se je hotel oči-vidno izogniti in je stopil k sedlarskemu mojstru Vodišku. Sopotniki pa so obvestili orožništvo o prihodu sumljivega človeka. Orožniki so našli Smolnikarja pri sedlarju Vodišku in ker so ga takoj spoznali iz zasledovalnih spisov, so ga odvedli s seboj.
Aretirani Smolnikar je pripovedoval. da je prišel iz Celja in da je bil poprej dalje časa zaposlen na Golniku in v Savinjski dolini. Pri sebi je imel večjo svoto denarja. Smoinikarjeve izpovedi so bile polne protislovja in tudi to se je izkazalo, da so njegove trditve o zaposlitvi neresnične.
Orožniki so Smolnikarja odpre-mili v ljubljanske sodnijske zapore. Smolnikar je zaradi tatvine presedel že pet let ječe.
ODDA SE STANOVANJE treh sob s kopališčem v hiši sredi velikega vrta. Dvajset minut do New Yorka. Če hodi žena delat, bi lahko gospodinja pazila na otroke. Za pojasnila pičite na:
"STANOVANJE", o|o "Glas Naroda", 216 W. 18. St., New York City.
(3x 3,5&6)
mislim, da je on najboljši pevec, kar sem jih še kdaj slišal. Ker pa vodi železnica iz Californije ravno čez Rocks Springs, smo pa tudi morali tisto noč doli ostat. Posebno j se za hvaljujem Jack Podbevšeku za prenočišče.
Frank Žagar.
Fallon, Nevada.
Družino Mr. in Mrs. Frank Re-bol je zadela strašna nesreča. Umrl jim je sedemnajstletni sin Frank, ki je bii od vseh visoko cenjen in spoštovan. Podvrgel se je operaciji na slepem črevesu ter je operaciji podlegel. Umrl je dne 24. junija ob deseti uri in petnajst minut dopoldne. Pogrebne obrede je opravil Father M. J. O'Connell.....
Frank je bil najstarejši sin Re-bolovih ter je bil rojen dne 16. julija 1912 v Denver, Colo. Sem je dospel s svojimi stariši v starosti treh mesecev. Dovršil je srednjo šolo ter je nameraval stopiti jeseni na visoko šolo. Bil je jako marljiv in priden. Bolan je bil samo dva dni. Zapušča žalujoče stariše, dve sestri, brata, dva strica in njih žene v Pueblo, Colo., strica v Denver, Colo., tukaj v Fallon pa teto in osem bratrancev.
Žalujoči rodbini izrekam svoje sožalje.
Poročevalec.
DNEVI NEODVISNOSTI
se začno za vas v trenutku — ko začnete v teh poletnih dneh — piti
TRINERJEVO GRENKO VINO ki izčisti želodec, pomaga prebavi, za jamči dobro spanje ter vas osveži za ves dajn. "Philadelphia, Pa., 10. junija. Dosti zdravil sem poskušal, toda dosedaj sem spozpal, da je Tri-nerjevo Grenko Vino najboljše zdravilo zoper želodčne nerede. — Mrs. Amelia Brumer." V vseh lekarnah.	(Adv.)
Kaj misliš, da ti bodo hodile na solato jajca leč, jaz naj bi ti pa dajal še za jesih in za olje? — se je glasil ponižen odgovor.
Večinoma vsaka stvar v Ameriki je z rekordno številko označen del kulturnega stroja, ki je že razpadel, ali pa še ni sestavljen.
—	Le pomislite. — je pripovedoval zakonski mož, — nocoj, pred-no sem prišel domov, je vdrl tat v moje stanovanje.
—	Pa je kaj odnesel?
—	Pete je mislil odnesti, pa se mu ni posrečilo. Revež se nahaja v bolnišnici.
—	Kako to?
—	I, moja žena je v temi mislila, da sem jaz.
Katehet je pripovedoval otrokom zgodbo o preroku Jonasu, katerega je som pogoltnil ter ga tri dni in tri noči nosil v svojem želodcu, nakar ga je nepoškodovanega vrgel na breg.
Otroci so strmeli, kaiti take še niso slišali.
—	To je čudež, to Je velik čudež — je razlagal katehet. — Ali si more kdo predstavljati kak večji čudež?
—	Vsi so molčali. Le mali Janezek )e dvignil roko.
—	No, kaj boš povedal. Janezek? Ali si lahko predstavljaš kak večji čudež?
—	Da, dosti večji čudež bi bil, če bi bil prerok Jonas tisto veliko ribo požrl ter bi jo tri dni in tri noči nosil v želodcu, potem b* Jo pa nepoškodovano pljunil na breg.
BBKISWlffWIiriWi LflMIilMitJdMMI
"GLAS NARODA"
NEW YORK, SATURDAY. JULY 6. 1929
MAURICE DEKOBRA:
Monette je urejevala rože v vazi in neprestano popevala. Droben dei je udarjal ob oknu, a ona je bila navzlic slabemu vremenu dobre volje.
Samo nekaj majhnega, neznatna malenkost, je bila vzrok njenemu veselju. In ta malenkost je bila misel na nekega mladega neznanca, ki ga je slučajno srečala.
Spominjajoč se te male pustolovščine, se je vsa srečna smehljala.
Niti trije meseci še niso pretekli, odkar je prišla z možem v Pariz.
Monette je bila romantične narave. Njeno življenje se ji je zdelo tako mirno, malenkostno. Dasi je naravnost oboževala svojega moža, je vendar neprestano sanjala o prijetni pustolovščini, ki bi naredila konec tej vsakdanjosti.
Sinoči je šla v mesto, da nakupi nekaj stvari. Vračala se je preobložena z zavojčki in škatljami. Ko je stopila s tramvaja, ji je padel na tla majhen omot. Neznanec, ki je stal v bližini, je priskočil in Ji ga uslužno pobral. Monetae se mu je zahvalila.
Bil je zelo elegantno oblečen in
zdelo se ji je, da mora biti tujec Gledala ga je. On pa se ni brigal za njene poglede. "Morda se je samo delal tako?" si je mislila.
Nato je šel za njo.... Au je morda le slučajno šel po isti poti, kot ona? Naj že bo, kakor hoče, zanimalo jo je, kdo je ta človek.
Sredi ulice je morala obstati. Bila je jezna Začelo je deževati, a ona ni imela dežnika. Njen novi klobuček, ki je bil tako drag, bo zanič. Vsa obupana se je začela o-zirati okrog sebe.
'Če dovolite, milostljiva, vam posodim rvoi dežnik "
Bil je gospod, ki ji je preje pobral omot. Mislila je:
"Sicer izgleda zelo zapeljivo, toda, kaj se ml more zgoditi? Nič. Prosila ga bom, če bi me spremil domov. Ne daleč. Tam na koncu u-lice Je hiša mojega moža."
Smehljajoč se ljubeznivo, se ji je
PUSTOLOVŠČINA
mladi elegantni neznanec približal j in jo zakril s svojim dežnikom.
Spremljal jo je skoraj brez besede do doma.
Zahvalila se mu je in odšla po stopnicah. Najbolj se ji je zdelo j čudno, da je bil neznanec tako prijazen, in da ni rekel niti ene dvoumne besede.
Dasl ni Monette storila ničesar hudega, Je to malo pustolovščina vendar zamolčala pred svojim mo-j žem. Moški so tako neumni. Re-; neeju bi bilo gotovo ljubše, da bi se ji bil pokvaril novi klobuček, kot da je dopustila, da jo je spremljal neznan moški.
