50. številka. ^ --tr~ ..Edinost- rlai* en ..rat nn daa. razun nedelj ic (rjnr.ikov ot> uri zvečer. Varo^niii :i isiiaia : Za celo loto........~2l kron za jm>1 leta . ........12 _ za 70. Trst, v petek 2. marca 1900. Tečaj XXV Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V odlnuKti je Oglasi računam po vrstah v petitu. 'An večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale ogodili — ne z Malorusi, katerih zastopniki Jndess werden sie Irei- j so s požrtvovalnostjo, ki l>i l>ila vredna bolje lich frut daran thun. die j stvari, leta in leta pomagali na vzdrževanju eijrenen Keihen fester zu ,. . . , nenisko-eentralistiskega zistema —, ampak s senliessen..... Politik'- Poljaki, ki so znali delati se neprijetne. Praska »Politik« od -?S. febr.ivarja t. 1. ^rnse so jednostavna prepustili pravico- Ijuhju Poljakov, ker jih niso več potrebovali , • .. • • - - za l»oj proti Poljakom. Kako vse drugače bi > ovon-ki listi se se ne morejo pomiriti i . . . bilo prišlo, ako bi se bili Malorusi zvezali s s k o-h rvat s k o v p rasa n j e. Ali bi bilo to na škodo Slovencev? Gotovo ne!! Mi ne moremo, torej smatrati opravičeno njihovo pes: mi - — bolje gnezda —, iz katerih strahujejo ubogo istrsko slovansko paro. Slovanski okoličani, večinoma analfabeti, niti ne slutijo, stisko menenje — kakor se isto sicer utegne vi-' kaj se dela ž njimi. Za časa volitev jih go-deti umevno —glede situvacije po eventnveini nijo na volišče kakor v mesnico. Tn volijo za češko-nemški spravi. Med telil bi pil seveda gospodo, s katerimi so kompareti, botri in dobro storili, ako svoje vrste sklenejo! Bog ve kaj še! V resnici pa volijo za svoje tesneje in da svoje strankarske prepire največe sovražnike, ki jih o volitvah porab-potisnejo v ozadje, kajti prvi posroj ljajo za »Stimmvieh«, v ljudskem štetju pa vspesne narodne politike Slovencev se- jih opisujejo za Italijane. Najdtastičneji dokaz stoji v tem. da se narodna prava stav-; temu imamo v politiškem okraju poruškem. radi češko-nemških mirovnih pogajanj. Pod . . I x. , , , .. Poljaki proti skupnemu sovražniku. Rc- ljajo v ospredje in da se diference slede Tam so našteli 35.602 Italijanov, 11.301 naslovom >:» dnevni ro<| preko nas* p's<* < . , , ... šivsi poljsko vpiašanie so menili, da laglie nenarodnih vprašanj razpravljajo tako, da Hrvatov in 1427 Slovencev. \ resnici pa - >lov. Narod . da so izjave mimsterskega « r ** 1 ** , , . , , i i ... - - , premorejo Cehe. ne ovirajo boja za narodna prava, to je, v vsem okraju ni niti 10.000 1 t a 11- preosfiinika jako deprimirale, krt j ti iz isiili 1 " da izhaja da vlada hoče preiti na dnevni Da bi stvar še bolj olajšali, so tudi Dal- Z]i zahtevati. Tako so glede narodnega mirno gledati v bodočnost. Na našo Iz-; okoličani-Hrvati zapisujejo za Italijane, pa -klenili mir z Ogri, iK.tem s Poljaki a sedaj vprašanja ustvarili nekako ožjo Čisla j tanijo, <*«'»<» pomo* vrnejo računati vsikdar. mirna Bosna... da hočejo s Čehi skleniti mir. ker menijo', Uključivši Galicijo in Bukovino, Tirol, Pre- njihova moč odgovarja našim inte- So občine, kakor Motovun itd., v ka- da potem ostale Slovane premorejo tem laglje. darlsko in Dalmacijo — ki sedaj šteje kakih resom. Iz zaključka Članka je precej jasno videti 1T> milijonov. V tej ožji Cislajtaniji pa se-j tendenco, da bi obremenil conto dolgov po- stavlja narod češki več nego tretjino prebi- -lan«*ev one stranke med Slovenci, kateri je valstva. Kmalu se je ]K»ka/.alo, da tako zna- i ^lov. \ar.Kl -nasproten. Se stališča koristi menite manjšine ni možno potiskati. Poljaki slovenskega naroda je že precej vsejedno, 80 morali podpirati češki narod, kajti čim bi j kdo da jim škoduje, ali »Staro c ali Mladi«, se j osrečilo istega pritisniti k tlom, bi sledil v primorju v 0|Hne ;n v [str\ posebej, vidi glavna stvar je, da ne trpe škode. Do- poskus, da Poljakom odvzamejo zopet, kar ^ č(ldno zakaj se Italijani toliko upirajo Hrvatski wm v Pazinu. ( Hoveku, kateremu niso poznane razmere ka/, ki naj bi podprl trditev, da bi po par- so jim neradi dali. No, kakor znano, ni ravno hrvatskcmll gimnaziju v Pazinu, zakaj toliko ^ ^ T . . J cijel ni narodni spravi trpeli interesi sloven- posebno velika »nevarnost«, in to celo danes, ko je isti ! f' ' atl naroda, trpi na temeljni |K»greški, da Xein(>i deškem in Moravskem došh» ^mnazij ustanovljen in mora biti torej ° ° Pa enimo »l-i oride do - i - • i . •• * zadosti inteligence, se oi i nuno. oa pnoe uo no (ja ,jStaneio vsi protesti le glas vpijo- ....... ... - , . .. « nAt,.m 9 Vn„wlnn ^ . . r Juiali laskt gospodi, ampak se postavijo na o potem . JNaroano v v 1>už5avi, jfam pa, ki živimo v Istri / 6 / . v. .. .. . r * . še rešiti v obsežju, • , . - i , , v- I lastne noge, sledeči svojim ljudem, kateri so ' in imamo priliko sleherni dan na lastne oci ... , . ... , . v- trpi na temeljni ]>ogrc ijlentifikuje namen in v speli. Gotovo ni sporazumi je uja. Ali denimo, da pride do dvomiti na tem, da so pogodbo z < >gersko sprave kaj bi sledik sklenili z namenom, da bi z izvenogerskimi vprašanje bi bilo potem deželami tem laglje obračunali. ki bi kakih s«dem milijonov prebival- Ta namen je bil <-elo na obeh straneh, <>ev» ako vštejemo tudi skoro izključno nem- -a": Madjari podpirajo nemški centralizem, ški deželi Gorenje-avstrijsko in Solnograško. kolikor jim je mogoče. Vs}k?1i te madjarske V » bsežju bi Slovenci tvorili 17 odstot- protekcije se je eskomptiral z znanimi bese- kov prebivalstva. Prištevši Hrvate v Istri, dami: .