A
tržlški tekstilec
Depo
908TRŽIČ TRžIšKI teks 1990
bombažna predilnica in tkalnica i tržič 1
658(497.12) (085.3
4001978,1/3
LETNIK XXXI
JANUAR-MAREC 1990
COBISS e ŠT. 1—j
Sejem MODA 90 Ljubljana in Pomladanski sejem oblačil in opreme
Tako kot že vrsto let, smo tudi letos sodelovali na sejmu „Moda 90“ v Ljubljani ter na beograjskem „Pomladanskem sejmu oblačil in opreme“.
Poleg utečenega proizvodnega programa posteljnega perila in prtov, smo se na obeh sejmih predstavili še s spremljajočim programom dekorativnih tkanin, ki omogoča skladno ureditev celotnega prostora.
V	Ljubljani je bil razstavni prostor razdeljen v tri ambiente:
V	prvem smo hoteli doseči temačno vzdušje starega gradu. Inspi-rirani s to idejo smo razvili vzorec v obliki poševnih vijug, ki spominjajo na ozke zavite poti, ki vodijo skozi grad, na tiho in skrivnostno valovanje vode v mesečini . . .
Vzorec se je v eni ali več barvah pojavil tako pri posteljnini, kot pri zavesah in tkanini za tapeciranje. Barve so odgovarjale osnovni ideji, torej so bile temačne v violet, sivi in zeleni barvi, včasih v kombinaciji z zlatorumeno in črno barvo.
V	popolnoma drugem stilu je bil predstavljen drugi ambient:
Vzorec tkanin je bil geometričen, čistih oblik in inspiriran v staroin-kovskem stilu. Barve so bile živahne in čiste; rumena, zelena, rdeča in violet. Tkanine so bile enobarvne, večbarvne in včasih kombinirane s črno.
V	tretjem ambientu smo predstavili tkanine za posteljne garniture zahodnonemške firme ERBELLE, s katero sodelujemo.
Tkanine te firme se odlikujejo po visoki kvaliteti, po aktualnih barvah in vzórcih.
Tako kot v Ljubljani, smo se tudi v Beogradu predstavili z novo kolekcijo tkanin za opremo celotnega interierja.
Razstavni prostor je bil razdeljen na dva dela. V prvem, manjšem delu, smo predstavili kombinacijo tkanin v staroinkovskem vzorcu v vijolično-rumeni barvi, ki bi ustrezala opremi jedilnice (prt, nadprt, in tkanina za zavese ter tkanine za tapeciranje).
V	drugem večjem ambientu je bila predstavljena kombinacija v vijolično sivi barvi in nove kolekcije
Del našega razstavnega prostora na sejmu Moda 90 v Ljubljani.
tkanine za posteljno perilo, prte in nadprte, ter dekorativna tkanina za zavese in tapeciranje z vzorcem poševnih vijug.
Razstavna prostora sta bila na obeh sejmih dobro obiskana, anketirani obiskovalci pa so ponovno, tako kot že tolikokrat doslej, imeli precej lepih besed na račun naših izdelkov.
Vse to potrjuje, da smo še vedno na vrhu lestvice proizvajalcev tekstila, torej imamo vse možnosti postaviti se ponovno na lastne noge.
KNJIŽNICO TRŽIČ
Volitve v samoupravne organe podjetja
S sprejemom statuta podjetja BPT Tržič na referendumu dne 21. 12.1989, so se naši delavci opredelili za podjetje v družbeni lastnini.
Po sklepu delavskega sveta podjetja so bile razpisane volitve v samoupravne organe dne 21. 2. 1990 in sicer za delavski svet in komisija samoupravne delavske kontrole.
Volitve so bile neposredne in tajne, v ta namen so se oblikovali posebni organi (volilna komisija, volilni odbori) in pripravili volilni imeniki.
Volitve je izvedla volilna komisija. Kandidatno listo je predlagal sindikat podjetja BPT Tržič, potrdila in razglasila pa jo je volilna komisija.
Za pravilen potek volitev so skrbeli volilni odbori in ugotavljali izid volitev. Rezultate volitev je preverila in razglasila volilna komisija.
Od 944 volilnih upravičencev jih je volilo 773, to je 81,89 %. Opravičeno odsotnih je bilo 166 volilcev, to je 17,58 %, neopravičeno odsotnih je bilo 5 volilcev, to je 0,53 %.
V	skladu s statutom podjetja sestavljajo delavski svet kot organ samoupravljanja, delegati delavcev iz vseh področij in sicer 20 delegatov po ključu:
proizvodno področje
—	predilnica	3	delegati
—	tkalnica	4	delegati
—	oplemenitilnica	2 delegata
—	konfekcija	+ LP	4 delegati
—	VEO + priprava dela 2 delegata
ekonomsko področje	2 delegata
področje trženja	2	delegata
splošno področje	1	delegat
V	délavski svet podjetja BPT so bili izvoljeni:
1.	Janez Meglič
2.	Ana Rožič
3.	Janez Zupan
4.	Štefan Gregorčič
5.	Edi Repinc
6.	Jelko urbančnik
7.	Franc Valjevec II.
8.	Suzana Hlebar
9.	Mladen Slabe
10.	Stanka Kordiš
11.	Elza Meglič
12.	Magda Podrekar
13.	Marija Turk
14.	Samo Cotelj
15.	Albin Zupan
16.	Mitja Cotič
17.	Meri Meglič
18.	Jožica Soklič
19.	Maja Zavrnik
20.	Edi Kosmač
Delegati v delavski svet so izvoljeni za dobo dveh let.