Popolnoma izčrpan — brez moči in krepkosti.
"liti nem popolnoma izčrpan In brez moči. ko s»-rn pa porabil sami. dve steklenici- Nuga-Tone, ne. počutim kot nov človek." Jumes Milner, WigKin*, Miss." V par lieaeilah nam je Mr. Milner pojaH-rifj, k.iko mu Je Nujsa-Tone vrni) inoi in krepkcKt. Več kot milijon oseb je rabilo Nutra-Tone z velikim usf«ehom in vi ne bi »rneli opustiti tega zdravila, a ko se ne počutite dobro.
-Tone je čudovito sredstvo v slu-.'aju oslabelih živcev in vitalnih organov, neredov ledvic, jeter in mehurja, thibeffn .Lpetlta, napada omotice in glavobola, bolečin živcev ali ml.šlc izguba t fit* In spanja, oslabelosti in enakih »lučajih. ],ahko kupite Nuga-Tone v vsaki trgovini z zdravili. Kupite Se danes eno steklenico lit v par dneh lH»dete o-paglli čudovito IzbolJAanJe Ako ga vaS trgovec nima v zalogi, mu recite naj ga z i va« naroči od zalagatelja z zdravili.
— A i v.
'Že nazaj, draga moja?"
Mož je bil že doma. Kaj naj bi bilo temu vzrok?
"Tako grdo vreme je, pa sem se bal, da se ne bi ti dolgočasila. Zato sem svoje opravke uredil tako, da sem lahko preje prišel domov. Ce hočeš, greva po večerji v dancing."
Monnete je od zadovoljstva tlesknila z rokami. Njen mož ie res tako krasen človek. Vedno je plesala tako rada, in sedaj to ugodno presenečenje.
Ali si zadovoljna?"
Poljubila je svojega Reneeja.
"Hitro! Hitro povečerjajva! Potem se bom takoj obleka, da greva. Kako te imam rada.
Prišla sta v dancing in sedla k majhni mizi, polni cvetja.
Grdo "reme ni preplašilo vnetih plesalcev charlestona. Zbrali so se v velikem številu.
"Ali želiš plesati?"
"Pri tango, ki pride.... Tako sem vesela, dragi Renee.... že tako dolgo nisva plesala....'."
Natakar je prihitel in se nagnil nad mizo z elegantnim poklonom.
"Kaj želiš?" jo je vprašal mož.
Monette je dvignila glavo.... Beseda ji je zastala v grlu. Preblede-ia je in komaj izgovorila:
"Č....č....čaj..."
Kajti ta natakar ni bil nihče drugi, kot oni elegantni neznanec, ki jo je sinoči spremljal domov.
Ali je spoznal Monette?
Čutila je, da ji je v zadregi šinila kri v lice.
Ali je mogla slutiti, da je bil njen spremljevalec samo natakar?
Ko jima je serviral je bila kot na iglah.
Gotovo jo je spoznal.
Renne se ni mogel načudlti, kako je to mogoče, da se je Monette tako hitro izpremenila, kako to, da jo je tako hitro minilo veselje in volja za ples.
"Kaj ti je vendar, Monette? Nenadoma si čisto druga. Zdi se mi, da si nekoliko slabe volje, draga moja. Al; hočeš plesati?"
Koncem jui*ija t. 1. bomo prvič pripisali vlogam pri nas obresti za pol leta po
4k%
Ker bomo obrestovali vloge, ki jih prejmemo do vite vsi 12. julija t. L že od prvega julija naprej, vabimo zlasti one rojake, ki še nimajo naše vložne knjižice, da si jo preskrbe tekom te ugodne prilike. Nadaljnje vloge se obrestujejo od prvega v mesecu po vlogi.
Varnost denarja je vsakemu zagotovljena, naša postrežba je v popolno zadovodjnost posameznikov.
/
Sakser State Bank
82 Cartlaudt Street
New York, N. Y.
Pri plesu ni mogla ujeti takta. Neprestano se je spodtikala ob njegove noge.
Bila je jezna. __<__
Spet sta sedla k mizici.
Monette je bila obupana, ko je opazila, da se natakar neprestano suče okrog mize, kjer je sedela ona z možem.
Sram jo je bilo, da ji je ta človek ponudil dežnik. In ker jo mož ni nič več povpraševal, je rekla sama;
"Strašno me boli glava. Neumno je bilo, da sva šla v ta zakajeni lokal, namesto, da bi ostala doma in v miru popila skodelico čaja. Poj-diva!"
In medtem, ko je Monete še vedno vsa obupana oblačila svoj plašč, si je mislil Renee sam pri sebi:
"Kako so ženske čudne. Nikdar jim ni mogoče prav ustreči.
Prevel B. R.
Rimska cestain spiralne megle.
PRIGODE LOVCA NA STRUPENE KAČE
Angleški naravoslovec W. E. Yo-nes živi že 35 let v Južni Afriki v deželi Culov, in se je posvetil ves lovu na strupene kače, čijih strupeno tekočino razpošilja po vsem svetu za pridelovanje serumov proti kačjim pikom. V svoji dolgi ka-rijeri je doživel premnogo nevarnih trenutkov, ki jih opisuje v nekem južnoafriškem listu.
"Boj s strupenimi kačami je samo vprašanje temperamenta", — pravi Yones. "človek se privadi tudi položajev, ki bi drugega človeka pognali v smrtni strah. Vendar prvo srečanje z mambo me straši še danes v mojih težkih sanjah. Ležal sem v svojem šatoru v bližini zamorske vasi. Predramil me je čuden šum in sem zagledal dva čevlja od sebe nekaj črnega, deset čevljev dolgega, debelega kakor moška roka. V odlomku sekunde sem bil zunaj. Pri tem sem prevrnil svetiljko. Ko se je vrnil moj strežnik z žveplenkami in svečo, sem bil dovolj nor, da sem se vrnil v šotor, cborcžen s palico. Baš sem zagledal kačo, ki je. izginjala v kot in sem jo ljuto udaril po repu. V tem hipu se je mamba vzpela in se zagnala proti meni. Udarec za u-darcem je treskal po njeni glavi, toda zdelo se je, da se mi njene kakor diijamanti svetle oči rogajo. Samo strežnik me je ubranil živali, ki s samim dotikom povzroči smrt.
Zagrabil je pest suhe trave, jo zažgal in zalučal zmiji v oči. Kolena so mi drhtela in pot me je oblival, ko sem končno planil iz šotora. Nikoli več se nisem drznil s samo palico proti mambi".
