List 15. Tečaj XXIV. podarske > obrtniške narodne i II I » I 1-i ' I # . v ; " •gnTOffÇiM Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljané ^'. po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol ieta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr. V-«* ▼ Ljubljani v sredo 11. aprila 1877. O b 8 © g : Tako bi prav bilo tudi pri nas na Slovenskem. v _ _ . Vaga pri kmetijstvu. Premogov pepel dober gnoj za krompir. Žalostni stan kmetijskih posestev v našem cesarstvu. KupČijska novTca. Kako dolgo živijo nekatere ží- vali? O >> pri brivcu. socijalistih" nekoliko. — »Slovniška mrvica. Hrvatska biblijografija. Angora. (Dal,) — Turčin Deželni zbori. Mnogo vrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Tako prav bilo tudi pri nas na Slovenskem ! Minister kmetijstva -na Francoskem je na prid po- ljedeiBtvu ukaza), da se morajo po vsi državi ob krajih gozdov, na potih in vrtih narediti table s sledečimi napisi : J e v v • f z se živi od mis y živali, katere so škodljive polžev in črvov, v obce od kmetijstvu, zato: nc ubijajte ježa! zato Kro ta vsako uro pokončá 20—30 mrčesov, ne ubijajte krot! Krt nepreneboma streže po črvib, bramorjih in žužkih vsake ni našel sled kakor pa želodcu se še nikdar y vrste; v njegovem da bi žrl rastline ; on veliko več koristi, škoduje, zato: ne ubijajte krta! Hrošec (keber; in njegov črv sta najhuja sovraž- nika poljedelstvu ; hrošec izleže po 60 do 100 jajic, iz katerih se izvalijo Črvi, iz črvov pa se naredijo zopet hrošči, zato : ' pokončujte hrošče ! Gosenice in drugi mrčes v vsakem kantonu včasih na leto in dan po več tisuč frankov škode naredijo; tiči morejo vbraniti to škodo, kajti oni se živijo najraji od raznoterega mrčesa in so najveći prijatelji kmeto-valcev, zato: otroci 5 pustite pri miru tičja gnjezda! Vaga pri kmetijstvu. Vaga in mer a ste vsacemu umnemu gospodarju seme, za krmo itd. opommti v darju potrebni. obče, da ste Namen naš je y gospodarje naše vaga in mera umnemu gospo- To pač vsak kmetovalee vé, da imamo pšenico, rž, ječmen itd., ki je bolj težka aii bolj lahka, po tem pa se ravná to, ali naj se bolj redko ali bolj gosto žito seje; pravo kdor tedaj težo (pezo) semena presodi i zadel, da y oo ne bo težkega in zato bolj popol-nega semena toiiko sejal kakor iahkega in manj zdat- enekrat^ seme, da po tem potreba, in dobili bomo pravo nega. Vagajmo tedaj presodimo, koliko ga bo m ero Se z a-nj y to je, da ne tratimo semena brez potrebe. bolj potrebno pa je vagati klaj o živine, ûa je] ne pokladamo preveč , pa tudi ne premalo. „Novice" so mnogokrat že razkladale, koliko na vago je treba v na Pr goveji živini vsak dan sená ali kake druge klaje; če pa gospodar ne pozná ne žive teže svoje go-veje živine in ne vé, koliko na vago jej klaje poklada. Tak gospodar slep tava o tem, kar živini daje, morebiti veliko preveč, morebiti veliko premalo. Nihče naj , da mora gospodar zmirom in vsak dan z pa ne misli vago in merico okoli živine boditi y smesno ? zadosti je , da krmo (seno ne, ne; to bilo > slamo, kore- bi nike itd.) enkrat zvaga in po so do (trugo, koš itd.) potem zaznamova, v katero bode zvagani porcijon deval pa ima potem pravo mero. Ži y vine pa tudi ni treba vsak dan vagati, da bi po njeni živi teži določeval vsak dan mero klaje; zadostuje, ako se živina vsaka dva meseca enkrat zvaga, da vé, koliko vaga Mar8Íkrat hlapec modriha ali kaka dekla Urša se utegneta pri nas smejati temu in misliti: yy no y zivmi Je zacel gospodar seuó vagati, bo pa kmalu tudi nam kruh vagal. it kar Tako zasmehovanje naj gospodar ima za to Je nevednost poselska; če bi se bili gospodarji po neumnih hlapcih ali deklah ravnali, stalo bi polje-delstvo na tišti stopinji, kakor je bilo za časa Adama in Eve. Prav in cenó se živina tudi ne dá debeli ti (pi- žalibog, da se većina kmetovalee v tati) brez vage; treba je namreč, da gospodar, ki ima prevažni stvari, premalo za nji zmeni ali pa celó ne. Za perišče semena pitavno živino, se od časa do časa vage posluži, da izvé, več ali manj , za snopič sená več ali manj gnojá vec ali manj, to y ie mnogim vse eno, a za lopato vendar ni vse eno, ce hoče gospodar dober gospodar biti, da ne troši po nepotrebnem semena in klaje preveč, pa da tudi ne skopari ž njimi. Že v sv. pismu je Salomon rekel : dobička. kako in za koliko se živina debeli s pokládáno jej krmo in ali ne bi bolje kazalo, na priliko , kedar ima seno veliko ceno, da.bigaraji prodal, kakor pa obra-čal za pitanje živine, ako mu prodano seno dá več y? Bog je vse modro po m eri in vagi vredil.ťí Naj dodamo temu še drug izgled. Dokler tele sesa Ni pa namen teh vrstic} am^^y^i^ui } *umu ^ *** ^, ~ liko tega in unega je po pravi meri in vagi treba za buje vsak dan 4 bokale ali 10 funtov mleka. Da se kmetovaicem kazati, ko- postaja vsak dan za 1 funt in pol težje, zato potre- à « f! » m Ji « 114 tedaj sesajoče teie odebelí vsak dan za 3 funte, potřebuje za te 3 funte meaá 8 bokalov ali 20 funtov mléka. Ce tedaj gospodar têle večkrat zvaga, potem lahko pre-vdari: kaj mu po ceni mléka in po ceni te le čj ega mesá več dobička dá: ali da tele dalje časa sesá ali pa popřeje odstaví in raje mléko prodá. Mnogo druzih dokazov bi imeli še navesti, kako potrebna je vaga kmetovalcu, da z večim do bič ko m ! 