Zaradi uresničevanja varstva družbene lastnine in svojih samoupravnih pravic, imajo delavci v družbenem podjetju pravico in obveznost, da izvajajo samoupravno delavsko kontrolo neposredno po organih upravljanja in po posebnem organu
samoupravne delavske kontrole.
Ta organ ni izvršilni organ delavskega sveta, zato ga delavci izvolijo neposredno, mandat v tem organu je nezdružljiv s članstvom v kateremkoli drugem organu, ker opravlja nadzor nad vsemi organi.
V našem podjetju so v komisijo samoupravne delavske kontrole delavci volih 5 delegatov, po ključu:
—	proizvodno področje je volilo 4 delegate
—	ostala področja so volila 1 delegata.
Izvoljeni so bili:
1.	Magda Mandelc
2.	Bojan Hafner
3.	Nives Oman
4.	Kristina Kopač
5.	Ivanka Slabe
Delegati so v komisijo samoupravne delavske kontrole izvoljeni za dobo dveh let.
Na 1. redni seji DS 14. 3. 1990 so bili imenovani izvršilni organi DS za dobo dveh let:
Upravni odbor:
1.	Janez Lončar — predilnica — predsednik
2.	Marija Erlah — SS in VEO — podpredsednik
3.	Niko Mihelič — tkalnica
4.	Vilijem Šajnič — oplemenitilnica
5.	Jože Fuchs — konfekcija (tajnik: Marija Praprotnik)
Komisija za inovacije in razvoj sistema OD
1.	Borut Oman — SS in VEO — predsednik
2.	Aleš Oman — tkalnica — podpredsednik
3.	Večeslav Milič — predilnica
4.	Ana Kozina — oplemenitilnica
5.	Sonja Sajovic — konfekcija (tajnik: Ivan Pajek)
Komisija za družbeni standard
1.	Marjeta Mrak — SS in VEO — predsednik
2.	Valentin Dovžan — tkalnica — podpredsednik
3.	Fina Meglič — oplemenitilnica
4.	Nevenka Mirič — konfekcija
5.	Alojz Petrovič — predilnica (tajnik: Stane Oman)
Disciplinsko komisijo, ki ima predsednika in dva člana, ter enako število namestnikov, je volil DS podjetja 14. 3. 1990.
1.	Stane Gramc — tkalnica — predsednik
2.	Franci Zaplotnik — SS in VEO — podpredsednik
3.	Joži Godnov — predilnica
4.	Vilham Mušinovič — oplemenitilnica
5.	Angelca Česen — konfekcija
5.	Marija Praprotnik — SS in
VEO
(tajnik: Adrijana Cirman)
kov že kazala svetlejšo sliko, zelo upadla. Ne bi pa rad govoril o finančni ceni takratne polomije. Po štrajku smo tehtali zaupnice oz. nezaupnice sindikalnim organom in aktivnostim na nivoju OO in KOOS. Meni osebno so se ta dejanja zdela brezvezna, otročarije. Popolnoma nekaj drugega bi bilo, če KOOS ne bi reagirala na želje in potrebe delavcev, če bi delavci postavili določene pogoje pred štrajkom, če ZKPO ne bi upošteval realnih priporočil KOOS. Tako pa je bil štrajk, če temu lahko sploh tako rečemo, neodgovorna, nezrela poteza posameznikov, katerim so nasedli še drugi, med njimi tudi člani ZK, ki bi po mojem bili dolžni položiti obrazložitev pred OO ZK.“
Omenil je tudi problematiko zdraviliškega zdravljenja, inovativnosti, družbenega standarda in končno tudi bodoče kolektivne pogodbe.
V zvezi z njimi je dejal, da je pojem vsake pogodbe v tem, da se izpolnjujejo pogoji obeh pogodbenih strank. Tako bo na eni strani sindikat, ki si bo prizadeval za višje plače, višji osebni in družbeni standard, na drugi strani pa delodajalec, ki bo zahteval profesionalno in kvalitetno delo, katerega rezultat bodo kvalitetni izdelki s čimmanjšimi stroški.
Referatu predsednika je sledilo še poročilo blagajnika in nadzornega odbora, čemur naj bi sledila razprava na poročila. O kaki razpravi na poročila, žal ne moremo govoriti, ker je s strani delegatov sploh ni bi-
lo.	Med razpravljala je bila predsednica Občinskega sindikalnega sveta tov. Vera Umek, ki je ocenila dosedanje uspešno delo sindikatov BPT, komentirala decembrski nadaljevanje na 3. strani
Konferenca OOS BPT je imela svoj občni zbor 12. januarja. Po opravljenih uvodnih formalnostih so delegati najprej sprejeli poslovnik občnega zbora, nakar je sledilo poročilo o delu KOOS, ki ga je podal predsednik Stane Oman. V dokaj obširnem poročilu je najprej omenil aktivnosti sindikata ob obravnavi gospodarske situacije pred uvedbo ukrepa družbenega varstva. V nadaljevanju svojega izvajanja se je dotaknil tudi štrajka decembra 1988 in se pri tem vprašal koliko nas je stal štrajk. Med drugim je dejal: „Z gotovostjo trdim, daje bila moralna cena štrajka zelo visoka — previsoka. Namreč, od takrat dalje je disciplina, ki je do decembrskih dogod-
Vera Umek, predsednica občinskega sveta ZSS Tržič
Delo občnega zbora je vodilo delovno predsedstvo.
Občni zbor KOOS BPT
V razpravo se je vključila tudi Marija Lončar v.d. direktorja podjetja
nadaljevanje z 2. strani štrajk, v nadaljevanju pa spregovorila o vlogi in nalogah novih sindikatov.