Češkega vprašanja ni«. Ali. kakor ('e,li vsi nasi dijaki clo- razmere, ampak škandal in udarec v obraz v... . ... • • i • j ........... ... vršili gimnazij. A vsaki oni, ki dovrši vsaj civilizaciji in kulturi, se vse to ne vidi prav nič čudno, ampak vidi se nov tiščati k tlom. To je bilo naravno. V valstva. par gimnazijskih razredov, postane apostol ...... .. . .. nam lM)VS^m hrvatske ideje v svojem okraju. Ko bodo pa naravno, da Italijani, ali bolje : gosjx>dujoca , , " . . . - . J proglašeni doktorjem prava prvi gojenci hr- vatskega gimnazija v Pazinu, bo tudi zapečatena usoda italijanskega gospodstva Istre. In takrat, ko bo v vsakem italijanskem gnezdu po eden ali več slovanskih odvetnikov, takrat bo ležalo laško gospodstvo na tleh. _* Gospo, dujoča italijanska oligarhija Istre ve dobro vse to. Od todi besnenje in rjovenje proti hrvatskemu gimnaziju v Pazinu. Italijanska gubo . . . tedanji Cislajtaniji, ki je štela dvajset mili- Taka manjšina bi predstavljala moč, ki Na podlagi ljudskega štetja iz 1. 1891» ionov, je češki narod se svojimi petimi mili- bi morala j»riti do tem veče veljave, ker bi je v Istri 1 So tisoč Hrvatov in Slovencev, jonr za dobil večo važnost, nego jo je imel mogla računati na moralno in materijalno lis tisoč Italijanov in 6700 Nemcev in dru- prej v -kupni državi. Prej je tvoril komaj podporo Cehov, Poljakov in Hrvatov, biva- gorodnikov. Tako se kaže statistika na pod- -»•dmi del prebivalstva in je poleg tea je stopil na marjsinam ne tira uničevalna politika. Po najmanje za polovico. Imeli bi torej 2r>0 tisoc prvo m«*sto in sestavlj^ eno četrtino prebi- rešen ju češkega vprašanja bi brez Slovanov proti <>0 tisoč Italijanov in Nemcev. valstva. Kmalu se je jtokazalo, da tudi v dvoma stopilo v ospredje sloven- Italijani so omejeni le na mesta in mesteca Sla vol juh Podslapinskv. P O I> L I S T K K A v srcu mi je gorela divja, strastna Moja prijateljica. Pi^ Kopriva. Zgrizla sem si ustnicjč prste do krvi v svojem divjem,obnemoglem srdu. Dvigala sem roke in prosila Boga, da In nesrečna? Tudi to ne! jeza. — Imela sem očeta, ki me je tepel, in ma- (), sovražila sem jih! ter, ki me ni rada videla. Tepli so me, nihče mi ni dejal, zakaj, razruši, uniči hišo z menoj vredyin onimi, ki Ali končno ne morejo imeti vsi ljudje Po pravici^, ali ne, kdo je vprašal ? ! so me tepli. Imela sem mtrretinrTMio prijateljico, lani nežnih mater in dobrih očetov. i In tako je prišlo, tla sem z vsakim udar- Čakala sem na blisk in grom in ogenj j«- umrla za jetiko. < »biskala me je bila nekdaj Je pač tako! Ne da se pomagati! eem postajala bolj slaba, bolj divja in tr- in molila strastne, grozne molitve, in skoro tri tetine svi? spali v isti Pil je rad — moj oče. . masta. Ali, vse je ostalo mirno. Hiša se ni stresla, - i >i i a i-- kašlj:i la skoro v>o noč in vsaki Mnogokrat je prišel vinjen domov, po- Polagoma so ubili v meni vse dobro, zidovi niso razpali in zemlja se ni odprla, da \»-<"er mi je pravila dolge ure, kako ji je živ- klical me k sebi in m<\ v svojo posebno, pri- blago in mehko in znala sem le še sovražiti, vse požre v svojem ognjenem žrelu, ljenje dan /a dnem trgalo Uuzije in upe iz vatuo zabavo, pošteno na tolkel. Bilo je strašno, to sov ražtvo slabe otroške In srd je rasel v meni. -r«*a. Mogoče, da utegne zanimati koga. Kto, Potem je prišla mati, jezila se na očeta, duše! Kakor da bi dihala jezo mesto zraka, tu njena |H»vest : i psovala ga, da je bilo veselje in si potem Pokazati nisem smela svojega sovraštva, j Valjala sem se na tleh, jokala in vzdihovala, Ljudje pravijo, da nisem normalna. To- svojo jezo na mojem hrbtu izbila iz duše. a oči so se mi bliskale in včasih sem boleče dokler nisem zaspala od joka in utrujenosti. Iikrai in toliko jih je to dejalo, da l»i znalo Tako sem rastla, tepena od desne in leve, čutila svoj goreči, preteči pogled. Poslali so me v šolo. Imela sem eel<> hiti re>. i slabo in dobro, kakor je ravno prišlo. — Ne glej tako! — so mi pravili. «posebne ure* pri starem, sitni ca vem učite- Ljud je so tako pametni v svoji sreči in Da sem čuden otrok, so dejali sosedje. Ali jaz sem le gledala. lju. Moj oče je veljal za izobraženca. Govoril — Še enkrat poglej tako in ubijem te, je tudi nemški in italijanski in ni hotel, da kakor hudobno mačko! — so mi pretili med bi se dejalo, da ne odgaja otrok tako, kakor tepežem in suvanjem. se spodobi. A jaz sem gledala, gledala, dokler mi niso , V šoli sem vse hitro in lahko umevala. solze zalile pogled. Zaradi <&>ojega živega temperamenta sem bila Seveda, vlekli so me za lase, tolkli mi j jako nemirna in mnogokrat me je doletela v obraz in solze so prišle, naj sem hotela kaka kazen, ki je imela za seboj tudi doma ne reči, v ljuliezni in sovražtvu, samo jaz Ce me je oče tepel ali mati suvala, stala -em drugačna. «em na mestu \ trmasti «Habtacht»-pozituri, Nikdar nimam dovolj, nikdar! s stisnjenimi ustnicami in suhimi očmi in ni- Sploh -e mi dozdeva, da tudi sama jako sem se ganila, dokler ni (»četu stvar postala malo da jam. predolgočasna in me ni med kletvami vrgel Y-o svojo dušo bi dala, vse srce... in na tla, ali, da je mati v zaključek s pestjo pri tem se čudim, da ta duša ni večja, to tlesknila jm> mojem nosu. srce I* »ga tej še... Nikdar nisem bežala, tudi jokala sem Nikdar nisem zadovoljna, niti s sel»oj, j redko. niti z drugimi. Stala sem mirnoy kakor statva z otrde- Sem-li sploh