Mamba je strašno nevarna kača. Strupa ima zelo malo. Yones je u-smrtil kakih 800 mamb, a pri nobeni ni naše! čez 20 miligramov otrovne tekočine, dočim je ima na pr. ena sama kobra celo desetino grama. No, tistih 20 miligramov zadošča za cel tucat ljudi. Nobena statistika še ni dognala, koliko jih umre radi pika te kače. Yones računa, da usmrti že samo v majhnem delu dežele Culov vsak dan kakšnega človeka. Pik je absolutno smrten in ni sredstva proti njemu. Serum proti mambinemu ugrizu je Yones večkrat preizkusil, a brez uspeha. Kako pogosta je ta sverina, opisuje na drugem mestu takole:
"Nekega dne so me pozvali na kraj, kjer se je solnčilo do dvajset mamb. Ob mojem prihodu so pobegnile v svoje luknje. S puško v roki sem čakal celo uro, tedaj so se tri zapodile proti pragozdu. Sledil sem najbližjemu repttlu, ki je meril celih 11 čevljev v dolžino. Hipoma, se je kača obrnila, nje ostra, hudobna glava se je dvignila nad visoko travo. Bil sem v najnevarnejšem položaju. Pred to živaljo, ki se giblje hitreje, nego ji moreš z očesom slediti, moraš imeti železne «ivce in prst neprestano na petelinu. Sprožil sem neposredno pod glavo in jo presekal s tem na dvoje. Tedaj je prišlo na vrsto "molzenje". To moreš izvršiti le z debe-
Vsem je dobro znano, da se naša Zemlja suče okoli Solnca s hitrostjo 30 km v sekundi. Z njo vred roma okrog tega mogočnega ognjišča toplote in svetlobe sedem planetov: Merkur, Venera, Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Vsi tvorijo s Solncem vred solnčni ali planetarni sestav. Vanj spadajo tudi meseci, kometi in meteoriti Ves planetarni sestav se razteza v prostoru., ki ni manjši od devet milijard kiloi-aetrov. Nikar pa ne mislimo, da se ti planeti obračajo venomer po istem prostoru. Soln-ce in njegova družina neprestano lete v neznane daljave, prav tako kot vse druge zvezde. Dognano je. da se naš sestav pomika s hitrostjo 20 km v sekundi nasproti neki točki, ki je sredi med ozvezdjem Herkla in Lire. Kakor je za človeške pojme prostoriost 9 milijard km skoraj neumljiva, tako je nam, zemeljskim črvom tudi čas v vsemi ru docela tuj. Srečujemo se s tako ogromnimi razdaljami, da si ne moremo ničesar več predstaviti pod njim. Ves vsemir se neprestano pomika in leti, vzlic temu pa so zvezde, ki se nam stalno oddaljujejo, približno na istem mestu kot so bile za časa prvih opazovalcev pred nekaj tisoč leti. 5—10 tisočletij je v vsemiru zgolj trenutek.
Če bi nam bilo dano, da bi za hip zapustili našo Zemljo in pohiteli izven območja solnčnega sestava, bi opazili, da se naše Solncc giblje po prostoru v sredi med planeti, kateri ga obdajajo in plovejo okoli njega kakor oddelek vojnih ladij na oceanu okoli admiralske ladje. Daljava, ki nas loči oc' Solnca, je v vsemiru dokaj neznaten prostor: 150 milijonov km. Že najbližja zvezda izven naše solnčne družine tProxima Centauri> je za 280-krat dalje od Solnca; to se pravi: 21 trilijonov km. Le-ta pa je zares soseda; videli bomo, do kakih strohotnih številk je prišla astronomska veda pri drugih zvezdah.
Ko se v tihi. vedri noči ozremo na zvezdnato nebo, spomnimo se z občudovanjem in s spoštljivostjo velikih mož, ki so z neumornim proučevanjem in z genijalno iznajdljivostjo premagali otročje pojme o vsemiru in razodeli človeštvu veliko resnico, da je Zemlja samo košček vesoljne snovi. V vsemiru so nešteti milijoni solne in okoli njih se vrte planeti, kakor se Zemlja vrti okoli našega Solnca. Človeški domišljiji je odprta pot, da si zamišlja po svoje najrazličnejše možnosti življenja na teh planetih Znanost, ki računa zgolj z dejstvi, ne more spričo silne oddaljenosti teh svetov ničesar povedati.- Tudi o našem "stricu" Marsu, ki nam je v primeri s to daljavo sosed, vemo samo to, kar na tem planetu ni mogoče. Med nemožnim in sigurnim pa so neštete možnosti. Abotno bi bilo misliti, da se ogromne mase svetovi a sučejo prazne, brez življenja, po vsemirskem prostoru. Čeprav ni direktnih dokazov, smemo vendar le sklepati, da so tudo na drugih svetovih nam podobna bitja. Kaj pač vedo mravlje na evropski strani Atlantskega oceana o mravljah na ameriški strani? A verjetneje je, da bi te mravlje izvedele druga za drugo, nego da bi prebivalci raznih svetov izvedeli drug za drugega. Po oceanu plovejo ladje in morda pride katera mravlja na prekooceanski parnik in se prav tako neopaženo 'izkrca" na drugi strani. Po neskončnem vsemirskem oceanu plovejo ladje — svetovi — a večno v določeni medsebojni razdalji. In obale drugih svetov se nam večno odmikajo. Plovejo tudi repatice, -edine svobodne križarke na vesoljnem o-ceanu. Toda človek nima vstopa na nje. Malo je verjetno, da bo kdaj - čez sto tisoč let, ko bodo ljudje nemara za neprimerno višji razvojni stopnji — lahko sedel kak zemljan na tehnično ladjo in ubral proti proti Marsu....
Daljave, ki lete med našo Zemljo in tako zvanimi stalnimi zvezdami, so torej tako ogromne, da navadna kilometerska merila ne zadostujejo. Zato je vzela astrono-mnja novo enoto: svetlobno hitrost. Svetloba prevali v eni sekundi 300,00 km. Od najbližje stalne
limi rokavicami. Strup moraš iztisniti iz žlez v stekleno posodo takoj po smrti. To je nekoliko kapljic jantarjeve barve".
Kakor smo zgoraj omenili, zadostuje teh kapljic za usmrtitev celega tucata ljudi.
zvezde Alfa Centauri potuje tedaj približno 4 leta in 4 mesece. Ko bi se naše Solnce pomaknilo na mesto te zvezde, bi se nam videlo tako veliko, kakor se nam danes zdi na pr. Polarna zvezda.
Če se ponoči ozremo na nebo. vidimo velik, svetel pas, ki je mestoma iztkan z dragulji. Ta pas se imenuje Rimska ali Mlečna cesta, (Naše ljudstvo jo imenuje po večini Rimska cesta, ne vemo pa, čemu se ne bi moglo uporabljati tudi ime, ki je lastno skoraj vsem arijskim narodom: Mlečna cesta. V tem smislu jo imenujejo latinski, francoski, italijanski, angleški, nemški in drugi jeziki*, dragulji pa so nekatera nam bližja, ogromna solnca. Tudi naše Solnce spada vanjo. Po računih angleških astronomov Chapmana in Miloi-tea šteje vsemir Rimske ceste 1700 milijonov zvezd. Vse te so solnca. torej zvezde, ki svetijo z lastno svetlobo. Brez dvoma obstoji še nešteto milijonov temnih zvezd, — planetov, ki so že hladni in odprti življenskim možnostim. Njih obstoj ni samo prazna teoretična domneva, marveč je dokazen s študijami Russela, Crommelina in Edingtona.
Življenje zvezde je podobno človekovemu življenju. Tudi zvezda sc rodi, razvija < raste >, doseže maksimalni razvoj, nato pa oslabi in jame hirati, dokler ne nastopi smrt. V poslednjem stadiju je taka zvezda že hladno, ugaslo telo.