V.d. direktorja BPT tov. Lončarjeva, je uvodoma navedla vse težave s katerimi se je v letu in pol srečevala sanacijska ekipa, orisala sedanjo situacijo in aktivnosti za izboljšanje gospodarskega položaja podjetja.
V naslednji točki dnevnega reda so bila brez razprave sprejeta pravila sindikata podjetja.
Po razrešnici dosedanjega vodstva so bile izvedene volitve za izvršni in nadzorni odbor ter predsednika sindikata. V izvršni odbor so bili izvoljeni:
Boris Horvat — predilnica
Franc Kuhar — tkalnica
Floijan Boštjančič — oplemeni-tilnica
Marija Papier — konfekcija
Pavel Štefe — VEO
Marinka Pucelj — DSSS
Za predsednika je bil izvoljen Pavel Štefe.
V	nadzorni odbor so bili izvoljeni: Sonja Sajovic, Stane Vidic in Ignac Pirjevec.
V	nadaljevanju je bilo potrjeno gradivo za kongres sindikatov, skupščino Sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije in skupščino Občinskega sindikalnega sveta, vključno z izvolitvijo delegata za vse funkcije izven podjetja, ki jih bo opravljal predsednik sindikata podjetja BPT.
Ob zaključku občnega zbora je bil posredovan v obravnavo tudi okvirni program dela, ki je bil podobno kot ostala gradiva sprejet brez razprave.
Temeljne naloge sindikatov 1990—1994
izboljšanje delovnih pogojev,
—	sodeluje na sejah organov upravljanja in drugih organov v podjetju,
—	ščiti in pomaga članu sindikata pri uveljavljanju njegovih pravic iz dela ter skrbi za zaščito vodstva sindikata podjetja,
—	v skladu s svojimi možnostmi se vključuje v zagotavljanje solidarnostnih pomoči članom sindikata, ki so izgubili zaposlitev,
—	omogoča upokojenim članom sindikata, da uveljavljajo svoje pravice,
—	zagotavlja članom sindikata koriščenje brezplačne pravne pomoči, ki se nanaša na zagotavljanje in ure-
sničevanje pravic iz dela in v zvezi z delom (organizira jo OSZS Tržič),
—	skrbi, omogoča in organizira strokovno in sindikalno izobraževanje ter usposabljanje članstva za uresničevanje sindikalnih nalog,
—	organizira različne oblike rekreativnega, športnega in kulturnega življenja,
—	opravlja druge zadeve, ki neposredno vplivajo na položaj delavca oziroma člana sindikata.
Naša aktivnost bo usmerjena tudi v zmanjševanje prispevkov tekstilne industrije oz. izenačevanje obremenitev z drugimi panogami, iskanje notranjih rezerv itd. Dela bo več kot dovolj. Ena od nalog, ki nas čaka, se nanaša na kolektivne pogodbe. Ko bo skupščina sindikata SRS sprejela besedilo generalne kolektivne pogodbe, bo sledilo sprejemanje vsebine pogodbe v okviru panoge, nakar bo na tej osnovi oblikovana tudi pogodba za delavce BPT. Pri tem bo naša naloga dokaj zahtevna, odgovorna in vse prej kot lahka, saj bo sindikat zastopal interese delavcev, ti pa niso v vseh elementih istovetni z interesi drugega podpisnika pogodbe, to je vodstva podjetja.
Pričakujem, da bo ena od težjih nalog tudi pri problematiki tako-imenovanih presežkov delavcev, kjer se bo sindikat vključil že pri obravnavi kriterijev za določevanje presežkov, pa tudi kasneje ne bo stal ob strani.
Tudi z aktivnostmi na nekaterih ustaljenih sindikalnih nalogah bomo nadaljevali, jasno pa je, da bo za realizacijo vseh nalog potrebna aktivnost celotnega članstva (na osnovi pristopne izjave posameznika) in ne le izvršnega odbora, poverjenikov in zaupnikov.
Pavel Štefe - novi predsednik sindikata BPT
Na občnem zboru sindikataje bil za predsednika izvoljen Pavel Štefe, pomočnik vodje mehanične delavnice. Naloge, ki jih bo v bodoče opravljal sindikat podjetja bodo v marsičem drugačne, saj se je vloga sindikata bistveno spremenila.
O bodočem delu sindikataje novi predsednik dejal: „Naloge sindikata v podjetju izhajajo iz programskih usmeritev ter iz pravil sindikata. Tu gre predvsem za 6. člen pravil v katerih je opredeljeno, da se naša organizacija:
—	bori za višje plače,
—	pripravlja, spremlja in kontrolira izvajanje aktov s podi delitvi, (tarifnih sporazumov, kolektivnih pogodb, statutov podjetja in ostalih splošnih aktov),
—	je v aktivnem odnosu do predlogov racionalizacij, strukturnih sprememb in organizacijskih posegov, ki vplivajo na pravice zaposlitve,
—	zahteva zagotovitev čim višjega družbenega standarda delavcev (npr.: reševanje stanovanjskih potreb, ustrezno zdravstveno varstvo, ureditev prehrane med delom, letovanje in drugo),
—	od samoupravnih in poslovodnih organov ter strokovnih služb zahteva vse podatke in informacije v zvezi z delom, poslovanjem in razvojem podjetja, ki vplivajo na gmotni in socialni položaj članstva,
—	uveljavlja različne oblike in metode pritiska sindikata, vključno z organiziranjem in vodenjem stavke,
—	se zavzema in terja ukrepe za
V člankih o občnem zboru in razgovoru s predsednikom sindikata BPT pišemo o prenovi sindikalne organizacije in o nalogah, ki pred bodočim sindikatom stojijo.