bila kedaj srečna? Kes ne vem! lim obraz_>my in se pustila tolči, dokler se jim je ljubilo. ali ne. In potem sem zlezla v kak kot, vsa vroča in razbita. Solze so se posušile na mojih vročih licih, kakor na razbeljeni ploči, v sencih mi je kovala divja, razjarjena kri. jako stroge, težke nn<4e!»siruirati, potem ne treba nove organizacije, ker desnica ostane v svoji skupnosti. Le jedno ali drugo je možno, kdor misli na tretje je v veliki zmot*. Dijamtutralno nasprotno poročajo mladi »češki »Narodni list v«, ki trde, da se je na sestanku zaupnikov češkega kluba in jugoslovanske Zveze« — zaupniki veleposestnikov niso prišli, ker jih ni bilo na Dunaju — doseglo popolno sporazum ljenje t »liko glede programa, kolikor glede taktičnih vprašanj. Pokazala se je n a j p r i s r č n e j a v za j e m n o s t in sporazumi jenje se je utrdilo vnovič. Rešile da so se mnoge stvari in mej drugim da je prišlo do popolnega spo-raziunljenja ti (irabraaver je vsi-kdar branil one pretenzije Nemcev, ki so glavnim vzrokom vsem dosedanjim narodnim bojem, je — ako se ne motimo — celo po-magal kovati tisti nemški binkoštni program, ki bo — ako bo Nemcem res v direktivo — pomenjal neprestano uli vanje olja v ogenj, in ki — kolikor se spominjamo — ni nikdar ničesar storil, da bi Nemce odvrnil od ob-snrukeije, ki je marveč ud tistega kluba nemških veleposestnikov, ki so bili vsikdar vi- so ki proteKtorji tiste nemške obstrtikcije. Čudno res. da se gos}>odi še le sedaj vzbuja vest in jim prihaja spoznanje, kako pogubna je obstrukcija in kolika škoda je, ako parlament ne deluje: še le sedaj, ko je prav blizu možnost, da l>o češka obstrukcija ovirala parlamentarno delovanje!! Grabmaverju je sledil češki poslanec Plače k. ki je pripoznal, da vlada mnogo obeta, a je menil, da ravno zato treba previdnosti. Tožil je. da v jezikovnem vprašanju ne >|m.štnje narodne ednskopravnosti. Slično Grabmaverju je zahteval Nemec Pergelt objektivnosti v reševanju narodnega vprašanja, dočiin je bil posl. Prade malce odkritosrčne ji. rekši, da Nemci bodo radi sodelovali na rešeuju tega vsprašanja, ako se nemščina pripozna državnim jezikom. Tako sodelovanje, ki a priori stavlja zahteve, ki niso izpolnjive, je sicer malce čudno, rekli bi r-koro — nemško, ali odkritosrčnost je vendar lepa reč ! O izjavi vlade piše «Naša Sloga» v uvodnem članku: Mir se mora napraviti, pravi ministerski predsednik, ali do miru ne more priti drugače, nego na temelju popolne jednakosti in ravnopravnosti vseh narodov, ki sestavljajo Avstrijo. Dokler bo gospodnjočih in podrejenih narodov, dokler bodo jedni zapovedovali in drugi nemo poslušali, dotlej ne more biti miru in zadovoljstva. Nemci na severu, Italijani na jugu se morajo enkrat n za vselej izbiti iz glave, da so oni nekaj vi- šega v tej polovici monarhije m da so oni ustvarjeni za to, da vladajo in da jim Slovani, večina državljanov, služijo in robujejo. Najprej treba torej priznati in izvesti ravnopravnost na vseh poljih javnega življenja, za vse narode, ki so zastopani v državnem zboru in še le potem bo možno govoriti o miru in zadovoljstvu narodov Avstrije. Ako bi se mej Nemci in Čehi tudi doseglo sporazumljenje to ne bi pomenjalo še, da je s tem v Avstriji uveden mir in red in da je zadovoljeno vsem narodom. Brez izvođenja ravnopravnosti v vsej Avstriji ne bo ni miru ni zadovoljstva*. Vojna v južni Afriki. Angleži ne poznajo n'kake mere v svojem zmagoslavju, ko se je velikanski premoči maršalu Robertsu posrečilo zajeti del Cronjevih čet. Pozabljeno je, da je to še le prvi vspeh angleškega orožja, da-si vojna traja že nad 4 mesece, pozabljeno je, da so Angleži imeli dosedaj na bojišču le nevspehe, le poraze, le zgube in sramoto. Mesto da bi se sramovali, da so toliko časa trebali do tega prvega vspeha. In še ta vspeh ni v nikakem razmerju z zmagovalskim krikom. Saj je treznemu opazovalcu jasno, da zajetje Cro-njeja niti podobno ni kaki katastrofi za Bo-erce. C ro njej u se je posrečilo, daje rešrl veči del svoje vojske in vse topništvo; posrečilo se mu je preprečiti nakano Robertsovo, ki je šla za tem, da bi Boercem popolnoma odrezal pot v Bloemfontain. Cronjeve Čete so že zasedle močne pozicije zapadno od Blocmton-taina, kjer se jim pridružijo še druge bur-ske čete. Pa tudi osvobojenje Ladvsmitha ni ni-kaka sijajna zmaga, ampak naravna posledica sklepa burskih vojskovodij, da združijo vse čete v krepko obrambo lastnih tal. Ne katastrofa. ampak še le sedaj, ko bodo Buri branili lastna tla pred invazijo, se še le prične pravi ples, v katerem bodo tekli potoki krvi, ako se Evropi ne gane vest, da z energičnim posredovanjem stori konec tej sramoti. lahko krepek, kakor je bil, Še mnogo let Dražbe premičnin. V soboto, dne :». živel svoji rodbini in svojemu narodu. 