Pred 30. leti je predaval o teh ; zvezdah na pariški Akademiji znani zvezdoslovec Jahsen. Takrat je šlo v glavnem le za domneve in za i , dokaj skromne podatke. V teku j treh deseletij smo v tem pravcu : znatno napredovali. Ne poznamo ' samo razvoja zvezd, ampak poznamo tudi dokaj verjetno število ta- i ko zvanih mrtvih zvezd. Po Linde-manevih računih jih je približno 4000 krat več nego žarečih ali lu-minioznih zvezd. Če pa smatramo, da je to najvišje število in uvaži-mo zgolj četrtino, bi bilo temnih ali mrtvih zvezd 1700 milijard.
Naš sideralni sistem pa je samo otok v ogromnem vsemirskem ar-hipelagu. A že v tem otoku je združenih po vsej verjetnosti 1700 milijard zvezd. Izmed tisoč zvezd vidimo zgolj eno zvzedo, vseh ostalih na ne opazijo niti najboljši teleskopi na zvezdarnah.
Rimska ali Mlečna cesta, kakor j jo vidimo zlasti v vedrih zimskih : nočeh, se razteza skoraj na vse f zvezde, kar jih opaža naše oko. Njen "pas" je nekaka hrbtenica našega vsemirja. Njena oblika se ne razlikuje znatno od tako zva-nega "rotacijskega elipsoida". Pc računih ameriškega zvezdoznanca Curtisa potrebuje svetloba, da preleti njeno malo os, 3000 let, za ve- , liko os pa 30,000 let. Mala os je z veliko kakor 1:10.
Ta veliki zvzedni otok — in ponavljamo, da šteje 1700 milijonov . žarečih zvezd (solne), izmed kate- \ rih večina ni manjša od našega 1 Solnca, ki je 1 in eno četrtinko milijonkrat večje od naše Zemlje — pa ne stoji mirno, ampak leti naprej v neskončni prostor. Brzi s hitrostjo 600 km v sekundi. V tem zvezdnem sestavu ali na njegovih mejah so nespiralne megle, ki jih zakoni gibanja vežejo s privlačnostjo okoliških trdnih teles (svetov). Naše Solnce pa. je nekako v sredini celotnega sistema.
Toda "oš zvezdni sestav je —kakor že omenjeno — zgolj otok v mogočnem vsemirskem arhipela-gu. Zvezdoslovcu Shapleyu se je posrečilo dognati, da obstoje onstran "našega" otoka še nadaljni otoki. Najbližji je v daljavi 75,000 svetlobnih let. Te otoke zaznavamo v obliki spiralnih megel. Po raziskovanju ameriških zvezdoslov-cev Shapleya, Curtisa in Rusella so podobni našemu zvezdnemu sestavu od katerega so oddaljeni tisočkrat več nego iznaša njegova raz-sežnosa. Nimajo nobenih stikov z njim, tudi dinamičnih ne. Skrajni konci spiralnih megel segajo v strahotno daljavo: Deset milijonov let potrebuje svetloba, preden pride s teh meja do nas. Tista svetloba, ki jo zaznavajo fotografske plošče na zvezdarnah, je tedaj krenila na pot takrat, ko je bila naša Zemlja še v vse drugačnem stanju neko je danes. Tudi človeka takrat še ni bilo....
Po računih učenjaka Lundmarka glede hipotezne paralexe nekaterih spiralnih megel si lahko zamišljamo te daljne svetove takole:
Spiralna megla Lovskih psov, ki jo zaznamuje "New General Catalog" pod št. 51945,. je tako daleč.
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okclici.
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
da bi potrebovala svetloba kakih 8 milijonov let, preden bi prišla k nam. Kakor leti zvezdni sestav v prostoru s hitrostjo 60 km na sekundo, tako se tudi spiralne megle pomikajo v neskončnost s hitrostjo 1000 km v sekundi. Zdi se nadalje, da se spiralne megle vrte tudi okoii lastne osi. Merjenje njihovih gibanj je skrajno težavno in se ic nadejamo novih rezultatov.
Gibanja se merijo tako, da ^e natančno določi pozicija ja.snih točk. ki se mikrometrično izmerijo v določeni časovni razdalji ali pa se primerjajo fotografije iz več let. Za merjenje in fotografiranje spiralnih megel pa so pripravni zgolj največji teleskopi. Zanimivo je na pr., da je astronom Lampland primerjaje nekatere fotografije spiralnih megl iz leta 139G in 1808 s fotografijami iz leta 1915 in 191G. dognal, da se megla Lovskih psov popolnoma obrne v 43.000 letih.
Koliko je spiralnih megel? Astronom Curtis trdi, da jih je približno en milijon. In kaj so spiralne megle? Nove "mlečne ceste", sestavljene iz novih miljonov solnčnih sistemov. Otoki neskončnega in večnega vsemira, ki ga ne bo člo-vtški um nikdar dogledal, do konca in nikdar izmeril do dna ...
Zemlja, na kateri se odigrava zgodovina človeškega rodu. je v vsemiru samo kapijira vode v o-ceanu ali zrno peska v puščavi. Nič več. V lepih nočeh, ko nam oči srečujejo blesk daljnih svetov, se spomnimo te resnice, ki ni pravljica za otroke, ne duhovit domi-slek, ampak veličastno spoznanje človeškega duha. Zamislimo se: — Koliko čudovite, uprav čudežne sile je v človeških možganih. Človek izprva sam ubogo, slabotno bitje, prikovan na to peščeno zrnce. ki se imenuje Zemlja, je v teku časa spoznal, da zvezde niso samo dekoracija na oboku "sveta", temveč so vsemirska telesa, na katerih se nemara odigrava usoda drugih bitij. Človek meri in proučuje ta neskončni oecan in odriva daljnje, neznane njegove otoke. Pogled na nebo bi nas res moral navdati s svetim občudovanjem in z močno nravno zavestjo o človekovi vzvišenosti, kakor je hotel veliki Kant.
LEDENIK NA ODPRTEM MORJU
V Hamburg je dospel večji parnik iz Kanade. Poveljnik ladje je speroji! pristaniškim oblastem, da je srečal na svoji vožnji iz Kanade v Evropo nič manj nego 33 ledenikov. ki so se pomikali v širini 20 morskih milj. Največji iedenik je štrlel 60 m iz vode ter je bil tako velik kakor nemški otok Helgoland. Morjeplovcev se je spričo te vesti polastila panika, ker je znano. da plava večji del ledenikov pod vodno gladino in tvori velikansko opasno.st tudi za vešče pomorščake.
RANJENA SRČNA MIŠICA JE OZDRAVLJIVA.
Z Dunaja poročajo, da je bila. v zadnjem čai;u izvršenih dvanajst operacij takih bolnikov ki so jih i izročili Hocheneggovi kliniki, ker ' sc imeli ranjeno srce. Osem paci-' jentov je dobro prestalo operacijo in je že zapustilo kliniko.
Zadnja operacija te vrste je bila 1 izvršena nedavno na bolniku, ki je ime! 1 cm dolgo rano in se je prav 1 dobro obnesla.
INTERNATIONAL PAPER COMPANY
Ni .v V«.rk, junij;i. iSv-t ra vimt«ij.-v j- proKia-i! rt-tirni če-1 triletno dividend i, meg;] in tri < -rirtine i od.stotka Us; rr > »si kumulativne "To prednostni- d^i? i-e te družba In r»-dno j četrtletno ilividt-ndo eiieiin i r: [ -I '»!-t.,t-ka. 'l1-;'', ) na kumulativna- 6'*f prednostne drlnii.- {■- ilrnžl,«-. z.i teko'V Četrtletje, izplnčljivo If, julija l&2i> ime-! jiteijern, ki so na rekordu ob zaključku j poslovanja 25. junija
Čeki bodo poslani po poStf Prenosne I knjige ne bodo zaključene. ! OWEN SIlBPHEliLi. pod pred. in blaR.iJ.