Zveza sindikatov Slovenije, ki se bo preimenovala v Svobodne sindikate Slovenije si je zadala naloge za petletno obdobje. Zaradi aktualnosti jih objavljamo v celoti.
1.	Nova delovna mesta in skrb za ohranitev vsakega perspektivnega delovnega mesta
Z razvojno politiko, zagotoviti približevanje polni zaposlenosti (aktivna organizirana politika odpiranja novih delovnih mest in materialna podpora države; ohranitev vsakega delovnega mesta, ki ima perspektivo in dolgoročno zagotavlja ustrezno plačo; zasebno podjetništvo na vseh področjih dela; uveljavitev različnih oblik zaposlovanja in samozaposlovanja).
Ustanovitev razvojno zaposlovalnih skladov v republiki in po potrebi v občinah.
Z davčno politiko spodbuditi odpiranje novih delovnih mest in zagotoviti del sredstev za razvojno zaposlovalne sklade.
Sredstva sindikata za nakup delnic.
Ž.Organiziranje trga dela
Oblikovanje borze dela in ustanovitev posredovalnic dela.
Preoblikovanje skupnosti za zaposlovanje v strokovno specializirani zavod za posredovanje dela.
Informacijski sistem — v funkciji svobodne izbire dela in posredovanja dela.
Oblikovanje tripartitnega pogajalskega sveta (sindikati, delodajalci, vlada) za urejanje odnosov na trgu dela.
Realna ocena dela zagotavlja reprodukcijo delovne sile — ni le rezultat ponudbe in povpraševanja
Izhodiščna cena za najenostavnejša dela in opravila v letu 1990 je pri inflaciji 13 % najmanj 600 DEM.
nadaljevanje s 3. strani
Dodatki za pogoje dela so element in korekcija cene dela v kolektivnih pogodbah dejavnosti.
Povprečna plača v Sloveniji v letu 1990 znaša najmanj 1000 DEM dinarske protivrednosti.
Oblikovanje plač in način izplačila sestavni del politike podjetja in drugih oblik organiziranja.
Z realno ceno dela do leta 1994 izenačiti kupno moč povprečne plače delavca v Sloveniji s kupno močjo povprečnih plač v sosednjih evropskih državah.
Do leta 1994 delež plač v povprečni strukturi cene proizvoda najmanj 30 %.
Regres za letni dopust najmanj v višini povprečne plače delavca v gospodarstvu.
V	kolektivni pogodbi 13. in 14. plača.
Obveznosti iz bruto osebnih dohodkov do leta 1992 zmanjšati najmanj za 20 %.
Nadomestila stroškov prevoza na delo in stroški prehrane med delom — stroški podjetja.
Sindikalnim zaupnikom v kolektivni pogodbi pravica do plačila sindikalnega dela.
Presežni delavci — izhod ni v brezposelnosti
Pravočasno (najkasneje v treh mesecih) obveščanje delavcev, sindikata in pristojnih državnih organov o nameravanih presežkih in priprava ukrepov za njihovo prezaposlitev.
Enake pravice in zaščita vseh presežnih delavcev ne glede na vzroke (tehnološki, ekonomski).
Presežnim delavcem nadomestilo najmanj v višini 80 % tarifne postavke v kolektivni pogodbi.
5.	Brezposelnost ima svojo ceno
Brezposlenost najdlje eno leto z obveznostjo ponovne zaposlitve in nadomestilom v višini 80 % tarifne postavke v kolektivni pogodbi.
Iskalcem prve zaposlitve služba najkasneje v enem letu in prejemek najmanj v višini 80 °7o tarifne postavke v kolektivni pogodbi za pripravnike.
6.	Cilj socialne politike — raven socialne varnosti razvite Evrope
V	letu 1990 nacionalni programi razvoja družbenih dejavnosti.
V	Sloveniji najkasneje v prvi polovici leta 1990 socialni programi za presežne delavce; delavce, ki so začasno brezposelni zaradi stečajev; prve iskalce zaposlitve; težje zaposljive osebe in ostale kategorije prebivalstva, ki si iz objektivnih razlogov ne morejo zagotoviti socialne varnosti z delom.
Pravica do socialne pomoči posameznikom in družinam, ki ne dosežejo raven dogovorjenega socialnega minimuma.
Brez sprejetja socialnih programov — ni odpuščanja delavcev v podjetjih in organizacijah.
Otroške dodatke za vse otroke v Sloveniji.
Za svoje člane organiziramo dodatne oblike socialnih pomoči in kolektivnega zavarovanja.
7.	Delavci — upniki v stečaju
Delavci — upniki v stečajni masi za neizplačana sredstva po kolektivni pogodbi, za odškodnino zaradi izgube delovnega mesta (sredstva za dokvalifikacijo in prekvalifikacijo, za dokup zavarovalne dobe, odpravnine . . .).
Kapitalizirana sredstva sklada skupne porabe se izločijo iz stečajne mase.
Delavcem iz podjetja v stečaju — prednostna pravica zaposlitve na novem programu, v novem podjetju, ob odkupu podjetja ali ustavitvi stečajnega postopka.
Začasno brezposelnim zaradi stečaja nadomestilo najmanj v višini 80 °7o tarifne postavke v kolektivni pogodbi.
8.	Sodelovanje delavcev pri upravljanju
V	ustavi ustvarjalcem materialnih in duhovnih dobrin zajamčeno sodelovanje pri upravljanju na podlagi dela.