23I marca ob 10. uri predpoludne se bodo vsled kočij, polnih žalovaleev, pa je sledilo krsti naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za či- na pokopališče. viltie stvari vršile sledeče dražbe premičnin : Omeniti je še, . iz Jelšan uzor-duhovnik, ampak tudi kakor človek 1 K st., Katarina V. v Trstu SO blaga duša, da ga mora spoštovati, kdor ga na venčku »Trž. podpornega in bralnega pozna. Kakov sin svojega naroda, je g. Varto, društva« nabrala gč. Ivančič 4 K i>4 st,. »šema« nabrala isto tam 2 Iv st., gosp. Zitko Fran in Anton mesto venca svojemu sorojaku Sabcu 20 K . Vesti iz ostale Primorske. X lz Opatije nam pišejo: V tem Tržaške vesti. Pogreb Ivana Sabeaje bila velikanska manifestacija žalovanja po pokojnem rodoljubu in spoštovanja in ljubezni do rodbin Šabec-Abram. Kar ima tržaško slovenstvo odličnega, se je zbralo včeraj, da se skupno poslovi od preminolega prijatelja. A tudi vsi niži sloji in vsa naša društva so doposlala svoje zastopnike, da se še enkrat poklonijo duhu blagopokojnega in da sprovedejo njega zemske ostanke k večnemu počitku. .V ne le iz Trsta, ampak tudi iz okolice, s Krasa, z Notranjskega in iz Istre je prihitelo gostov na to žalobno slavnost. Točno ob 3. uri se je jel pomikati sprevod, nepregledna je bila vrsta žalovaleev, ki se je razvila od trga Ca-serma pa do cerkve sv. Antona. Kondukt je vodil veleč, gospod župnik Fabris z azisten-cijo mnogih duhovnikov. mrtvaški voz je bilo vpreženih 3 pare konj. Na tem vozu so viseli venci rodbine : soproge in obeli sinčkov. Potem pa je sledil drug voz, ves obložen z dragocenimi venci s krasnimi trakovi. Le venec posojilnice in hranilnice sta spredaj nosila dva delavca. Trakovi vencev so imeli sledeče napise: Nepozabnemu soprogu zadnji pozdrav (črn trak); Ljubemu očetu sinčka Janko i u Milko (vijolčast): Predragemu Ivanu bratje in sestre (črn); Dragemu svaku Angeli ja Bassarieh (črn); l)eni lieben Sehwiegersohn die tiefbetriibten Seh\viegereltern (črn); Tržaška posojilnica in hranilnica zaslužnemu ustanovitelju in odborniku (vijolčast) ; Rodbina dr. Premer (črn); Pran Poč kaj v spomin botru (crn); Družine Heubilher (brez traka); gospe Bundel (brez traka); Slovanska čitalnica svojemu členu. — II dolente K rman no a Gio-vanni Sabec. — A Giovanni Sabee gli artisti (vijolčast). V cerkvi smo še le videli, kako veličastna je bila ta družba, kije prišla, da proslavi spomin pokojnika in se poslovi od njega. Vrste za vrstami so prihajale, ki so kmalo napolnile vso prostrano cerkev sv. Antona novega. Mej tem, ko je duhovščina opravljala svete obrede, se je na obrazih vseh izražala prava, pristna žalost, mnogokatero oko je rose lo, a vsi smo bili združeni v pretresljivi misli, da skoro izročimo zemlji zemske ostanke moža, ki je bil ugleden soprog in oče svoji rodbini, zvest prijatelj svojim prijateljem, milosrčen dobrotnik potrebnim; zvest sin in velik dobrotnik svojemu nanulu ; vsi smo bili zbrani v misli, da praznino, ki nastane po odhodu tega moža, ue bo lahko popolniti. Z žalostjo v srcu smo se razhajali iz cerkve, a to žalost je še posebno pomnoževala misel, da nas mož zapušča v cvetju let, da bi bil o tem govore neizbrisne zasluge, ki si jih je za naš mladi naraščaj pridobil se svojim tihim ali blagoslovljenim delovanjem na korist »dijaške kuhinje, ki ga bo težko pogrešala. Tudi nam se tako godi. »Naša Sloga« omen ja, da je iz prijateljske roke — torej ne i naravnost od cerkvene oblasti — dobila pastirski list, izdan za ta post za škofijo tržaško-, kopersko. Tudi nam se godi tako. Gospodje, predptistnem času je bilo v naši Opatiji več ki odločujejo v škofijski pisarni, so bržkone zabav, da. reči smemo, letos veliko več, tega menenja, da na ta način najbolje kori- M6iro v prejšnjih letih. Kake zabave so bile stijo verski stvari. Potrpimo! to, in kakov jim je bil moralni in materijalni Kje je narodni ponosi Prejeli smo od vspeh, o tem nočem razpravljati. Kar je bilo. zanesljivega človeka, ter objavljamo, da-si je bilo. Vendar mi bodi sedaj, v postnem nam je težko verjeti, kar se nam piše: času, ko je nehalo vrvenje, ko človek more Pred časom je neki obče poznani na- trezneje misliti in delati zaključke, dovoljeno rodnjak odprl svojo lastno trgovino z jestvi- nekoliko opazk ozirom na naše prošle za-nami. Njegova prva skrb je baje bila, da je bave. Izjavljam pa v naprej : sine ira et nakupil zaboj užigalic »Lege«, kateri je raz- studio — samo z dobrim namenom, da bi se postavil po vsem lokalu! Slabo je naletel, o pravem času prišlo zlu v okom. kajti prišlo je do tega, da so ženske in otroci y Opatiji, tej hrvatski Nizzi, je toliko začeli upiti pred omenjeno trgovino: »Doli s Hrvatov, ali da se izrazim splošneje: toliko zalego!« In še drugih sličnih je bilo čuti, ne j Slovanov, da bi mogli prirejati zabave, ki bi baš častnih za tega »narodnega« trgovca, vspevale najkrasneje, ako bi jih obiskovali le Mož je umel in spoznal svojo zmoto, zato ga Slovani. O tem je bilo že lani govora v ne-n oče m o imenovati. Nadejamo se pa, da bo ^em hrvatskem časopisu, v katerem se je nepo-ta lekcija služila v izgled vsem našim trgov- znanj dopisnik pritoževal proti društvu > Loškim krogom ! Nam je došlo že več sličnih vor» ]cer na svoje zabave pripušča tudi najhuje protivnike: Švabe, Madjare in Italijane. Omenjeni dopis ni imel zaželjenega vspeha, marveč je vzbudil velik vihar. No. vendar smo mislili in se nadejali, tla se bo na bodočih malce bolje pazilo, da se na te zabave ne prikrade kakov bahati Madjar ali Švaba. V tej nadi smo bili prevarjeni. Ta nered se je še množil nastopno : na zabave pritožeb, katere smo pa spravili, ker — dokler je le mogoče — nočemo škoditi na-šincem. Z ozirom na obstoječe razmere bi še potrpeli — dasi, seveda, britko obžalujemo vsaki taki slučaj — ko nekateri naši trgovci poleg družili prodajajo tudi gori omenjene užigalice — ali to moramo zahtevati, da jih prodajajo le na izrecno zahtevo in da ob enem drže tudi užigalice sv. Cir. in Met. j so .