Poštnina plačana v eotovln' Leto IX, St. 161 Jubljana, torek 17. Julija 1928 Stane raatcčno Din >5'—; sa Mmitro Din V3'— neobran«, Oglasi po tarifa. Uredništvo i Ljubljana, KLnatlova ulica štev. 5/L Tclelon št. >073 in «804, ponoči tudi it. «034. Rokopisi oe ne vra£o|«. 1 prt pofttaetn čete, zavodu 1 Ljob* IL 11.84« • Praha čialo 78.1*0. Wlen, Nr. 105^41. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Beograd, 16. julija i. Kot najresnej- ši kandidati za nevtralno vlado od strani Srbov se imenujejo naslednje osebnosti: profesor pravne fakultete Boža Markovič, ki ga nekateri krogi lansirajo kot notranjega ministra. 0 njem se trdi, da je dober pravnik, da ni sodeloval v strankarski borbi in da je bil od vsega začetka za sporazum s Hrvati, čemer se do danes ni izneveril. Za ministra prosvete naj bi prišel Tihomir Gjorgjevič ali Pavle Popovič, ki je imel kot rektor univerze pogoste stike s prosvetnimi .delavci v Zagrebu in Ljubljani. Kot minister socijalne politike ali javnih del se navaja univ. prof. Zivko Gjorgjevič. Podoknica Stepana Radiču Zagreb, 16. Julija n. Nocoj ob po! 9. je priredil pred vilo Stepana Radida podoknioo irapTOviziran pevski zbor za-greških pevskih društev, ki je ob tej priliki zapel »Molitev hrvatskega naroda«. Pred vilo se Je zbralo oicrog 3 trisoč ljudi, ki so me navdušeno vzklikati. Po odpeti pesmi le prišel Stepan Radič na vež na vrata to se zahvalil pevcem za podoknico s krasim govorom Po govoru je množica priredila Radidn ponovne živahne manifestacije, nakar se je mimo razšla. Radičeva rana zaceljena Zagreb, 16. julija, n. Ker je zdravstveno stanje Stepana Radiča zelo ugodno, je bilo danes odločeno, da od jutri naprej sodeluje v delq zagrebškega oblastnega odbora. Že jutri se bo vršila seja oblastnega odbora v Radičevem stanovanju pod njegovim predsedstvom. Opoldne so zdravniki, ki so pregledali Radiča, izjavili, da se je rana že popolnoma za rasti a in da je sedaj pokrita samo še z zaščitnim ovojem, ki bo odstranjen v par dneh. Zdravstveno stanje Stepana Radiča je zelo dobro. Znaki sladkorja so komaj opaziti in splošno stanje bolnika je najugodnejša Posledice brezglave gospodarske politike režima Sušak, 16. julija d. Naša edina večja ladjedelnica v Kraljeviči bo dn« 3. avgusta prodana na javni dražbi. Dosedanji lastniki so ponovno poskušali zainteresirati merodajne fiircitelje za to pereče vprašanje, vendar pa 90 povsod nalete Si na gluha ušesa. Vse pomorske oblasti so opozarjale vlado, naj v interesu narodne obrambe irkrene potrebne korake, da pcdiet je ne propade. a zgodilo se doslej tri nič. Podjetje je končno »ašlo v taHke težave, da je najprej u-stovilio delo, sedetj p« je razpisana javna dražba . , , zgradba novinarskega doma v Zagrebu Zagreb, 16. julija, č. Danes dopoldne ob devetih je na svečan način pričela gradba Novinarskega doma v Zagrebu, ki bo prvi in največji novinarski dom v naši državi. Stavbišče, ki ga je poklonila zagrebškim novinarjem zagrebška mestna občina, je na najlepšem mestu na Wilsonovem trgu, dom sam pa bo monumentalna stavba, ki bo v kras celemu mestu. Ob 9. so se zbrali na stavbišču zastopniki Jugoslovenskega gradbenega podjetja s prof. Bauerjem na čelu, ki je izdelal načrte za poslopje. Nadalje so bili navzoči inženjerji Ivo Juranovič, prof. Kaiser in Šega. Polnoštevileo pa so se zbrali tudi zagrebški novinarji, ki so po kratkem nagovoru podpredsednika zadruge za zgradbo novinarskega doma g. Peršiča prvi zasadili lopate v zemljo ter tako izvršili ?rvi odkop temeljev. Navzoči so bili tudi predstavniki oblasti in raznih drugih korpo-racij. Nato so se zastopniki podjetja in novinarji podali v restavracijo «Ko'iO», kjer je bila podpisana gradbena pogodba. nakar je blagajnik g. Kr/.narič izročil podjetniku ček na četrt milijona Din kot prvi obrok gradbenih stro>k,»v. Po tem svečanem aktu se je azvtla animirana zabava. Novinarski dom v Zagrebu bo še letos pod streho in bo dovršen do prihodnje jeseni Hsgemonisii zopet upajo... Beograd, 16. julija i. V krogih če-tvorne (bivše vladne) koalicije se čim dalje bolj razširjajo vesti, da general Hadžič ne bo uspel s svojo misijo sestaviti nevtralno vlado, čeprav ni nobenega povoda, ki bi opravičeval sum v njegov uspeh. Eden izmed demokratskih prvakov je danes izjavil novinarjem, da je poskus z misijo generala Hadžiča samo manever, s katerim se hoče začasno zadovoljiti Hrvate, in da se bo, ko se bo videlo, da general Hadžič ni uspel, vodstvo položaja zopet vrnilo k četvorni koaliciji, kakor se je to zgodilo ob priliki prve krize Vukičevičevega kabineta. Z ozirom na to izjavo je danes avtoritativen član KDK izjavil naslednje: »Ne verujem, da se z nami uganja komedija in da gre za prevaro. Četvorna koalicija bi mogla dobiti vlado samo, ako bi se odkrito hotelo vojno z vsemi Hrvati in onimi Srbi ter Slovenci, ki so danes skupaj s Hrvati. V tem primeru bi bile posledice katastrofalne.« Neslaven konec neslavnega procesa Zagreb, 16. julija r. Kakor smo poročali, je državno pravdništvo vložilo tožbo proti vsem zagrebškim listom, ki so objavili resolucijo zagrebškega občinskega sveta povodom dogodkov v Narodni skupščini, v kateri zagrebški občinski svet obsoja režim, ki je dovedel do krvavega zločina na parlamentarnih tleh. Zagrebški občinski svet je glede na to sklenil, da prevzamejo občinski svetniki z županom na čelu odgovornost v vseh tozadevnih tiskovnih pravdah zag-ebških listov. V Zagrebu so z največjim zanimanjem pričakovali ta proces, ki bi bil menda edinstven v naši pravni zgodovini, ker bi sedelo na zatožni klopi 50 občinskih svetnikov z županom Heinzlom na čelu. Danes pa je državno pravdništvo nenadoma umaknilo tožbo in ustavilo nadaljnje postopanje. NT še znano, ali je državno pravdništvo storilo to iz lastne inicijative ali pa na povelje iz Beograda. Dr. Spaho v avdijenci Beograd, 16. julija p. Nocoj je bil na dvoru v avdijenci namestnik finančnega ministra dr. Spaho. Desetletnica smrti zadnjega ruskega carja Beograd, 16. julija n. Tukaj se je danes vrSHa spominska svečanost ob desetletnici smrti zadnjega ruskega carja Nikolaja II. Cerkvenega opravila v Saborni cerkvi se Je udeležite polno-številna tukajšnja ruska kolonija Poljski mfn. oredsednik v ČSR Praga, 16. julija h. Jutri pričakujejo v Pragi poljskega ministrske.ga predsednika BaTtela. Po krepkem postanku bo ministrski predsednik nadaljeval potovanje v M-arianske Lažni, kjer namerava preživeti svoj dopust. Ministrski predsednik bo prepotoval vso pot * avtomobilom. •JUTRO* It. 163 »Krasin" rešil Čuhnovskega, Norvežana Moye- sa in tri Italijane Ledolomilec mora ▼ Adventski zaliv po premog, nakar bo skušal rešiti še ostale ponesrečence. — Dr. Behounek obtožuje Nobila. — Usoda Amundsena in Alessandrinijeve skupine prej- koslej neznana veno potrdil vse to, kar je izjavil Zappi, t j. da so Malmgreena .pustili živega, toda popolnoma brez moči na ledu. Berlin, 16. julija, s. »Vossische Zei-tung» poroča iz Kodania, da se je ledo-lomilcu Krasinu posrečilo spraviti na krov letalca Čuhnovskega z vsemi spremljevalci. Cuhnovskij je moral kakor znano, pred nekaj dnevi pri poletu k Viglierijevi skupini za silo pristati na Severovzhodni zemlji Moskva, 16. julija, g. Malo pred prihodom «Krasina» do leta.ca Čuhnovskega je dosegel ledelomec tudi Norvežana Moyesa in tri Italijane, ki so odšli s 30 km oddaljene ladje pravUa, bo «Krasin» odplul v Adventski zaliv. Ker na krovu ni prostora za leta.o, je posadka izdelala splav, na katerem bo ledolomilec vlekel letalo v za'iv. Po popravilu letala bo «Krasin» zopet odšel iskat Alessandrinijevo skupino ter bo skušal najti tudi Malmgreenovo truplo. Moskva, 16. julija, s. Češki učenjak dr. Behounek obtožuje Nobila, ker je hotel po katastrofi izdati nalog, naj bi vsa skupina odšla iskat kopno zemljo ter pustila na kraju nesreče Šveda Malmgreena in inž. Cecionija, ki sta bila pri padcu težko ranjena. Nastala je dolga debata, ki se je končala s tem, da so Nobila preglasovali. Nato je Nobile predlagal, naj bi trije telesno najmočnejši člani, in sicer Zappi, Mariano in Biagi sami šli iskati zemljo. Tedaj se je Malmgreen heroično ponudH, da se bo namestu Biagija udeležil te ekspedicije, ker je Biagi kot radio-operater mnogo bolj potreben pri skupini, dočim bi sam lahko, ker dobro pozna arktične razmere, mnogo več koristil, ako gre iskat kopno zemljo. Malmgreen pa je, tako izjavlja dr. Behounek, odšel v gotovo smrt, ker se je kljub svojim težkim poškodbam priključil pohodu preko ledenikov. Tudi Mariano je bist- Mariano je izjavil, da Malmgreen kljub svoji junaški volji in nepopisni požrtvovalnosti ni mogel več hoditi dalje. Praga, 16. julija, g. Sestra češkega učenjaka dr. Behouneka je imela razgovor z generalom Nobilom, katerega vsebino je brezžično sporočila v Prago. Nobile je izjavil, da je bil Behounek prvi, ki se je po katastrofi znašel in s svojim energičnim nastopom napravil red med ponesrečenci. Tolažil je svoje tovariše, ki so bili nekaj dni po katastrofi tako obupani, da so se hoteli raziti na vse strani, kar bi jih pognalo v gotovo smrt, ker bi ne bilo mogoče preskrbeti jim živeža niti ostati z njimi v brezžični zvezi. Pri tej priliki je Behounek z energičnim nastopom pregovoril ponesrečence, da so ostali skupaj. Nobile imenuje Behouneka svojega plemenitega prijatelja. Neko praško podjetje je dr. Behouneka brzojavno pozvalo, da po povratku priredi predavanja po Češkoslovaški. Kopališka uprava mesta Podjebrad je povabila dr. Behouneka da kot njen gost poseti kopališče. Oslo, 16. julija, s. Govorice, da Je ledolomilec «Maligin» rešil Alessandrinijevo skupino, se po vesteh iz Moskve demantirajo. Rim, 16. julija (ri.) Uradni komunike izjavlja, da so vse trditve inozemskih listov, da je kriv na nesreči ekspedicije na severni tečaj Nobile, ker je izdal povelje, naj se na vsak način 24. maja doseže severni tečaj, popolnoma neosnovane. Ladja «Braganza» pričakuje povratka rešilne ekspedicije, ki je bila odposlana proti rtu Wrede. Moskovska agencija javlja, da je obkoljen ruski lomilec ledu «MaIigin» z velikimi masami ledu in da ne more naprej. Norveški komunike zanika vest, da je bil rešen Amundsen in najdeni ostanki «Italie». Tropična vročina nad vso Evropo ie žrtve silne vročine na Dunaju, v Budimpešti, v Italiji in Angori. — Prve nevihte Dunaj, 16. julija, s. Vremenski strokovnjaki račuuajo, da bo vročinski val, ki je se daj skoraj nad vso Evropo, ostal še v prihodnjih dneh. Ker je temperatura tudi v visokih legah zelo visoka in znaša n. pr. v nemškem srednjem gorovju do 1000 m še redno 23 do 25 stopinj, je tudi malo nevarnosti za nevihte. Kljub vsemu temu je vendar pričakovati, da bo v naslednjih dnsvih temperatura za par stopinj padla; vsekakor bo v opoldanskih urah še vedno dosegala 90 stopinj * in tudi več. Tekom včerajšnje nedelje je morala »srednja postaja dunajske reševalne postaje pomagati 100 osebam, med njimi 50 takim, si so oboleli zaradi silne vročine Innsbrnck, 16. julija, g. Večdnevno _ trofično vročino je danes popoldne prekinila nevihta, ki je od 4. popoldne trajala nepretrgoma do večera. Berlin. 16. julija, s Danes opoldne je ka-tal termometer v notranjem mestu 31.5 stopinj. Pretekla noč je bila najtoplejša in je ibila temperatura povprečno 235 stopinj. Freibiirg, 16. julija s. Snoči je divjala nad južnim Črnim lesom težka nevihta, ki Jo je spremljal orkanu podoben vihar. Vihar je napravil v gozdovih Črnega lesa. posebno v okolici Tillingena, precejšnjo Škodo. Naliv je povzročil na več krajih ponlnve, tako da je bilo treba alarmirati požarno brambo. Budimpešta, 16. julija, s. Vročina je dosegla danes popoldne ob 2. višek 38 5 stopinj v senci. Te temperature ni«o beležili v Budimpešti od leta 1892. Tronična vročina ■fe dala reševalnemu društvu zelo mnogo posla, ker je moralo od 5. popoldne polagati v 83 primerih. Naval je bil tako velik, da društvu niso zadostovali razpoložljivi avtomobili, temveč je moralo vzeti na pomoč 5e vozove s konisko vprego, ki jih je že zdavno odstranilo. Tzmed 83 iseb je bilo treba 24 oseb zaradi solnčarice prepeljati v bolnico. Iz Miskolcza poročajo, da je vročina zahtevala smrtno žrtev. Neki trgovec se je vsled vročine na cesti onesvestil ter umrl med prevozom v bolnico. Budimpešta. 16. julija, g. Temperatura je danes popoldne na solncu dosegla 55 stopinj, tako da so termometri odpovedali. Do opoldne je morala rešilna postaja posredovati v 60 primerih. Rim. 16 julija, g. Včerajšnja vročina je dosegla v Rimu 37 stopinj Cel sija v senci, na solncu pa nad 50. Po raznih mestih Italije vlada taka vročina, da je ne pomnijo že več let Ogromne množice ljudi išče hladila v vodah. Mnogo oseb je umrlo vsled solnčarice, in sicer v Vidmu 4. Napolju in Fi-renzi pa po ena. Več žrtev so zahtevale tudi vode. Vsled vročine vlada velika suša, tako fo se je bati. da bo trpela tudi letošnja sadna in vinska letina. Pari*. 16. julija, (pa.) Včeraj, je kazal v Parizu toplomer v senci 36 stopinj Celzija London. 16. julija, (lo.) Po vsel Angliji vlada velika vročina. Včeraj ie kazal toplomer v Londonu v senci 91 stopini Farenhei-ta. kar ni bilo zabeleženo že tri leta. Lizbona. 16 Julija. (be.) V inestu vlada velika vročina. Tonlnmer je kazal v senci % stopinj Fahrenheita. Praga. 16. julija, g. Včerai je dosegla vročina skoro katastrofalno višino. Tudi dan°s je kazal termometer 39 stopinj v senci. VI-tava ima 27 stopinj Celsija, tako da niti kopanje ne prinese več ohlaien.ia. Plavati «ploh ni mogoče, ker je voda povsod prenizka. Varšava. 16 julija, g. Val vročine, ki je pritisnil nad vso Evropo, tudi Poljske ni opustil. Danes opoldne je kaz^l termometer na solncu 52, v senci pa 40 stopinj Celsija Mnogo oseb je umrlo na solnčarici. V Kel •ah je danes popoldne divjala nevihta, ki je nekoliko ohladila ozračje. Torek 17, STI. 1928 Pariški „Temps" g značaju Hadžičeve misije. Hegemonbtične intrige preko inozemskega časopisja. — Dokazovanje potrebe'za sklicanje »Narodne skupščine« Veliki ruski manevri ob romunsko-poljski meji Moskva, 16. Julija h. Generalni Štab rdeče armade se pripravlja za velike manevre, ki se bodo vršili koncem julija na romunsko-poljski meji in katerih se bodo udeležili vojaški oddelki iz zuberniij Sraolenska, Minska, Kijeva in Odese. Sovjetska armada bo razdeljena v dve skupini in bo delovala z nalogo, da jo namerava napasti poljska armada, pri čemer bi io podpirala romunska. Naloga obeh ruskih Skup in }e, da preprečijo napredovanje sovražnika proti Kijevu in obenem združitev obeh sovražnikov. Zannmrvo fe ,da se bosta udeležila teh manevrov samo nemški in litovski vojaški ataše. Nenadni boji v Arabiji Milan, 16. julija, s. Begunci z arabske obale pripovedujejo, da je prišlo med an< gleškimi četami protektorata Edena in Imena do sovražnosti. Angleške ladje so baje napadle več mest v južnem Imenu ter jih dva dni zaporedoma obstreljevale Prebivalstvo, ki je imelo precej krvavih izgub, se je zaman trudilo, da bi odbilo na* Eade. V splošnem prevladuje velika pani« a. V Hoteidi, kjeT stanuiefo italijanski tr» govci, je skoraj vse prebivalstvo zbežalo v okolico ter se šele pomirilo, ko je pri« spela neka italijanska ladja. Tudi pri Ma» niji je prišlo na meji protektorata Edena do bojev med narodnimi angleškimi četa* mi in Jemiti. Avantura simv. profesorja z delfinom R?m, 16. julija, g. Nenavadni dogodek je imel včeraj pri kopanju na obali "pri Via-reggiu univerzitetni profesor B^bolini. Odpeljal se je z malim čolnom več kilometrov na morje, ko je naenkrat zar^c'1 v vodi velikega delfina. Ko ie skušal žival ubiti z veslom, se je delfin vrgel na čoln, nasadil evo-ie ostre zobe v sprednji del t»r se zapičil. Ko se je skušal rešiti neprijetnega bremena, je čoln prevrnil, profesor pa je padel v morje. Končno se je delfinu posrečilo, da se i,e rešil čolna, pri čemer pa je moral pustiti nekaj zob Francoski socialisti za revizijo mirovnih pogodb Pariz, 16. julija (be.) Narodni svet francoske socijalisfrične stranke je odobril delovanje Paul-Boncourja na zasedanju Društva narodov in sprejel resolucijo, v kateri zahteva revizijo mirovnih pogodb m »takojšnjo izpraznitev Porenja. Resolucija obsoja vlado, ker s u bor d: mira vprašanje razorožitve vprašanlu varnosti Zrfo^ete tekstilna tovania Oroslavlje. 