1 gospodari. Al naj to zadostuje le v ta namen, da sicer umnim gospodarjem, ki pa dosihmal niso porajtali vage, kakor bi treba bilo, očí odpremo za korist vage. Gospodarska skušnja. Gospodarske novice. Žalostni stan kmetijskih posestev v našem cesarstvu. Dr. J. Winkler je nedavno na svitlo dal knjižico pod naslovom: „die Realitâtenkrisis in Ziffern", v kateri je stan kmetijskih posestev leta 1875. z veliko na-tančnostjo popisal. Iz te knjižice je razvidno, da je 1. 1875. bilo 3071 milijonov goidinarjev dol go v na Av- strijskem kmetijskem posestvu, tedaj še nad 39 odstot- kov cele vrednosti kmetijstev zadolženib. Ce je to že leta 1875. bilo, koliko veliko več je že zadolženih dandanes. Pač žalostni stan kmetijstva, v katerem so naši sedanji ministri lani videli glasoviti „volkswirthschaftlichen Àufschwung" ! Cena medů pitanca je zdaj na Kranjskem po 40 kraje., cena voska po 90 kraje, do 1 gold. 5 kraje., kakor je blagó bolje ali slabeje. Tržna cena medu za domaće potrebe bila je k velikonočnim praznikom po 30 kraje. „Slov. Oebela". Natoroznanske drobtinice. Kako dolgo živijo nekatere živali? Bolha, muha, metulj, kakor tudi gosenica in črv, živé po devet mesecev. Rak more živeti 30 let. Riba živi prav dolgo; sčuka cesarja Friderika je živela 967 let. Navadne žabe žive po 12 — 15 let, žel ve pa 70 — 80 let. Izmed tičev najdalje živi pa- piga, sokol, orel in goska; sokol in orel po 150, papiga po 120 let. Vrabec živí 10 — 12 let. Med sesajočo živino živí najdalje slon in kit po 200—30O let. Srednja starost konj je 25 let; primeri se pa vča-sih, se vé da jako redko, da doživi kon j starost 40 do 50 let. Goveda živé po 20 let, tako tudi koza, ovca, mačka in psi po 20 let. Lev živí 50 let. „Pučke nov." V zadnjem listu „Novic" (med čenčami iz Ljubljane) je bil površno omenjen shod „delavcev", katere so bili sklicali iz Nemčije poslani ali vsaj podučeni so-cijalistični agitatorji, ki v Švici, Belgiji, na Nemškem, Francoskem, Ruskem, zdaj pa tudi že na Dunaji begajo in vznemirjajo delavce. Prav mikaven je evangelij, katerega ti tuji aposteljni oznanujejo, njihovi nauki so res pozornosti vredni. Po njihovih načelih , katere so go-vorniki v čitalniškem steklenem salonu, kolikor jim je previdna policija dovolila, prodajali pičlemu števiíu na-zočih, „deiavcu" ni treba v cerkev hoditi, da bi si iz-prosil nebés na unem svetu, on naj hodi raiši v društva in po teh skuša si pridobiti nebesa že tíi na zemlji, ker iz onega sveta ni přisel še nihče pravit, kako je tam. „Delavec" — se je dalje govorilo — ne sme biti ne Slovenec ne Nemec, ne nemškutar ne narodnjak, ne klerikalec ne liberalec, ne katoličan ne drugoverec, sploh ne sme imeti nobenega domovinskega čutja, nobene vere, ampak naj bo le „delavec"; liberalci so mu sovražniki ravno tako, kakor klerikalci, ker ga oboji rabijo le za svoje sebične namene; „delavci" morajo toraj po vsem svetu biti le eno telo, ki napoveduje boj vsem drugim stanovom." Taka načela niso zrastla pri nas na domačem drevji, ampak skušajo jih zatrositi tuji rogovileži med naše pridne rokodelce, a ne zato, da bi jim pomagali, ampak rabiti jih hočejo za svoje sebične namene. Naj tedaj tù sledi posnetek tega, kar Dunajski časnik „Reform" piše o s o ci j al i zm u , ki bega zdaj tudi že na Dunaji delavce, in ki daje celó Pruski vladi mnogo opraviti. „Nikakor ni prav to, da socijalni demokrati po-vdarjajo posebno besedi „delo" in „delavec", da se stanovi , iz katerih se v prvi vrsti sestavlja socijalistična stranka, imenujejo nalašČ in nič drugace ko „delavci", kakor da bi bili vsi drugi Ijudje lenuhi in postopači. Vsak čiovek bi moral kaj koristnega delati in velika večina ljudstva tudi res delà. Toda gospodje delavci „par excellence" to reč razumejo tako, kakor da bi delo z glavo, z možgani, ne bilo delo. Al za vsako deio z glavo je treba tudi rok in pisatelj tega članka zago-tovlja svoje „tovarše obrtnike", da se mu večkrat roke bolj vtrudijo, kakor glava. Nasproti je pa za vsako delo z rokami treba tudi glave in čem bistrejša glava, tem bolje je delo rok. Vsak čiovek ima ne le pravico, ampak tudi dolž- nost delati; „pravico do delà" pa povdarjajo vsi socijalisti, ali, z drugimi besedami rečeno, oni trdij o, da morajo delà dobiti. Al država in človeška družba ni-mate dolžnosti, vsakemu člověku dati ali priskrbeti delà; iskati mora si ga vsak sam. Res, da je naloga držav, skrbeti za družinski red in občne potrebe: toda popolnoma in za zmiraj nobena država ne more izvrše-vati te naloge , ker ima skrbeti ravno tako za druge svoje državljane, katerih ne more obteževati 3 tem, da bi jih silila, dajati „delavcem" delà. Premogov pepel dober gnoj za krompir. Umni kmetovalci premogov pepel (Steinkohlen-Asche) devajo na kupe mešanega gnoja (komposta) ali