INTERNATIONAL PAPER and POWER COMPANY
III.st-.n. Mass., 12. Junija Svet ravnateljev j.- preglasi! redno Četrtletno dividendo enega in tri četrtine odstotk i l:i, ''r i na kumulativne "Tc prednostne delnice te družb«- It redno četrtletno dividendo tn«-gd in pol odstotka < 1 '/iTr > na kumulativna 6Tr prednostno delnice te družbe, z.i tekoče četrtletje. izplačljivo 15. julija J92S) ime-jiteljtm. ki o na rekordu ob zaključku poslovanja 25. Junija 1&29.
<"'eki bodo poslani po poiti. Prenosne knjige n»- bodo zaključene.
R. (I LADI', pom blaifaj.
M H
■ ■ \
Pošljite nam j
S in mi vam bomo pošiljali j ||	2 meseca	||
jj 'Glas Naroda" jj
Min prepričani smo, da boste potem II jj^	stalni naročnik.	||


"GLAS NARODA"
NEW ¥<MtH,	ItfL* 6,
The LARfS EST SLOVENE »AfLT I« «f. S. A.
Mlada ljubezen
ROMAN
VICTOR BRIDGES:
Gospod pastor.
Konec.
Za Glas Naroda priredil G. P.
(Nadaljevanje.)
—	Ti se šališ, dete, a to ni prav. Drži pa se proč od vseh teh ljudi. Ti so nevarni! Beži pred njimi, kot pred kugo! Ob inojem povratku. boš dobila, če Bog hoče, mojo nagrado!
—	Pajaca? Moža za dvajset centimov?
—	Ej, zakaj pa ne?
—	Zares? Ti mi ho<"eš privesti moža iz Toulousa?
—	Priznam, da nimam nobenega drugega opravka.
—	Res, to je zelo mično. Ti veš, kakšnega hočem imeti: plavola-sega, visokega ter z brki....
—	Bodi vendar resna, Jakobina! Moli rajše k Bogu, da bi bilo moje poslaništvu uspešno. Jutri se prične Marijie mesec. Tukaj imaš klquče k cerkvi. Vsaki večer, tekom angeljevega počaščenja, ilzmoli rožni venec ob altar ju Svete Device!
—	Da bo imel prav gotovo brke? Da, stric, joz bom molila k Sveti Devici. Ne, ti si zares komičen! Moram te poljubiti!
Položila je svoji sveži roki krog vratu abeja Jacquesa in ta je pobožno zamižal, kot je vedno delal pri obhajilu.
—	Oj, ti porednica! Kako dobro razumeš to! — je rekel sam pri sebi. dočim je mislil na vse one, ki so plezali radi nje po strmem hribu.
Kmalu pa je pregnal vse te posvetne misli, si naložil takoj tekom železniške vožnje pokoro ter odredil nato vse potrebno za potovanje.
Ko si je oblekel zopet sveže perilo, je prišel še enkrat k svoji nečakinji ter je rekel:
—	Čuj, Jakobina. skoro bi bil pozabil! Da se nekoliko razvedriš, bi lahko nekolike nadzorovala mulo.
—	Kakšno mulo?
—	Mulo cagota Silverja Montguilhema! Ti veš, malega fanta, katerega sva srečala pri cerkvi!
—	A, ti misliš izdelovalca kolovratov?
—	Da. Njegova žival uničuje naše pošnike. Vidiš ono mejo iz škri-lja? To je meja! Na tej strani je naše ozemlje. Kakorhitro bi osel prekoračil mejo, naj ga Pupot prime ter pošlje v zastavni hlev. S tem se bo naučil paziti na svojo žival. Ali si razumela?
—	Da, stric.	1
—	Dobro. Sedaj je dve ura in štirideset minut. Že vidim prihajati Roumigasa! Bodi pametna ter ne pozabi, kar sem ti naročil!
Nato je abej poljubil mlado deklico ter odšel s čarovnikom v dolino.
—	Ne pozabi, kar sem ti naročil, — je zaklical se enkrat deklici, predno se je obrnil proti Aigues-Vives.
—	Bodi miren, stric — je zaklicala Jakobina ter zamahnila z bi-ležnico v roki v zadnji pozdrav.
DRUGO POGLAVJE.
Ko je bila sama, se je pričela gospodična Jakobine Marcadieu strašno dolgočasiti. Razložila je kovčeg, spravila svoje stvari v sobo v pritličju, zamenjala potovalno obleko z drugo, bolj primerno letnemu času ter vzela nato v roko knjigo.
Abej pa nt pustil ležati na mizi nikakih drugih romanov kot one iz rožnate knjižnice in ti so bili preveč otročji za gospodično, ki bo v kratkem dobila svojo učiteljsko diplomo.
Vsled tega je cdšla v delavnico svojega strica ter spravila v gibanje stružnico. Ni pa se ji posrečilo razvneti se za fabrikacijo lesenih piruhov in vsled tega ni strla niti najmanjše stvari.
—	Ne, tega ne morem prenašati! — je rekla, ko je stopila na vrt.
Tam jo je pogled na pogorje v splošnem zanimal. Moj Bog, kakšna masa gora! In kakšne čudne oblike so imele te gore!
Poklicala je Pupoto.
—	Povejte mi vendar ime tega gorskega vršaca! na desni strani! Saj ga vendar vidite. Visoki, beli stožič!
Pupota si je ogledala celo stvar.
—	Da, tega pa ne vem! — je odgovorila.
—	Kako! Vi ste že dvajset let tukaj ter niste nikdar vprašali po imenu te gore!
—	Ne. Zakaj bi vpraševala zanj? Jaz sem pač čula reči, da je nekje neki Pic de Montmirail, a kje, tega ne vem!
—	In tukaj na levi, ta s polji pokrita gora?
—	Ta tukaj? To poznam! Tam stanuje moj stric, ki se imenuje Charles Berges!
S tem so bili izčrpani zemljepisni pojmi stare Pupott.
Kako naj ubijem čas? — se je vpraševala Jakobine.
Tedaj se je pa spomnila napol razpadle cerkve, ki je ležaia prav v bližini.
—	Pri moji veri! Molila gom lahko k sveti Devici, da bo mož, katerega mi bo privedel stric s seboj, dober in lep.
Vzela je v roko ključ. Ker pa je zapazila ob stranski kapeli veliko razpoko v zidu, se ji je zdelo bolj priprosto, če se splazi tam noter. To je bila V resnici lahka stvar. Dva ali tri skoke preko šute in nahajala se je na posvečenem prostoru.
Tedaj je zapazila kozo, ki je morala priti po isti poti ter se morala izgubiti prav do izpovednice, kjer je poganjala gosta trava.
Jakobina je medtem pokleknila k altar ju svete Device ter molila rožni venec. Med tem časom pa je mislila na nekega angleškega častnika, katerega je svoj čas videla v Pau. Bil je visok in plavolas. s krasnimi brki. Mlade dame v samostanu so ga smatrale za zelo le-pe*a.