Delo in rezultati dela samostojna osnova za prilaščanje in za sodelovanje delavcev v upravljanju s podjetjem, zlasti o:
•	razvoju, strukturnih spremembah in odpiranju novih delovnih mest,
•	o delu dobička na podlagi dela,
•	o prezaposlovanju in preuspo-sabljanju,
•	sklepanju in prenehanju delovnega razmerja,
•	izrekanju ukrepa prenehanja delovnega razmerja,
•	določanju in odpuščanju presežnih delavcev,
•	bistvenem spreminjanju delovnih pogojev,
•	prerazporejanju delovnega časa. Zastopniki delavcev in njihovo
število glasov v delavskem svetu, skupščini podjetja oz. ustanove tudi na podlagi njihovega dela.
Sindikati organizirani po funkcionalnem in teritorialnem načelu imajo pravico zastopanja interesov zaposlenih v in izven podjetij oz. drugih oblik organiziranja.
9.	Skrajševanje delovnega časa
V	letošnjem letu zakonska ureditev in prehod na 40-urni delovni tednik.
Priprava pogojev za prehod na 36-umi delovni teden do leta 1994.
Uvajanje deljenega „evropskega“ delovnega časa le pod pogoji: približevanja plač evropskim plačam; prilagoditve javnih služb; urejenega prevoza na delo in organizirane prehrane med delom.
Najmanj polurni odmor v deljenem delovnem času se všteva v delovni čas in je plačan.
Kriteriji za prerazporejanje delovnega časa v kolektivni pogodbi.
10.	Pokojnine zagotavljajo gmotno in socialno varnost upokojencev
Skupnost pokojninsko-invalid-skega zavarovanja preoblikovati v
pokojninski sklad in uveljaviti podjetniški način upravljanja in gospodarjenja s sredstvi.
Možnost dopolnilnega individualnega vlaganja v pokojninski in invalidski sklad — višja pokojnina posamezniku.
Podjetjem možnost dopolnilnega kolektivnega zavarovanja delavcev z vlaganjem v pokojninsko-invalid-ski sklad.
Sindikati v upravljanju sklada iz obveznega pokojninsko-invalid-skega zavarovanja (na podlagi uresničevanja pravic delavcev iz dela).
Sindikati tudi v upravljanju sklada iz dopolnilnega zavarovanja na podlagi lastnih vlaganj.
Uveljavitev možnosti dokupa let zavarovalne dobe za kategorije prebivalstva, ki jim v preteklem obdobju ni bilo omogočeno pokojninsko zavarovanje (kmetje, obrtniki, drugi)-
Odpreti možnosti zakonske ureditve pogojev za vštevanje časa rednega študija (visoka in višja) in služenja vojaškega roka v pokojninsko dobo.
11.	Delovni in življenjski pogoji so merilo kakovosti življenja
Nova tehnologija — čista tehnologija.
Program za odpravo umazane tehnologije v petih letih.
Obvezno prerazporejanje delavcev iz zdravju škodljivih in nevarnih delovnih mest v skladu z zdravstveno oceno delovnega mesta.
S kolektivnimi pogodbami uveljaviti preventivne in medicinsko programirane oddihe delavcev — strošek podjetja oziroma delodajalcev.
Ukrepi varstva pri delu na podlagi zdravstvene ocene delovnih mest.
Maksimalna zdravstvena in socialna zaščita matere in otroka ter posebno varstvo matere in mladih v delovnem procesu.
Do leta 1992 pripraviti pogoje za odpravo normiranega dela kot podlage za določanje višine plač — preprečiti izčrpavanje delavcev.
Z realno ceno dela in višanjem cene nadurnega in nočnega dela zmanjševati potrebo po takšnem delu.
Za delavca, ki dela v manj ugodnih delovnih izmenah, uveljaviti skrajšan delovni čas, ki se šteje za polni delovni čas.
Vsakemu zaposlenemu topli obrok med delom zagotovi podjetje.
Delavski turizem, kvaliteten letni oddih delavcev — ustanavljamo podjetje za pospeševanje delavskega turizma.
12.	Posebna skrb za delovne invalide
Določitev pravičnih denarnih nadomestil iz invalidskega zavarovanja.
Zagotovitev strokovne, delovne rehabilitacije vsakemu delovnemu invalidu.
Odpiranje in prireditev delovnih mest preostali delovni zmožnosti delovnega invalida.
13.	Vsak delavec mora imeti stanovanje
Do leta 1994 ustvariti pogoje, da bo imel vsak mladi delavec najkasneje v letu dni od zaposlitve zagotovljeno stanovanje z najnujnejšim standardom.
Iz cene izgradnje novih stanovanj izločiti komunalne in druge prispevke.
Cena dvosobnega stanovanja standardne kvalitete in opremljenosti do leta 1994 največ pet povprečnih letnih plač delavca.
Kreditni pogoji taki, da je z tretjinsko obremenitvijo plače v dvajsetih letih kredit odplačan.
Omogočiti odkup družbenih stanovanj po realni ceni na dvajsetletno odplačilo — sredstva pa v izgradnjo novih najemnih stanovanj.
Z nakupi delnic v bankah — vpliv sindikata na kreditiranje stanovanjske izgradnje.
14.	Vlaganje v človeka, njegovo znanje in usposobljenost podlaga za ohranitev zaposlitve
Usposobljenost za delo in izobrazbeno strukturo dvigniti na višjo raven.
Za strokovno in funkcionalno izobraževanje ter usposabljanje zaposlenemu pravica najmanj 40 ur letno na stroške podjetja.