pa z njim gnojijo travnike. Slabi gospodarji pa nasproti ta pepel vozijo na cesto ali ž njim zasipajo jame. To je nespametno, kajti premogov pepel ima stvari v sebi, ki dobro teknejo rastlinatvu, namreč apno z žvepleno kislino (gips), vrh tega pa ima posebno veliko moČ srkati v-se gnojnico in v sebi obdržati. Zatega del v vec krajih Turingije ravnajo s premogovim pepelom tako-le: Ne daleč od gnojišča imajo zidane jame, v katere devajo preretani premogov pepel in ga močno z gnojnico polijejo, na to pa spet kakega pol čevlja na debelo de-nejo pepela, ki ga zopet z gnojnico polijejo, na to spet pride pepel, in tako dalje, da je jama polna. Spomladi pognojijo krom pir ju, ki ga sadijo, tako, da vsakemu krompirju perišče tega gnojnega pepela nasujejo. Po' takem ravnanji dobivajo Turinginci obilne pridelke. Ker dandanes vzlasti po mestih zeló kurijo s pre-mogom in se naredi s tem veliko pepela, je želeti, da se gnojna moČ njegova sploh spoznava in za poljedel-stvo ceni, kakor zasluži. Popolnoma krivična je pritožba, da se za delo z rokami neprimerno slabeje plaČuje, kakor za delo z glavo; vsaj je največkrat to ravno narobe. Koliko denarja stane to, da se človek izuči za jurista (pravnika) , koliko časa mora studirati, koliko težkih pre-skusinj prestati, da je za delo svoje sposoben spoznan Slovstvene stvari. Zdaj ima pravico do dela i Slovniška mrvica. stoji tù mala opomnja o tišti vrsti zloženih država nima dolž- stavkov , ki jim ozirni zaimek kteri začenja stranski Naj no s ti vsakemu juristu priskrbeti dela. In ce mu ga } ali odvisni 3tavek (imenovan za to ozirni, relativni dá, kako dolgo mora jurist potem se zastonj delati, ko- stavek). Od pike do pike to , je, v enem zloženem liko časa mora biti še zadovoljin s tako majhno plačo, stavku, olikani jeziki in zlasti tudi slovenščina ne trpé da se mu še slabše godi, kakor navadnemu delavcu, po več takib ozirnih stavkov; a dostikrat vidimo v posebno ker mora živeti po svojem stanu. Tudi medi- kakem slovenskem spisu, kako stavek iz stavka dalje še na slabšem je, poganja in raste do treh in še vec. Vzemimo primer: er je navaano, Kasor oorimii an ueiavec, navezan na „wioiaj uu »ujcia, en uuuciujc íuuuvuuu aeiuiju, u* kunde", katerih si mora še le pridobiti. Ko je zdrav- tere raste rumena pšenica, ki imamo beli kruhek iz » l i .. v,. t vi _____ i___r_• . i____. i „l^ií lZA--♦ „ *_________ cinec (zdravnik) ni na boljem, da, ker je navadno, kakor obrtnik ali delavec sé H nik po dolgih študijah, hudih preskušnjah postal doktor zdravstva, ima pravico, iz svoje vednosti in umet- Cislaj mi kmeta, ki obdeluje rodovitno zemljo iz ka- nje itd. vodi Kdor tako pise, o tem smemo reči, da pero ne on peresa. enim ozirnim stavkom misel njega voai, a nosti vleči obresti; al država nima dolžnosti, priskr-bovati mu bolnikov. Nekoliko boljša se godi navadno piko in začni nov stavek. duhovnikom, čeravno veliko stanejo, predno postanejo Kadar koli vidiš dopovedana še ni t da ti z naredi Niti drugi odvisniki ne smejo ploditi se eden iz druzega, ter ne bi se spomnil, da veljá na pr tako : mi je še dolžan" itd. mašniki. Ker je pomanjkanje duhovnikov povsod, dobi vsak novomasnik res brž službo. Al kake obresti ima od vsega porabljenega kapitala, kako plačo za vse svoje težko teiesno in duševno delo, pri katerem je večkrat večkrat napisal po kako slovniško f> Pisal sem mu ) da Přístavek. Nagovarjal me je že v časih kdo f ali naj v smrtni nevarnosti ! Za gotovo se sme trditi, da ve- se odkrito reče čina obrtnijskih pomočnikov (kselov) materijalno bolje stoji, kov f vspeha ni opomnjo , viditi. Res, današnja bi da slo- venščina, ako jo primerjamo z nekdanjo, kakor je pred kakor većina kaplanov ali duhovnih p o m o č n i- nekaj leti bila', kaže na eno stran precej napredka in in da ima veliko samostojnih obrtnikov boljše «w v , iu ua, luju Bduivo.vju»« «vy.j^w. razvitka, ki bi ga pu ue^em uiugu «ten za nas priirua, dohodke in prijetnejše življenje od navadnih župnikov. ali v nekaterih rečéh kaže morebiti tudi nekoliko na- ga po nekem mogli šteti za naš pritrud Ce govorimo o nižih stanovib, moramo reci. da ima > vsak strgár, postrešček, »iu. uuijoi , Knjigi oDveijaia pravnnejsa raDa giagoi o v giea kor na pr. kak pisač, čeravno oba ves dan delata in v r senega ali tr peče ga djanja, pa jih je dokaj se je ta stokrát več učil in denarja porabil za izobra- hlapec itd. boljši zaslužek, ka zadka. Koliko smo se prej natrudili, da bi v slovenski knjigi obveljala pravilnejša raba glagol o v gledé do- . ka- teri ženje svoje, kakor oni. Vsak pravi prijatelj ,,delavcev" jim mora to odkri tosrčno in pošteno v obraz povedati. Najhujsi pisoc slovenski še zdaj ne vedó, v čem stoji vsa ta stvar. In vendar je pravilo tako lahko in prosto zlasti za sovraz- indikativ zdanjega časa, o katerem se to > vpra- šanje najraje suče, namreč : Kadarkoli se kaj v res- niki njihovi so tišti, ki se jim prilizujejo, jim dajó nici dela ali godi prav takrat, kedar pisec prazne nade, da bi jih imeli kot močno