>ri||ajaii razni individui, ki prezirljivo in Tega jim ne more nikdo zameriti, ker je tako z mračnim očesom gledajo na vse ono, kar ustreženo vsem. Našim priprostim ženam pa, (ji«i po hrvatskem, ki so celo kvarili zabavo ki tako krepko nastopajo za narodno stvar, |jn se ,lrugi kje je Vaš ponos, Vaše rodoljubje, da /e v nežna srca zasajajo kali nestrpnosti aj-G dovoljujete, da zabave, ki bi imele biti čisto hrvatske ali slovanske, padajo na sto-I z p red liasih sodišč. Včeraj so bil! pinjo tržaških »kasonov« ? ! Zastonj \ am na tuk. deželnem sodišču obsojeni : 18-letni Vaše zanimanje, da bi s pesmijo in glasbo in sovražtva . Štefan P ranca in 18-letni Anton Kocijančič, oba iz Trsta, radi uloma in tatvine, prvoime- ter lepim predstavljanjem navdušili goste, ako se tu nahaja konglomerat vsega, kar v nova ni v 4, drugi v 3 mesece ječe. — P.)- Opatiji obstoji in ne obstoji. Posledice temu letni Sil vi j Capello iz Padove zaradi težke neredu so se pokazale že na gori omenjeni telesne poškodbe je dobil 3 ledne ječe. — zabavi od dne 24. m. m., in nikar se ne ču-21-letni Anton Colombis z Cresa, ki je bil dite ni najmanje, ako Vas v prihodnje ne tožen goljufije, je bil oproščen. obišče marsikdo, ki je bil sicer marljiv in Nagle smrti je umrl včeraj 68-letni reden obiskovalec Vaših veselic, komur ni Josip Sturm, prižigalec svetilnic; zdravnik z samo do tega, da čuje hrvatsko pesem in rešilne postaje, katerega so poklicali, je za-(hrvatsko glasbo, ampak tudi do tega, daje mogel le še konstatirati smrt. vsaj v tem času v pošteni hrvatski ali v obče Aretirali so včeraj 2i»-letnega dninarja j pošteni slovanski družbi. Josipa B., ker ga je ovadila bivša ljubica, Naj se mi od nobene strani ne zameri, da ji je pretil z nožem ter ji odnesel in prodal razne predmete. Povožen. 2<)-letni dninar Josip ISenevol iz ulice Cisternone št. 89 je prišel sinoči na ulici Torrente pod voz. Na rešilni postaji so mu podelili potrebno pomoč. Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj S.7, ob 2. uri popoludne 12.4 C. Tlakomer ob 7. uri zjutraj 753.8 — Danes plima ob 9.38 predp. in 10.12 pop. Oseka ob 3.44 predp. in ob 4.0 uri pop. ker sem napravil teh par opazk: storil sem jih v dobrem namenu, da se ta nered odpravi in da se i naše zabave spremene v čisto hrvatske ali slovanske, v take zabave, na katere priti se ne bo nikdo sramoval. Sa-pienti sat! Trumbeta. X Župnikom v Dolini je imenovan veleč, gospod Josip Zupan, dosedaj župnik v Brezovici. X T oje že s k raj n a p r e d r z n os t. V hrvatskih novinah Dalmacije je čitati, da je italijansko politične« društvo za Dalmacijo v zadnji svoji seji sklenilo obrniti se do mili stra za pravosodje z zahtevo, naj mladim sodnikom zabrani posluževati se hrvatskega jezika v notranjih jM>slih. — V Dalmaciji torej, kjer ni italijanske narodnosti, kjer živi le j>cst italijanašev in hrvatskih odpadnikov, zahteva rečeno ]>olitiČDo društvo, da v notranjih posiih sodniki ne smejo rabiti hrvatskega jezika — jezika vse pokrajine! To je že taka predrznost, da si ne moiemo misliti huje. Družbi sv. ('irila in Metoda za I-tro v prilog >1 i bili tc dni »Ive znameniti zabavi, katerih vsfieh je bil naravnost velikanski. Mitiole sol »ote je bil v sijajnih prostorih čitalnice na Reki ples mladine, ki je naši družbi donesel kakih 6000 kron čistega dobička. Ples v gledališču v Dubrovniku pa je v isto svrho-donesel nad lOOO K. To so pač tolažljivi pojavi domorodne požrtvovalnosti. Iz Kopra nam pišejo dne 28. m. m. : \ eseliea. ki so jo priredili na pustno nedeljo rodoljubi pri Babieih na Pomjanščini, izpadla je nad vsako pričakovanje dobro. Ljudstva se je bralo veliko število od blizu in daleč. Posebno dobro zastopan je bil Koper. — Ko se je dvorana napolnila do zadnjega kotička, pozdravil je zbrano občinstvo g. svetovalec Ivan Babič-Kavalič, ki se je najbolj trudil, da se je mogla veselica vršiti. d Mlinih je prav lepo in s čutom deklamoval pesen »V pepelnični noči«, pevei pa so precej dobro odpeli par pesmic. Poznalo se jim je sicer, da so nastopili prvi krat pred tolikim občinstvom, a pomislijo naj, da je vsaki začetek težak in sčasoma in z vstrajnostjo poj de vse boljše. Človeka res veseli neizmerno, ko čuje. kako se na Pomjanščini razlega čez hrib in plan naša krasna slovenska }»esen, ki l>o — ako Bog da — v kratkem času slavila najlepšo zmago! — Domači mladeniči so zares prav lepo predstavljali igrokaz »Zvezda spoznanja«, katero je nalašč za to veselico priredil g. Munih. Ko sta še nastopila »Anglež in Bur«, prisedli smo »k stolu«, kjer se je razvila priprosta a živahna zabava mej petjem in na-pitnicami. — Zares nisem nikakor pričakoval, da je na Pomjanščini že sedaj mogoče uprizoriti kaj taeega, a na tem a:re vsa čast in '..vala tamošnjim rodoljubom : gosp. Kavaliču, županu Babiču, g. Munihu in pevovodji g. Zibertu. Živeli! X Dopolnilna <1 e ž e 1 n o z b o r s k a volitev za m e s t n o s k u p i n o BllZCt-Izola-Miljc. To skupino je dosedaj zastopal znani oče devize »osar tutto državni posl. Bartoli. Mož se je odpovedal deželnozbor-skemu mandatu radi preobilice poslov, ki mu jih nalaga — risum teneatis amici — skrb za blagajno dežele istrske, svet pa govori, tla je storil ta korak iz istega vzroka, iz katerega je odložil tudi predsedništvo ital. j>o-litičnega društva za Istro, in ki sestoji v tem, da ljudje niso bili posebno zadovoljni z njegovim delovanjem doma in v državnem zboru na Dunaju. — Naslednikom Bartoliju v deželnem zboru istrskem je italijansko politično društvo določilo dra. Mihovila Depan-g 11 e rj a. notarja v Piranu. Vesti iz Kranjske. * Porotne razprave v Ljubljani se prično dne •">. marca na e. k. deželnem sodišču in bodo trajale vsega skupaj le tri dni. V razprave pridejo ti-le slučaji; .">. marca proti lt>-letnemu Pranetu Pavlinu, 11, isestnika sinu v Praprot nem brdu, sodni okraj Logatec, zaradi težke telesue jvoškodbe. Potem proti ^'.'