Sindikalno izobraževanje razviti za potrebe dela v sindikatih in za potrebe strokovnega usposabljanja članov.
Zakonsko urediti zaščito rezultatov znanja, ustvarjalnosti in inovativnosti.
Plačilo za inovacijo sorazmerno gospodarski koristi.
Delavcem zagotovljena pravica do kulturnih dobrin in lastne kulturne ustvarjalnosti.
15.	Za pravno varstvo, za zaščito delavcev ter sindikalnih aktivistov bomo poskrbeli sami
Pravno varstvo in zaščita pravic delavcev iz dela in delovnega razmerja pred samovoljo vodilnih kadrov in delodajalcev je osnovna skrb sindikatov.
Nov projekt pravne zaščite v sindikatih, ki zagotavlja pravne nasvete, različna posredovanja, pravno pomoč, zaščito in zastopanje naših članov.
V individualnih in kolektivnih sporih ter stečajnem postopku sindikat zastopnik delavcev.
Sindikalni zaupnik uživa z zakonom zagotovljeno imuniteto, njegovo prerazporejanje, uvrščanje med presežke, disciplinsko ter odškodninsko ukrepanje zoper njega ni mogoče, ni mu mogoče znižati osebnega dohodka ali ga kako drugače postaviti v manj ugoden položaj.
Imuniteta sindikalnega zaupnika na podlagi sindikalnega dela traja dve leti po prenehanju njegovega mandata.
Prostorske in druge pogoje za delo sindikalnih zaupnikov in sindikata podjetja v skladu z resolucijo Evropske konfederacije sindikatov zagotavlja delodajalec.
Potrjevanje članstva oziroma včlanjevanja v sindikate dejavnosti Slovenije in v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije
Prvi kongres Zveze svobodnih sindiktov Slovenije, ki je bil 6. in 7. aprila 1990 v Ljubljani, je po sprejemu programskih dokumentov in statuta sprejel poseben sklep, da sindikati dejavnosti in druge oblike organiziranja vsem dosedanjim člartom ZSS in drugim zaposlenim takoj ponudijo pristopne izjave za prostovoljno vključitev v sindikat dejavnosti in s tem v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije.
S to akcijo začenjamo takoj.
Republiški odbori sindikatov dejavnosti Slovenije so koordinatorji akcije. Njihov sedež je v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana.
Republiški odbori dejavnosti naj se z občinskimi sveti dogovorijo zlasti glede pridobivanja članov v večjih podjetjih, ki imajo svoje dele v več občinah. Prav tako je poseben dogovor potreben v družbenih dejavnostih. Priporočamo, da akcijo v posameznih okoljih izpeljejo predstavniki tistih sindikalnih organizacij, ki imajo z delavci najtesnejše stike.
Občinski sveti skupaj z odbori dejavnosti (občinskimi, medobčinskimi, mestnimi) neposredno organizirajo včlanjevanje, zbirajo naročila o potrebnem številu pristopnih izjav iz podjetij, neposredno vročajo sindikatom v podjetjih potrebno število izjav in izpolnjene izjave prevzamejo. Vse zbrane podpisane pristopne izjave dnevno pošiljajo na naslov: Svet Zveze, svobodnih sindikatov Slovenije, Pristopne izjavef^KfOO Ljubljana, Dalmatinova 4.	♦
Občinski sveti neposredno vodijo aktivnosti v zvezi z včlanjevanjem v sindikat med delavci samostojnih poklicev, upokojenci in med nezaposlenimi — zlasti med odpuščenimi v stečajih. V ta namen organizirajo stalna vpisna mesta, kjer se zainteresirani lahko včlanijo in pridobijo potrebne informacije. Stalno vpisno mesto bo organizirano tudi v Domu sindikatov v Ljubljani.
Občinski sveti skupaj z odbori sindikatov dejavnosti naj vse svoje moči usmerijo v pomoč sindikatom v podjetjih (vsebinsko, organizacijsko, tehnično), še posebej pa v tistih okoljih, kjer pričakujejo odpore tej akciji. V teh primerih morajo občinski sveti prej uskladiti akcijo z republiškimi odbori sindikatov dejavnosti, zlasti o tem, kako si zamišljajo vsebino postopka.
Sindikat v podjetju oziroma v organizaciji neposredno izvaja vse postopke v zvezi z včlanjevanjem. Član sindikata je lahko vsakdo, ki je zaposlen — tudi direktor, ki pa skladno s statutom ne more biti izvoljen v sindikalne organe. Za uspeh pri pridobivanju članov je odločilnega pomena oseben stik z vsakim posameznim delavcem. To naj opravijo sindikalni zaupniki oziroma člani organov sindikata v podjetju in drugi sindikalni aktivisti. Način vročanja pristopnih izjav naj bo izbran glede na posebnosti delovnega procesa in dela sindikata. Ob tej priložnosti je treba, kjer je mogoče in najbolj potrebno, zagotoviti prisotnost predstavnika občinskih, ali medobčinskih svetov ali odborov dejavnosti, ki naj delavce seznanijo z vlogo in nalogami Svobodnih sindi-
katov Slovenije ter s pravicami in ugodnostmi člana. Sindikat v podjetju oziroma organizaciji naj delavce opozori na akcijo tudi z razobešenjem lepaka, ki bo objavljen v naslednji številki Delavske enotnosti. Sindikati podjetij naj se pri izpeljavi te akcije obračajo po pomoč predvsem na občinske svete in odbore sindikatov dejavnosti.