16 iulfta č Sinoči je nastal v tekstil™ tovarni »Prozorna« tast Milana Prp'da. iz doslel še nepojasnjenega vzroka požar, ki se je naglo razširil 'n v kratkem času upe m? lil skoraj vso tovarno Gasilcem se le iedva posrečilo, da so preprečili razširjenje požara na ostale objekte. Ker so uničeni skoraj vsi tekstilni stroji, Je škoda zelo velika. Je pa večinoma krita z zavarovalnino ■ 8 —===== Seja ljubljanskega občinskega sveta« se nadaljuje danes, v torek ob 20. uri Ker je dnevni red izredno važen, je udeležba vseh v Ljubljani bivajoSh obč. svetnikov nujno potrebna. „Nase občine vstajajo v korist naroda" Dol. Logatec, 15. Julija. Pod gornjim naslovom je »Slovenec« priobčil v soboto neko izjavo občinskega odbora dol. logaškega, glasom katerega je baje ta odbor v svoji seji 12. t. m. sklenil po predlogu župana nekakšen protest proti »Jutru« radi znane Koroščeve karikature. Resnica je, da so župan in klerikalni obč. odborniki hotel) po nizkotnem načina terorja SLS to izjavo Izsiliti od odbora, da je pa bil protest naprednih obč. odbornikov tako jak in uspešen in da ie vsled tega postala v obč. odboru taka zmotnjava. da sploh ni prišlo do nobenega zaključka, še manj do kake debate ali celo rednega glasovanja. Vsled tega le ta izjava ostala le pobožna želja klerikalnega dela obč. odbora ter je gola mistifikacija javnosti, ako se hoče prikazati to željo kot sklenjeno stvar, še manj pa kot nekakšno mnenje celega obč. odbora. Gospodom obč. odbornikom SLS bodi povedano, da smo voljeni v občinsko upravo zato. da vodimo občinsko gospodarstvo v blagor in napredek občine. ne pa zato. da bi se smatralo občinsko zastopstvo za ekspozituro SLS, ki naj svoje politične svrhe izrablja gospodarske zastope. Napredni obč. odborniki v Dol. Logatcu Klerikalna polomija v Žalcu Žalec, 16. julija. V strahu pred posledicami svoje hazardne politike predvsem pa, da bi odvrnili pozor-zornost svojih volilcev od odgovornosti, ki pada na dr. Korošca za prelivanje krvi v Narodni skupščini, v Beogradu in v Zagrebu, so sklicali klerikalci preteklo nedeljo v Dobrišo vaš pri Žalcu manilestacijsko zrrrvanje. 2e cele tedne poprej so v »Slovencu« in v posebnih letakih, ki so jih razširili po vsej Sloveniji, pozivali k čim šte-vi'rejši udeležbi na tem zborovanju. Združili pa so obenem proslavo 700 letnice !a-vantinske škofije, 10 letnico zgodovinskega tabora v Žalcu, da bi tako privabili kar največ ljudi. Ker ie vera vselej kadar so klerikalci v škripcih, njihovo glavno sred-s vo za omamljanje množic, seveda tudi tokrat ni šlo brez maše. Mariborski škof je poslal svojega zastopnika, da je otvoril klerikalni politični shod s cerkvenim opravilom Na shod je prispel Iz Beograda sam dr. Korošec. Udeležili so se ga poleg nekaterih poslancev tudi oba predsednika slovenskih oblastnih odborov ter drugi klerikalni prvaki Kljub temu pa, da je klerikalni štab izkoristil vsa sredstva, ki so mu na razpolago ter da Je dr. Korošec Izposlova! za svojo politično manifestacijo polovično vožnjo po železnici je bila udeležba mnogo manjša, r.ego so pričakovali celo politični nasprotnik klerikalcev. »Slovenec« je v nedelj-sktm uvodniku pozdravljal tisoče in tisoče v resnici pa se je zbralo v Žalcu z ženami In otroci vred komaj 2000 Uudl. Tako n a-enkostna udeležba je tem bolj značilna, ker je bila Savinjska dolina svoječasno vo-IIIt-o okrožje dr. Korošca samega. To je le zr.ak, da so klerikalni pristaši postali ne-zaupni in da se tudi v njihovih vrstah pojavlja vedno očitnejši odpor proti hazar-dnstvu SLS tin njenega absolutističnega vodstva, obenem pa je tudi dokaz zdravega odpora med kmečkim prebivalstvom proti grdi zlorabi verskih in splošnonarodnih svetinj v umazane strankarsko-politične na-m-rje. Dr. Korošec se le očividno zavedal, da pomeni maloštevilna udeležba obsodbo nje-grvega ministrovanja in se ie zato previdno izognil vsaki izjavi o politični siiuaciji. V svojem govoru je omenjal le proslavo r: katerega Je bi! y petek Izvršen atentat. Sladkosti izletov - od druge strani Vročina je tako neznosna, da nikdo več ne more ostati v mestu. Kdor ni tako srečen, da bi se mogel med tednom ohladiti na deželi, se pelje vsaj v nedeljo v zeleno in senčno okolico. Zadnje nedelje so pa pokazale, da so ti izleti, ki bi morali služiti razvedrilu, odpočitku in zdravju, združeni s takimi neprijetnostmi in štrapaci, da jih s te-7 ivo prestane le človek, ki je služil v Sahari v tujski legiji in je brez žolča. Že zurtraj se prične križev pot pri blagajnah na postaji. V vlaku so vsi sedeži zasedeni in smrkavi pobalini se zabavajo z dovtipi, če starejši ljudje, bolehne dame in matere z otroci omedlevajo stoje ob klopeh. Sprevodnik ne more narediti redu, ker so vagoni tako nabiti, da ne more vanje. Ko onemogli izletniki dosežejo postalo, recimo Lesce, jih pa zopet hoče zadušiti prah. Izvoščki in šoferji se namreč tu kosajo, kako bi mučemke, ki gazijo po prahu, omehčali in prisilili k vožnji. Ali kako naj si družina prvošči avtomobil, če je denarja še komaj za vlak nazaj. Za Bled bi bilo res potrebno. da s postaje v Lescah napravijo senčno pot do mosta čez Savo, stezo odtod dalje pa popravijo, da bo Bled dostopen tudi pešcem. Lastniki avtomobilov naj se pa ozirajo na uboge izletnike na cesti in naj ne drve tako, kakor bi jim bilo vseeno, če se za njimi vse zaduši v prahu. Orožništvo naj avtomobile z brezobzirnimi šoferji spušča le v kolonah po 10 in 10 voz skupaj po tej peklenski cesti, da bodo morali požirati oblake prahu vseh voz pred seboj — pa se bodo naučili vožnie brez mučenja pešcev. Prav tako prašna je cesta skozi Šiško, ki jo poškrope zadnjikrat sredi popoldneva, da morajo ljudje imeti okna zaprta vso noč, da jih prah ne zaduši v spanju. Še sfcrašnejša je pa cesta s postaje Škofja Loka v mesto, kjer so otvorili na Poljanščici krasno kopališče Le 2800 m dolga vožnja s kolodvora v Škoflo Loko stane z avtobusom 5 Din, torej skoraj 2 Din en kilometer! Vsi drugi in res udobni avtobusi drugje pa računajo kvečjemu po 1 Din za kilometer. Vkljub pretirani ceni so pa tudi avtobusi na škofjeloški postaji vsi zasedeni in tujci tavajo po oblakih prahu do mesta kakor v omotici. Olepševalno društvo in županstva naj poskrbe za markacijo, t. j. za dobro vidno markacijo vseh prekrasnih in tudi deloma senčnih bližnjic v mesto in naj se pobrigajo, da ne bo več nevarna hoja čez most na Studencu po mostnicah, ki se udajajo in odskakujejo kakor tipke na klavirju. Tudi gostilničarji na deželi, ki so sicer po ogromni večini zelo postrežljivi 5n solidni, naj pazijo, da posamezni krčmarji ne bodo več odganjali gostov s previsokimi cenami, ki jih morajo plačevati le tujci, domačini pa dobe vse ceneje. Pa tudi kar se tiče prijaznosti se izletniki pritožujejo zlasti na nekega mladega gostilničarja ob cesti, kamor se vozijo kopat množice Ljubljančanov. Ta zagrizeni klerikalec namreč kvitira vse opravičene pritožbe gostov z opazkami, da je za škrice vse dobro. Upamo, da ga bo solidna konkurenca kmalu spametovala in naučila olike. Sicer naj bi pa tudi zdravniki na deželi redno nadzorovali gostilne. kakoir jih pregleduje mestni fizikat v Ljubljani. Če hočemo, da se razvije dobičkanosni promet s tujci, je najstrožje zdravstveno nadzorstvo vseh živil in gostiln na deželi neobhodno potrebno. Največja nišču stis« n'pne množice je dosegla vrhunec. Končno ie vendar ponehalo streljanje bi pred vrati so se pojavili ognjegasci. Vrata ao se odprla in ljudje, ki ao bili Se sije na nočnem nebu in tako I tvori celota Slična celota se vidi pri 7 pred- \ nostih, katere ima &hkfit' Terpentms Milo Prvič v L ubljani! Pop »Inoma novo! Danes ob 4, '/28 in V« 10 uri film izn dne napetosti Kralj borze Skrvnostne tajinst ene sile I z rstni igra'ci! Zammivo 1 Velenanto! Znižane cene! KINO IDEAL. prepričani, da bodo zgoreli s svojim do« mom vred, so z očmi, osteklenelimi od gro« ze, planili na ulico. Tu pa jih ie sprejela fašistična druhal z divjim krikom id vikom in gorjače so začele padati po njih. kamor je pač zadelo kri je brizgala na vse strani in nekateri so obležali na tleh, kjer jih je fašistična druhal še obrcala in jih potem odvlekla v stran. Razlike niso delali ni« kakršne med hotelskimi gosti in domačini. Padalo je enako po vseh, ki so se rešili iz goreče palače. Tisti dan je bil torek, a Narodni dom je gorel potem še celih osem dni, do dru« ge srede. Prvi večer so fašisti preprečevali ognjegascem gašenje in Giunta sam je s sa« mokresom v roki stopil pred poveljnika gasilcev ii, mu prepovedal uporabo briz« galnic. Pozneje pa so gasilci po fašistič« nem nalogu škropili le toliko, da je bolje gorelo, in so pazili edino le na to, da bi ogenj ne preskočil na sosednjo palačo, ki je last tržaške mestne občine. Če pa je ogenj toliko ponehal, da bi ostal vsaj kai>: del poslopja nedotaknjen, so fašisti po« skrbeli s ponovno uporabo bencina, da je zgorelo prav vse. Naš Narodni dom je bil popolnoma uni* čen. Od ognja očmelo zidovje, iz katerega so zijala prazna okna, je celih šest let molče, pa vendar tako kričeče pričalo o tem strahovitem zločinu italijanskih kul« turonoscev na nas in našem narodnem imetju. Danes, ko je minulo osem let po tem grozodejstvu, stoji bivši naš Narodni dom popolnoma obnovljen in prenovljen na svojem nekdanjem mestu. Samo razsežni trg pred njim so zazidali s šestnadstropno palačo, in nad glavnimi vhodnimi vrati ni več panja s čebelicami, znaka, da je ime« la v poslopju svoje prostore Tržaška hra« nilnica in posojilnica, temveč »e blešči nad njimi — liktorski snop s sekiro. Kjei ie stal prej napis »Hotel Balkan«, se čita da« nes »Hotel Regina« (hotel Kraljica) in raz* ni drugi napisi s fašističnim znakom pri« povedujejo. da so se v nekdanjem Narod« nem domu namestili uradi raznih fašistič« nih organizacij. Namesto našega Narodnega doma — fa« šistični dom! Jutri! Gigantski velefilm | Metropolis Znižane cene! Kino „Ideal4< E3 Smrtna nesreča pri kopanju konja Domžale. 15. iulija V soboto zvečer ie posestnik in gostil ničar Franc Nemec iz Zaboršta pri Domžalah kopal v Bistrici svojega konja, ki mu Je pri kopanju nagajal in ga ie N?-mec zato za uzdo vlekel v vodo. N; enkrat pa se mu ie konj Iztrgal. Nemec na je padel v 4 metre globok tolmun in se ni več prikazal lz vode. Neki moški so takoj pričeli z rešilno akcijo in le s težavo izvlekli Nemca z drogovi lz vode. Na lice mesta ie takoi prišel o tem obveščeni orožniški komandir Skok z orožnikom Petričem. ki sta s pomočjo drireih oseb pričela z umetnim dihaniem. toda kljub dolgotrajnemu in vestnemu prizadevanju ga niso mogli spraviti k življenju. Tudi poklicani zdravnik g dr Hočevar ie konstatiral le smrt ter da ie Nemca že v vodi bržkone zadela srčna kap. Komandir Skok ie odredil, da so truplo Nemca prepeljali na njegov dom. odkoder bo v ponedeljek pogreb na farno pokopališče v Ihanu. Ponesrečeni Nemec ie zapustil ženo brez otrok. Domače vesti Ali ste že govorili s kom da postane nov naročnik «Jiitra». Le ozrite se malo okoli sebe: med Vašimi sorodniki, prijatelji in znanci je sigurno vsaj eden, ki Še ni naročen na •Jutro*, a W bil lahko. Samo malo truda in malo besed Vam je treba, da boste tudi Vi sotrudnik velikega uspeha. 25 dinarjev na mesec si skoraj vsak odrasel človek lažje prihrani drugod. Za 25 dinarjev na mesec ne dobite ničesar in nikogar, ki bi vsak dan prihajal v hišo kot odkrit, resnicoljuben in pošten prijatelj. Nikogar ne sme manjkati med našimi prijatelji, ki bi nam ne sporočil vsaj eOTja novega naročnika «Jutra». Potrudil? še vsi in vsakdo* * ♦ Diplomski izpit na visoki Soli za trgovino v* Var$avl sta napravila z dobrim uspehom gg. Vinko Jug iz Maribora in Janez Neuberger iz Ljubljane, agilna člana Jugoslovenskega akademskega udruženja »Adria« v Varšavi. Čestitamo. ♦ Osebna vest Soustanovitelj hi dosedanji tajnik Jugoslovenske gasilske zveze g. Janko Hojan Je na nedeljskem občnem zboru Zveze odklonil zopetno izvolitev ter odložil vsa mesta pri gasilski organizaciji. • Premestitev v železniški službi. Pri •direkcij! državnih železnic v Ljubljani je Pavel M asi 5 od postaje gorenjski kolodvor premeSčen v prometno komercijalni oddelek direkcije, pri generalni direkciji državnih železnic pa Pran Bajec iz komercijalnega oddelka v oddelek za kontrolo dohodkov. ♦ Novi učitelji. V ministrstvu prosvete Je v zadnjih dneh podpisan odlok o razporedu novih učiteljev in učiteljic, ki so letos ab-solvirali učiteljišče. Razpored bo dovršen do 20. avgusta. * Izpremembe t carinski službi. V carinski službi so po službeni potrebi premeščeni naslednji uradniki: Vladimir Arko iz Ljub liane, Vladimir Tadejevič z Jesenic irt Do-broslav Milenkovič iz Maribora — vsi h glavni carinarnici v Zagrebu; Andrej Pa-škvan iz Beograda, Marko Domazeti in Gjurgje Pavlovič iz Maribora teT Borlvoj Karadžič — vsi h glavni carinarnici v Ljubljani; Ivan Tevž lz Rakeka, Alojzij Hrovat, Živorad, Purid, Spiridon Kapetanovič in Sve tozar Mihajlovič lz Beograda, Matija Miho-ljevič iz Osjeka, Stevan Živkovič s Suša-ka, Anton Grčko in Ivan Skala lz Ljubljane in Derviš Kahvedžič iz Gederovcev — vsi h glavni carinarnici v Mariboru; Vinko Rojnik iz Novega Sada, Fran Mohorič iz Subotice, GJorgje Roknlč iz Ljubljane in Ciril Švajger iz Maribora vsi h glavni carinarnici v Beogradu; Milosav Svetek iz Ze-munika, Edmund šrems iz Sarajeva —>• oba h glavni carinarnici na Jesenicah; Ivan RenčelJ z Jesenic h glavni carinarnici v Vi-, rovitici; Matija Mihelčič lz LJubljane in Jo-van Mrakovič lz Maribora — oba h glavni carinarnici v Zemuniku; Oskar Kolar iz Ljubljane ter Viljem Jakovčič in Josip Ran-di. — vse h glavni carinarnici v Gederovcih Bogumil Medanlč iz Maribora h glavni carinarnici na Rakeku in Vitko Brolih iz Zagreba h glavni carinarnici v Gornji Radgoni. ♦ Zaupnlška zborovanja KDK. V nedeljo 22. tm. se bodo vršila zaupniška zborovanja KDK v škocjanu ob 8. zjuxraj pri Glo-bevniku, ob 11. dopoldne na Raki pri Bonu i.i ob 3. popoldne v Kostanjevici pri Buča riu v Sokolski dvorani. Vabimo vse zaupnike in odbornike organizacij KDK k polnoštevihii udeležbi. Na sestanku bosta govorila narodna poslanca gg. dr. Kramer in Ivan Pucelj, ki bosta podala poročilo o sedanjem političnem položaju. * Inšpekcija morskih kopališč. Ministrstvo za narodno zdravje je zdravstvenim oblastvom na našem Primorju naročilo, da izvršijo inšpekcijo vseh morskih kopališč ter o tem predlože izčrpna poročila. * Opozorltev naši javnosti Dne 8. septembra t. 1. poteče dvajset let, odkar se je vršila historična skupščina CMD v Ptuju. Ti dogodki so rodili odpor in nacijonalno oživljenje vse Slovenije. V Ptuju so se ustanovili Sokol in podružnici CMD. Od takrat naprej ie jugoslovanska misel začela dobivati konkretnejše oblike. To dvajsetletnico bodo proslavili skupno podružnici CMD In Sokolsko društvo v Ptuju 8. septembra t 1. Opozarjamo na to vso našo javnost ter prosimo, da nas 8. septembra t. m. obiščete na našem domovanju v Ptuju. • Smrtna kosa. V Višnji gori je umri v nedeljo po kratki-in mučni bolezni v 74. letu starosti klobučar in posetnik g. Ivan B e r n i k. Pogreb bo danes 17. t. m. ob 9.30 uri. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje. ♦ Naš® planine v film«. Pravkar se je odpravila večia ekspedicija T. K. »Skale« v Julijske Alpe, kjer bo snemala velik kulturno - gospodarski - alpinistični film. Vsebinsko bo film vsestransko bogat. V njem sc bo zrcalilo življenje tamošnjega dolinskega kmeta do poslednjega gorjana. Običaji, šege, noše se bodo družile s krasnimi panoramami gozdne, planšarske In visokogorske sfere v Julijskih Alpah. V poučenem oziru bo nudil film bogate prikaze iz ljudskega življenja, favne in flore. Visokogorska turistika bo nazorno pred-očila, kako znatno je napredovala naša plezalna tehnika. Gospodarski krogi se bodo zanimali zanj, ker bo film tudi v tem oziru izčrpal vsa podjetja ln prizadevanja tamošnjega prebivalstva. Letovišča, hoteli ln sJična podjetja pa bodo Imela v njem najuspešnejšo reklamo. Ker se bo Film predvaja' tudi v inozemstvu, Je dolžnost naših gospodarskih in tujsko - prometnih institucij, da podjetju čim najlzdatneje pomagajo. " Odpiranje In zapiranje trgovin t linbljansko • •koliškem srezn. Gremij trgovcev za ljubljansko okolico obvešča Člane, da je veliki župan izdal izvršilno uredbo o odpiranju in zapiranja trgovin na podlagi katere smejo biti trgovine odprte poleti od 7. do 12. in od 15. do pol 20. ure, pozimi p« od 7. do 12. in od pol 15. do 19. ure. Ob nedeljah morajo biti obratovalnice v vsem srezu ves dan zaprte. Članom se bo ' Izvršilna uredba dostavila prihodnje dni. — Načelstvo. * Poštno dopisnice s pokrajinskimi slikami. Na pobudo odseka za tujski promet v ministrstvu za trgovino in industrijo bo poštno ministrstvo po zgledu držav, v katerih je tujski promet visoko razvit, začelo propagando za ogled naših pokrajinskih lepot s tem, da bo uvedlo poštne dopisnice z natisnjenimi pokrajinskimi slikami. * Društvo jugoslovensklh akademikov v Ptuju. Na rednem občnem zboru se je konstituira! naslednji novi odbor: predsednik Jerše Lado, agronom; podpredsednik Fer-mevc Lelja, filozof; tajnik Zelenko Emil, stud for.; blagajnik Fermevc Živa, jurist; odborniki Toplak Alozij medicinec, Kocmut, Rudolf jurist; revizorja Brumen Tone in Petrovič Simon, oba jurista. ♦ Gasilci (društva in župe), ki so prejeli od kogarkoli agitacijski poziv, da se zanesljivo udeleže Zveznega občnega zbora in da se jim potni stroški povrnejo, eventualno iz Zvezine blagajne, naj se takoj prijavijo Zvezi ter predlože tozadevne agita-cijske pozive. — JGZ v Ljubljani. ♦ Nov starosta Jugoslovenske gasilske zveze. Na nedeljskem občnem zboru Jugoslovenske gasilske zveze v Mestnem domu v Ljubljani so izvolili namesto pokojnega g. Barleta za starosto g. Josipa Turka iz Ljubljane, za podstarosto pa g. Ven-g u s t a iz Celja. Za predsednika odseka za kongres, ki bo zboroval 1. 1930., je bil izvoljen g. Rihard Engelsberger iz Krškega. • Avtomobilska dirka Sarajevo • Vrh Trebeviča dne 22. Julija 1928. Avtomobilski klub Kraljevine SHS, Sekcija Sarajevo priredi dne 22. t. nj. avtomobilsko dirko Sarajevo - Vrh Trebeviča, dolžina proge 14,6 km. Dirke se lahko udeleže člani Avtomobilskega kluba Kraljevine SHS, člani ostalih klubov, ki pripadajo Mednarodnemu Udruženju priznanih avtomobilskih klubov ter poklicni šoferji. Ti poslednji pa samo v drugi kategoriji. Dirka se v dveh kategorijah: a) dirkalni vozovi in b) sportski in potniški avtomobili. Za člana Kluba, ki doseže najboljši čas dneva je določena častna nagrada Nj. Visočanstva Kneza Pavla, predsednika Avtomobilskega Kluba Kraljevine SHS. Poleg drugih nagrad so nekatere tudi od Centrale Avtomobilskega Kluba v Beogradu. Za profesi-Jonalne šoferje so določene nagrade v gotovini. Rok prijave je do 20. t. m. opoldne, odnosno z dvakratno takso do 22. t. m. 10. predpoldne. Članom kakor tudi nečlanom, ki bi se nameravali udeležiti te i«i-teresantne dirke so na razpolago natančnejši podatki v tajništvu Avtokluba, Kongresni trg 1-1. * Samomor volaka - Slovenca ▼ Kragu-Jevcu. Iz Toplic pri Novem mestu nam pišejo: Ivan Makovec, doma iz Pod turna pri Toplicah, je služil pri 19. peš polku v Kra-gujevcu ln ko Je imel odslužiti samo še dva meseca, je odšel prostovoljno v smrt. Ko so ga iskali, da bi mu izročili zanj dospela pisma, so ga našli obešeenga pri konjih mitraljeske čete. Makovec ie pri vojakih zbolel in sn dalje časa zdravil v vojaški bolnici, a ni mogel okrevati. Prosil Je, da bi ga poslali na njegove stroške v Slovenijo, da bi se doma zdravil. Prošnjo so mu odbili, kar }e fanta tako užalilo, da se je obesil. Žalostna vest Je globoko potrla starše, brate in sestre ter vzbudila najgloblje sočustvovanje okoličanov. * Strašen samomor nesrečnega moža. Pod tem naslovom smo v nedeljski številki priobčili dopis iz Kranja o tragični smrti Franca Fajona. Ker so bile pa Informacije našega poročevalca enostranske, radi ustrezamo želji pokojnikove žene Terezije, češ, da ni resnica, da bi bila ona s svojim postopanjem zagrenila soprogu življenje, pač pa Je skrbela že od oktobra meseca p. 1. sama brez moževe pomoči za svoje štiri nepreskrbljene otroke in ji Je pri tem pomagala tudi odrasla hčerka Francika. Ta hčerka in najstarejši sin Viktor sta prostovoljno sla od hiše, ker nista mogla več prenašati razmer v družini, ki jih je zakrivil pokojni oče, ki je bil udan alkoholu. Tudi je družina s hvaležnostjo sprejemala redke očetove darove, zlasti ker 4 otroci še niso preskrbljeni. O resničnosti izjav Fajonove vdove smo se sami preverili v LJubljani, kjer ona stanuje na Cankarjevem nabrežju št. 3 in je pri vseh sosedih na najboljšem glasu, kar radi objavljamo, da bi ubogi ženi ne delali krivice. ♦ Krvna osveta. Na Vlašič-planini v Bosni sta se stepla te dni mlada pastirja Ah-tr.ed in Mujo Husič zaradi paše. V prepiru je Ahmed svojega nasprotnika zabodel z nožem v prsi. Zadel ga ie v srce. Muio je kmalu nato umrl. Med obema rodbinama se vodi krvna osveta že dvajset let. Na obeh straneh je padlo že več žrtev krvne osvete. * Samomor zaradi bede. V Zagrebu se je ▼ soboto zvečer s solno kislino zastrupil upokojeni sodni shižitelj Gjuro Rapaič. V smrt ga je baje gnala beda. ♦ Napad iz zasede. Iz Ormoža nam-pišejo: Ko Je te dni popoldne opravljal svojo službo sodni eksekutor Mirko Ludviger v vasi Jastrebe! ob stari madžarski meji, sta iz zasede ob glavni cesti Jastrebi-Sv. Bol-fenk padla dva strela iz samokresa. Drogi strel je zadel prvo kolo dvokolesa in ga poškodoval. Orožniki so storilcem na sledu. • Smrt v vodnjaku. Pišejo nam: Te dni se Je zadtiSil v 15 m globokem vodnjaku Riharda Harlasa v Ormožu delavec Ivan Vrbnjak. Došli zdravnik dr. Anton Hrcrvat je ugotovil le smrt. * V Zagrebu se vrSe aretacije na debelo. Kakor javljajo zagrebški listi, se vrše v Zagrebu racije in aretacije na debelo. Aretiranih je bilo v zadnjih dneh mnogo oseb, večinoma tujcev, ki niso po predpisih zgla-šenl pri policijskem zglaševalnem uradu Med aretirane! Je nekoliko dijakov, Makedoncev in Bolgarov. * Železniška nezgoda na progi Zagreb« SpHt. Na progi Zagreb - Split je v soboto dopoldne na postaji Žitnič tovorni vlak trči1 skupaj s premikalnim strojem s petimi vagoni. Stroj in enajst vagonov ja zaradi močnega sunka skočilo s tira in se je več vagonov prevrnilo. Na pomoč je moral priti pomožni vlak iz Splita. Proga je bila raztrgana v dolžini 80 metrov. Promet je bil 24 ur ustavljen, osebni promet pa se je vršil s prestopanjem. Človeških žrtev ni bilo. Ranjeni so bili le strojevodja, kurjač in en zavirač. * Senzacijoralna aretacija v Vukovarn. V Vukovaru je izzvala veliko senzacijo aretacija dveh uglednih trgovcev, Mitra Simiča in Miše Milankoviča od katerih je zadnji večkratni milijonar. Simič je pred dvema letoma napovedal insolvenoo, pozneje pa se je izkazalo, da je imel blaga za približno 700.000 Din, katero pa ie zatajil, dočim je Milankovič beležil fiktivni dolg v znesku 250.000 dinarjev. * Tragična smrt logarja. Kakor poročajo iz Vinkovcev, se je v selu Petrovcu pripetila v četrtek popoldne nesreča, ki je zahtevala življenje logarja Jovana Kovačeviča, starega 51 let Kovačevič je bil nameščen na posestvu grofa Elza kot logar. V četrtek je naprosi! nekega voznika, nai mu pelje domov žito. Tudi sam se ie vsedel na voz. Na potu Je zagledal nekega ptiča in ie napel petelina na puški. Puško le drža! med nogam!, vozniku pa je naročil, naj vozi hitreje Ko so konji nagloma potegnili, se je sprožila puška in naboj je zadel Kovačeviča v vrat. Z robcem si je skušal ustaviti kri. Pre peliali so ga v bolnico, a pomoči ni bilo: umrl je v četrtek zvečer. Zobni a*e!!e dentista P. VRANKAR Gledališka ulica 7 zopet redno ordiniira. 8797 * Aretacija zaradi dozdevne denuncijacije Srbov v početku vojne. Po nalogu državnega pravdništva v Sremski Mitrovici sta bila te dni aretirana premožna in ugledna Nemca iz Srema Matija Rosmann in Ivan Blažanin, za Vinkom Drumom pa je bila izdana tiralica. Vsi trije so obtoženi, da so leta 1914. denuncirali devet Srbov iz Ga-brovcev, ki so bili vsi ustreljeni. Vsi trije so bili že početkom leta 1918. aretirani in toženi omenjenega zločina, a do sodne obravnave ni prišlo. Ko so btfi izpuščeni !z zapora, Je Drum odšel na Madžarsko, kjer baje še danes živi, ostala dva pa sta ostala v naši državi. Pred kratkim je okfožno sodi--šče v Mitrovici pregledovalo akte iz leta 1918. in pri tej priliki se je našel tudi akt, ki se nanaša na omenjeno trojico. Na podlagi tega akta Je državno pravdništvo odredilo aretacijo. " ..... » Za solnčenje naibo'jša „Šolan creme" v tubah. Dobi se v drogeriji A. Kane sinova. Židovska ul Jutri! Največje fimsko delo vseh časov Metropoli s ob najnižjih cenah. Blao „1 ea!" • Nesrečna mati šla v smrt, ker ni mogla prehraniti svojih otrok. Vdova Stevana Mariča v Preševu je že dolgo časa živela v obupni bedi in ni imela niti skorje kruha za svoje otroke. Ko je v obupu hodila ob železniški progi, se je vrgla pod tovorni vlak, ki je nesrečno ženo presekal na dvoje. * peklfškl zavod »Vesna« v Mariboru obsega internat, obrtno in gospodinjsko šolo. V internat se sprejemajo gojenke, ki obiskujejo šole v zavodu, kakor tudi take, ki posečajo druge šole. Plačilni pogoji so: popolna oskrba za gojenke gospodinjske šole mesečno 925 Din, za gojenke obrtne in drugih šol 725 Din; gojenke gospodinjske šole plačajo še enkratni prispevek 100 Din za obrabo inventarja in nabavo učil Šolnina, in hranarina za eksterne učenke znaša mesečno 350 Din, za učenke obrtne šole 50 Din Prospekti se dobe pri ravnateljstvu zavoda »Vesna« v Mariboru. Aškerčeva ul. 6. 1272 ITO — zobna pasta najboljša! • Pri slabokrvnosti, shuišanju, bledo'ič-nosti, zatečenih žlezah, lišaju in izpuščajih kože posreduje prirodna grenčica »Franz-Josef< urejeno prebavo. Odlični zdravniki so se prepričali, da je grenčica »Franz Josef« zelo priporočljiva za slabotne otroke. Dobi se v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah. ♦ Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. * Vedno najnovejše dunajske bluze, krasne otroške oblekce. Krištolič-Bučar Stari ♦rg. Iz Ljubljane Na, boljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! n— Odpiranje In zapiranje trgovskih obratov v Ljubljani. Na podlagi izvršilne uredbe velikega župana smejo biti odprte prodajalnice kolonijalnega, delikatesnega, špecerijskega in mešanega blaga in kra- marske obratovalnice v okolišu policijske direkcije ljubljanske poleti in pozimi od po! 8 do 12. ure in od 14. do 19. ure; trgovine s pisarniškimi potrebščinami od po! 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Ob nedeljah so vse te obratovalnice zaprte. Opozarjamo da je uredba stopila v veljavo 14. t. m., po kateri naj se blagovolijo člani ravnati. Izvršilno uredbo bo Gremij trgovcev dostavil vsem članom prihodnje dni. — Načelstvo. u— Ob desetletnici umora carske družine. Danes v torek, na dan lOletnice umora carske rodbine se bo v ruski akademski men-zi (šentpeterska vajašnica) vršilo predavanje g. Aleksandra Ivanovskega o »Golgoti carske rodbine (21. marca 1917 — 17. julija 1918)« Začetek ob 20. uri. Vstop prost. u— Moška in ženska šentpeterska CirH Metodova podružnica je nabrala za družbo ob priliki 70 letnice g. Viktorja Rohrmana 10 kamnov (1000 Din). Lepa hvala! 1298 u— Kemično barvanje čevljev, kakor tudi drugih usnjenih predmetov izvršuje Fr. Kukman, čevljar, Gajeva ul. 2. 1288 u_ Zobni zdravnik dr„ Puher ne ordini-ra do 15 avgusta. 1266 u— Izgubljena železniška letiglmacija. Milan škof. Kladezna ulica 18, naj se vrne na gornji naslov. 1290 u— Drobna policijska kronika. Od nedelje na ponedeliek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina stelijke, 2 prestopka kalienja nočnega miru, 1 prestopek pijanosti, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 2 prestopka obrtnega reda, 1 prireditev z godbo brez dovolienia. 1 prijava glede izvajanja tajne prostitucije dveh deklet, 1 prestopek hoje po železnici, 1 ogenj na njivah v Šiški, 13 prestopkov cestnega policijskega reda in 13 prestopkov avtomobilskih predpisov. Aretirane so bile 4 osebe, in sicer 1 zaradi beračenja, 2 zaradi tatvine in 1 zaradi izzivanja. u— Nevaren pohajač v kletki. Na glavnem kolodvoru je stražnik prijel včeraj zju» traj nekega Petra Stempiharja, doma z Go» renjskega, po poklicu brezposelnega delav« ca in vlačugarja. Fant, star okrog 26 let, je nevaren vlačugar, ki ima na vesti že več tatvin. Poslednji čas je kolovrati! po ra« dovljiški okolici, kjer je ponoči obiskoval razna kmečka dvorišča in kradel kakor sra» ka. V Begunjah je ukradel med drugim nekemu posestniku tudi več konjskih odej, ki jih je poprodal v sosednjih vaseh. Grehi pa so prišli na dan in zdaj bo moral pred sodnike tudi grešnik sam. u— Med vasovalci. Rude iz mesta je predsinočnjira vasoval pri Zofki v Rožni dolini. Za njegov poset je zaznal čisto slu« čajno rožnodolski Tone, ki je tudi gojil do Zofke najtoplejše simpatije, a zaradi svo« jc pokvarjenosti ni našel pri njej odziva. Prav zaradi tega pa Tone tudi Rudetu ni hotel privoščiti sreče. Ljubosumnost ga je gnala zvečer na dvorišče hiše, kjer stanuje Zofka. Pričel je tam hudimansko razsajati, robantiti in je začel slednjič celo groziti z nožem. Naposled je bil neki sorodnik Zof» ke prisiljen oditi na dvorišče, da nadležni« ka odpodi. Tam pa se je v temi zabliskal nož in Jože I. bi skoro postal Tonetova žr« tev. V zadnjem hipu se je Jože rešil na ta način, da je pograbil kamen in treščil ž njim Toneta po glavi. Ljubosumni Tone se je ves krvav zgrudil in so ga morali za« radi težke rane na glavi prepeljati še iste noči v splošno bolnico. u_ Ukradena svetiljka. Ko je spravil mizar France Zibelnik z Brda predvčerajšnjim popoldne za trenotek svoje kolo v vežo hiše št. 3 v Dalmatinovi ulici, Je izrabil priliko drzen tat, ki mu je v trenutku njegove odsotnosti s kolesa odvil 150 Din vredno električno svetiljko znamke »Bosch« u— Tatvina sadja. Trgtjvka s sadjem Danica Belanova, stanujoča v hotelu »Lloyd« na Sv. Petra cesti, je prijavila, da ji je predvčerajšnjim zmanjkalo iz skladišča na Pogačarjevem trgu več zabojev različnega južnega sadja. Kot osumljenca je policija prijela nekega brezposelnega delavca, ki ima na vesti baje že več sličnih prestop« kov. Mož je bil aretiran v popolnoma al» koholičnem stanju, vendar je krivdo tat« vine zavračal. Iz Maribora a— Poziv meščanstvu mesta Maribora. V dneh 11., 12. in 13. avgusta t L se bo vršila v Mariboru glavna skupščina vseg* jugoslovenskega učiteljstva. Pričakuje se za te dni okrog 2000 gostov iz vseh pokrajin naše države. Pozivamo meščanstvo, da tudi v teh dneh pokaže gostom svojo znano gostoljubnost, že sedaj pa kolikor mogoče pomaga pripravljalnemu odboru za sprejem gostov, da bodo ti odnesli iz Maribora čim najlepše vtise. Zlasti prosimo občinstvo, da javi za te dni razpoložljive postelje s primernimi cenami na naslov Anton Skala, predsednik Učiteljskega društva. Maribor. Koroščeva ul 5. a— Mariborska oblastna skupščina se sestane danes ob 10. v kazinski dvorani k svoji seji. a— Smrtna kosa. Pri Sv. Barbari pri Mariboru je umrla v ponedeljek zjutTaj gospa Leopoldina Ferkova, rojena Jager. Pogreb bo v sredo ob 10. Pokojni večen mir, rodbini sožalje! a— Porodi, smrtni primeri In poroke Od 1. januarja do 1. t m je Maribor za vedno zapustilo 379 prebivalcev, in sicer 232 moških in 147 žensk, rodilo se jih je pa 462, in sicer 266 moškega in 196 ženskega spola. Med njimi je bilo 17 mrtvorojenih. Porok je bilo 185. To ljudsko gibanje se takole deli po raznih župnijah: stolna župnija 202 poroda, 89 smrti, porok 50; frančiškanska župnija porodov 78, smrti 71, porok 72; magdalenska župnija porodov 141, smrti 213, porok 56; protestan-tovska fara 13 porodov. 