množico za sabo piše, tedaj mu je vzeti nedovršni glagol v ali pa jib gnali pred se boj ; če bi se na slabo obrnilo, zdanjem času. Gre torej za pravi zdanji čas bi jih popustili za ,,kanonenfutter" f Francoskem že zgodilo. Njihov ideal La salle živi v kakor se je to na in ne za kak nedoločen čas > II>T1 fl U « U J i vac, kakoršen se izražuje na obilnosti in za „delavce" še ni čisto nič přestal oni že mnogo za-nj pr v pregovorih (poslovicah) in aforizmih. Torej : ; (i Tako podaja „Reform" tako imenovane vodje ,, lavcev", ki so skoro vsi sicer rokodelskega stanu , a zdaj večidel živé o tem, da na stroške ,,delavskih dru- štev brez delà postopajo in se dajó za svoje hujskalne pac pa „Bog vlada in vzdržuje vesvoljni svet" (vlada ga brez prestanka, vsegdar, torej tudi takrat, kadar to de- u pišem). Cas hiti (ker vedno hiti Vzemimo druge vrste primer : Nasprotne stranke časnik, katerega nekdo pobija (recimo: turški list) za- besede drago plačevati. Ljubljani takih tičev petja do zdaj sicer ni še bilo slišati, a vsaka gnjiloba, Če se skonča ne ustavi, gre naprej in kedar postane nevarna je navadno že prepozno, ustaviti jo ; bavi ja v nekem sestavku (katerega pobijajoČi pisatelj ima pred sabo, kedar piše, da lahko s prstom pokaže na dotično mesto) zoper slovenske sole in s tem kaže, prijatelj ustave národno da ni rea kakor se šemi Mi godi; dobro vemo, da to je následek tega prav se našim rokodelcem slaba t da se slaba godi vsem onim stanovom, od katerih obrtniki in rokodelci živé. Ne rečemo, da vlada na tem ni prav nič kriva ? za- htevati, da bi ona vse svoje studence odprla le delav- enakopravnost zagotavljajoče (ne: s tem pokaže, kakor se pogostoma piše, ker to ali ni nič ali je pa prihodnji čas, v obojem slučaji pobijanje ne bi bilo pri-memo). Kdor je kos, zapisati tukaj: zna slovenski. pokaže, res ne ^ua , to je abotno, kajti za kóga bodo delavci delali, če njihovega dela nihče ne potřebuje, ga plaćati ne cem Tudi na take stavke naletiš kjekod, namreč: ,,Na-r oči m ti, da mi naznanj aš, če te je ta moj list more Zato y delavci po naših pokrajinah, ne dajte se mo-titi po petji tičev, ki prihajajo sem iz tujega ali vam žvrgolé pesmice po notah, katere so od drugod dobili. ? je ; 9 Skoda za čas, v katerem jih poslušate; boljše med tem delate in si služite pošteno svoj kruh če si sami ne pomagate z delotn svojih rok , oni apo-steljni socijalizma vam gotovo ne bodo pogače pekli. ) da kajti zdravega našel." Nad glagolom : n a r o č i m (mesto : n a-r o č a m jaz toliko ali vora (monstrum), kakor bi Ceh rekel. kakor bi napisal vsak drug Slovan) ne bi se spotikal, ker se v narodu največ tako govori, ,,naznanjas" v odvisnem stavku to je prava pot- spodu Neki odbor prejemlje blagovoljne prispevke ter go- ? odpisuje : trdi ki je že večkrat kaj podari!, po časniku tako ?) Ob enem > ko odbor sprejem doneska p o- vvvununv^ a lm ttn 1 rv rv /\ v\ r% tt I i n iC , blagemu daritelju prisrčno hvalo ponavlja. Kako bi moglo biti prav tako?! Saj se prejem denarjev potrjuje v i8tem času, v katerem se hvala ponavlja ! Torej : Ob enem ko — potrjuje, hvalo ponavlja > ali 116 pa z gerundijem: „Potrjaje prejem doneska svojo hvalo ponavlja. In kaj da se reče o napačnem leti nenavadnem Zabavno berilo. pred nekimi besednem redu, ki se ga ne- kateri — bodi iz nedoumnosti, bodi iz trmoglavosti strastno držé , pišoc : „Tako zgodilo se je" , namesti : 99 Tako se je zgodilo"; a sosebno v odvisnih stavkih o postavljanji besedic: Angora. Zgodovinski - romantičen obraz. (Dalje.) bi sem, si, je na pr. „Ako bilo bi potrebno, nam. " itd. na konec, ako bi bilo po- ..če trebno"; ,,če prigodilo se je kaj tacega", namesti: seje prigodilo" gmerati) namesti občno evropejske: materijalen (ali ne : dalje : Sultanov seralj v Brusi! — kako se razlikuje od „gmoten (gmah, gmajna, njegovega seralja v Drinopolji! kakor dan, pa noč materijelen) 9 moraličen namesti moralen. Tudi glagol: „nj erga ti", s kterim se neki časnik včasih na dan upa, prilegal bi se bolje tišti dobi, ko se je z enakimi labacizmi, vsakakor germanizmi v caker hodilo. Dixi. Hrvatska biblijografija. Znano je, da knjigarska organa „Oesterr. Buch v Beču )) in „Borsenblatt" v handler - Correspondenz Lipsiji imata stalno rubriko za biblijografijo. Za ta od-deiek dajem jaz od lanskega leta poročilo o jugoslavenskih delih: hrvatskih, srbskih, slovenskih in bolgar-skih, in to je z imenom založnikov objavljano v listu Oesterr. Buchhândier - Correspondenz". Ta knjigarska 99 oznanila imajo dvojin namen: 1. Takim načinom objav- ljena delà jemljó se v Brockhausov ,,Allgem. Bucherle- xikon", katerega 15. zvezek bode zdaj izšel, zatorej 9 t niso pozabíjena. 