Zbrane pristopne izjave je treba sproti oddajati občinski svetom. Na podlagi podpisanih pristopnih izjav bodo v nekaj dneh izdelane članske izkaznice, s katerimi bodo člani uveljavljali svoje pravice in ugodnosti. Članske izkaznice naj bodo izročene na slovesen način, pri čemer je mogoče izročiti izkaznice pa tudi akcijo zbiranja pristopnih izjav povezati s praznovanjem 100-letnice praznika dela — 1. maja.
Vse pristopne izjave, članske izkaznice in sezname članov po podjetjih bo zagotovil Svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Seznami članov po podjetjih bodo posredovani sindikatom v podjetjih, odborom sindikatov dejavnosti in občinskim svetom.
Akcija včlanjevanja v sindikate dejavnosti in s tem hkrati v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije časovno sicer ni omejena, vendar je v našem skupnem interesu, da včlanjevanje izvedemo že aprila letos.
Borimo se za vsakega člana!
Sindikalni pozdrav!	*
Predsednik Sveta Zveze,' svobodnih sindikatov Slovenije Miha Ravnik
( Občni zbor IGD )
Člani industrijskega gasilskega društva BPT so imeli svoj letni občni zbor v soboto, 17. februarja. Pregledali in ocenili so opravljeno delo v preteklem obdobju ter se dogovorili za aktivnosti v bodoče.
Občni zbor je potekal po ustaljenem načinu, iz poročila predsednika pa je bilo razvidno, da je bilo društvo izredno aktivno na vseh področjih svojega delovanja. Seveda je bil v poročilu tudi kritičen, predvsem glede na število članstva v posameznih obratih (ponekod gasilcev praktično ni) ter na dogodke v letu 1988, ko je bilo gasilcem očitano, da neracionalno trošijo denar ter od-prodan gasilski avto NIVA. O tem je dejal: „To sta bili dve veliki napaki, ki sta povzročili med nami hudo jezo in užaljenost. Ti napaki sta odpravljeni, dogovorili smo se, da bomo zagrabili tako kot je bilo v pre-
teklosti. Ob tem bi rad poudaril, da izkoriščali nismo, da smo edina organizacija v BPT, ki tudi sama s svojim delom nekaj zasluži. Lotimo pa se tudi čisto prostovoljnega dela, če je taka potreba v podjetju. Tako smo v lanskem letu očistili kanalizacijo v vili kar komunalnim delavcem 2-krat kljub visokim računom ni uspelo, lani smo očistili ribnik, potrebovali so nas tudi za čiščenje jaška na HC I. Pred leti smo iz izkupička veselice nabavili novo motorno brizgalno in nekaj cevi.“ V nadaljevanju je povedal, da je bilo lani izvedenih 6 suhih, 12 mokrih in 5 združenih vaj, sodelovali pa so tudi pri gašenju enega izmed zunanjih požarov. Opisal je tekoče aktivnosti, kot so pospravljanje odpadnega papirja, racionalizacija naše dežurne gasilske službe ter požarna preventiva, nadaljevanje na 6. strani
Sledila je razprava, ki je bila za razliko od razprav na raznih drugih občnih zborih izredno pestra, kritična in konkretna. V njej so bile obdelane vse bistvene sestavine delovanja društva ter predlagani določeni pristopi za še boljše delovanje društva na vseh področjih.
Stane Oman: „Pri delu v preteklem obdobju smo bili zelo uspešni
Po poročilu nadzornega odbora je bila izglasovana razrešnica dosedanjim organom društva ter izvoljen nov 9-članski izvršni in 3-članski nadzorni odbor. Člani novih organov Sli
izvršni odbor: SUui.,U-man, Jel-ivO Urbančnik, Jože Laussegger, Silvo Srečnik, Janez Furlan, Franc Valjavec, Sonja Sajovic', Franc Težak, Anton Žonta.
Nadzorni odbor: Jernej Zlodej, Zečo Fatkič, Lojze Blažič.
Za predsednika izvršnega odbora, ki je obenem tudi predsednik
društva, je bil soglasno izvoljen Stane Oman, za poveljnika pa je bil ponovno imenovan dosedanji prvi mož operative IGD BPT Jelko Urbančnik.
Občni zbor je tudi najprimernejša priložnost za podelitev različnih priznanj. Tako je bilo tudi na občnem zboru naših gasilcev, kjer je predstavnik Občinske gasilske zveze Tržič podelil priznanja za jubilejne obletnice uspešnega dela v gasilstvu petim članom IGD. •
Prejeli so jih: Stane Oman za 30 let, Silvo Srečnik za 20 let, Vili Perko za 20 let, Boro Jurkič za 10 let, Babič Silvo za 10 let.
Vsem prisotnim na občnem zboru je bil predstavljen požarnovarnostni načrt BPT, ki sta ga izdelala Stane Oman in Jelko Urbančnik. Načrt, ki je prvi te vrste v Tržiču, je narejen izredno strokovno, celotna tovarna je razdeljena na posamezna požarna območja z izračuni požarne obremenjenosti, načrti lociranja gasilskih aparatov, odjemališč vode, hidrantov, požarnih stopnic itd.
Ker je bil obstoječi statut v nekaterih določilih zastarel in ni bil dopolnjen oz. spremenjen že od samega sprejetja, so bile na občnem zboru predlagane in sprejete spremembe in dopolnitve.
Predlog programa dela za leto 1990 je podal poveljnik društva, v njem pa so zajete operativne naloge, preventivno delovanje, usposabljanje članov kolektiva za uporabo ročnih gasilnih aparatov, delovne akcije, tekmovanja itd.
Po dosedanjih izkušnjah bodo gasilci program dela zanesljivo realizirali, čeprav število aktivnih članov ni ravno veliko.