—	Sveta Mati Božja! Izprosi zame takega moža! — je rekla Jakobina po vsakem očenašu na molku.
Potem ko je molila kake tričetrt ure, se je dvignila.
—	Sedaj je dovolj, — je menila. — Če bom še tako nadaljevala, bo mogoče visok sedem čevljev.
Nato je zopet odšla po isu poti, po kateri je prej odšla koza.
—	In kaj naj pričnem sedaj? — je vprašala zdehajoča. — Če bi le mocla koga pošteno razsrditi!
Neposredno nato pa je izustila lahen krik zadovoljstvi..
—	Tam prihaja zopet na pašnik žival našega soseda. Ta mi bo že pripomogel do potrebnega razburjenja!
Nato se je skrila za vrtno utico ter nadzorovala od tam oslico, kot ji je ukazal stric.
Gorski prebivalec, katerega so imenu/ali Silverja Montguilhelm, Je »edel na tla, poleg svoje živine. Bil je majhen, brineten deček brez brk, star kakih osemnajst do dvajset let. Rdeča volnena čepica, je pokrivala njegovo glavo in na ramenih je nosil običajno ogrtačo, obleko pastirja, ki je izgledala kot meniška kuta. Kapuca je bila potegnjena navzdol ter puščala prost obraz mladeniča, ki je bil bled in žalosten kot obr&z okrevajočega.
8 povešeno glavo je rezljal preslico. Na 11 način je izdelal pre-sUce. ki jih je prodajal po petnajst centimov.	'
Tekom poletja je Izvrševal bolj doblčkanosni posel tujskega vodnika in njegova oslica je tekom treh mesecev prenašala turiste iz Ai-guea-Vives na lahko dostopne gore v okolici. Sploh pa je užival Montguilhelm, ki si e nekoliko skvaril levo nogo pri padcu v neko zarezo ledenika, sloves velikega vodnika po gorah. Poznal je vse gorske vrhunce in abej Bordes, kadar ga ni zmerjal s "cagotom", ga je Ironično nazivljai s "Pirenejefilom".
(Dalje prihodnjič.)	*
Kaj pa se dobi pri vas dobrega za pod zobe?" je vprašal Bascombe. "Sicer je še nekoliko zgodaj za kosilo, toda to je vseeno, kajti za zajtrk nisem imel mnogo."
"I k-k-kajpada, takoj, kako želite. Mogoče mrzlo p-p-pečenko, ali pa beefsteak, kosilo bo gotovo šele ob enih.'
"Da, da, prinesite beeisteak," je hifro rekel Bascombe, "toda, naj ne bo premajhen, pa dosti krompirja mora biti poleg."
"Kaj pa naj prinesem za piti, gospod pastor?"
Bascombe je nekoliko počakal z odgovorom kot da bi si hotel vtisniti vso lepoto tega vprašanja. — Koj na to pa je dejal, "mislim, da bo najbolje kozarec burgundca."
Hotelir je do sedaj poznal pastorje le kot stiskače pri katerih se ne da dosti, ali nič zaslužiti, danes pa je to mnenje temeljito spremenil. Hitel je zatrjevati da bo sam prinesel zaželjeno ter osebno po-j stregel gospodu pastorju. "Mogoče, pa si želite med tem ogledati svojo sobo?" je vljudno pripomnil hotelir.
Bascombe je vrgel pogled na svoje, ne preveč snažne roke ter. odvrnil, "da da, dobro bo da se ne-koliko umijem. Veste dolga pot in pa cestni prah."
Hotelir je pritisnil na zvonec, nakar je nekod prihitel deček rdečih las.	i
"P-po-pokaži temu gospodu na številko šest, John ter prinesi v sobo tople vode. Jaz bom pa skrbel, da bo vse pripravljeno ko se vrnete.'
Po preteku petih minut se je Bascombe vrnil v jedilnico, kamor je natakar ravnokar postavil naročeno jed. Bascombe je pogledal skozi okno ter opazil, da je v pre-( je tako osamljeni ulici mesta Prince-towna nastalo neko čudno vrvenje. Na nasprotni strani ceste je stala gruča ljudi, ki je živahno ge-j stikulirala ter kazala v smeri proti kaznilnici. Ko je neki paznik hitel mimo, je vse gledalo za njim1 iz česar je Bascombe sklepal, da mora biti razburjenost v zvezi z kaznilnico. Bascombe je instinktivno odmaknil stol nekoliko proč od okna. V tem pa je vstopil hotelir, v roki noseč steklenico burgundca. Bil je zarudel v obraz in kazal je znake vznemirjenosti.
"Oprostite d-d-da ste morali ča-l kati, toda v našem, sicer mirnem mestu, se je nekaj pripetilo. Ravnokar mi je jetniški paznik pravil, da je neki kaznjenec pobe-j gnil."
"Kaj poveste," se je začudil Bascombe ter si nalil kozarerc katere-1 ga je v dušku izpraznil. "Novica je tudi meni šla nekoliko na živce."
"Rad verjamem, g-g-gotovo kaj tacega še nikdar slišali niste."
Bascombe si je nalil še en kozarec ter parkrat srebnil rekoč, — 'Kako pa je revež mogel pobegniti?" ter postavil kozarec na mizo.
"Pravijo, da je bil neki poklicni slikar ter da je prišel z pazniki v zabavišče kjer naj bi naslikal neke kulise za gledališko predstavo, katero nameravajo igrati prihodnje dni. Pustili so ga d »kaj časa samega, a ko se je pazrok vrnil, je našel vrata na cesto odprta, kaznjenca pa nikjer."
""Brezbrižnost, nič kot brezbrižnost," je pripomnil Bascombe ter prilil vina v kozare?.
"S-s-seveda. To'la čudno je pa vendar, kam je Zginil v kaznjen-ski obleki. Človek bi mislil, da ga morajo prijet* v hipu, ko bi se kje prikazal."
Pritajen smeh je šinil Bascombu preko obraza. V tem je bilo zaslišatl peket konjskih kopit in več uniformiranih jezdecev Je v divjem diru švignilo
mimo okna. Hotelir je skočil k oknu.
"S-s-ste jih videli?" je vprašal svojega gosta. Bascombe pa je dvignil kozarec ter dejal, "na mnogo sreče, da bi ga kaj kmalu prijeli," ter izpraznil do dna. Nato pa se je lotil beefsteaka in prikuhe.
"S čim vam smem še postreči, gospod pastor?" je uslužno vprašal hotelir ko je Bascombe položil nož in vilice na krožnik.
"Steklenico dobrega port vina in cigara bi bilo sedaj na mestu in mislim, da bi mi prav nič ne škodilo.	I
"T-t-takoj, gospod pastor," je dejal hotelir ter odhitel v klet, grede pa v duhu računal na dobiček, ki ga bo imel od zgovornega pastorja.
Ko je bil Bascombe sam, je zopet pogledal skozi okno in zdelo se mu je, da je ves Princetown pokonci ter se pridružil zasledovalcem u-beglega kaznjenca. Videti je bilo celo več meščanov, oboroženih z vilami in kosami. Bascombe je napil vsaki skupini, ki je šla mimo okna, dokler ni steklenice popolnoma izpraznil.