2. Po tem poti naznanjena delà se lahko nahajajo in kupávajo ne samo ta čas, dokler so nova temveč tudi v prihodnje, kar, žalibog, ni moči posebno pri onih delih, koja zalaga pisatelj ali jih izdajajo lite- rarna društva, katera zatorej ostanejo nepoznana veli-kemu knjigotržtvu in zunanjim prijateljem jugoslavenskoga slov8tva, a v kratkem časi se zabij o, kakor so najbrž izkusili mnogi naši pisatelji, ki so izdajali delà v lastni založbi, in literarna naša društva. Da se po- speši korist, omenjena v prvi točki 9 in da se pride v okom nazadku , naznanjenemu v drugi točki, more po-strezati zgolj biblijografija v knjigarskih organih, kakor Je bilo zgoraj omenjeno. Zatorej v interesu naše literature in v interesu pisateljev, koji sami zakladajo svoja v interesu književnih družeb in druzih izda- prosim: naj mi vsa- dela 9 ter teljev in založnikov, najvljudnije 9 srbskem, slovenskem ali 9 kedó, kedar iziđe kako delo v hrvatskem bolgarskem jezici po šije jeden od tis, da mi ga bode moči uvrstiti v se pošlje franko Delo naj navedeno biblijografijo. eventuelno pod križnim zavitkom, in cena naj se mu tudi naznani. Za to naznanilo v biblijografijo se ne plača nika-košen honorar ali drugi stroški, razven, da se franko pošlje jeden odtisek delà. Vsa takova děla prejemljem v obilném številu od-tisov v komisijo za prodajo občinstvu in na debit za knjigarje, s katerimi imam razširjene zveze po znameniti svoji zalogi in po založbi jugoslovenske naše akademije znanosti in umetnosti, in zaradi tega se nadej am obiiih pošiljatev. Ako se knjige ne pošljó meni v komisijo, prosim, da se mi pri vsaki knjigi naznani firma ali adresa, na katero se morem opirati in kamor se imajo obraćati knjigarji, da dobodo delo. Zagrebu 23. marcija 1877. Knjigama Lavoslava Hartmana v Zagrebu. kakor mesec «.«»v* uu^o^, — njegov svit, pa solnčni žar! lam v Drinopolji poleg vse oholosti kraljuje vendar-le nekova puhlost kakor tone. Tam T V tu pa v Brusi dije nekovo čaralno živenje, ga prošinjala Aladinova svetilnica! — duša topí se v razkošji, in ti vetriči, ki dišijo po gaji y seralji, zdé se člověku, da so napojeni z dehom slad- mamečega razkošja, da nehotoma dremlje duh, Ali je kega telo pa omaguje vsled tega mamljivega vpliva. kaj čudovitega to, ker je Bajazet prikazal se sredi svojega seralja v Brusi, ker je nadihal se njegovega ma-mečega zraka, ter zopet pogreznil se v lenost večo, nego so bile iz nje probudile ga srčne derviševe besede tam v Drinopolji? — ali smemo lenobo imeno- vati to, če kdo vživa razkošje, kakoršno more izumiti preširna jutrovska obraznost? — Kaj je sultanu na njegova država je zdaj harem in mari država? njegovi državljanje so najdičnejše krasotice , ki so jih iz vseh kotov sveta zbraíi, zato da slavé radovanke; kaj mu je do vojske? — sai vojskuje s haremom in s kratkim časom, s katerim ga saltimbanke — njih ples, m glumci in burkeži njih igre vzbujajo na nove snu- bitve; kako izborno slastna je Peloponeska malvazija (vino), ali Cipersko vino, ki so ga zaplodile mlečne kaplje Venerinih prsi, — kaplje, ki so na zemljo kanile, ko je dojila Amorja! Kdo bi mogel biti "še padišah, — kdo vojščak, kdor je samega razkošja pijan tako, kakor Bajazet? na-se, na svet okrog sebe Bajazet je srečen tako, da je zabil sam — couu, — na svet, s katerega méni, da je vzietel, zato da vživa vseh sedmih Mohamedovih nebes razkošje. Kaj se torej ta derviš, ki svojo nagoto ubožno pokriva z raztrgano obleko, mudi v teh dragocenih soba-nah padišahovega seralja, — v aobanah, po katerih se ambra mési z rožno vonjavo? — Ne 3trinja se njegova vnenjost z leskom okrog njega , ne vjernije se njegovo resno, jezno oko s temi veselimi obrazi, s temi radost-nimi razgovori, ki se razlegajo po sobanah, da je čudno, je ta čudoviti gost přišel v padišahov seralj ; go- kako tovo ni přišel va nj zato, da bi razveselieval druge ali ' v fs** iuv/A ▼ mi li irfwiuj ua ui ui u^g ^ ckii samega sebe ! Zaničljivo gleda prelepo posodje in dra- gotino po sobi 9 nicab zaničljivo pljuje po Perziških šare- po katerih ima prostor, da hodi. 9 „Ali ni ta svét, ki je ustvari! ga Alláhovi deh z všemi svojimi vodami in gorami, sè svojimi palmami in sè svojim cvetjem vred krásnější. — da, ali ni pustina sama 9 LJJ V. T vj YiVW. UiaOU^jOl . - VA CM « Ckll Ui pUOblUC kedar „samům" po nji raznaša peščene oblake 9 krasnejša in čistejša od teh vaših otročarij?!" — pre-mišljal je in čudil se derviš — „ali bi morda zemlja ki jo je Allah ustvaril, ožulila vam podplate , ker jo 9 pokrivate z grehotnimi izdelki čioveških rok Alláhu na zaničevanje, kakor bi ne bilo dobro to, kar je ustvaril?!" jezi se sveto razsrjen in v nevolji Indiškega „fakirať pljuje po stenah in po šarenicah 6 ukazuje skoro glasno pa ste njegovi služniki" ditih 99 V t OC1 ki izražajo gnjuenost. unicité le-to!" „to vse je satanovo delo, jezi se in ozira okrog vi sr- nihče mu ne brani tega njegovega nenavadnega početja, ki močno sramoti padišaha samega, temuč vsa-kedo se ogiblje njegovih oči, vsem veselost gine z obra- 117 zov, radostni razgovori se prominjajo v mrtvaško tihoto, in c. kr. deželnega predsednika in svoj ogovor končal ali pa v bojazlj šepet s klicem na presvitlega cesarja ; ta klic so vsi Derviš hodi od sobane do sobane, povsodi razdira poslanci navdušeno ponavljali trikrat. Pozdrav in radovanke zatira tako, kakor pomladanska