Udeležba na občnem zboru je bila izredno dobra, poleg domačih gasilcev in gostov so bili prisotni tudi predstavniki društev iz Tržiča (Peko, ZLIT, Tokos, Lepenka) in Elana iz Begunj, tako da je tudi v tem oziru občni zbor v celoti uspel.
Člani delovnega predsedstva.
„Tržiški tekstilec“ — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — ureja uredniški odbor: Irena Pagon, Franc Cerar, Janez Slapar, Bojan Hafner, Nada Košnjek, Janez Furlan — Naslov uredništva: BPT Tržič Cesta JLA 14 64290 Tržič«, telefon 50-751 int. 214. Glasilo izhaja enkrat mesečno, člani kolektiva ga dobijo brezplačno. Tisk: Re-prostudio Mrežar Ljubljana v 1200 izvodih. — Glasilo je po 7. točki 1. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Ur. I. št. 33-72 prosto plačila prometnega davka.
A
Počitniška sezona je vse bližje, kako bomo letovali?
Naš počitniški dom bomo odprli v prvi polovici junija, ker upamo, da bomo že takrat dobili prve goste. V juniju pričakujemo in želimo, da bi k nam prišli letovat naši upokojenci, ker se bojimo, da v času kolektivnega dopusta ne bomo mogli vsem ustreči, ker se vzporedno dogovarjamo tudi z drugimi podjetji, zavedajoč se, če je več gostov manjši so fiksni stroški na enoto oz. na gosta. Novost v letošnji sezoni bo ta, da se bomo menjavali ob nedeljah v večjih hišicah, ob sobotah v manjših, vendar ob 12. uri, s tem da „novi“ gost že dobi kosilo. Prejšnji gost, v kolikor je še v domu pa bo kosilo lahko posebej naročil. Humano pa je, da bo novi gost dovolil prejšnjemu, da bo tudi po 12. uri dal spat majhne otroke in da bo lahko imel spravljeno prtljago, če bo vezan na avtobus ali kako drugače. Kar se prehrane, osebja, reda in čistoče tiče upamo, da boste zadovoljni, namreč uspelo nam je dobiti lanskoletno ekipo, s katero ste bili zadovoljni.
Cene so predvidoma take: delavci, upokojenci BPT	120 din
zakonci zaposleni v Jug.	140 din
otroci delavcev BPT do 10 let 70 din otroci delavcev BPT 10—15 let	90	din
dijaki, študentje delavcev BPT in štipendisti BPT	120 din
Vane
Če nam bo uspelo finančno pokritje bomo zgradili tri kopalnice, pred glavno zgradbo bi radi naredili nadstrešnico in še kaj. Sodelavci VEO so nam pripravili lep idejni načrt za vse te stvari, odvisno je le od denarja ali s tem letos kaj bo ali ne. Razpis za letovanje v Poreču bo objavljen v dnevnih informacijah, predvidevamo, da bi bil do 15. maja končan, v 14 dneh pa bomo naredili razpored. Razmišljamo o obročnem plačilu, s tem bomo večini delavcev omogočili, da se bodo lahko odpočili in si pridobili novih moči.
Kako bo s prikolicami? Vprašanje finansiranja moramo rešiti skupno s sindikatom, pristojbine v Čatežu so za mesece maj, junij, julij, avgust, september 21.070 din, kar znese 140 din dnevno.
V Lanterni je za 5-mesečno sezono treba odšteti 10.500 din, kar pomeni 70 din dnevno, če bi bila prikolica zasedena vseh 5 mesecev. Razmisliti je treba, če se poleg urejenega počitniškega doma res splača postaviti še tri prikolice le streljaj od Poreča.
Znesek 31.500 din, kar bi veljale 3 prikolice, bi pri renoviranju počitniškega doma že kar nekaj pomenilo. Lansko leto je te tri prikolice koristilo le 19 delavcev, 140 zasedenih dni, kar bi letos pomenilo 225 din dnevno. Razmislimo, vendar racionalno!
Zahvale
Ob boleči, prerani in nenadomestljivi izgubi mojega moža Jožeta Klemenca se najtopleje zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz obrata predilnica za denarno pomoč, za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej hvala.
Žalujoča žena Rezka z otroci
Ob izgubi naše drage mame Cilke Repinc se iskreno zahvaljujeva kolektivu BPT za podarjen venec, ožjim sodelavcem iz tkalnice za podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti.
Jože in Adi
Ob prerani in boleči izgubi očeta Jakoba Perka se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem na-vijalnice za podarjeno cvetje in izrečena sožalja.
Ani Perko
Ob smrti naše mame — Srečnik Jožefe se iskreno zahvaljujeva organizaciji sindikata BPT Tržič za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Žalujoči hčerki
Majda in Tončka
Ob odhodu v pokoj se sodelavkam in sodelavcem oplemenitilnice najlepše zahvaljujem za dragoceno darilo in jim želim še veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja.
Helena Vidic
Izžrebani reševalci
V uredništvo je prispelo 68 rešitev novoletne nagradne križanke med katerimi je bilo 49 pravilnih. Z žrebom so bili določeni naslednji dobitniki nagrad:
L nagrado 50,00 din prejme Breda Debeljak iz predilnice
2.	nagrado 40,00 din prejme Tomaž Slapar iz skladišča got. izdelkov
3.	nagrado 30,00 din prejme Danilo Rozman iz VEO
4.	_ nagrado 20,00 din prejme Vinko Černivec iz tkalnice
5.	nagrado 10,00 din prejme Slavka Radon iz konfekcije.