11 smrtnih. 3 po- 'rofce; pravoslavna cerkvena občina 8 porodov, 7 smrti, 4 poroke. a— Arbova nedelja. V nedeljo Je hneio Pohorje rekorden poset. deloma zaradi lepega poletnega dne, deloma pa tudi zaradi znamenhega Arhovega žegnanja. K obisku je dosti pripomoglo dejstvo, da so začeli voziti že ob 4 zjutraj mestni avtobusi do vznožja Pohorja. Zanimivo je tudi to, da so tokrat bili prvič na Pohorju mo-tocikiisti. Že okrog 9. zjutraj Je privotzU Perunaš Zelko do mariborske koče s svojim kolesom. Ob 2. popoldne pa se je za-ču! ropot motorja. Prvi je bil znan! mariborski motociklist Cerič s svojim Northo-nom, za nJim pa g. Vošinek na BSA. Mo-tociklista sta vozila Iz Slov. Bistrice na Šmartno, Sv. Uršulo, žigert. Mariborsko in Ruško kočo, nazaj pa od Ruške koče do Mariborske, od Mariborske y Reko, iz Reke pa v Hoče. a— Nezgode. V nedeljo Je padel s kolesa 24!etni ključavničar Alojz Greis ter si tako močno poškodoval desno nogo, da ga je rešilna postaja morala spraviti v bolnico. — Pri telovadni prireditvi v Studencih je padel raz bradlo 341etni delavec in preditelovadec Ivan Hostič iz Črne, Ranil se Je precej močno na glavi, a se Je po prvi pomoči, ki mu jo je nudila rešilna postaja, podal y domačo oskrbo. a— Smrtna žrtev Drave. Vroča nedelja je izvabila na tisoče Mariborčanov na obeh bregovih Drave h kopanju Na pofore-ški strani se je kopal s svojo soprogo železniški ključavničar Jakob Berghaus. Njegova žena se je držala z drugimi kopalci ob bregu, on kot dober plavač pa je večkrat zaplaval daleč V stran. Okrog pol 5. popoldne, ko je bil sredi reke, ga je oči-vidno zgrabil krč in mahoma je izginil pod vodo. Od obeh strani so zaplavali nekateri smelejši plavači na pomoč, a se ponesrečenec ni več pokazal iz valov. Nesrečni mož zapušča ženo z detetom. — Približno v istem času bi se skoro zgodila smrtna nesreča tudi pri provizoričnem kopališču ob koroškem predmestju. Tudi tam je bilo na obali blizu tisoč ljudi. Neki mlajši mož je pri plavanju omagal sredi reke ter pričel klicati na pomoč. Ker je bilo na srečo pri roki več čolnov, so ga še rešeli. predel se je onesvestil Iz Celja e— Iz okrožnega tajništva SDS. Vse kra« jevne organizacije SDS v celjskem srezu se ponovno opozarjajo, da se bo vršil v nedeljo 22. t. m. dopoldne ob pol 9. v Celjskem domu občni zbor sreske orga« nizacije, na katerem bo poročal narodni poslanec g. dr. Pivko. Udeležba za delegate obvezna. Vabljeni so tudi ostali pristaši SDS. e— Umrl je v celjski javni bolnici 16. tega meseca 25 letni samski lesni manipu« lant Avgust Breznik iz Levca. Blag mu spomin! e— Sokolske vtstl tz Celja. V nedeljo 15. t. m. se je vršila prva poskusna tekma članov, Sokolskega društva v Celju, ki je nepričakovano dobro uspela. Kljub vročini se je zadnji čas vežbalo za to tekmo lepo število bratov. Tekmovalo jih je 23, in sicer v prostih vajah, v skoku v višino ter v daljino, v metu krogle in teku na 100 m. Rezultat' so naslednji: prvo mesto Mila Stegu 46 5 točke, drugo Adolf Ur-bančič 46, tretje Cvetko Gobec 45, četrto Ferdo Skok 44 točk Med posameznimi so bili najboljši: Rudolf Skok pri skoku v višino 1.60 m, Milan Stegu pri skoku v daljino 5.65 m, Josip Javornik pri metu krogle 9.90 m. Ferdo Sk.>k pri teku na 100 m 12 sekund tri petinke. — Dne 4. in 5. avgusta bo m Sušaku velik sokolski župnl zlet Popust na železnicah 75 odstotkov. Članstvo v Celju, ki se hoče poslužiti te ugodnosti, naj se prijavi do 25. t. m. br. Grobelniku. Odhod bo 4. avgusta zvečer v, civihi. Kroj in telovadno obleko je vzeti s seboj. e— Izprehod po Celju ln okolici. Pred nekaj dnevi je obiskal naše mesto odličen gost. Ogledal si je mesto in del okolice, končno je izjavil svojemu spremljevalcu, da je Celje lepo mesto, s krasno okolico in sprehajališči. Ni se mogel načuditi. kako ie mogoče, da je ta lepota tako zanemarjena. Dva koraka iz parka proti Liscam, pa si že na deželi, kjer so pota, kakor iih je pač bog dal. Ob potih rastejo koprive in druge zeli. Na potih in ob njih je polno raznih odpadkov, da ce!o ob restavracijah je toliko izmečkov, da pokvarijo še tako lepo urejene vrtove. Studenček ob poti v Lisce je popolnoma zanemarjen. Voda se izgublja v razpoke in ustvarja okrog stu-denčka blato in močvirje, kjer se redijo in razmnožujejo komarji. Pota po gozdu... ne SOvorimo raje o njih. Na grad, to lepo razgledno točko, i» vodijo pota ki so v najslabšem stanju. Mislimo, da bi se dalo to vse popraviti in urediti, treba je le dobre volje. Mesto, ki hoče biti letoviško, mora na vse take stvari paziti. e— štorklja v celjski kolodvorski pisarni. Posestnikova žena Neža St. iz Cerov-ca se je pripeljala z vlakom v Celje. Ko je Izstopila, so jo nenadoma napadle porodne bolečine. Hitro so jo odpeljali v kolodvorsko pisarno, kjer je kmalu porodila zdravega in krepkega dečka. Ženo so oddali v bolnioo. e— lz policijske kronike. Zadnje dni je prejel policijski urad 19 prijav zaradi kr« šenja cestno=policijskega reda. Avtomobi« listi, motociklisti in kolesarji so se razvad* li, da vozijo ali prehitro, ali pa se izogiba« jo na napačno stran. — V Gaberju so se sprle zaradi otrok 4 stranke. Tri ženske so končno pognale nekega Attona P. v beg s tem, da so ga prav pridno polivale z vo« do. V tej vročini prav prijetno sredstvo! —-Na železniški postaji je bil aretiran Šte» fan L. iz Bogojnice ker se je pripeljal iz Žalca v Celje brez voznega listka in ni hotel plačati voznine kljub ponovnim opo« minom. Iz Trboveli t— Na Dolu pri Hrastniku je oddai kraj. šol. odbor gradbo nove šole na biv« šem sejmišču stavbenikoma Jezerniku in Chihi. Iz Tržiča č— TriiSka počitniška kolonija se mudi na otoku Krku, kamor je odpotovala že 2. t. m. Vodja kolonije je strokovni uči» telj g. Leopold Kernc. Za kritje stroškov so prispevali mestna občina 8000 Din. Ko» lo Jugoslovenskih sester 1800, osnovna šola 600, meščanska 140C, podružnica Rdečega križa 600, 16 otrok pa je odšlo v kolonijo na lastne stroške, oziroma z delnim pri« spevkom. Vseh kolonistov je 33 s tremi spremljevalci. V koloniji bodo ostali do konca julija. č— Cesta na kolodvor je popravljena in je sedaj v vzornem stanju. Hodnik, ki je bil videti, da bo preozek, je zadosti širok. Na kolodvorski cest se bo razvila tržiška promenada. č— Likvidacija davčnega urada. Likvi» dacijo davčnega urada vrši g. Tavčar, davčni nadupravitelj v Kranju. Tako bo ukinjena ustanova, ki je obstojala nad 70 let in je Tržiču še vedno nad vse po» trebna. Seve bi bil Tržič z ukinitvijo davč* nega urada prav zadovoljen, če bi bilo ukinjeno tudi plačevanje davkov. Ukinitev davčnega urada bodo posebno občutili pro* dajalci kolkov, ki bodo morali svojo zalo go znatno novečati, če ne bodo hoteli lepe« ga dne ostati delj časa brez kolkov. Za povečanje zaloge pa je potreben denar; kje ga bodo vzeli? Menda v tej zadevi še niso izrečene vse besede in kar se je danes vzelo, se kmalu zopet lahko vrne. č— Zgradba mestne stanovanjske hiše prav lepo napreduje. Stranke se bodo je« seni že lahko vselile. Prav naglo grade hi« Se v Preski; v dveh že stanujejo, dve pa "*ta pod streho in bosta gotovi v jeseni. Iz Zagorja z— Vaje Strelske družine. Zagorska Strelska družina je prejela 2 puški in mu« nicijo ter bo začela v najkrajšem času z rednimi strelskimi vajami. Člani, ki ne bo» do redno prihajali k teoretičnim vežbam, ne bodo pripušoeni k ostremu streljanju. z— Topla voda. V zadnjih vročih dneh je voda iz vodovoda precej topla. Ker so glavne cevi položene precej nizko pod zemsko plastjo, bo menda vzrok v tem. da so rezervarji preveč izpostavljeni solncu. r— Bratstvo v Zagorju se je po sklepu občnega zbora z dne 14. t. m. prostovoljno razšlo. Iz Novega mesta n— Iz mestne komunalne politike. V te« ku enega tedna sta se vršili dve občinski seji, na katerih so obravnavali razne tekoče zadeve. Med drugimi se je odobrila pro« daja občinskih hiš, odstopilo se je Stavbni zadrugi uslužbencev in upokojencev še 10 parcel po 1 Din kvadratni meter ter obrav« navala zadeva preložitve sejmišča in za« deva glavne klavnice. Mnogo hrupa sta vz« budili interpelacija odbornika Puša radi policista Šviligoja, ki je v samoobrambi ustrelil delavca Z-pančiča, in interpelacija prof. Ambrožiča, načelnika kluba občin« skih odbornikov SLS, radi policista Lum« perta, ki je nedavno aretiral v hotelu »Union« poštnega uradnika v pokoju Je« lenca in ga imel zaprtega čez noč do ju« tra. Delegacija SLS je prijela zaslužen od« govor, ko je župan dr. Režek odgovoril, da ima obe zadevi v rokah državno pravd« ništvo ter da bo šele potem mogoče ?do» končno spregovoriti. — Že nekaj časa je opažati veliko gonjo delegacije SLS proti mestni policiji, ki jo je večina občinskega sveta reorganizirala, tako da je sedaj kos svoji nalogi. To postopanje se velja za« pomniti! — Radi zgradbe nove ljudske šo« le, čije stroški so preračunjeni na več mi« lijonov Din, se je vršila v petek 13. t. m. vnovič seja, na kateri so bili sestavljeni po« goji za oddajo zgraditve. Sklenjeno je bi« lo, da se bo pričelo z zidavo 5. avgusta ter da mora biti stavba do 1. novembra pod streho. Pogoji se dobe na vpogled obenem z drugimi podatki na mestnem magistratu med uradnimi urami. V tajni seji se je odobrilo Vrtnarskemu in sadjarskemu dru« štvu 500 Din podpore, dočim so bile druge prol \je odklonjene. Glede kopalcev, ki so se dnevno kopali na policijsko in sodnijsko prepovedanih mestih, predvsem pri Seidlo« vem mlinu, je bilo sklenjeno, da se uvede« jo za vse revne, ki ne morejo plačati pri« stojbine na mestnem kopališču, posebne iz« kaznice, s katerimi se bodo lahko brez« plačno koDali na mestnem kopališču od 12. do 15. ure. n— Neurejene poštne razmere. Radi do« stavljania pošte se neprenehoma čujejo pritožbe. O tem, kako neredno prejemajo pošto bližnje vasi, smo že opetovano spre« govorili. Nekaj žalostnega je, da še vedno ne dobivajo pravočasno pošte oni kraii, ki so bili nedavno inkorporirani mestu. Tako se dogaja, da nekateri meščani prejemajo pošto redno vsak dan, drugi pa šele na« slednjega dne. Grajati moramo tudi dej« stvo, da prejemamo pošto v mestu, pred« vsem časopise, ki jih tako željno pričaku« jemo, šele opoldne, dočim je prvi vlak iz Ljubljane že ob 10. v Novem mestu. Za« htevamo temeljite remedure! n— Sejmi v novomeškem okraju se bo« do v juliju še vršili: v Kandiji 19. t. m., v Ludviku 25. t. m. in v Toplicah 27. t. m. Radi pomanjkanja krme padajo cene ži« vini. kar se je zlasti opazilo na sejmu v Trebnjem 13. t. m. n— Na sadni trg v Novem mestu pri« našajo kmetice še vedno samo češnje in borovnice. Drugega sadja radi neugodne« ga pomladanskega vremena menda ni pri« čakovati. Naši onstran granic p— »Varčujte z vodo!« Iz tržaškega občinskega urada se raz tega zopet obupni klic: »Varčujte z vodo!« Vročina, suša ]e pritisnila in tržaški vodovodi so začeti tako vznemirljivo pešali, da je prebivalstvo zlasti v višje ležečih predelih mesta skoraj popolnoma brez vode. Komaj 30.000 kubičnih metrov vode je na razpolago na dan za mesto, ki šteje nad 250.000 prebivalcev, in za vse potrebe njegove industrije, železnic, vojašnic itd. Seveda, ko se je denar razmetaval za vse mogoče nepotrebne stvari, samo ne za razširjenje vodovoda. Tako se ta vodna mizerija ponavlja od leta do leta. Sedaj so začeli že ulice škropiti z morsko .vodo, zaradi »varčevanja«, m smrad po soli Okužuje vse mesto. Konji in vozovi pa drse po nasoljenih ulicah kakor po ledu. Ko pa bo zopet kaika fašistična prireditev, bodo pa zopet in zopet frleli milijoni. Za najpotrebnejše, za vodo, iih pa ni. Taiko je pač fašistično gospodarstvo, taka je fašistična skrb za tržaško prebivalstvo ! p— Na Katinarl pri Trstu lovi mi lični poročnik Luin okoli ljudi in išče ovaduha, ki bi pokazal na domačina kot požigailca tamošnje šole. Ovaduh bi bil dobro plačan. Luin je nekje povedal, da razpolaga v ta namen s svoto 50.000 lir. Tudi priče bi jih nekaij dobile. Doslel je bil njegov trud brezuspešen. Požig je najbrže delo fašistov. p— Kresovi so goreli pred dnevom sv. Cirila in Metoda po goriških vrhovih. »Edinost« Je to zabeležila. Pobesnel je nato tržaški »Popolo« in zar.jul, da so tisti ogenj zanetile nečiste roke, to je narodni manever, fci so ga izvršile zadnje neutolažljive patrulje radi smrti Avstrije. Ne gre za stari običaj, zato zahteva »Popolo.« da se ne ponovijo kresovi sv. Cirila in Metoda, ker bi se smatrali za provokaoijo in bi povzročili repre-salije .... Šport ASK Primorje (tajništvo). Seja cen« tralnega odbora danes ob 21. v tajništvu. ASK Primorje (nogometna sekcija). — Trening pomladka: I. skupina vsako sre« do m soboto ob 18. uri; II. skupina vsako nedeljo ob 10. uri. — Trener. Službeno iz LLAP. Odobri se nasled* nji razpis nacijonalnega lahkoatletskega mitinga SK Ptuja: SK Ptuj priredi dne 29. julija t. 1. ob 15. uri na svojem igrišču v Ptuju nacijonalni lahkoatletski miting. Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS in brez handicapa. Prijavnina znaša za točko in osebo 10 Din, za štafeto 30 Din. Prija« ve se sprejemajo najkasneje do 22. t. m. na naslov: G. Pichler, Kavarna Evropa, Ptuj, poštni predal št. 7. Naknadne prija« ve se sprejemajo proti dvojni prijavnini do 25. t. m. Prijave, katerim mora biti priložena prijavnina, morajo vsebovati toč« no ime in priimek tekmovalca ter discipli« ne, v katerih nastopi prijavljeni tekmova« lec. Pravila JLAS so za miting obvezna. Prvi trije v vsaki disciplini prejmejo pri« znanice. Tekališče je iz ugaskov s štirimi nedvignjenimi zavojemi, dolgo 388 m. Tek« muje se v naslednjih disciplinah: 1. tek 100 m; 2. skok v vis z zaletom; 3. met diska; 4. tek 200 m; 5. met kopja; 6. skok v daljavo; 7. tek 400 m; 8. met krogle; 9. skok ob palici; 10. tek 3000 m; 11. štafeta 4 krat 100 m. — Tajnik /. Šport na Jesenicah. V nedeljo sta se zopet vršili na Jesenicah dve nogometni tekmi. Prva se je odigrala na igrišču »Edi« nosti« med prvorazrednim moštvom S. K. Jadran iz Ljubljane in moštvom S. O. je« seniške »Edinosti«, ki se je končala z viso« ko zmago domačih igralcev v razmerju 10:3. Jeseniška »Edinost« je s to tekmo do« kazala, da se sme kosati tudi s prvoraz« rednimi klubi iz Ljubljane. Tehnično kakor tudi glede požrtvovalnosti so pokazali do« mačini veliko več kot gostje, zlasti se mo« rajo pohvaliti cen*er=half Smole in inž. Janko Janša in Joško Janša kot napadalca. Jeseniško občinstv pa moramo enkrat za vselej opozoriti, da so nogometne tekme Vremensko ooročMo ....... 16. julija 192S. Višina harometm m Mpfpnrnlo?M ra*f><1 Kraj Cas S u a r - fS ^mti vetr* ~ c Pada v me o > ^ in brzina — 1 . opazovanja s 1 * o z =» v ' metrih -C j V > » mir -1u i ur» 1 Ljubi iana >6 S H SSW 2 Maribor . . . 8. /6 2 N 1 0 (Zagreb .... H6-6 63 mimo i • j Beograd » . . ' f" 2 29 51 mirno 0 Sarajevo . . . 7 62 7 mirno 0 Solit ..... f .y-7 26 • '".O 0 Skopiie .... r 4~s 3 N 4 0 Dubrovnik . . 