slana zdravil c. kr. deželni predsednik vitez Widm od gubi drevj cvetj } posled pa se vstavi v sobani pa- vršile so se potem sledeče volitve: Za ravnatelj 7 m zbor dišaha samega v sobani k % y - V ouuflui , at jo lepoa, uu uiugiii ov- Se na divanih kratkočasijo njegove vojske ban m od drugih so- nice sta bila izvolj dr Pokluk in dr. vitez hegg za leži prvi načelniki; Bajazet sam na pol , blagostna radost objemlj se čudil krasoto ) 3 ga iauuoi, to podoba kaže. Sam ne znaš, ali bi ali kaj bi začel o pogledu na množno žensko Odseki so izvoljeni sledeči : fi erifikatorja Murnik inDežm dsek: M 7 načelnik. Dež m perovodj 7 7 namestnik 7 o pogledu na množino milostnih mičnosti, vitez Lang aiftouiu , - \j j^u^ivui* ^v*7 ki so zbrane tù v sobani sultanu in njegovim emirom > Ob baron Apfalt Robič 7 dr Po k 1 7 h egg 7 dr 7 dr 7 Grassel vitez Sav; > Schrey in dr. Zarnik na postrežbo in na zabavo, da oko omaguje in da srce darski odsek: vitez Garibold koprneče utriplj tako 7 da celó Srbski Štepan 7 čelnik Gosp 7 čegar reza. namestnik 7 dr. Bleiw resni obraz in karajoče besede vsako jutro nekoliko razkali radovanke, m 7 Murnik. Pak iž, Rud da celó ta zadovoljen ozira se Peticijski odsek: grof Barb< 7 B 7 Ob D 7 okrog, ugaja mu slastno Cipersko tok se je vlezel v njegovo oko, vino, njegov zapelj Savinschegg namestnik, Horak, Kramarič in Schaffer. - ačelnik , dr. vitez bar. da se sveti, kakor so- Tauffe 7 odsek 7 kol i oko po noči kedar koli se ozre v krasotico ; ki pretresovanje poročil mu o milostném nasmehu zdaj pa zdaj podá zlato ku- načelnik, grof Mar g h pico, polno ljubo vonjajočega trtnega toka. Véliki vezir Mehmed in Timurtaš, sultanovi namestnik dalekim po- in Tavč o deželno-odbornem delovanji: dr. Pokluk 7 bo Idi, Grassell namestnik 7 y vitez Matej Lavrenčič, Schaffe Med naznanili, katere deželni gl krajinam v Aziji, sedita z dalec na padišahovi levici — priobčil zbornici, je bil dopis dr. Ra z lag a, v katerem in že sta se vdala osodi, kateri sta se iz početka vpi- se odpoveduje poslanstvu. Zdaj je bilo 22 predlog deželnega odbora izročeno dotičnim odsekom, o katerih poročamo, kedar v zboru pridejo v obravnavo. — Druga seja bode 12. dne t. m. 7 rala z Lazarjevičem vred, ker ništa hotela leno ali raz-košno tratiti svojega života v večnih radovankah, s ko-pernečimi očmi pogledujeta krasne odaliske, poslušata milostné pesni, katere sultanu pri nogah na šarenici klečeč popeva in s plunko jspremlja Zul m a, krasna kakor Širaska ali njene domovine f vrtnica, in v njenem žgočem oku lehko čitaš, da se po njenih žilah pretaka Gorice. Deželni zbor Goriski. njem se nahaja poročiio v današnjem dopisu iz gorka kri, ognjena tako, kakor je ognjen njene trtni sok; kako blagosten je padišah v objetji njenega deha, a Mehmedu in Timurtašu notranji strah zapira oslepila krasotě, ki je odločena očí, boj i ta se, da ne padišahu (Dal. prih.) Kratkocasnica. Turčin pri brivcu. w K brivcu je přišel Turek, da ga obrije. Brivec ga Deželni zbor KoroŠki. seji je ces. namestnik grof Lodron poslancem představil novo imenovanega deželnega glavarja Stie-ger-a, ki je zborovanje začel z govorom, v katerem malo veselo pa resnično popisal sedanji politiški stan povedal povikšanje deželnih davkov in sklenil s tri 7 kratnim slavaklicem Njegovemu veličanstvu vpraša, od kod je 7 in on mu reče, da je prav iz Se- rajeva. Brivec, velik šaljivec, se ponorčuje s in začne hvaliti Serajevce, kako da so in da se nobeden izmed njih, kedar se brije Turkom na glasu junaki, ne dá Naši dopisi. Rusije 25. marca. rj Ćasnikarji imate letos 7) i U« OV UVM&UV/U K/LUVU J 7 »VUH1 Of U1 IJU , UV UCt nažajfati". To je bilo Turčinu prijetno slišati, in da kaže y da tudi on je junak , reče brivcu, da tudi ni treba „nažajfati". y brifci strpeti malo tam domá." ga je pa to tako hudo peklo njega Ko pa ga je začel brivec na suho toliko poiitičnega gradiva, da niste v stanu vsega ob javiti svojim čitateljem. Vendar menim, da Vam vstre-žem s temi vrsticami poročil y posnetimi iz Petrograških ki kažejo, da za morjem, kjer svoboda procve- *) > da ni 5 ter je brivcu rekel: „Brate! „nažajfaj jaz nisem prav iz Serajeva, ampak mogel vec y drugače nego vaši liberalci in Angleški kramarji 7 a me en- blizo Mnogovrstne novice, * Znani vremenski prerok dr. bofka prerokuje za ta mesec med drugim to, da med toplim vremenom tega meseca utegne med 21. in 27. mrzlejše vreme na-stopiti in da 26. dne t. m. se je najboij mraza (slane) bati, ako ne bo okoli tistega časa vetra ali pa dežja. C Je pred 6. in pa po 20. aprilu luna jasno sije, se je bati poznega mraza. Zato kmetje lunini svit ob imenovanih nočéh „strupeni aprilov svit" imenujejo. tava sodijo o človeških pravicah Slavjanov v borbi z zver-skimi trinogi. Rusi, ki so se bili vdeležili Filadelfske svetovne razstave, so napravili pred 5 dnevi veliki obed v Petrogradu, na katerega so povabili mnogo Ame-rikancev, ž njimi tudi Severo-amerikanskega poslanika pri Ruskem dvoru, gospoda B o ker a. Med kosilom bilo je se vé da mnogo