Minuto kasneje je gospodar zopet vstopil, v rokah noseč škatljo cigar in steklenico port vina. "Tu sem vam prinesel nekaj prvovrstnega, gospod pastor. Pristen port, letnik 1858. Vsakomur ga ne ponudim. "Natočil je kozarec ter ga dvignil proti svetlobi. Bascombe je pokusil ter izjavil, da je prvovrstno in da kaj tacega še nikjer ni dobil. '"Natočite še zase kozarec, gospod hotelir." Ta si ni dal dvakrat reči in takoj je ustregel želji tako odličnega gosta. Kmalu se je po salonu širil duh pristne hava-ne. To je bil za Bascomba višek, več mu usoda v danem položaju ne more nuditi, vsa tako se mu je zdelo.
"Š-š-še sedaj nič ne vedo o u-
bežniku, dasiravno ga takorekoč ves Princetown išče," je pripomnil hotelir.
"Videl sem jih tod mimo hoditi. Zelo pripravno ljudstvo, vaši someščani." Za trenotek je utihnil, kar mu je šinila v glavo nova, skoraj vrtoglava misel. "Ali mi morete preskrbeti voz, gospod hotelir?" je vprašal.
"Kaj p-p-da. Kako daleč pa mislite, gospod pastor?"
Bascombe je vlekel na cigari, na to pa dejal. "Na vsak način moram obiskati gospoda guvernerja, ravnatelja kaznilnice. Moj stari prijatelj, gospod Marshall. Gotovo bi bil užaljen ako bi zvedel, da sem odšel od tu, brez da bi se pri njem oglasil."
Pri imenovanju guvernerja, gospoda polkovnika Marshalla, se je hotelirjev rešpekt do gospoda pa-atorja še za par stopinj povečal.
"Takoj vam pošljem kočijo. Je sicer samo pol milje do ravnatelje vega poslopja, toda danes ste že dovolj hodih ter ste utrujeni. H kateremu vlaku pa naj pošljemo po prtljago, k polsedmemu?"
Bascombu je bilo pač vseeno h kateremu vlaku reče, zato je prikimal, ter dostavil, da naj dobro pazijo.
"Že d-d-dobro že. Večeijali bo-dete tudi, kaj ne?" Klavern usmeh je zaigral Bascombu okrog usten, nato pa je dejal.
"Seveda."
Pet minut za tem, je skozi vežo priropotala kočija ter se ustavila pred vhodom v hotel. Da teh pet minut ni poteklo brez koristi, se je poznalo na steklenici, in pa na
nesigurni hoji gospoda pastorja, ko je stopal v kočijo. "Na svidenje," je dejal hotelirju, ki ga je spremil do voza. Udobno se je naslonil v mehke blazine, a hotelir je zmajeval z glavo ko je gledal za odhajajočim vozom češ, gospod
pastor so se ga pa nekoliko navlekli.
Bascombe je gledal na skupine' ljudi, ki so še vedno stale ob cesti ter se jim skrivaj muzal. Ako bi bila vožnja še par sto metrov daljša, bi bil skoraj gotovo zadremil v vozu. Toda sunek ko se je kočija ustavila pred guvernerjevo hišo. ga je popolnoma predramil. "Ali naj počakam?" je vprašal voznik. To; vprašanje se je Bascombu zdelo zabavno zato je rekel, "da, le počakajte, bom že prišel enkrat."— Predno pa se je začudeni voznik zavedel kaj mu je dost rekel, je ta že izginil v veži ter pritisnil na zvonec. Ko je prišla služkinja .io je pozdravil ter vprašal je le gospod ravnatelj doma in ko mu j? služkinja pritrdila, ji je pastor naročil, da naj ga javi ker bi neki star njegov znanec rad govoril u njim. Služkinja ga je dvomljivo ogledovala, a duhovniška obleka ji je vsak dvom izpodbila, peljala g A je v sprejemnico ter mu velela sesti. To pa je bilo skoraj popolnoma odveč, kajti Bascombe je padel « naslonjač še predno je služkinja izrekla one besede. Imel je baš še toliko časa, da je prišel nekoliko k sebi, ko je že prišel guverner. Bil je o stasit mož, vojaške postave, močnih brk, ki so štrlele kvišku sicer pa je bii prijaznega obraza I in prav nič primeren za ravnatelja takega "zavoda" kot je kaznilnica Dartmoor. Služkinja mu je najbr-že že več povedala o prišlecu kot pa je bilo treba, kajti gospoda pastorja je ravnatelj od vseh strani o-gledoval ter se mu skrivaj muzal.
"Kaj želite od mene, gospod?" jc končno spregovoril.
Bascombe niti poskušal ni da bi se dvignil s stola, kajti dobro je ve-1 del, da se ne bo mogel držati v rav-l notežju, zato je obsedel ter se samo smehljal, "Mar me ne poznate?" jt spregovoril z začudenjem.
"Ne poznam vas, kako neki bi?" je odvrnil ravnatelj.
Bascombe je pograbil lasuljo ter jo snel z glave. Ravnatelj je treno-j tek presenečen bulil vanj. "Za Boga milega, to je vendar Bascombe," je skoraj zakričal. Bascombe je pri-^ kimal. "Oprostite gospod guverner,' i da ne vstanem. Ne mislim vam s j tem odrekati pokorščino, toda vedite, da sem obedoval v hotelu Moorland." Ravnatelj se je sesedel v najbližji naslonjač ter se pričel krohota ti, da je kar odmevalo po sprejemnici. "O cigan tak, ciga-' nast. Lepo reč ste nam napravili. Skoraj ves pazniški zbor je za va-, mi ter vas išče. Kaj zlomka pa vas je dovedlo do tega, da ste pobegnili in kje ste staknili to robo, ki jo imate na sebi?" je med smehom in krohotom spraševal Bascomba.
Ta pa je pojasnil vse, nič ni pri-tem hotel omiliti kazen, ki ga ;e krival ali zmanjševal, da bi si s I čakala. Guverner ga je z zanimanjem poslušal, od časa do časa ponovno bušknil v krohot, a ko je Bascombe opisoval potek obeda in port vino letnika 1858, se je zopet naslonil ter se tako od srca nasmejal, da so mu solze pritekle po licu. Ko -je Bascombe dokončal, je ravnatelj vstal ter rekel: "Bascombe, vaša šala je sedaj pri kraju, sedaj bo pa treba misliti aa kazen." Bascombe se je med tem ie nekoliko streznil, vstal pokonci ter sprav po kazenjsko salutiral. "Pripravljen sem, gospod ravnatelj."
Ravnatelj je prijel starega grešnika za ramo, a ne pretrdo ter dejal:
"Od zlomka ste naviti Bascombe in vsepovsod bo govorjenja o kaz-1 nilnici Dartmoor in njenih paznikih, vendar pa ste mi všeč in gle-1 dal bom na vas."
Polkovnik-guverner Marshall je držal besedo.