7 765-3 26 ■ 6 N 1 0 Solnce vzhaja ob 4.27, zahaja ob 19.45. Luna vzhaja ob 2.52, zahaja ob 19.53. Najvišja temperatura danes v Liubliani 33.0 C, najnižja 17-0 C. Dunajska vremenska napoved za torek: Najbrže malo hladneje zaradi severnih vetrov; morda nevihte. Tržaška vremenska napoved za torek: Normalni vetrie. Nebo večinoma ;asno. Temperatura od 26 do 34 stopinj. Morje mirno. Oba prva tedna letošnjega julija se oblikujeta po pravi in trajni vročini. Za pol;,e tn travnike pomeni to že sušo, ki postaja >onekod že prav občutna. Lepo, jasno, vroče poletje, kakor ga ima-no že precejšnjo vrsto dni, pa je omejeno e nekako na južno polovico Evrope, dočim ma severna polovica našega kontinenta po-jolnoma drugačno vreme, spremenljivo in •etrovno, pretežno oblačno in hladno ali ce-o deževno. Vzrok razliki j,e seveda v razporeditvi tračnega tlaka. Južno, osobito pa srednjo Evropo obvladuje domala ves čas visok zračni pritisk, ki je garancija za mirne, jasne dneve z močno solnčno pripeko. Severno Evropo obvladujejo depresije, ki se dosti pogosto selijo od zapada z Atlantskega oceana, čez Skandinavijo ali celo mimo i4e na vzhod ter »prevajajo s seboj slabo vreme. Meja med spremenljivim vremenom depresijskega območji na severu in vročim, jasnim vremenom visokega tlaka na jugu poteka po večini od «redn;e Angleške čez Dansko in južno Baltiško morje v Rusijo. Zadnji teden ie bila meja posebno kon- j stantna zato se nnm vreme ni kar nič j spreminjalo. Prejšnji teden pa se je potu- r joča depresija večkrat premaknila dovoli j močno proti jugu, tako d« ie segla čez ?reH-njo Evropo v Alpe in Karpate; povzročila »e hude nevihte po Nemškem ter Poljskem : in tudi v Alpah. Južneje od alpskih grehe- j nov je območje nevihtnega razpoloženja , "stalo ož;e in čim dalje od Alp tem manj ie bilo deževja. Nekoliko komplikacije je prinesla samo lokalna depresiji ki se ie v ; zvezi s potujočo glavno depresijo razvila nad Jadranskim morjem, a vselej brž zopet i izginila. i združene z velikim5 stroški in bi bilo pri« poročati, naj v bodoče ne odklanja itak malenkostne vstopnine. Druga nogometna tekma pa se je odigrala na igrišču S. O. »Bratstva« med S. K. Krim iz Ljubljane in »Bratstvom« Jesenice, katera je končala z zmago gostov v razmerju 2:1. Koturaški Savez S. H. S (Pododbor Ljubljana mesto in Pododbor Celje.) VII. zvezdna kolesarska dirka se vrši v nedeljo dne 22. t. m. Točni razpis se je razposlal vsem klubom Jugoslavije. Udeležba je z ozirom na propagandni značaj za vse sa« vezne klube strogo obvezna. Ako bi klub« ska vodstva potrebovala točnejših pojasnil, naj se obrnejo na Koturaški Savez SHS. Pododbor Ljubljana, mesto: tajništvo gosp. Jurij Stanko. Tjakaj naj se pošljejo vse pri« jave do petka 20. t. m. ob 19. uri. Italija zmaga v tenisu proti Češkoslo* vaški. V Daviš cupu je zmagala Italija proti Češkoslovaški s 3:2. V drugem sin>-glu je Morpurgo zmagal nad Koželuhom s 6:1, 6:2, 6:0, Garlini pa proti Macenauer« ju z 0:6, 6:4, 6:3. Razmerje zadnjega seta še ni znano. Po svetu 28. julija se torej prične svetovni lahkoatletskl ples v Amsterdamu, kjer bodo res zbrane najboljše atletske sile vseh narodov. Američani, ki imajo proti sebi vso Evropo, zaupajo v svoje' moči in se morda na tihem boje samo Fincev, potem Švedov in prav nazadnje Nemcev. Na sprinterske proge je njiihov favorit na 100 m. Charles Borah, nečak slavnega senatorja Bora-ha; razen njega upaijo še v Lnckeja iz Nebra-ske in Ouinuja iz Kansasa. Na 400 m .je v prvi vrsti kalifornijski dijak Fred Spencer, ki je pred kratkim pretekel to progo v 47 seik., t. j. Vio sekunde pod svetovnim rekordom. Cas ni bil ofi-cijelno priznan. Spencer le oni tekač, kri Je Pelt-zerja tako nesel v Ameriki, da je šel kar domov. Za srednje proge le nevaren tekmec LIoyd Hahn, ki je v pretekli sezoni postavil polno novih rekordov. Pravijo, da je dober samo na kri-tlh tekali56ih, ker ima sicer prekratek korak. Največji optimisti mu prisojajo zmago na 800 im 1500 m, če ne bo na zadnji progi Nurmija med tekmovalci. Nurmija se pa silno boje. — Ameriška olimpijska reprezentanca Je v ostalem že definitiivno sestavljena in Je že odpotovala na pa miku »President Roosevelt« v Evropo. Ekspedicija šteje 268 oseb, med njimi 39 žensk. Med moškimi Je 82 atletov, 32 veslačev, 16 bok-sačev, 14 rokoborcev, 17 sabbjačev, 8 telovadcev, 42 plavačev, 8 jahačev itd., med damami pa 18 plavačic, 19 atletinj im dve sabljačfci. — Kakor ravno črtamo, Borah in Elkins nista šla z njimi, ker sta oba tako obotela, da ne hi mogla startati. To se jim bo poznaio, vendar pa bo za prvo mesto še vedno dovolj. — Angleži so preteklo nedeljo preizkusili svoje sile v Stamford Bridgeju. Ob veliki udeležbi inozemskih atletov so domačini odrezali prav dobro. Nemci so bili tretjič po vojni v Angliji, pa so se letos pokazali najslabše. Popolnoma odpovedal je predvsem dr. Peitzer, ki je tekel na miljo. 2e po 1000 m je ostal zadaj, izgubil več metrov in končno — odstopil. Publiki je bik) videti, da mu želi oddiha. Precejšnjo vlogo so igrali Južni Afričani, med katerimi je Legg na 100 y — po slabem startu — v času 9.9 pustil za seboj slavna Nemca KSrniga in dr. VVichmanna. Dalje je postavil nov angleški rekord na 120 y z zaprekami Afrikanec Atkinson v času 14.7. Pni skoka v višino, kjer so svoiečasno govorih o njegovi 2 m . znamki, se je plasiral kot prvi «Francoz Mesnard s 1-905 m. V kopi ju je Novozelandijec Lay zrušili svetovni rekord in dosegal 67.88 m. Proge so bile razmočene in pihal je močan veter. Gledalcev Je bilo 40.000. — Nemci, Avstrijci in mi bomo danes odpravili državna prvenstva. — Kdo more vedeti, aH Je res, da j« Američan Johny Kuck vrgel kroglo 16.02 m. O nJem smo Culi 2e toliko pretiranih novic, da nam bo moral v Amsterdamu pokazati, kaj premore. — Na 400 m z zaprekami pa tudi v Ameriki fcar podirajo rekoTde! Zadnji čas, ki ga Je dosegel Morgan Taylor, Je 52 sek. Pred njim se je zboJJ-štl na 53.1 in 52.6 sek. — Finci ras vedno zanimajo glede priprav za maratonski tek. Pri zadnjem izbirnem mitingu je pariški prvak Sten-roo« dosegel v času 2:37:05 le drugo mesto, dočim Je odnesel prvo Koški v 2:35:11. Sicer pa ta disciplina letos ne bo samo domena Fincev. Angleži so n. pr. v Stamford Bridge na enaki progi dosegli čas 2:34:34 (Pajue). V minimalnem času (3 ure 15 minut) je izmed 45 udeležencev prispelo 28 na ciilj. Taka nekako bo toda slika v drugih disciplinah, tako da bo letošnja olim-pijada kvantitativno in JrvaHtativno najbogatejša. Od 4. do lt. avgusta se vrši plavalna oKm-pijada. Tudi med plavači bodo trčili skopaj močni elementi. Za Nemčijo: Rademacherja, Kflppers, Heinrich. skakač Riebschiager, Mflhe, Rehbora, Erkens: Švedi: LundhaJ, brata Bor g. Petberson; Američani: W«'ssmfi!ler, Crabbe in dragi. — Huda konkurentinja za dam« bo Nizozemka Baron. ki je te dni v prsnem plavanju na 200 m zopet postavila nov svetovni rekord v času 3:14.2 in prekosila Nemko Mflhe, bi Je vodiča dosedaj s 3:15.8, Dober resnilfat Je tudi Bran-nove iz Rotterdama, ki je plavala 100 m prosto 1:13.3. Med brzojavkami smo pJsa.ll: »Paolino Je v 11. kolu k. o. porazil Nemca Karmanna.« Kmailu po otvoritvi mu je pričeta trda presti. V 11. kolu je dobii silen udarec, da se Je zgrudil. Ko Je sodnik prištel do 5. se le dvignil na kolena in pri »10« zopet vstal. Toda bilo Je prepozno! Sedai pravijo Nemci, da zaradi šnma ni razumel štetja. "50.000 peset !e zaslužil. Sedaj gresta oba v Ameriko, da si dne 26. julija ogledata veliki boks med Tunneyijem in Heemeyjem. Govorice, rta se boj ne bo vršil, so po tajavah manaferja Tex Rkkartfa neresnične. Med boksači ie dali ni bilo nobene senzacije. Morda se posreči topot! • Teniški turnir v \V;mb!edrlii so »m?«a!i že petič Francozi (Lacoste. 19'4 in 1926: Borotra. 1925 in 1928: f ste. 19?7: Cnchet). v donblu tudi Francozi (C-^het - P-rngnon). ki so danes brez dvoma v t*v)SV'tvi miline n^-irerm tIHvI. io si oteli V fmfp.Vi: d"irb!e dam. Milo. V (Jamskem sinili! 'p zmagah Američanka He'en Willsova. ki ni vspfn turnirju ni izgubila niti enega m«* miste-double pa je odnesla južnoafriška-ameriška kombinacija- Gospodarstvo Pravice ožjega upravnega odbora Narodne banke po novem statutu Kakor znano, je izredni občni zbor Narodne banke sprejel tudi nove bančne statute, ki določajo med drugim tudi pravice in dolžnosti glavnega in ožjega upravnega odbora. Glavni upravni odbor sestoji iz 24 članov, od katerih 0 ora 12 članov imeti svoj domicil v Beogradu in tam stanovati. Dolžnosti glavnega upravnega odbora so; 1.) da predlaga kandidate za guvernerja in da izvoli enega ali dva viceguvernerja; 2.) da končno ugotovi bilanco in stavi predlog glede razdelitve Čistega dobička; S.) da določa eskomptno obrestno mero, obrestno mero za razna posojila in pogoje za ostale bančne pravilnike; 4.) da predpisuje vse bančne pravilnike; 5.) da sklepa o podpiranju in likvidaciji podružnic rji agencij in določa njihovo organizacijo; 6.) da sklepa o vsem, kar je v zvezi z idnjanjem novčanic; 7.) da voli člane eskomptnih odborov in drugih odborov za posebne posle; 8.) da odmja, kakšen del razpoložljivih kreditov se ima ujiorabiti za.posamezno panogo poslovanja; 9.) da izbere glavnega ravnatelja, ravnatelje centrale in upravnike podružnic ter 10.) da odreja osebe, ki podpisujejo v imenu banke. Glavni upravni odbor 'e mora sestati vsai enkrat v dveh mesecih. Guverner mora sklicati sejo glavnega upravnega odbora. Če vsaj 8 njegovih članov to zahteva. Obširne pravice ožjega upravnega odbira. ki ga tvorijo samo beograjski člani. Člen 53. novih statutov določa, da tvorijo ožji upravni odbor samo člani glavnega upravnega odbora z domicilom ▼ Beogradu. Ker tvorijo ožji upravni odbor torej samo beogra,iski člani, je zanimivo, kakšne obširne pravice ima ta upravni odbor po statutih. Dolžnosti tega odbora so namreč: 1.) da raznravlja in sklepa o vprašanjih, ki se nanašajo na izvršenje bančnih poslov; 2.) da izvrši vsak mc-lcc pregled bančnega stanja; 3.) da sklepa, ali se naj vodijo tožbe ali pa sklenejo poravnave; 4.) da sklepa o ▼seh nujnih vprašanjih, ki se ne morejo odložiti do sestanka glavrera upravnega odbora; 5.) da sklepa o odobravanju kredita; 6.) da sklepa o prenosu delnic; 7.) da postavlja in odpušča uradnike in 8.) da člani tega odbora podpisujejo z guvernerjem v imenu banke. Glede na številne pritožbe pr danskih gospodarskih krogov zaradi zapostavljanja in skrajno krivične razdelitve kreditov, ki se ponavljajo leto za letom, pomenijo te nove določbe statutov, ki dajejo beograjskim članom upravnega odbora tako dalekosežne pravice, da Narodna banka noče spremeniti svojih dosedanjih metod. V ilustracijo, kako strašno so prečanski kraji zapostavljeni pri podeljevanju kreditov, naj navedemo nekaj številk. Koncem preteklega leta je bilo pri Narodni banki 1503 mili.vone Din odobrenih kreditov, od tega je odpadlo na območje vsota štev. tvrdk centrale v Beogradu *" 574.6 1266 podružnico v Zagrebu 238.1 „101 „ Ljubljani 128.8 170 „ „ Mariboru 44.8 120 „ ,, Sarajevu 84.8 178 „ „ Skoplju 58.3 685 Te številke se nanašajo le na redne in ne sezijske kredite. Iz velikega števila tvrdk, ki imajo kredite v območju centrale v Beogradu in podružnice v Skoplju je razvidno, da daje Narodna barka kredite v Srbiji in Črni gori tudi manjšim tvrdkam, dočim dobijo v prečanskih krajih kredit le največje tvrdke, predvsem banke, ki smatrajo ta kredit le za rezervo. Zato je razmerje glede na dejansko izrabljene kredite še neugodnejše ia prečanske kraje. Tako je bilo koncem preteklega leta od vseh eskomptiranih menic v višini 1432 milijonov Din v število menic milij. Din Beogradu 9919 717.4 Zagrebu 3074 145.9 Ljubljani 440 70.3 Mariboru 429 42.9 Sarajevu 2253 717.4 Skoplju 2310 67.8 Na sam Beograd odpade torej točno polovica vseh eskomptiranih menic. Naše gospodarske korporacije in organizacije so ponovno pnrestirale proti takemu zapostavljanju in zahtevale, da se naj krediti pravično razdelijo. Toda vse zaman. Sedaj pa so bili na izrednem občnem zboru sprejeti novi statuti, ki določajo, da ožji upravni odbor sam (torej beograjski člani) sklepa o odobravanju kreditov. Da ta ožji upravni odbor ne bo pravično postopal pri podeljevanju kreditov, je pri znanih razmerah pač dovolj jasne. Tudi glede ostalih pravic, odnosno dolžnosti ožjega upravnega odbora lahko pričakujemo, da bodo pri njihov*m izvajanju zapostavljeni prečanski kraji. Pravica, da beograjski člani glavnega upravnega odbora umi sklepajo, ali se naj vodijo tožbe rli se sprejmejo poravnave, daje možnost pri-stranosti; pravica reševati o nujnih vprašanjih, ki se ne morejo odlagati do sestanka glavnega upravuega odbora, na možnost, da *e marsikatero važno vprašanje, o katerem bi imel sklepati glavni upravni odbor, proglasi kot nujno. Prav tako ne gre, da bi beograjski člani sami odločali o nastavljanju in odpuščanju uradnikov in o prenosu delnic, ker to niso tako nujne zadeve, da s« jih ne bi moglo odložiti do estanka glavnega upravnega odbora. *> Povišanje cen želeiu. Nedavno smo poročali o pogajanjih, ki so se vršila na Dunaju med elaui srednjeevropskega železarskega kartela glede nove ureditve odno-šajev napram zapadnoevropskemu železarskemu kartelu. katere sestavni del ie srednjeevropski železarski kartel. Po doseženem sporazumu z zapadnoevropskim železarskim kartelom bo Češkoslovaška, ki je znatno razširila svojo produkcijo in prekoračila dovoljeno kvoto, odslej samostojen član zapadnoevropskeea kartela. Njena produkcija* bo za notranji trg neomejena, za izvoz pa se poveča kvota na 3000 ton. Poleg tega je bila pri pogajanjih na Dunaju podaljšana kartelna pogodba t jngoslovenski-mi železarnami, ki je potekla 1. t. m. Razdelitev kvot ostane nespremenjena, tako da bodo tudi v tekočem ]>oslovnem letu, avstrijske. češkoslovaške in madžarske železarn« Vrile eno tretjino jugoslnvenskega V;*.«uMa, kartel jugoslovenskih železarn pa do kril ostali dve tretjin' konsuma (Zenica 55%, Jesenic« 32%, Štor« 13%). Istočasno so bil« u Dunaju določen« sov« karteln« cene za Jugoslavijo. Po tem dogovoru bodo vse jugoslovenske železarne povišale "ene za vse relacije za 5 Din pn 100 kg. To povišanje cen je stopilo včeraj v veljavo. Tu-da češkoslovaške železarne so zvišale cene za Jugoslavijo za 8 Kč. Povišanje češkoslovaških cen bo za našo državo praktičnega pomena le tedaj, če Češkoslovaške železarne ne bodo kakor lani odstopile svojo izvozno kvoto (za Jugoslavijo) avstrijskim in madžarskim železarnam proti drugim koncesijam. Borze 16. julija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Največ so se trgovale levite na Curih, Berlin, Dunaj in Prago. Privatna ponudba je krila potrebo v devizah na Trst in Newyork, ostalo potrebo pa j« krila Narodna banka. Deviza na Dunaj se je okrepila na 8.0275, deviza na Newyort pa na 56.92. Na zagrebškem efektnem triišču je Vojna Skoda pri slabem prometu nekoliko popustila. Trgovala se je samo promptna po 440, za december pa je notirala 458-5 — 460 (v Beogradu je notirala nižje). Investicijsko se je za ultimo trgovalo po 90 in 89.75. Med bančnimi papirji so bili običajni zaključki v Hipotekami po 59.5, v Jugobanki po 88.5 in v Praštedioni po 950. Tudi industrijske vrednote so bile bolj zanemarjen«. Zaključki so bili v Gutmannu po 210, v Dravi po 3P0 in v šečerani po 480. Trboveljska je notirala nižje pri 466 — 475. Deriie io valute. Ljubljana. Amsterdam 0—22.9025, Berlik. 13.54-1337 (18.55), Bruselj 0-7 9315, Budimpešta 0—9.918, Curih 1094.1—1097.1, (1095.6), Dunaj 8.0125-8.0425 (8.0275), London 276.4-277.2 (276.8), Newyork 56.82 —57.02 (56.92), Pariz 0—222 75, Praga 168.32—169.12 (168.72), Trst 296.75—208.75 (297.75). Zagreb. Dunaj 8.0125 — 8.0425, Berlin 13.54 — 13.57, Budimpegta 9.903 — 9.933, Milan 296.88 — 298.88, London 276.4-277.2. Newyork 56.76 — 56.96, Pariz 221.75—223.75 Praga 168.32 — 168.12. Curih 1094.1—1097.1. Trst. Beograd 33.465 — 33.765, Dunaj 266.5 — 272.5, Praga 56.45 — 56.75, Pariz 74.6 - 74.9, London 92.725 - 92.925, New-york 19.02 — 19.08, Curih 366.875-368.875; dinarji 33.475 — 33.975. Dunaj. Beograd 12.445 — 12.485, Berlin 168.64 — 169.14, London 84.42—34.52, New-vork 707.85 — 710.35, Milan 87 095-37.195, Pariz 27.675 — 27.775, Praga 20.9725 do 21.0525, Curil 136.26 — 136.76; dinarji 12.40 do 12.46. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.75, New-vork 519.475, London 25.25375, Pariz 20.325. Milan 27.21, Praga 15.3925, Budimpešta 90.345, Bukarešta 3.175 Sofija 3.745, Varšava 58.175, Dunaj 73.275 Deriza Beograd na ostalih borzah: v Vragi 59.04, v Berlinu 7.368. Efekti _ Ljubljana. Celjska 158—0, , Ljubljanska kreditna 128—0. Kreditni zavod 170—175, Vevče 105—O. Ruše 265—285, Stavbna 56— 0, Sešir 105—0. Zagreb, pržavne vrednote; Vojna škoda 439 — 440, kasa 439 — 440, za julij 440 do 442, za december 458.5 — 460, investicijsko 89.75 — 90; bančne vrednote; Polio star. emis. 0 — 17, Kreditna 85 — 0, Hipo E9.5 do 60, Jugo 88 — 88.5, Ljubljanska kreditna 126 — 130, Praštediona 950 — 955. Ze-maljska Sarajevo 140 — 150; industrijske vrednote: Narodna šumska 16 — 0, Gut-mann 200 — 211, Staveks 0 — 108, Slavoniji 11 — 12, Danice 139 — 145, Drava 385 do 390, Šečerana Osijek 480 — 488, Tvorni-ca vagonov 80 — 86, Vevče 105 — 106. Isis 30 — 32, Dubrovaeka 440 — 460. Trbovlje 466 — 475. Beograd. Vojna škoda 436.5 — 437.5, investicijsko 88 — 89. Blagovna tržišča Zelo čvrsta tendenca na hmeljskih tržiščih. V zadnjem čaeu se je pojavilo na žate-škem hmeljskem tržišču močno povpraševanje^ po hmelju. Zadnje dni pa so se cene pričele naglo dvigati. V početku tedna se je žateški hmelj prodajal po 1700—1800 Kč za 50 kg. pozneje po 1900 KČ. V soboto na so se cene ponovno dvignile ter se je blago plačevalo že po 2060 Kč: producenti in trgovci pa zahtevajo tudi že znatno višje cene (do 2500 Kč). To naglo naraščanje cen j> v zvezi s slabimi izgledi za letošnjo letino. V tranzitnem hmelju je bilo prav tako več prometa. V zadnjih 14 'dneh je bilo prodanih okrog 2000 'starih stotov tranzitnega hmelja po 400 — 750 Kč (13.50—25.30 Din za kg). Tudi za tranzitni hmelj «e cene dvigajo. ^ Razpoloženje, je bilo koncem tedna zelo čvrsto pri stalno naraščaiočih cenah. -Na niirnberšksm hmeljskem tržišču je bila pretekli »eden tendenca še vedno mirna. Hallertauski prvovrstni hmelj notira 230— 250 mark za 50 kg, srednji 100—200 mark. tranzitni hmeli na 40—100 mark (10.80— 27.10 Din za kg). Ljubljarska blagovna borza. (16. t. m ). Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni suhih bukovih drv. fco vag. meja po 21. Povprnševruiie je za deske 12, 18, 24 in 48 mm, 4 m dolž. in za hrastove plohe, od 60—100 mm od 3 m naprej, n e -želni pridelki: Tendenca shb.i. Zaključkov ni bilo. Cena furščici in «tari pšenici je popustila. Nudi se pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni>: baška stara, 78'79 kg po 380—382.5; baški nova, nzančno blago, brez doplačila y i lulij po 310—312.5, za avgust po 307 5- ?10; turščica : baška promptna, tlov. navadna tarifa, nlač. 30 rini rv> 320—32?; oves: baški zdrav, rešetan po 290—800; moka: >Ogt. fco. Ljubljana plač. po prejemu po 525—530. Novosadska blagovna borza (16. t. m.) Tendenca mirna. Cene moki in otrobom so za malenkost popustile. Promet: 32 vagonov pšenice, 1 vagon ovsa, 1 vagon ječmena. 20 vagonov turščice, 7 vagonov moke in 25 vagonov otrobov. Pšenica: baška. nova za julij 250 — 255; za avgusj po 245 — 250; banaška, nova 235 — 240; sremska, nova 240 - 245. za iulij 247.5 - 252.5. Oves: baški in sremski, nov? 192.5 — 195 Turščica: baška in sremska 290 — 295: banaška 290 — 292.5. Ječmen: baški in sremski novi 192.5 — 195. Moka: baška <0g> in <0gg-» 390 — 400; <2> 370 — 380; <5> 350 — 360; c6> 315 — 320; «7> 265 .lo 270. Otrobi: baiki in sremski v jutastih vrečah 147.5 — 155. Iz življenja in Maimgreen je bi! poslan v smrt? Kako je zlomljena roka mogla Švedski učenjak je bil še živ, spremljevalca. — Podrobnosti Biagi postane v drugič oče. — Vprašanje, o katerem diskutira se« iaj ves skandinavski tisk, je smrt švedskega vremenoslovca dr. Malm« g~cena. V naših dosedanjih poročilih s.uo že nekoliko osvetili to obskurno točko Nobilove ekspedicije. Cela vr» sta vzrokov leži na dlani, da se svet upravič "•o vprašuje, kako je umrl dr. Malin g.- v M. Predvsem velja po* vdariti vrzel v Nobilovih poročilih, ki javljajo, da si je učenjak pri padcu zlomil roko. Kako jc mogel s to roko ustreliti medveda, katerega so se bali Italijani? To vprašanje ventilira v švedskih listih posebno raziskovalec Švedski meteorolog Maimgreen Holmer=Hanssen, znani polarni potnik in bivši Amundsenov spremljevalec. Nemogoče se mu zdi, da je Malm* green ustrelil medveda z zlomljeno desnico. Verjetnejše je, da Malm« green, ki je res ustrelil belega medve« da. ni bil ranjen pri padcu iz gondo» le, marver-v- konftiktu-z-i^t-obttom; — Fides italica, nulla fides Mariano in Zappi sta potem vzela Malmgreena s seboj na pot. Pustila sta ga, da se je izčrpal, onemogel in oble« žal v Brochovi deželi. Ali ni bilo tudi to storjeno po dogovoru in v sporazu* mu z generalom? Tudi v tej točki je potrebna jasnost in Švedi jo brezob« zirno zahtevajo. Mariano in Zappi pripovedujeta, da sta Malmgreena pustila živega na ledu ier ga prepustila njegovi usodi. Uče« njak je baje prestajal strašno trpljenje in ni bil v stanju pešačiti dalje. Zappi je celo pripomnil, da sta smatrala on in Mariano za svojo dolžnost pustiti onemoglega Malmgreena samega in po* tovati naprej brez njega. Te besede povedo mnogo in tvorijo čisto pravilen povod za domnevo, da z Malmgreeno* vo smrtjo ni vse kakor se sliši. Poro* čila generala ter izpovedbe Mariana in Zappija si nasprotujejo. V najprijetnejšem položaju se spri« čo tega spora nahaja Malmgreenova mati, kateri grenijo take debate še zadnje dneve njenega življenja. Stara dama je prejela na tisoče brzojavk iz vsega kulturnega sveta, ki ji izrekajo sožalje povodom izgube dragega sina. Sožalje ji je izrazil tudi švedski kralj Gustav, ki je posebno podčrtal njeno stoično mirnost in pričakovanje, da se vrne njen sin živ in zdrav domov. Stockholmski «Aftenbladet» je vpra« šal Nobila, v kakšnih odnošajih je bil z Malmgreenom, ko je švedski učenjak zapustil njegovo skupino. Nobile je odgovoril, da so odšli Maimgreen, Ma» usmrtiti belega medveda? — ko sta ga ostavila italijanska o rešitvi brodolomcev na ledu. Še ena Nobilova mistiiikacija. riano in Zappi od njega zategadelj, ker ni bilo na radiopozive nobenega odgovora. Pravi tudi, da ni bilo med njim in Malmgreenom nobenega kon» flikta in da sta se ločila kot prijatelja. Kako so bili rešeni? Poseben poročevalec «Corriere dela Sera» poroča o rešitvi Viglierijeve sku« pine sledeče podrobnosti: Ko je «Krasin» dosegel taborišče na ledu, je prvi prihitel k ladji poročnik Viglieri, ki je pozdravil rešitelje s krat« kim nagovorom. Poveljnik «Krasina» je nato velel spustiti mostove in je stisnil Viglieriju roko. Nato so izsto« pili mornarji. Preiskali so teren in prenesli vse člane posadke na ladjo. Natovorili so priprave in dokumente, kakor tudi živež in predmete, ki imajo kako zgodovinsko ali drugačno vred« nost. Slednjič so privlekli tudi Lund« borgovo letalo. Radiopostajo, ki jih je rešila, je prinesel na krov sam telegra« fist Biagi. Reševanje je trajalo dve uri, od 9. do 11. Ob 11. so bili že vsi na varnem. Biagi je tik pred prihodom na ladjo telegrafiral svoji ženi: «Reše« ni smo, hvala fcožji previdnosti. Po« ljublja te tvoj Pepino.» Poveljstvu «Citta di Milano» pa je javil: «Odha« jamo. Živela «Italia», živel kralji* Mussolinija — ni omenil. Na ladji so rešence najprej okopali. Preskrbeli so jih s svežim perilom in z novo obleko. Nato jih je preiskal zdravnik in določil, kar je bilo potreb« no za njihovo zdravje. Vsi rešenci so se zahvalili ruskemu kapitanu, povelj« niku «Krasina» za skrb, ki jo ima z njimi. Rad;otelegrafist Biagi je razmeroma najboljše ohranjen od vseh ter je pre« jel z doma veselo vest, da pričakuje njegova žena veselega dogodka. Biagi ima sedaj enega otroka, 3 letnega sinčka. Napačne vesti o Amundsenu Poročila svetovnih listov in velikih korespondenc, da se nahaja Amund« sen bržkone pri Alessandrinovi sku« pini. so prišle v svet po čudnem ovin« ku. Ko je Nobile doznal, da so Viglie« rijevi tovariši rešeni, je poslal podat« .. J.------—---i—nT"rT' ■ fr : '■—- . _ ke o poziciji, kjei bi se po njegovi domnevi utegnila nahajati Alessandri« nova skupina. Pristavil je. da je Amundsen mogoče pri njei. Ta radio« gram so nekatere evropske postaje spreiele napačno in so ga tolmačile baš narobe, to je. kakor da je bil poslan s «Krasina» ladii «Citta di Milano®. In tako je postal Nobile nehote še en« krat misrifikator Evrope. Sovjetska vlada ie podelila prof. Sa» mojloviču. voditelju ekspedicije na «Krasinu», red Rdeče zastave. Na leto izgine 500 ljudi Lo\vensteinova afera je dala pariški žurnaiistiki povod za nenavadno odkritje. Kakor znano, so se pojavile domneve. ali ni belgijski bankir čisto preprosto in prostovoljno izginil iz javnega življenja za to, da bi začel nekje drugje in pod drugim imenom novo življenje. Neki pariški novinar je bil tako radoveden, da se je šel na policijo informirat, ali so takšni slučaji v sedanji družbi ž njenim dobro organiziranim policijskim aparatom, ž njenimi kontrolami, potnimi listi in osebnimi dokumenti sploh mogoči. Na policiji so mu pokazali knjigo, iz katere je razvidno, da izgine v samem Parizu na leto okrog 505 ljudi, da ni po njih nikoli več nobenega sledu. In tu niso vštete neštevilne osebe, o katerih domnevajo, da so izvršile samomor: gre samo za tipe. ki so se iz tega ali onega razloga iztrgali družbi, družini, ženi, možu ali otrokom. Kje se potikajo ti ljudje, kako to, da morejo izhajati navzlic budnemu očesu postave, z napačnimi listinami ali celo brez njih? Policija ne ve odgovora, nima niti pojma o deset tisočih skritih eksistenc, ki se naberejo na ta način v teku ene generacije. Multimilijonar L6wenstein in milijonarjeva hči Ljubica Rističeva Evropska denarna aristokracija za« sleduje z nezmanjšanim interesom skrivnostno izginotje belgijskega ban« kirja Lowensteina. Angleški listi pi» šejo na dolgo in na široko p načinu njegovega nestanka in o milijonih nje« govega premoženja, pariški tisk pa po« roča novico, ki jo je prejel preko Bu« »lil?- Bankir Liftvenstein. ■ • Žena izginulega belgijskega bankirja Lovvensteina. dimpešte iz naših krajev in ki spravlja Lowensteina v čudno zvezo s hčerko srbskega milijonarja Milovana Rističa. Ristič je poslal pred kratkim dve svoji hčerki v Louvaine na belgijskem ozemlju, da bi se tam priučili franco« ski konverzaciji. Starejša hčerka Lju« biča je po treh mesecih bivanja na tu« jem zbolela. Odšla je v sanatorij Cas« sel«Louvain. V tem sanatoriju se je te« daj mudil tudi bankir Lovvenstein. Seznanil se je z lepo Ljubico ter ji je postal prijatelj. Na dan, ko je Lowenstein izginil iz letala, se je sprehajala Ljubica Risti« čeva po vrtu sanatorija, kjer je bila v zdravniški oskrbi. Strežnica, ki ji je bila dodeljena za spremljevalko, se je za kratek čas oddaljila z vrta. Ko se je vrnila, ni bilo nikjer več njene pa« cijentke. Tudi pozneje niso našli de* kleta, kar je tembolj čudno, Ker je vrt, po katerem se je Ljubica spreha« jala, obdan z visoko ograjo. Policija je stvar raziskovala, toda ji ni prišla do dna. Ker je Ljubica Ri« stičeva izginila natančno ob istem ča« su kot bankir Lowenstein, spravljajo to zadevo v zvezo z milijonarjem in skušajo dopovedati svetu, da je 51 'et« ni belgijski žid pobegnil z mlado Srbi« janko. Evropa v tropski vročini Od vseh strani naše celine prihajajo poročila o nenavadno visokih temperaturah, ki so se začele širiti v zadnjih dneh s toplotnim valom iz Francije. Posebno hudo je bil zadet Dunaj, kjer so ugotovili do 43° C. Mesto je kakor izumrlo, kopališča prenapolnjena, poraba pitne vode se je dvignila za 25%. Dobro je edino to, da na Dunaju vode ne primanjkuje. Tem težje čuti to stvar Praga, v kateri so posamezni predeli izmenoma po tri do štiri ure brez vode. V Budimpešti znaša vročina v senci nad 35° C. To je imelo marsikakšne čudne posledice. V mestnem kopališču so v oddelku za ženske uvedli cel kult nagote. Dame so se kopale brez najmanjšega figovega peresa na sebi. Ker je kopališče sredi mesta, je bil to seveda božanski prizor za stotine radovednih dedcev — dokler se ni pojavil mož z magistrata, ki je z oboroženo pomočjo izposloval povratek k starim kopalnim običajem — ob protestu težko užaljenega nežnega spola m ob žvižganju prizadetega močnejšega sveta. V Berlinu postaja vročina čim dalje hujša in se približuje 36° — sploh najvišji temperaturi, kar so jo kdaj opazovali v nemškem glavnem mestu. V nedeljo je posetilo mestna kopališča in okolico na sto tisoče ljudi, v samem Warniskem iezeru se je močilo nad 25.000 oseb. Pariz je osrečen z vročeno skoraj 40°. a London mu malone konkurira. Meteorologi nravijo, da bo ta grozna vročina trajala še nekaj časa, no nek;h znamenjih sk'epaio. da se bližamo dolgoletni periiodj r ir^edno žgo-čiimi poletji, ki jim bodo.sledile izredno mrzle zime. Fašistični argumenti Pljunek v obraz in dueliranje Iz Moravske Ostrave na Češkem po* ročajo, da je italijanska vlada odpo* klicala ondotnega svojega konzula, Daddona, ki je poslal brnskemu listu «Tagesbote» žaljivo pismo zavoljo kri« tike Nobilove ekspedicije. Imenoval je urednike «Tagesbota» idijote in jim je sporočil, da jih pozdravlja s pljunkom v obraz. Češki listi so pismo ponatisnili in postavili s tem konzula na sramotni oder. Širom češkoslovaške republike je završalo. Javnost je zahtevala, da se tak zastopnik tuje države na če« škem ozemlju nemudoma odpokliče. Sedaj se je to zgodilo. Italijanska vla« da je Daddonu sporočila, da mora ta« koj ostaviti svoje mesto in ga ie po« slala na dopust v Turčijo, odkoder se menda ne bo vrnil zlepa med civi« lizirane Evropce. Tako si je mož sam — pljunil v obraz. • Nekako tako predrzna kakor gori imenovani konzul, sta tudi dva vodi« telja fašističnega «Impera» v Rimu. Poslala sta namreč ravnatelju pariške« ga «Matina» pisanje, v katerem ga po« zivata na dvoboj. I temu pozivu je vzrok Nobilova ekspedicija. Pariški «Matin» je namreč objavljal poročila v tistem vrstnem redu, kakor so pri« hajala. Fašiste je to razjarilo in sled« njič sta se čutila ravnatelia «Impera» poklicana, da pozoveta «Matinovega» ravnatelja na duel. Seveda bo minilo precej časa, preden se bo ta dvoboj vršil, zakaj «Matinov» direktor se ne poide merit na pištole v Rim, kakor tudi ravnatelia fašističnega «Impera» ne bosta prišla s sabljami v Pariz. Korajžne baletke Baletke Viktorijinega gledališča v Breslau so bile nazadovoljne s kritiko nekega tamošnjega lista o neki predstavi. Sklenile so, da se maščujejo. S fingiranim pismom so pozvale kritika v večji hotel in ko se je prikazal, so skočile nanj ter ga pošteno premlatile. Še isti večer so bile aretirane na odprtem odru. Rodovitni narodi Neka poljska statistika ugotavlja, da so Poljaki najbolj rodoviten narod na svetu, kajti na svojih 30 milijonov duš izkazuje na leto za 420.000 porodov več nego smrti. Italija izkazuje pri 40 milijonih prebivalcev 410.000 porodnih prebitkov, a Nemčija s svojimi 60 milijoni 403.000. Novo vseučilišče na Angleškem V Nottinghamu so na svečan način otvorili novo vseučilišče, ki je stalo milijon funtov. To vsoto so nabrali Not-tinghamci sami med seboj, tako je daroval težki invalid sir Jesse Boot 130 tisoč funtov. Otvoritvi je prisostvoval s svojo ženo angleški kralj, ki je v svojem govoru naglašal, da se ne more prebivalstvo nobenega drugega mesta na svetu pokazati s tolikšnim smislom za kulturne potrebe kakor nottingham-sko meščanstvo. Padalo se ni odprlo V Giistrowu a Nemškem se je vrJil letalski meeting, pri katere.n so se pro-ducirala tudi padala. Izprašana paJaina pilotinja Ela Taurerjeva iz Lipskega se je tudi hotela pokazati. Iz ve.ike višine je skočila iz letala, padalo se ni odprlo in je obležala zdrobljena na tleh. Jenny Goldersova, mlada in zelo znana soloplesalka, angažirana ▼ zadnjem času v gledališču Champs Elysčes, je Izvršila v svojem budoaru v Parizu samomor. Vzrok nI znan. Olori Ata, kralj Abuakve na afriški Zlat) obali, s svojim spremstvom v Londonu. Prihod zamorskega po-tentata v polnem kraljevskem ornatu je tvoril za angleško publiko prijetno spremembo v teh vročili, dolgočasnih dneh. Br.: Sine ira et studio Naša. mila domovina je iz posebne naklonjenosti Gospoda Boga dobila v dar podnebje, v katerem bujno in bohotno uspevajo vsakovrstni kritikastri, ki pa hočejo biti vsi brez izjeme vpo-števanja vredni kritiki. Med temi se najde posebna kasta naprednjakov. ki pri vsaki priliki, najraje pa pred izrazitimi klerikalci, udarjajo po naprednem časopisju. Zviti oobožnjakarji odobravajo srborito elokvenco takega napred-njaka, ki postane uverjen, da s svojim površnim zabavljanjem vrši konstruktivno delo. Cesto se zgodi, da take junačine čim g'asneje in na čim nediskretnejši — za diskrecijo Slovenci nimamo svojega izraza, ker pri nas ta žlahtna travica ne uspeva — način interpelirajo kakega novinarja, češ. glej, bedak, kakšne neumnosti pišeš. Čisto brez vsakega takta — beseda je importirana, ker tudi te rožice na Slovenskem ni — me je oni dan poklical na red neki zelo gostobeseden gospod, čigar iezik je navadno par kilometrov pred njegovo pametjo. »Oštja. kakšnega vraga pa pišeš! Sestavek ima naslov: Mrlič pod rdečim šotorom, toda bolj ko čitam, manj naj- dem mrliča, rdeči Šotor ie pa vobče ne-zmisel.