-letnemu oženjenemu hišniku in mesarskemu | m »močni k u Josipu Starklnu radi javnega nasilstva, sjK»biega nasilstva iti skrun euja. Dne '». in 7. marca : privatne zatožbe radi prestopka žaljenja časti po 4; 4SS. kaz. za k. * X o v a d r ž a v n a p o ti j» o r a. Kakor >e jioroča, je poljedeljsko ministerstvo z<»pet (h volilo 1921 K 28 st. državne podpore v pokritje povišanih stroškov vodotoka, zgrajenega za kraja Šmartno in Razdrto, pol. okraj okolica Ljubljana. * Aretirali so na dolenjskem kolodvoru v Ljubljani Jožeta Hočevarja, ki jo je hotel popihati v Ameriko, ne da bi še zadostil vojaški dolžnosti. Hočevar je dvakrat povedal napačno ime. Vesti iz Koroške. C tonil je v Dravi dne 22. februvarja delavec Valentin Hus iz Žedovelj. Od Clinj in ser. do Dul vozijo namnč po Dravi kamenje, da so angležke prednje straže prišle na\zhodni 93 v dobi 2000 K, ser. 475 št. L" J kjer napravljajo deloma nove ograde, deloma strani v doti ko. Tamkaj je kakih 7000 K20 št. T> vsaki po 1000 K. j »a popravljajo stare. Tako je tudi zadnji če- Boereev. Denarni trg. trtek peljalo j>et delavcev polno ladijo ka- Anirležka proroštva za prihodnji tek Vsled ultima je bilo povprašavanje po menja. Poleg Humske cerkve, kjer dela Drava vojne. i denarju malo bolj živahno ter so stavki na precejšne valove, je ladija zajela vode ter se LONDON 2. (K. B.) »limes* javljajoj bančne akcepte prve vrste malo poskoč ili : potopila. Izmej petih delavcev so štirje srečno v nekem članku, da je sedaj opravičena nada, j Znašali ho .">7/s do ;>13/lt. °/0. V Berolinu je priplavali do brega. Valentina Husa pa so tla stojimo na obratišču vojne. Naj veča ostal diskont 4 ~jH °/0. Tudi na gibanje na zajeli valovi. Tovariši mu niso inogli na po- skrb Angležev je sedaj ta, da nabavijo novih dunajskem glavnem zavodu Avtro-oger." moč, ker ni bilo nobene ladije v bližini. Nje-. konjev, kolikor le mogoče. Raz.ven tega pa banke je vplival ultimo ter je bilo vlog govega trupla do danes še niso našli. 'da bo menda treba skrbeti še tudi za kaj /a 10 milijona kron, zapadlosti za 21 mi-drugega, ako hočejo doseči uspehe, katere mo- lijon kron. Dne 1. tin. so znašale zapad-rajo doseči. — »Morning Post» piše: Osvo- losti, kakor navadno, zopet 3 milijona kron. Kazne vestlm boditev Ladvsmitha po kapitulaciji Cronjeja Trii: za petrolej v /arizjiiu. Ženska, ki pozira ogenj predstavila se je je docela spremenila položaj. Bržkone hiti Na tem trgu vlada hausse. Izvozniki kute dni dunajskim zdravnikom. Ime jej je glavna četa Joubertova v Pretorijo, ki se bo pujejo živahno, ponudeb pa je le malo. Kar Semona in je hči Evropejca in zamorke. Se- pač — o tem ni dvoma — lahko branila ie še blaga na skladiščih, je vse v trdnih mona ima sicer za vse občutno kožo, le ogenj delj časa. Kriiger bo vedel računati z dej- rokah. Cena 113—115 kopejk od puda s ak-jej ne more do živega. Ona liže razbeljeno stvom, da se toliko lože kaj stori zanj, koli- eizo (potrošarinot brez posode, železo, se ga dotika z nogami in rokami ter kor dalje vstraja. Novi Zukoil O /admirali na dellliee. požira kosce razbeljenega železa kakor bon- Aftsrlcžka spodllja /borilica. Ministerski predsednik je v svoji pro-bone. V rokah drži razbeljeno železno palico LONDON 1. (K. B.| Brodrick je izjavil, gramatični izjavi naznanil nov zakon o za-ter postreza go»{>odom, da si na njej prižigajo da ni bilo pogajanj glede ustanovitve angle-! drugah na delnice. Pravosodno ministerstvo smotke in smotčice. Z levi in največjimi ka- žkega konzulata v Bakli ; tudi da še ni od- je že izdelalo dotični zakonski načrt ter ga čami se i^ra brez najmanjšega strahu. Ko ločeno, ali bo treba imenovati konzula v doposlalo udeleženim ministerstvom, t. j. mi-nastopa, ima samo okrog ledij privezan pre- Tifiisu ali v Baku. Na drugo vprašanje je iz- nisterstvn za notranje stvari, za finance, trg<»-pasnik in je torej v divjaškem kostimu. Ta javil Brodrick, da je amerikanski poslanik v vino in zemljedelstvo. Strokovni referenti imeno-čudovita ženska je jako lepega , vitkega septembru mesecu min. leta priobčil angležki vanih resortov proučijo zakonski načrt ter se telesa. vladi željo svoje vlade, da se zahteva od ve- snidejo v skupno posvetovanje. I pati smemo, TleČO dinamitno patrono je vrgel neki levlasti, udeleženih na Kitajskem, izjavo o pijani rudarski delavec v Trockeubergu pri njih namenih v postopanju glede zunanje tr- Tarnovicu v skledo, iz katere so jedli žena govine in o njih interesih v tem oz i ru, da bi akcijah. Zajedno z navedenim zakonom rešijo in otroci in -icer iz togote, ker mu je žena se zamogla uvesti jednakost v postopanju tudi vprašanje o ustanovitvi zadrug z omc— skuhala slabo jed. Patrona je eksplodirala in glede trgovine, ne da bi se oziralo na na- jenim poroštvom ter o pridobitvenih in g<>- ženo smrtno ranila, otroke pa teško poškodo- rodnost. Ta predlog da je angležka vlada spodarskih zadrugah, dovala. Njemu patrona ni povzročila druzega, i sprejela s pridržkom, da se ostale vlasti iz-nego da je šel zdravit svojo togoto v zapor, rečejo v istem zmislu. Druge vlasti pa daše Zblaznel je rezervist Kalivoda, katerega angležki vladi niso priobčile svojega meso obsodili radi »zde« ki'"cev na IS mes cev nenja. Koseberv se umakne s političnega polja, j 7 45, za oktober K. april K. bol da bodo dotična delu kmalu dokončana, ker je temelj že bil postavljen z regulativom o Trgovinske vesti. Budimpešta 2. Pšenica za oktober K. 7.72 do 7.73. Pšenica za april K. 7.44 do zapora. itoseoerv se umakne s pomičnega no na. I" "V, t; "V:.....r" „ . J : . , . * . . , .. . J 1 april K. 6*31 do 6 32. Koruza za juh Luccheni. kije napal ravnatelja kazini-j LONDON 1. (K. B.) Razni londonski | __ Koruza za maj 1900 K. niče, je o zaslišanju trdil, da ni namerjal jutranji listi pravijo, .