zdravíc. Gospod Boker je pil na zdravje Ruskega cara; Ruski minister vnanjih oprav na zdravlje Amerikanskega presidenta. Po zdravici na čast Boker u je govoril ta diplomat in govoru njegovemu njegovem so Rusi in Amerikanci živahno ploskali. govoru se mi jako važne zdé sledeče besede: „Amerikanci niso samo drugi, ampak tudi bratje Ruaov; le-to bratovstvo porodilo je hvale vredno obnašanje Rusije ob času meduosobne Amerikanske vojske, ko jedini Deželni zbori. Deželni zbor Kranjski Ruski narod ni hotel iz Amerikanske nesreće vleči svoje lastne koristi." Dalje je g. Boker rekel, da je on trdno prepričan, da „přeje ali poznej e Amerika bo Deželni zbor se je začel 5. dne t. m. Deželni glavar vitez Kaltenegger je pozdravil deželne poslance * Tandem aliquando! Prosimo prijaznega nadaljevanja Vred. 118 našla udobni slučaj, pokazati Rusiji svojo iskreno zahvalo za njeno velikodušno podporo." Kar je Amerikanski poslanik hotel povedati, to je Amerikanski generalni konsul kmalu potem po-vedal. On je na drobno pregledal ekonomična odnošenja Rusije in Amerike, in politiko ene in druge države, potem je govoril o „vostočnom voprose", svoj govor o V8hodnem vprašanji pa je končal s sledećimi besedami: „Vaše delo dobroj e, potomu (= tedaj) z Bogom vperedi, glavnoje, ne ostanavlji-vajtes' na polputi." Iz Amerikanskih ust, dasi-ravno ne oficijelno, vendar javno in iz kompetentne strani je dosti jasno obsojen turkofilski liberalizem, naj že bo Anglejški ali Avstrijski ali Ruski. Slišal sem več tukajšnjib domačih politikov, ki so te misli, da Amerikanci obsojujejo ci n can je Ruskih diplomatov, češ, da Rusija se je razdelila na dve stranki, kar je tudi lord Bekonsfild v Londonskem parlamentu trdil, — mogoče, a vendar težko verjetno; bliže resnici je to, da Ruski národ je še mlacleneč, Ruski diplomati pa so skušeni starci; oni cincajo, a dobro vedó , zakaj da cincajo. Naj se današnja borba okončá, kakor hoče, Ruskih starčev diplomatov, kakor tudi Ruskega mladenča naroda zgodovina ne bo obsodila. Verujte mi! Malo-dušni izmed nas bi pa morda našli nekoliko tolažbe v sledečem : Slavjanski narodi so preživeli one mračne case, ko drug druzega niso poznali; celi smo tudi ostali boljše dvajset let, kar se je vsa Evropa proti nam obo-rožila, celi smo tudi zdaj, ko vidimo, da jib je veliko manj proti nam, dasiravno ne vemo dobro, kdo z nami ; potrpeti nam bo morda še kakih deset let, potem bo jasno, da nismo zastonj trpeli. Iz Istre 7. aprila. — Kar je naša železnica zgotovljena, smo se Istrani dobro umirili. Labi in drugi tujci so nas zapustili, ker v Istri ni več zaslužka. Parovlak se pelje vsak dan zjutra iz Divače, in ko pride do Kan-fanara, gré jedan v Puli, a drugi v Rovinj, kamor pri-deta o poldne, ob uri zapoldne pa se vrnivši nazaj pri-deta zopet v KaLÍaDaru skupaj , pa se pelje jedan na Divačo nazaj , kamor pride zvečer. — Lanska splošna slaba letina nas je mnogo ukrotila; po nekaterih krajih se je do mlađega žita, ki dosta lepo kaže, bati glada, po nekaterih krajih je že vlada turšice dělila. Železnici imamo se zahvaliti, da so zdaj v Pazinu magazini Hr-vaškega vina; a drago je, vedro se prodava po 12 gl., domačega belega pa se dobi za to ceno špud (52 bo-balov). Koruna nimamo dosta za seme, tudi ni sená za živino ; al pri vsi ti nevolji mili Bog drži zdrave ljudi in živino. V (iorici 7. aprila. — V zadnjem dopisu sem proti koncu — govoreč o deželnem zboru in takrat ne še imenovanem deželnem glavarji — rekel: ,,Sicer pa nas ta pot podglavar bolj mika, ko glavar." Kedo bi bil na Veliko noč mislil, da bode čez dva dni vejpdar le glavar veči osup vzročeval, ko podglavar?! Čeravno smo dobro vedeli, kako se je gosp. grof Coronini v državnem zboru — sploh in sosebno ministrom nasproti — vedel, nismo vendar verjeli, da bode vladi mogoče, pahniti ga s častitljivega glavarjevega stola v deželnem zboru Goriškem , in to zarad posebnih in osebnih raz-mer med najvišimi krogi in njim (sinom fldcm. Iv. gr. Coronini-a) in pa zarad glavarjeve popularnosti v Gorici in na Goriškem. Ali — kakor se je našla moč, ki je Bismarka izpodrinila , tako so našli tudi naši vladni mogocnjaki na dotičnem mestu primerno vzdigalo za grofa Coronini a. Vsa reč pa se je tako tajno vršila, da sta dotičnika in prijatla — prejšnji in novi glavar — nju zadevajočo skrivnost izvedela še le tretj i velikonoční praznik popoldne, da-si je najviši sklep podpisan bil že 28. marcija. Novi dež. glavar je Alojz i dr. Pa jer vitez Monriva, deželni poslanec in odbornik skoz vse sejoe dobe od 1. 