« Bilo ie poročilo o prežalostnem junaku generalu Nobilu in njegovem nesrečnem moštvu. »Daj sem. dečko, da pomorem tvoji zaostali pameti.« mu pravim. »Evo, kar v prvem stavku je mrlič: nadstrojnik Cecioni.« »Tn rdeči šotor?« »To ve ves svet. da so brodolomci pod rdečim šotorom, ki jim ga je prinesel prvi letalec. Morda boš toliko brihten. da razumeš zakaj.« »A. tako?« »Da, tako.« Nekaj dni nato me sreča prijatelj, ki mi dobro de njegova dostoinosft in diskretnost. Mož je ljubitelj Francije, odtod ima oboje. »Dovoli, dragec. da te na nekaj opozorim. V »Jutru« sem videl te dni sliko grofa Zeppelina. pod sliko pa onazko. da je praznoval 8. t. m. svojo osemdesetletnico« mi pripoveduje. »Nu. in zakai te je to razburilo'5« »Orof Zepnelm je umri že 1. 1917.« »Tn »Jutro« da to poroča?« »Da.« Drugo jutro pregledam vse številke za teden dni nazaj, pa "e najdem niti sledu o Zeppelinu. Vprašam resornega urednika, toda ta uporno trdi, da je to sliko prinesel »Slovenec«. Morda je res kak grof tega imena praznoval te dni ta častitljivi jubilej, toda error in per-sona je očividen. Slika predstavlja res tistega znanega Zeppelina. po katerem Nemci imenujejo svoje zračne gorosta-se; košati brki, gladka pleša, dobričin-sko lice ter lastnoročni podpis ne dopuščajo nikakega dvoma. Toda grof Zeppelin. ako bi bil še živ, bi moral letos praznovati devetdesetletnico. Popolna zmešnjava in res nerodna stvar. Interpelant ima prav. toda ni se obrnil na pravo adreso. Dela krivico nedolžnemu in zato površnost ga bom o priliki zelo prizanesljivo pokaral. Pri brskanju po številkah »Slovenca« sva na'etela še na neko izredno zanimivost. Nekoliko dni stareiša številka tega lista prinaša sliko nadškofa Canterbury-skega. Ne vem, kako se prdg ordgoo dostojanstvenik anglikanske cerkve, tudi ne vem. da-li je to prava slika onega cerkvenega kneza, ki so mu brezbožni nosvetniaki srodnje zbornice tako grozovito raztrgali novonečeni molitvenik. Vem na entovo. da ie napis pod sliko »nadškof nI. Can+erbvrii« natančen prevod nemškega »Frzbischof von Canter-burv« 7. majhno pravopisno pogreško v slovenskem tekstu. Sladko sva se sme- jala temu ljubkemu lapsusu, zakaj škodoželjnost je zelo prijetno, dasi zelo grešno čuvstvo. Zdai samo čakam interpelacije zaradi tega krivoverskega škofa, da skočim iz kože in se znesem nad kritikastrom. Lapsus se lahko primeri vsakomur, sai piše veliki novinar Lloyd George v »Prager Tagblattu« čisto resno, da ima Poljska skupne meje z Madžarsko ali da ima albanska obala vse polno otokov, ki bi jih mala jugoslovenska mornarica v resnem slučaju lahko zasedla in se odtam kljub svoji maloštevilnosti energično upirala italijanski premoči. Taki lapsirsi dišijo našemu krftikastru močno po ignoranci, toda Lloyda Geor-gea to mnenje ne dosega. Še Shakespeare piše o obalah kraljevini Češke. Z veselim nasmehom kvitira pameten človek tak spodrsljaj, slovenski novinar pa pri manjših takoj sliši: Križaj ga, bedaka in nevedneža! Čitatelj navadno ne ve, koliko napora cele čete marljivih ljudi je zakopanega v eni sami številki lista in ves ta napor je samo za en dan! Jutri bo treba znova začeti. Vsakdo ie s svoiim delom kdaj gotov, da se lahko oddahne, sam-o novinarja neprestano krtrto priganja br-zi tempo življenja. Bridek kruh, gospodje krltikastri; gotovo zasluži novinar vsaj malo ozira. Za dobrohotno in objektivno kritiko so novinarji naravnost hvaležni. Aroganca puhlih vsevedežev pa ni zdrava kritika. Ko se bliža zaključek redakcije in »glavni« pritisne na gumb tvojega telefona, je treba, da je vse gotovo in pripravljeno. »Glavni« je vtelešena ljubeznivost, ali njegovo vprašanje te včasih zazebe.^zakaj tudi njega že tolče čas po petah, čas, ta neznosni in neizprosni tiran, ki se mu morajo brezpogojno pokoriti vsi od »glavnega« do sluge v stavnici. Kaj vedo o tempu in brzem ritmu modernega življenja trgovci, uradniki, profesorji? Njih najobčutljivejše blago se ne pokvari v enem dnevu, njih akti se brez škode vlečejo leta, mladina morda celo bolie uspeva, ako jo malce zanemarjajo. Novinar pa mora biti točer in hiter. Novica zastari v nekaj urah Minuto prepozno in najlepša novica izgubi svojo vrednost, ako jo je prinese-prej kak drugi list. Novica ni vino, ki s starostjo pridobi. Gospodje kritikasM. ki vsak lapsus slovenskemu novinarju zabeležite kot smrten greh. ali poznate resnične anekdote o »gnibenhundu«, o »Duca MelH-sta Berso Thum« in o »Ledr Pijom Bi-lop Etschmein? Črtajte zadnji dve frazi nazaj in pomislite, kaki so štabi teh nem- Sokol Sokol v Ljutomera Meseca Julija L 1906 je * »Našem glasa« tešel dopis iz Ljutomera, v katerem odgovarja neznan dopisnik oa neki ziobeo napad v »Slovenskem Gospodarju«- V tem od govoru ugotavlja pisec, »da ideja sokolska, zasajena oa Murskem po lju, ne bo usahnila, ampak bo k lila, rasla in se Ma klub vsem zlobnim napadom njenih ne-•rijoteljev m morda še prav zaradi takih napadov samih.« To se Je tudi zgodilo. Kljub vsem zaprekam »e razvija Sokolstvo na Morskem polju prav rasvesetfivo. Zdaj štejemo ie 3 društva ia 2 odseka Najstarejše sokolsko društvo, tako rekoč matica vseh, Je v Ljutomeru; ustanovljeno H bio L 1903 kot Murski Sokol. Oče k prvi starosta do svoje prerane smrti L 1913 mu Je bU Ceh dr Kairel Chloupek. To dmštvo bo slavilo 11. in 12. avgusta svojo pettedvajsetiletmco ter pričakuje, da ga bo posebik) takrat vse, kar Je narodno in napredno, od bMzu in daleč. ttkratu bo poteklo tudi 60 tet od ljudskega tabora v Ljutomeru, na katerem Je slovenski narod prvič manifestirali za svobodo io enakopravnost. Glede vzporeda proslave 25-letnice poro čamo za sedaj samo to, da bo 11. avgusta zvečer v Sokolskem domu akademija s pestrim vzporedom, glavna proslava pa r nedeljo 12. arvgusta. Prt povork] bodo nastop® tudi tokTat naši vtH kmet s ki Jahači na svojih fckTib konjih. Kdor i«K za dan proslave prenočišča, naj Javi to ot> pravem času društvo. Polovična vožnja za člane »okolskih društev (cela karta od odhodrve postaje do Ljutomera fa legitimacija, ki Jo dobi vsak na veseLičnem prostoru) je dovoljena. Važna planinska konferenca med našimi in koroškimi planinskimi društvi. OHaid SPD fmalo vse plačilne ujr**nostl t nemških Karavankah. Jesenice. P - Julija Na Jesenicah se le vrši' sestanek zastopnikov koroških turističnih društev ia ;>redstaviteljev slovenskega SPD. da rešijo važna vprašanja pospeševanja prijateljskih stikov med našimi in avstrijskimi turisti ter razvoja turistike. Izmed avstrijskih turističnih druStev so bila zastopana štiri. Slovensko rdaninsko društvo so zastopali predsednik dr. To-minšek, Hrovatin. Cadež in dr Pavlič. Za naše turiste je pridobitev, ki se ie dosegla med navedenimi društvi. Izredno važna, saj so vse omenjene planinske organizacije izredno bogate Samo Gau K&rntner Natur-fre-unde ima 70 koč; baš sedaj grade še eno kočo pod Košuto. Na konferenci se je razpravljalo o reciprociteti med društvi glede znižanih pristojbin za uporabo koč ter o spojitvi obmejnih potov ureditvi markacij in postavitvi oboj jezični h orijentacijskih tabel. Konferenci ie predsedoval g Hra-decky. ki ie poudarjal, da je bila nemška delegacija izredno vzhičena nad sprejemom ln razmeram! v naših kočah Uspehe tj planinske konference bodo naši planinci »prejeli z največjim odobrava-Jem. .2 -,'. Nujna potreba kmetijskih šol Ce opazujemo delo človeka, ki ga vrši v raznih poklicih, bomo videli, da vse delo napreduje, se izboljšuje, ker živimo pač v iobi stalnega napredovanja. Tako napredu-(e in se izboljšuje tudi kmetijsko delo. fcla-gti pri naprednejših narodih. Zato je pač nujno potrebno, da se naši merodajni čini-telji resno zavzamejo za izboljšanje kmetijstva tudi med našim narodom. Država daje svojim državljanom temelj izobrazbe v osnovni šoli in bi se pač morala še bolj pobrigati za nadaljno izobrazbo najštevilnejšega poklica v naši agrarni državi, to Je ta kmetijski pouk. Ce pogledamo produktivnost kmetijskega dela v drugih državah, vidimo, da naša kmetijska produkcija zaostaja daleč za temi naprednimi državami. Ao ne bomo skrbeli resno za izbolj lainje, grozi našemu kmetijstvu velika nevarnost Tej nevarnosti se je treba na vsak način izogniti in zato je treba naše kmetijstvo povzdigniti ter ga izboljšati s na-daljno kmetijsko izobrazbo, ker konservativni način pridelovanja ni več času primeren. Tudi naš kmet mora iti vzporedno s duhom časa. Še - le v pretečem! jeseni le oblast usvojila predlog ustanavljenja kmetijsko - nadaljevalnih šol s pozivom, naj bi se izvršila propagandna akcija po deželi wi ustanavljanje teh Sol. Nag narod je večinoma naprednega stremljenja in je dovzeten za vsak napredek. On je za kmetisko - nadaljevalno izobrazbo, ali država kot taka bi morala poskrbeti tudi za financiranje kmet;jskega šolstva. Od oblasti je bil tokrat dan_ samo migljaj, a o financiranju se ni čula niti besedica. Povsod, koder so se ustanovile take ških listov, pa jim kljub temu uidejo podobne spake. Naposled se oglasi po telefonu: »Hudiča, kaj pa mislite, kdaj bom pa pognal stroje. Ce bo tako, še opoldanskih vlakov ne bomo ujeli. Saj ne tiskamo pra-tike, ki velja vse leto.« Včasih se pokliče tudi tristo hudičev v tej zvezi. Veste, da radi pridejo in v zvezi z znanim Škratom napravijo zmede več ko preveč. Krlffkaster pa majajoč z učeno glavo, le nekoliko težko od sinočnje pijače, ponovno konstatira, da je umstveno silno vzvišen nad novinarjem. Mi, poznamo Človeške slabosti do najmanjših fines, ga pustimo, da se napihuje v tej sladki zavesti. Ko pa bo umrl, mu napiše tisti, ki Ima »smrtne kose čez«, toplo občuten nekrolog. kmetijsko • nadaljevalne lole. Je moral Izvoljeni odbor beračiti, da Je zbral potrebno vsoto za financiranje lole. To se je posrečilo enkrat a vprašamo sedaj, ali se bo drago leto zopet zadosti naberačilo. Ako se ne, potem kmetijski mladeniči, željni nauka in napredka, ne bodo deležni izobrazbe, katere so bili deležni nekateri mladeniči letos. Dovolj žalostno je, da >e mora za take šole beračiti! T. Zahvala Podpisana se Trgovskemu dobrodelnem« društvu «Pomoč» v Ljubljani zahvaljujem za izplačano posmrtnico po mojem pokoj« nem soprogu Frtnju Perulka, trgovca t Podcerkvi, ter društvo vsem toplo pripo ročam. Marjeta PeruSkova, trgovka 1289 Podcerkev pri Rakeku Pridni učenci! Človeku že od začetka sveta oe dajo mira razni Insektl, dobro izšolani nosilci mnogih bolezni, komarji, muhe, Ščurki, stenice ln bolhe Sirijo bolezen in smrt Oni mirupljajo Vaše telo !n Vsšo hrano t bakcili Veda Vam je dala • FLITom hitro in smrtonosno orožje — rabite gal Brizgalnica FLITa očisti Vam v ne koliko minutab biio od vseb strupenih mah, komarjev, stenic, bolh, UurkoT io mravlj Prodre t vse (pranje, kjei st insekti razvijajo io skrivajo ter anlčuje njihova jajca Brizgalnica FUTs ubija molje io ličinke, katere grizeto tkanino FUT raruje Vsi« obleke Uporaba |« ene* stavna Na pusti madežev FLIT je spopolnien od kemikov svetovne ga slovesa Smrtonosen ie insektom, toda ljudem neškodljiv Dobiva se povsod. UGONABLJA: Muhe. Komarje, Mravlje Stenice, Bolhe. Ščurke, Molje Ltd. Kopalne potrebščine po znižanih cenah ZA DAME: kopalne čepice • • ■ ■ ■ kopalni čevlji • • • • • kop tricot v vseb barvah kop. obleka, čista volna • kop- obl Iaquard (novost) kop obleka Iz melanese blag« i . • . • i i kop tricot h melanese blaga !.»••■« kop olašč iz frotirja • solnčnik) 28 44 145 169 s ■ • •••ti ZA GOSPOlJm kopalne hlače ■ ■ • • » Din 1€ » 159 kop. obleka, čmo-bela s"Y w 56 kopalni čevlji , , . * 3C kopalni plašči « ■"■"V*'* 390 Zunania naroČila z obratno pošto! 4 120 240 88 A. ŠINKOVEC nasl. K. SOSS LfUBLiANA Mestrv trsr 18-19 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš srčno ljubljeni, dobri mož, oče, stari , oče, tast, stric itd., gospod _____ Ivan Bernik klobučar in posestnik v nedeljo, 15. t, m., ob pol 3. uri zjutraj po kratki in mučni bolezni, v 74. letu starosti mirno v gospodu zaspal. Pogreb se vrši v torek, dne 17. L m., ob pol 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče. Višnja gora, dne 16. julija 1928. Marija Bernik, soproga. — Joško, Andrej, France, sinovi. — Poldi, Micl. Beti. Justi, hčere. 8795 Izkušme, pridobljene v teku 32 let in sredstva General Motors, so zagotovila novemu Oldsmobile prvo mesto ki ga ie dosegel že v letu 1896. Novi Oldsmobile je odlično prestal vse najvestnejše preizkušnje tudi po najslabših cestah. Z izdelovanjem prvega Oldsmobila leta 1896. ie napravila Olds Company silno delo. ki je svoječasno vzbujalo občudovanje. Danes ie Oldsmobile s pomočjo General Motors popolnoma preoblikovan ter med vozovi svoje kategorije zavzema zopet prvo mesto, ki mu je pripadalo že leta 1896. Stremljenje Izdelovateljev Olds -mobila ie bilo vedno to da povečajo veselje hi zadovoljstvo vozača tega voza Da se doseže popolna tišina, po- čiva motor na blazinah te kavčuka, vezava ie pokrita na isti način in tudi vsi sklepi so opremljeni z dvojnimi blazinami. Karoserija je Izdelana tako, da je onemogočeno vsako Škripanje. Nov! Oldsmobile tvori z radiatorom novega tipa in pa z Izredno elegantno ter mehko oblikovano linijo nove karoserije. neprekosljivo harmonično enoto. VIKTOR BOHINEC LJubljana, Dunajska cesta 21 OLDSMOBILE SIX PROIZVOD GENERAL MOTORSA t Naznan am vsem sorodnikom in prijateljem, da je moia ljubljena soproga 16. juliia 1928 zjutraj mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vršil dne 18. julija 1928 ob 10. uri dopoldne. 88C0 Sv. Barbara pri Mariboru, 16. julija 1928. drei posebnega o&zn&all&. EPIiest Ferk. Podjetje inž. Dukič in drug v Ljubljani sprejme 87ic za DOirana mi v m oo nmm nasipu 40 dobrih zidarjev En«ros. Specijalna tntfet5H traovina vozičkov in koles V zslofl kolesne opreme io Igrače za otroko Riaoviranjt koles, vozičkov In šivalnih strojev ZEMELROK OTON Lulu tovarn* t Trlaika cesta - Gline«. Prodajalna: Ljabljana. Marijta trg it S. Razpis. Kontenina rjava Din 7, 10, 14 bela „ 10, 12, 14 * za rjuhe bela „ 22, 26, 32 * za kapne bela „ 34, 46, 52 Brisače mt . Brisače frotirke Sifon . . • Cefir . . . Din 10, 14, 20 „ 24, 32, 48 h 10, 14, 18 „ 10, 14, 20 Posteljna pregrinjala Din 320, 480, 600 Za madrace gradi . „ 28, 32, 42 KovtrJ klotasti . . „ 185, 200, 260 Iulet . . . • • » 16, 22, 36 JOSIP SL1BAR, Ljubljana Stari trn 21 Cooleg Zalaznika) tm Mestna občina Novomesto razpisuje pri zgradbi ljudsko • šolskega poslopja potom zmanjševalne dražbe oddajo: Težaških, betonskih,~ železobetonskih, zidarskih, tesarskih, mizarskih, pečarskih, krovskih, kleparskih, tapetniških, slikarskih, pleskarskih, ključavničarskih, parketnih in steklarskih del, napravo kanalizacije, inšta-* ladje celotno ali posamezno. Rok za ponudbe do 30. julija 1928. Pogoji, načrti in proračun se morajo dvigniti v ob«« činski pisarni. / Županstvo mestne občine Novomesto dne 13. julija 1928. Dr- Josip Reže£ L « župan $714 «JUTRO* St. 165' 8 Torek" 17. VII. 1928 Stanley Weymart: 68 Rdeča kokarda Roman. ... t »In ta človek?