> Vojaški odsek na- tako zvišanje Avstrijska renta v zlatu _ kronah 4% Kreditne akcije . Ze delj časa se vrše, kakor smo omenjali London 10 Lsr. . tudi mi, pogajanja med avstrijskimi in oger- 20 mark..... skimi mlinarji, da sklenejo kartel, čegar na-1 Napoleoni . . men bi bil ureditev obrata v zmislu skrčenja. ^00 itabj.insvi i In Sicer pravijo, da bi cen moki ne zvišali, a bi bila le naravna posledica včeraj ihmea ;>:> 99- 20 99.25 99* 20 9S.S0 98. 70 99.25 99. .— 2:i(').20 2:if> ,3f> 242Ah 242. ,50 23.64 23. ,t>5 1«>.2K 19. 28 89.95 90. —. 11.38 11. daljnje posvetovanje o kontingentu novincev, manjšemu obratu. Kartel b: naj obsegal le j PolitiČIlO flfflŠtVO JflllSf U PrilllOrSkO Govori posl. Doležal. Rusi v Perziji. velike mline, ki proizvajajo znatne količine: manjšim mlinom bi plačevali -premije, da priredi v nedeljo dne 4. t. m. ob 4. uri pop. javni ljudski shod v gostilni „pri Lipi4' /vn/\/\ v Bazovici /s/v/n/n po sledečem vs po redu : Nagovor predsednika. 2. O volitvah v tržaški mestni in dež. zbor. 3. Slučajnosti. PETROGRAD 2. (K. B.) »Peterburger | krčijo tudi oni obrat. Zeituug« javlja: V bližnji prihodnjosti usta- Carina na sladkor v Indiji, nove tukaj družbo za perzijske železnice. Indijska vlada je izdala naredbo, da se Skoro gotovo je, da vzame Rusija neko per- bo odsihdob od sladkorja plačevala uvozna zijsko pristanišče o podobnih pogojih kakor carina samo provizorično ter da se ima ra- Port Arthur v najem. cuniti vsako leto ta doklada 11a podlagi svote 4 Koma 11 je v Rini. izvoznih premij za sladkor. Ako bi kateri RIM 1. (K. B.) Danes jutro sta prispela »voznik plačal preveč uvoznine, se mu višek semkaj iz Tridenta dva posebna vlaka s pri- »a koncu leta povrne, bližno 1->00 romarji. Dražbe nepremični 11. Oserska zbornica poslancev. Po zahteva nju Ivana Goriupa na Opči BUDIMPEŠTA 1. (K. B.) V današnji nah, zastopanega po g. dr. Abrarau od v. v. Okoličani! V teb resnih časih treba, da se po- seji zbornice poslancev so rešili še ostale Trstu, bo dne IO. aprila 1000 preti pol ud ne kažete zavedne može. hoteče braniti svoje svetinje. naslove proračuna ministerstva za notranje ob 9. uri pri c. kr. okrajnemu sodišču v j StoPite toreJ z ^ "dlornostjo v volilno borbo! Tako ■ • 1 • - 00 1 .1 -- - krepko voljo in zavednost pokažete s tem. da se v Stvari. Trstu, v izbi st. dražba nepremičnin, spo- velikem Stevilll udeležite tega |me?a shoda v okolici. PredsedllištVO zbornice poslancev. daj zaznamovanih. namenjenega predstojećim volitvam. DINAJ 1. (P*) (tlasom večernih listov I. skupina sestavljena iz tab. št. 609, ODBOR bode volitev prvega podpredsednika zbornice j 729, 731, 2848, 2849, 28f>5, ol44 na Opci— 1"«1. ilniSIva ,,EiliuoMt-- za Priinor>kn poslancev v sredo, dne 7. t. m. nah, t. ab. št. 1198 v Rojanu in iz posestnih DUNAJ 1. (P.) Kakor piše »Fremden- pravic do tao. št. 941, 1204 na Opčinah, 141, blatt« je Slov krši?, narodna zveza sklenila, 181, 203 v Rojanu in kat. št. 1412 na Kon- ))( da se bo protivila kandidaturi posl. Pradeja tovelju. )$( |M»dpre*. februvarja, 7<.».^7 št. 67 vdobi 40.00! > K, ser. 5V»47 št. Zeloia ii tarna MF" pohištva vsake vrste Alessanflro Levi Minzi v Trsti. Piazza Rosario 2. (šolsko poslopji. Bopat izbor v tapeturijah, zrcalih in slikah. Ilustriran cenik srratis in Tranko vsakema na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se ua h rod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračunalo. Prihod in odhod vlakov. Južna železnica. Odhod iz T r M a : 6.20 S — S.•_>.'» 9.— 9J& 1—4."» 4.35 5.30 6.25 815 8 15 8.4". 9.45 6.10 pdp Benetke 6.5f> pdp. 7.33 „ 8.4i» „ 9.28 _ 10.25 _ 10.40 _ 11.30 „ 5.35 [Kip 7.45 zvč. 8.30 „ 3— n 11.35 „ 10.38 pdp. 6.30 8 15 4JSO 7 4"» iSO 8.05 11 15 Ufi 9ii0 9.25 omn NVhrežina, 1 ervinjan, brzovl. Dunaj, zveza z Reko Nubrežina, V dem. Benetke, Rim omn. N al »rež i na. Videm. Benetke. Vero na po~t Dunaj. zveza Budapest in Zagreb pop. omn. Kormin. zwza Cervinjan, Benetke N al »rezina. Videm. Benetke. Kim Benetke (via 1 ervinjan in via Videm) Kini (via B'.xij) naravnost. j»ošt. Dunaj, zveza z Keko zve. brzovl. Korndn n Dunaj, zveza s Peštm. Reko meš. Nabrežina. Videm, Benetke „ _ do Murzusehlaga (samo ol» sredah 1 ekspres v Ostende I> o li o d v Trst: me:. iz Miirzusehlaga. Beljaka itd. iz Italije, Kormina. Nabrežine brzovl. iz Kormina Dunaj, zveza h Pešto, Mnihim po-t. Dunaj. zveza z Keto brzovl. iz Italije preko Kormina onin. iz Benetk (via t ervignjan) pošt. Dunaj. zveza z Gorico omn. iz Italije preko Kormina brzovl. iz Italije preko Kormina Dunaj, zveza z Reko omn. iz Italije preko Kormina isamo v sredo) ekspres iz Ostenle Državna železnica. Odhod o <1 Sv. Andreja pdp. Hrj»elje. Ljubljana. Dunaj, Beljak Hrpelje, Rovinj, Pulj. Dunaj poj>. Hrpelje. Divača. Rovinj. Pulj. Dunaj brzovl. Pulj, Divača, Beljak. Dunaj