Kretan je Parnikov
— Shipping News —
•/) IS
7. julija:
rtquiu»nla Cherbourg
0. Julija:
Majestic, Cherbourg
11.	julija:
Cleveland. Cherbourg, Hamburg
12.	Julia: Pari«. Havre Vulcanta, Trat (Ixlet) Lapland. Cherbourg. Antwerpen Vulcndam, liouluogne iur Mtr Rotterdam
Minnesota, Boulogne aur Mer
13.	julija:
Hamburg, Cherbourg. Hamburg
15. julija:
Berengaria. Cherbourg
19 julija:
Karlsruhe, Boulogne sur Mer. Br« men
Rotterdam, Boulogne aur Mer, Rot terdarn
17.	julija:
President Roosevelt Cherbourg. Br# men
18.	julija:
Stuttgart, Boulogne aur Mer. Brr men
19.	julija: France. Havre Olympic. Cherbourg
Pennland, Cherbourg. Antwsri)w>
20.	julija: Minnctonka, Cherbourg
Albert Ratlin, Cherbourg. Hamburjr Conte Blancamano, Xapoll. Genuvr 23. julija:
Berlin, Cherbourg. Bremen

VABILO NA IZLET (PICNIC)
DRUŠTVO M. P. in SLOVENSKA GODBA ▼ LITTLE FALLS, N. Y.
priredi
SKUPNI IZLET
v ncicleljo, dne 1 2. julija
na običajnem prostora Gun Club, Stop 44.
Prostor je večinoma vsem tukajšnjem rojakom dobro poznan.
Uljudno se vabi vse tukajšnje in vse rojake iz bližnjih naselbin, da se po možnosti udeležite tega izle ta. Skrbelo se bo, da bo po možnosti vsem dobro postreženo. Pričetek ob 10. uri dopoldne. —
Vstopnina za osebo 25 centov, otroci prosti. ZA OBILNO UDELEŽBO SE PRIPOROČA —	ODBOR
KOČIJAŽ, KOVČKI IN LJUBICA.
V Stolnem Belgradu na Madžarskem imajo-velik družabni škandal. 18-letna hči nekega daleč na okoli znanega veleposestnika se je zaljubila v 1 9-letnega paradnega kočijaža svojega očeta in pobegnila z njim, neznano kam. Parček se večkrat opazovali, kako stika glave, a nihče ni jemal tega resno. Vsekakor se je deklica za pobeg izvrstno preskrbela. Pobrala je ves rodbinski lišp in ga naložila poleg drugih vrednosti v devetnajst kovčkov. Izvoljenec jo je odpeljal v neki odljuden kraj, kjer sta prestopila v avto, potem pa sta se odpeljala z železnico. Od tu dalje manjka za pobeglima vsaka slea.
Dekletova rodbina je ogorčena in osramočena, kočijažu pa se menda dobro godi in se gotovo ne bo prostovoljno javil gospodarju. Poiskati ga bo morala policija.
g DNI PREKO OCEANA
Najkrajša In najbolj ugodna pot ca ootovanje na ogromnih oarnikih:
PARIS 12. julija; 2. augusta (Ob polnoči) (3 P. M.) FRANCE 19. julija; 15. augusta
(Ob polnoči) ILE DE FRANCE 26. ju!.; 20. aug. <7. P. M.)
N*s.Jkr»Jia pot po Selecnirl. Vsakdo le v posebrl kabini r vsemi moderni' nI udobnosti — pijana ln slavna 'ranr-^kg kuhinja. Izredno nizke cene VpraAaJte kateregakoli pooblaščenega agenta
FRENCH LINE
1» STATE STREET NEW YORK. N. Y
HOLLANrv
1 I AMERICA UNEW
POTUJTE UDOBNO
IITHA IN DIREKTNA VOŽNJA
JUGOSLAVIJO
preko Boulogne-sur-Mer. FRANCIJA
lil. razredu:
Znižanje voinja Od New Yorka do LJubljane^ j CJQ
nazaj:
in vojni davek.
Potovanje s parnlkl Holland-A merica Line [(Omenja udobnost, domače razpoloženje, neprekosljivo kuhinjo ln postrežbo. — Za podrobnosti vpraftaj-te svojega lokalnega agenta »II —
HOLLAND AMERICA LlNE
24 STATE ST.. NEW YORK CITV
Velik STENSKI
ZEMLJEVID
CELEGA SVETA
sestoječ iz šestih zemljevidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd.
Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu.
CENA
n.
GLAS NARODA
216 W. 18 STREET NEW YORK
24. julija:
Maureianla, Cherbourg George Washing'on Cherbourg. Bremen
M. julija:
lie de France. Havre (Glavni poletni islet) Homeric. Cherbourg Bremen. Cherbourg. Bremen N«.w Amsterdam. Boulogne aur Mer
Roma. Napoll, Ge» art
37. julija:
B**Ig»-nl«nd. Cherbourg, Antwerp«« St. Louis, Cherbourg, Hamburg i^evtathan, Cner*- —: Minnekahda. Boulogne sur Mer
31. julija:
LTesuen, Cherbourg Bremen America. Cherbourg. Br<—*»n
1.	Jesenski izlet. — »ep. 6., "I'- ae France".
2.	Jesenski izlet. — okt 18. '■Me de France"
Božični skupni iz'et, — 6. dec., "He tie France".
V In IZ
JUGOSLAVIJE
PREKO HAMBURGA z nailml jnanlml parnifalt NenadkrllJIva postrežba In kuhi in in v vseh razredih.
—$198.—
Is NEW TORKA d< LJUBLJANE I" NAZA.T
v modernem 3- razredu
(Vojni davek 15 posebej)
HITRO POŠILJANJE OENA*
JA PO NIZKIH CENAH Za povratna dovoljenja tn druge Informacije ae obrnite na lokalnega agent« all na —
Hamburg-American line
t* BBOiDWAT, MEW TOKI
Kako se potu-je v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati » at*, rt krt j, je potrebno, da je poučen • potnih listih, prtljagi ln drugI k stvareh. Vsled nafte dolgoletne 1* kulnje Vam ml aamorsmo dati najbolj &a pojasnila ln priporočam* redno le prvovrstne brsoparulke.
Tudi nedriavljani umore jo pot* rati r stari kraj. toda preskrbeti rt morajo dovoljenje all permit la Washington*, budist u eno leto ali • mesece* 'ja se mora delati profcje rsaj en mesec pred odpotovanjem la to naravnost r Washington. D. O-, as generalnega aaaeLnlfkeca komi aarja.
e lasom odredbe, ki je stopila * veljavo SI. julija 192« se nikomur reč ne poč!Je permit po polti, ampak ga mora Iti iskat vsak prosilec oeeb> no. bodisi v najbližji naselniAai n-rad ali pa ga dobi r New Yorka d red cd pot oranjem, kakor kdo T prošnji taproel. Kdor potuje ven brce dovoljenja, potuje na svojo lastna odgovornost.
KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA
Od prvega Julija Je r veljavi a* ra amertKka priseljeniška postara. Glasom te postave samo rejo sme rlflkl državljani dobiti sroje lea* In neporočene otroke l*pot» 21. leti
ter amerlfike državljanke svoje stole a katerimi sc bile pred 1. juni-fea 1928. leta poročene, teren kvote.
Jugoslovanska kvota gnala le f. 4no «71 priseljencev letno. Do p* •ovire te kvote so opravičeni sta fill ameriških državljanov, molja amerlSktb državljank, ki so se p« 1. junija 1928. leta poro« 11 in p*. 'Jedeld, odročna lene ln aepor* leni otroci lspod 21. leta oolb ae-državljanov, U so bill posts ms prlpuAčenl v to deželo am stalno Ml vanje tu. Vrt ti Imajo prednost w, kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, aeča kini Itd., ki snsdajo v kvrtfet *r«t vsaka prednosti r lstt pa ss «C •prejema nTkaklk piii|g«J m mm* vtasje.
fTATE BAN*