« - • / r »Je eden njihovih mflsijonarjev.« Pomislil sem na obbeja Benoita in nehote vzdihnil. »Oh, res,« je zdajci rekel župan in me zamišljeno pogledal, »ve-*te, kaj je čudno?« »Nu?« ! »Vi prihajate Iz Cahorsa* jelite, gospod vikont? »Da. Zakaj?« »Ti dve ženski tudi; tako vsaj trdita. Jetuici.« »Iz Cahorsa?« . »Da. Šele zdaj mi je prišlo na um,« je nadaljeval, gladeč si brado. >>Ko sem čital vaš patent, nisem pomislil na to.« Nestrpno sem skomignil z rameni. > ■ . »Iz tega še ne sledi, da bi bil tudi jaz zapleten v zaroto,« sem dejal. »Nikar ne začniva stare pesmi iznova, gospod župan. Saj ste videli moje listine.« \ »Nununu!« je dejal. »To ni tisto, kar. sem hotel reči..Mislil sem Ie, da ju nemara poznate.« »Hm!« Za trenutek sem podržal vilice kvišku, kakor bi jih ogledoval prt luči sveč. Prismojena, brezumna misel mi je bila šinila v glavo. Dve dami iz Cahorsa? Iz Cahorsa, izmed vseh drugih mest? Kako se pišeta?« sem vprašal »Corvas,« je odvrnil župan. »Corvas? Glej, glej,« sem dejal in spet začel jesti. »Da. Starejša pravi, da je trgovčeva žena. A saj jo boste videli.« »To ime me ne spominja nikogar,« sem rekel. »Vendarle, utegnil bi ju poznati,« je povzel s trmoglavostjo neumnega človeka. »Koncem koncev bi bilo mogoče, da smo se tudi tu zmotili, zakaj papirjev nismo našli v vozu prav nikakih, ampak samo neki predmet, ki se nam je videl sumljiv.« »A jaz sem vendar sam!« sem vzkliknil. »Saj vidite, da nimam dam s seboj!« Skomignil je z nameni. »Prav zato, gospod vikont,« je dejal. »Dami že Imamo. Prijeli smo ju zjutraj, ko sta hoteli priti v kočiji skozi mesto. In po tem vemo, da je menih sam.« »Oho!« sem rekel. »Tedaj potrebujete samo še njega? In kaj mu očitajo?« sem vprašal, s tesnobo v srcu misleč na kapucina, ki je bil pri abbeju Benoitu, preden je izginil. »Obtožen je veleizdajstva zoper nadjo,« je veličastno odgovoril gospod Fmandre. »Povsod: tu, v Montpellierju, v Cettu, v Albiju, tja noter do Aucha so ga videli in slišali, kako oznanjuje vojno m praznoverje ter ščuva ljudstvo.« »Pa dami?« sem vprašal z nasmeškom. »Ali sta tudi oni koga ščuvali?« »Ne, gospod vikont. Kakor je videti, se jima je preoblečen pridružil, da bi se tako vtihotapil v Nimes. Gotovo sta njegovi privrženki.« »Ubožici!« sem zamrmral. »Kaj mislite storiti z njima?« »Zahteval bom navodil. Če bi šlo zanj,« je veselo pripomnil, »bi vedel tudi brez tega, kaj mi je storiti. Toda evo vaše večerje. Oprostite mi, gospod vikont, da vam ne postrežem sam. Dokler sem župan, moram čuvati svoj ugled ... Saj me razumete.« Ker. so mi podali večerjo v moji sobi, sem ga povabil, naj izpiie z menoj kozarec vina; tako sem zvedel med obedom marsikaj zanimivega o položaju v deželi, o tem, kako vre ob vsej južni obali in kako svečeniki hujskajo ljudstvo s pridigami in procesi iami. Posebno zgovorno mi je opisal homatije, ki se pripravljajo v Ntmesu, kjer so množice fanatično vdane katoličanstvu, med tem ko imajo protestantje zaslombo v drznih prebivalcih gorovja. »Nič dobrega se ne obeta, gospod vikont,« je rekel pomembno. »Nič nobrega se ne obeta. Onim tam doli gre pšenica že kar preveč v klasje. Treba jih bo osvestiti, dokler je čas.« f/arvčdo, uv ura cLopi Uco^jt, tnalih. oglcLsoo, j* pudah, iui,OgL(uru,od, tUUk -JcUrorl hufycuijcu it. a# • • • a . ~ M ahvgiasi j pristojbin*Jt uparlo, & oogjuun 4, ajuročJUrnu, c*^ /» oglas* prujbeufo. CtkuMu, raxuA, pasU*. Lror v». 28489 Kontoristinja dobro izurjena z večletno prak.so. išče mesta. Gre tudi izven Ljubljane. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pcwl »Samostojna 21» n» oglasni oddelek »Jutra.. 23483 Stavbni polir r večletno prakso. iS?« mesta Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Absolvent gr. r. š.» 23273 Kot raznašalka ozir. kaj podobnega v kaki knjigarni, tiskarni aH trgovini želim službo. Naslov pove oglasni oddelek • Jutra«. 23523 Gospodična s triletno prakso v trgovini t kolesi in Šivalnimi stroji želi premeniti mesto; gre tudi kot začetnica v pisarno Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra, pod značko »Marljiva 500. 23555 Prodajalka zmožna kaveije, z večletno trgftvsko naobrazbo. želi služIjo. Prevzame tudi podružnico, ali v prometnem kraju trgovino v najem — Cenjene ponudb« pro« ■» oglasni oddelek »Jutra, pod značko »Marljiva., 23505 Dekle ki zna kuhati in bi oprav-jalo tudi druga hišna de-'a. želi službo za takoj. — \'a*Iov v oglasnem oddelku 23515' 'J'ltra>- 23524 Zastopnik spreten, zmožen slovenščine in nemščine, dobi mesto prj dunajski tvrdki. — Po poskusni dobi fiksam. Predstaviti se je v hotelu •»Slon., soba 43a. 23518 Vajenca r.dravega. krepkega, iz napredne robine. ki je dovršil 3. razrede srednje šole, sprejmem za manufaktumo in modno trgovino Naslov v oglasnem oddelku Jutra 23111 Šoferja za Ljubljano, k tovornemu avtomobilu (za enkrat ne stalno) siprejmem. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Avto 333». 23317 Učenca *d ravega in krepkega, t primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, sprejme v trgovino z mešan, blagom Anton Vodenik, Petrnvče pri Celjn. 23496 Polirja ali preddeiavca dobrega, sprejme takoj za Dolenjsko ing! Rudolf Treo. Ljubljana, Gosposvetskn 12 23529 Kroj. vajenca takoj »prejme Malis, dipl. k-ojač v Ljubljani. Tr/.a-cesta 29 23536 Pisarniška moč z dveletno prakso, želi mesta. Gre tudi kot blagaj-ničarka. Cenjene ponndbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Pisarniška moč». 33513 Pekovski pomočnik zmožen vsakega dela. m'ad, pošten in zanesljiv, išče dela. Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra» peni šifro »Pomočnik.. 23492-a Gaterist prvovrsten in energičen, srednje starosti, oženjen. ki se ne straši dela, zmožen popravila vseh v stroko. spada jočib strojev, dober prejemalec- in oddaja-lec različnega lesa. želi premeniti službo. Cenjene dopise procim na oglasni oddelek igod-«> j/roda J Isek. Fala pni Mariboru Motor 3 HP,- t novo pnevmatiko, dobro ohranjen, prodam. Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23508 Motor Frera 3 prestave,- 5 flP. tipa 23. iraproflaj v Mariboru. Črni orel. 23562 Motorno kolo znamke »Peugeot«. 350 m*, popolnoma v dobrem stanju. novo pred 6 meseci, proda Štefan 'Lamut, Vransko pri Celju. 23333 Moško kolo trpežno in v -dobrem sta-njn. s torpedo prostim tekom. prodam v Hrastniku za 850 Din Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 23495 Moško koto dobro ohranjeno, najboljše nemške znamke, naprodaj za 800 Din pri vratarjn na Poljanskem nasipu št. 40. 233.53 Otroško ptsteljico železno, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Takoj*. 23556 Družabni delež Oklic Hi5a v Ljubljani, Oerkve-na ulica 5 in k tej hiši pripadajoča zemljišča se odo prodajala kosoma na prodam radi odpotovanja. Pr^tovoljni dražbi, kater* Ponudbe na ogla*, oddelek b.0,.TT5lla 7 P?tef< dn®! »Jutra, pod «20.000 paten- ^hJa \• ob. 10- "f1! tirano.. 23510 f'°T>0'^ne T pisarni notarja j Hudovernika v Ljubljani, j Vsak zdražitelj mora pred i dražbo položiti kot vadij' ■ ^ 10 % izklicne cene. Na- j kapitalom 150—200.(K» tančneje se poizve v pisar-! Družabnika (co) Dia išče*i za dobro vpel.ia-jo, dobiekanosno industrijo, z detajlno trgovino v i.jmbljani — Ponudbe pod »Rentabilne, na oglas, od' delek »Jutra.. ni tega notarja. 235.30 40.000 Din posojila za zelo rentabilno podjetje iščem proti visokim obre-«rim Event tiho družsb-aištvo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod šifro »Brez rizika.. 23331 Hiše, vile 23159 'ostnne- res,iTrac'je- kakor posestva proda Realitetna pi«arna Fr. Sc.hantel, Ljubljana — Kolodvorska 26. 23538 £okaU Družabnika Trg. (obrtni) lokal ■ T Šiški. Celovška eeeta 50 z najmanj 250.lXi0 Din, za oddam ukoj T najem Po. dobro idoljTi n d n t r ! j e itve se jStotam v pisarni lsžera. I.a»W) tudi sodeluje M0,iivini. 2.-5323 - Takojšnje ponudbe na _ Dražba obleke, pohištva, blagajne in cerkvenega orodja bo v ponedeljek ob 15 uri na Sv. Petra eesti 55. 23493-a Ljubljanski Zvon št. 6—7, letnika 1926 ku-pia Pismene ponnlbe na oglasni oddelek »Jutra. r>od »Zvon 1926» 23*41 KUifdim Registrirno blagajno NTational 999; dobro ohranjeno. kupim. Poiiudbe na Oa.s'ov: Kranj, poštni predal št. 26. 23485 Radioaparat 3—4cevni kupim Ponudbe pod »Radio 1» na og>sni oddelek »Jutra«. 535-^4 •rlasni oddelek »Jutra« pod ^fro »Družba 250». ____^ Manufaktumo T, * j trgovino 20.000 Din r uredini mesta Ljubljane, pM.rehujem takoj za nsta- vsled izselitve z^lo ugodno rovixSr dobičkano*nega in t zaloge vred prodajo. Por breskonkurenčneg* podjetja nudbe na oglasni oddelek v Jugoslaviji. Pogoji po »Jutra» pod »Eksistenca« Teh motornih koles je že tudi pri nas jako veliko v prometu in so že priznano kot prvovrstna, ker so jako precizno iz najboljšega materijala izdelana in se prodajajo tukaj za Din 11.000. Olajšalni plačilni pogoji. VIKTOR BOHINEC, Lju Dunajska cesta 21. ena 8782 Trgovino železnine in Specerije dam v najem. Potreben kapital 86.000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Trgovina ieleznine*. 23494-a dogovoru. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra, pod šifro »Takoj R». 23566 Hišo na Vrhnji cnonadstr.opno, poleg sodišča. pripravne za trgovino ali obrt. prodam. Več pri lastnici v glavni tobačni zalogi na Vrhniki št. 25 2S513 Stavbna parcela in vinograd tik morja naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 23521 Hiše naprodaj vila s komfortom in velik vrt 220.000 Din, kra?na -tanovanjska hiša, komfort S50.«00 Din. dvodružinska hiša z velikim vrtom Din 90.000 in enodružinska hiša z velikim vrtom 60.000 Din - Karol Breznik. Dolgo polje t. 23497 £3559 tUmvvanja Brezplačne prijav* stanovanj sprejema RealitetM "pisarna Fr. SohanteL, Ljubljana, Kolodvorska 96. 23537 Klet za shrambo oddam. Poizve se v Rožni uiiei 41. 23307 Boljšo restavracijo v sredini velikega mesta v Sloveniji radi bolezni oddam s 1. septembrom pod ugodnimi pogoji, le strokovnjaku v najem. Zakonci brez otrok imajo prednost. Cenjene ponndbe z naslovom na poštni prodal št. 9, Ormož. 23501 Gostilno na prometnem kraj-n vzamem takoi v najem, ali kupim majboo posestvo t gostilno al' trgovino. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jntra. pod »Zasignrana eksistenca.. £3499 Komfort. stanovanje 4 sob in vseh pritiklin oddamo v Vzajemni posojilnici, Miklošičeva cesta. 22949 Aro i)®i&o<ši Izvirna oravfftca 9 slikam) za deco. Salsata fetki Metka. Damsko kolo ugodno prodam. Ogleda s« med 1Š. in 18. uro Nae'ov v oglasnem oddelku Jntra. 23543 Lahek voz z» enega konja, do teže 1000 kg, majhen, kupim. — Pismene ponudb« na »Mar-kurja». — Telefon 3052. 23461 Otroški voziček dobro ohranjen, poceni na- prodaj. Naslov v oglasnem oddelku »J-utra». se spomni ribičTnega bisera. Brž ga poišče; komaj ga vrže v Čašo, zakipi v njej prečudno krepilna in osvežujoča pijača, ki je d!šala slaje od najboljše medice. Ko je izpraznil kozarec in mu je ostal le biser na dnu, se je čuti! vsega prerojenega in je čilo krenil dalje. Kmalu je bilo tudi strašne-pustinje konec. Dospel je na gozdni parobek, kjer je v daljavi zagledal prastari S čarovniški hrast. Stanovanje 2 novoopremljeni sobi in kuhinjo oddam za čas sezone (po dogovoru ali pis-menol v bližini poetaje Gozd-Martuljek pri Kranjski gori. — Josip Gregorc, Gozd št. 19. pošta Kranjska gora, Slovenija. 23498 Stanovanje 2 sob in kuhinje ali 1 sobe in kuhinje išče 1 oseba — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod »1 oseba« 23520 Stanovanje S sob, kopalnice In vseh pritiklin, v centru mesta, zamenjam z* stanovanje 4 ali 5 sob, tudi v sredini mesta, za takoj ali pouieje Pcnudbe na oglas, oddelek »Jutra» pod »Lepo štan.0-vanje 10». 23527 Stanovanje v vili, blizu centra, obsto. ječe iz 4 sob. kopalnice in pritiklin. ter s souporabo vrta Iščem — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Trgovec*. 23528 Stanovanje solnčno. obstoječe iz 3 velikih sob. predsobe, kuhinje in pritiklin oddam proti enoletni najemnini in za prenovitev. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 21535 Stanovanje J parketirani sobi. kopalnica. veranda, kuhinja in klet, souporaba pralnice in kos vrta. oddam i 1. avgustom. Na*lov v oglae. oddelku »Jutra*. 23550 Stanovanje sobe in kuhinje, blizti centra oddam s septembrom po ngodni eeni. Ponndbe na oglamii oddelek »Jutra, pod »Predplačilo*. 23551 Na hrano in stanovanje sprejmem nlSenke osnovne meščanske, oziroma tudi srednje šole, z vrtom ob gozdu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Učiteljica*. 23546 Opremljeno sobico prijazno, z elektriko in prostim vhodom oddam solidni osebi, ki ima svoje perilo. Tomažič, Sv. Petra cesta 2. 23525 Opremljeno sobo lepo, v sredini mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23532 Lepo sobo na Poljanski cest; oddam za 350 Din. Nasiov v ogl oddelku »Jutra.. 23352 Komfortno sobo opremljeno, v centru oddam 1 ali 2 gospodoma ali poročenemu paru. Plinska in telefonska napeljava v Stanovanju. Naslov v ogla.« oddelku »Jutra.. 23519 IVO GLAVAČ žel. ur v Rajhe..b :igu in gdč ERNA KOS poročena Po -1 sreda \ /J Sobo s separatnim vhodom od-dajn na Taboru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23516 Prehrana Majhnega otroka sprejmem v rejo. Na.dov v oglasnem oddelku »Jutra.. 23547 Resen gospod 40 let staj želi z istotako. nad 28 let staro gospodično znanja t svrho medse bojnega spoznavanja in iružabništva. — Dopise na osrlasni oddelek »Jutra, pod P P 89». 23380 mlajšo moč, dober risar, ki obvlada slovenščino in nemščino v govoru in pisavi, sprejmemo. — Ponudbe na Friediriger Czeike, Maribor, Korošče-va ulica 37. 8801 Veleposestnikov sin star 24 let, s kapitalom Din , 50.000, želi znanja v svrho 1 ženitve z gospodično, k bi posedova'a boljše posestvo v okolici Maribora ali Ptuja Ali kjer bi bila z lastno hišo koncesija dobro idoče gostilne ali trgovine, na prometnem kraju, najraje v trgu ali mestu Slovenije. — Prednost imajo hčerke edinke. Dopise poslati s sliko na podružnico »Jutra, v Mariboru pod »Veleposestnik«. 23563 Slovenci! Zvezda pridem 18. t. m. Sporazum. zvečer. 23509 Stanovanju prostor poraben kot soba In kuhinja, v izmeri 40 m* oddam s 1. avgustom t. I. na Kfltto Murnovi easti. Po-itve se na Dnnaiski r. 25, dvorišč« (pisarna). 28560 U v:: t. Dijake boljših družin sprejmem v vso oskrbo HemSka kon-verzacija Naslov v oghs. oddelku »Jutra.. 23236 Dijaka prvo aH drngoSolca. it odlične družine, sprejmem na stanovanje in hrano Vrt. klavir. Naslov v oglasn«m oddelku »Jatra*. 23526 Dama srednjih let, vajena gostilne, z nekaj premoženja, ki hoče biti samostojna gospodinja pri starejšem gostilničarju in hišnem posestniku, v večjem me'«u Siovenije, naj pošlje svoj naslov s sliko na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Boljša bodočnost, do 25. t. m. 23540 Gospodična želi korespomKratii z viš-jim uradniikom, resiMim in inteligentnim, srednje starosti. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fridolin Mi-rodolski«. 23334 Resnega znanja v svrho ženitve želi m'a4 trgoveo z dekletom, najraje iz dežele, z nekaj premoženja Le resne ponudbe - sliko, ki se vrn«, pod -"»Čko »Trsovec 75» na oglasnj oddelek «Jutra». 23557 naše Aleksandrovo na Krku kjer ne pozabite obiskati liišo priljubljeno restavracijo Mare na Orlic. Novo-uvedena prvovrstna slovenska kuhinja, z oprem jeni-mi stbami. veliko dvorano. vrtom in teraso. Točenje prima črnih in belih domačih vin. preseka, likerjev itd Hrana dnevno po 40 Din. soba z eno posteljo 16 Din, z dvema posteljama 32 Din in ena soba s 3 posteljami 40 Dm. Otroci izpod 12 let plačajo 30 Din. tak=a za eno ko :ianje za osebo 2 Din. otroci za eno kopanje po 1 Din 22904 Zlat prstan z dijamanti se je zgubil a nedeljo med V47. in < uro zjutraj iz Linhartov« ulice po Dunajski cesti — mimo pokopališča Sv Kri štofa. Pošten najditelj s« ua.proša. da ga o«l d a pro t ;ia