Herj»elje, Divača (samo ob nedeljah in praznikih!. Dohod k sv. Andreju. pdp. Divača „ Pulj, Rovinj Hrpelje. Ljubljana, Dunaj zve. Pulj, Rovinj, Dunaj, Ljubljana brzovl. Pulj, Rovinj. Dunaj Hq»e!je, Divača (samo ob nedeljah in praznikih.) Javna zahvala. Podpisani rodbini se zahvaljujeti iz globine srea za tolike, ganljivo dokaze prisrčnega sočutja povodom težkega udarca, ki ga jima je usodila liožja Previdnost, odpozvavši v večnost našega dobrega, nepozabnega Y prvi vrsti zahvaljujeti slavni odbor »Tržaške posojilnice in hranilnice« za tolike dokaze ljubezni do blagopokojnega; potem »Slovanski čitalnici« in »l)cl. podpornemu društvu«, da sta se na tako lep način spomnili, svojega premimdega člena: dalje vsem darivateljem prekrasnih vencev in oni gospodi, ki so svoje sožalje pokazali v darovih narodnim društvom: slednjič vse one, zasebnike in zastopnike korporaeij, ki so prišli od blizu in daleč, da v vehteastnem sprevodu skažejo pokojnemu poslednjo čast in tla na impozanten način počaste spomin blago pokojnega. Vsem, vsem bodi izrečena prisrčna zahvala, kajti vsprejmejo naj zagotovilo, da nam je njih sočutje bilo v iiajvcčo t«»laži»o v teh težkih urah. Kog poplačaj vsem ! V Trstu, dne J. marca 11M H). Rodbini Šabec-Abram. ; . - • _•_• . . : ■ - h P- hI Odhod in prihod parnikov. V Zavije preko Sv. Marka. Skednja. Sv. Sobote. Milj ob 7.15. i*, 11.30 pre (pošta) predp. 2.30. 4 15 (preko Sv. Marka■ <1.15 pop. Prihod T preko Sv. Markai. 8. 9.30 (posta) predp.; 1.30, 3.30 (pošta), 5.30 pop. 01» n e d. in prazn. 8 i pošta i. 9.30. 12 (pošta) predp.; 3.—, 1.30. 7.15 pop Prihod: 6.30 (preko Sv. Marka) 8.— 9.30 pošta) predp.. 2.—, 3.45 (pošta) 6.30 pop. V Koper 7.50 predp.. 12.05 (pošta) 3.—, 4.15 ipo- šta) pop. Dohod 6.45, 9.— (pošta) predp. 1.30. 3,— (pošta). Ob n e d. in prazn. 7.50 predp., 12.n."> (pošta), 5.— pop- Dohod: 6.45, 9.— (poita> predp.. 4.— (pošta) pop. V Piran preko Izole 12.30, 3.— pop. Dohod preko Izole 6.30. 7.— predp. Ob n e d. in prazn.: 11 ..'»O in opoldne. Dohod: 6.30, 7.— zjutraj pamika „Istria " in _Portorose".) V U m a g vsak dan rsizun nedelj ob 4 pop. D o h o <1 6.— zjutraj. V Rovinj prgko Pirana. Cittanove, Poreča vsaki pond.. sredo, petek 7.'M) zj. Dohod torek, četrtek. soln>to ob 7. uri zjutraj. . V Pulj preko Pirane. Cittanove, Salvore, Poreča, Vrsara. Rovinja in Fasane ob 6.4."» zjutraj vsak dan. Dohod '2 pop V Mira mar 10.45 predp. 3.15 pop. Dohod 1 iH) 6 pop. Furlanska železnica. 0 d h o d iz Tržiča: 7.48 pdp., 1.53, 6.25 pop. preko C ervinjana v Italijo 10.42 „ in 10.48 zvečer do t ervinjana. Dohod v Tržič: 7.20. 2.45, predp., 5.4.S, 10.33 pop. iz Italije preko (.'ervinjana. 1.35 pop. iz ( ervinjana. Najboljše berilo in darilo oo o°o o*o o°o oo je vsestransko jako pohvaljena Jzioja in m\U ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega. da more sebe iu druge blažiti in prav olikati ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po po£ti lo kr. več. ali proti po štneinu povzetju pri Jožefu Valenčiču na Dunaju HI., Steingasse N. 9 i I. St., Th. 10. . Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, | ako bi mu kupee poslal knjigo se nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, ku.jiir je malo več. NAZNANILO. Vsem onim cenjcniui gostom, kateri so se pritoževali, tla ne pridejo v mojo gostilno več dokler bo noti i Italijan, naznanjam, tla istega ni več. <) tej priliki se priporočam starim gostom, prijateljem iu znancem za mnogobrojen obisk. Spoštovanjem udani Fran Valetie "ostilničar. Gostilna Andemo de Fran z Via ilel 1pii st. 14. toči izvrstno belo vipavsko ter istrsko iu dalmatinsko črno vino. Dobra kuhinja, domače klobase. Gostilna ic odprta vedno —t popoludue. Narodna ed postati morajo testenine iz Prve kranjske tovarne testenin Znidersič iV Valenčič v II. Bistrici po njih izbornem okusu, obilni redilnosti. nizki ceni in jednostavnem pripravljanju. Zahtevajte jih v vseh prodajalnieah jestvin. Poštno hranilnicni račun 816.004. VEKOSLAV PLESNICAR >C X X TRGOVINA JESTVIN X X K Trst — Via Gin lin št. 25 Trst. Prva slovenska izdelovalnica mrežic za plinovo luč (Auer) Javljam slavu, občinstvu, da sem odprl svojo izdelovalnico in prodajalnico nepregorljivili mrežic za plinovo luč Auer) na vogalu Piazza Negozianti in Via deli' Arsenale l'važuje geslo: Svoji k svojim se priporočam za obilne naroči>e. Dragotin Vitez MEJNARODNI ANORAMA I trst-Borzni trg 14-trst " Od *2r». fehr. do I. marca lil. serija Špansko. Jako zanimivo in poučno potovanje po Carigradu (nove slike), zlati rog. mošeje itd. 50 podob 50. V stopniua 20, otroci 10 kr. Naznanjam slavn. občinstvu, tla sem prevzel že dobro poznano prodajalnico jestvin (i Grattoni, katero sem popolnil z najboljšim in svežim kolonijalnim blagom kakor: kava. riž. olje, testenine, sir. maslo. moka. raznovrstna fina vina v buteljkah ter sploh vse jest vine. Pošiljam blago ca deželo po poštnem povzetju, v mestu je donašanje na dom brezplačno. Nadeja je se obilne podpt»re slavn. občinstva v mestu in na deželi, bele- tim spoštovanjem „.krni ' VelfOSlaV PleSlM. ta, trirovee. HflTEL A s 25 popolnoma novourejenimi sobami, z 1 in 2 posteljema Assicurazioni generali V TRSTU. (l)ruštvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru. zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in rese rva dne 31. decembra 1893.....ghl. 58.071.673-84 Premije za poterjati v naslednjih letih......... „ : {0,541.700-64