1861. naprej, nekaj časa tudi državni poslanec, mož zmožen, da je malo enakih, prvak Go-riški — opisan že sto- in stokrát v italijanskih, slovenskih in nemških časnikih. — Čudno , da sta zdaj oba večletna Laska tekmeca dospěla vsak do ene najviših častnih služeb: dr. Dépéris je prvi Goriški m e-ščan, dr. Pajer pa prvi Goriški deželan. Nemo-goce ni, da se zdaj na teh visocih mestih porazumeta in sprijazneta. Toda pustimo to njima samima. Mene je v četrtek 5. dne t. m. v začetni seji deželnega zbora, mikalo sosebno to, da je naš sedanji glavar, o katerem je ves svet vedel, da zaa dobro slovenski, po nepriča-kovanih okolnostih primoran, v prvo javno slovenski govoril — govoril gladko , pravilno, ubrano, z lepim , čisto slovenskim akcentom, tako, da si njegovo izgovarjanje lahko marsikateri slovenski poslanci in drugi rojeni Slovenci v zgled vzamejo. Bog daj, da bi se iz začetne formalnosti rodilo tisto pravo , resnično spošfco-vanje slovenske narodnosti in njenih pravic od glavarjeve in sploh nasprotne strani, ki ga je glavar v svojem kratkem govoru povdarjal. Sicer mi Slovenci nimamo vzroka, da bi dr. P a j e r-j av sovražili, kakor ga sovraži neka stranka v Gorici. — Se naj pristavim, da že davno ni nobeden dogodek učinil take sensacije v Gorici, kakor padec simpatičnoga , domoljubnega in v deželnih zadevah mnogozaslužnega grofa Fr. Coronini-a. Deželni poslanci in občinstvo mu svoje simpatije skor bi rekel demonstrativno izrazujejo. — Glava rjev namestnik je dvorni in upravne sodaije svetovavec vitez Andr. Winkler. Ca je bila kedaj podelitev kake časti pristojna, je gotovo ta. Kakor so nekdaj rekli, da je grof Stadion Rusine v Galiciji še ie našel, tako je Winkler slovenstvo v Goriškem deželnem zboru se le ustvaril: on je prvi zagovarjal narodnost slovensko in bil začetnik slovenskega uradovanja v deželnem odboru od leta 1861. naprej. Po Kolumbu zna vsakdo jajce postaviti po koncu. Tudi je laže za „narod" kričati, nego za nj de lati. „Bivši" Slovenci so za narod kaj sto rili, — pseudonarodnjaski „Zukunftpo-litikarji" pa naj dobro gledajo, da dragocene dedšine ne zapravijo. Princip, ki ga je vlada zdaj v prvo z imenovanjem slovenskega podglavarja pošteno priznala, našel je nositelja sebe vrednega v g. Winklerju. Princip in oseba sta si kongruentna; to trdi z mano vred vsak poštenjak, ki naše zadeve pozná od leta 1848. in zlasti od 1. 1861. naprej. — Druga seja dež. zbora je bila 5. dne t. m. ob 6. uri popoldne. Potrdile so se vse izvolitve in volili 3 odseki (za finančně řeči, za pravne zadeve in za peticije). — Tretj a seja bo v torek 10. aprila. — Da je bil gosp. minister Depretis velikonočne praznike tukaj, je že znano iz časnikov. — Dvoje grđih dejanj nam je praznike oskrunilo : v Gorici so vojaki nekega F. se sabljami ranili, v Biljah pa dobro uro od tukaj je někdo Karola Mozetič-a v trebuh zabodel, da je koj umrl. Iz I dri j e 4. aprila. — Unidan so nam „Novice" iz našega mestica prinesle kratkočasnico, kako se sinko pogovarja s svojim otcem, kateremu se je tožilo po zgubljenem' županovanji. Naši ljudje so radi brali ono burčico, zato bi tudi jaz jim rad kaj kratkočasnega na mizo postavil, al „od kodi jemati, a ne krasti", pravi nemški pregovor. Naše sedanje razmere so jako britke ; rudarja stan je že sam po sebi težaven, al dandanes mora res prav tlako delati v jami, kajti zadnje čase se mu je še dnina znižala tako, da, če tudi delajo neka-teri na pretrganje , vendar ne morejo priti do nekdan-jega zaslužka. Nedavno je dva rudarja zemlja zasula, ravno na onem mestu, na katerem so pred mesecem dni pocimpranja prosili. Res, čudno vlada Božja roka! Ze 110 od uekdaj imajo rudarji naši pobožno navado ; da predno se v jamo podadó iep moiitev odmoiij viděla, in to jej tem bolj po in roji, ker pravijo da po licitandi bi se bilo to za 400 gld. oddalo, s pomočjo potem še le se vsak na svoje mesto podá; oni večer tlake pa bi stroški ne bili segli veliko čez 2U0 gold g)a ko se je pripetila gori omenjena velika nesreća, Ce se je med delom kaj j ISvl O u j Kj i^v^vuu ^ v/i i yj t-u vu j vuit ▼ ^v^l molitve čuvaj lepo starodavno navado opustil eklo y bil ) ne vem Mislii si šakaj ? fcudi pod zemljo, v jami! — Poštena zmaga naša pri loženega plačila, in sicer zato, ker se ni tako dělalo, ^olitvah mestnega odbora naklanja mnogim prav grenke kakor postava veleva in kakor je soseska zahtevala in morebiti že naredili po svoje če Je odG bomo ce zunaj na je pa poprašalo: kdo bo pa vse križem „konfessionslos", plaçai, bil je zopet odgovor: z obrestmi, saj ima cerkev akaj ne bilo bi dosti kapitala. Večina soseščanov se Poštena zmaga naša pri loženeg plačila zdaj brani jim na- in sicer zato , ker se ni tako dělalo siasledke pod regimentom našega paše. Vzeio se je delo ker ključarji niso računa soseski pred v f 0 Cl <3)koii 60 najemnikom fantj položil da udarja bili so pri tej prići b delo r------ ----- J'--------pu^ V/val JL/V/W^HÍ, <_<.< nega samega národnega bi se soseska prepričala, kam se je toliko denarja po ? to jihovo mater trošilo. Večina soseščanov se O) skrbi, kako se bodo vprihodnje preživeli, tako hudo W __^ ^ ák p)0tl y da ko jim drugi dan vsa obupna j s pismom y V kate • • d o k 1 j obrnila em jim na mn přinesla, se grudi in mi bleži. Cenčalo sicer potem, u.« je zjo, oiuuaoj»ui ou«|/vuí v*w«»"j »-» dJa vsi drugi jedci niso tega stropa prav nič curili da za klobasjim strupom mria: čud čila branijo, in jih odg to pismo nikakoršnega mjajo , zakaj da se dobili prošij o. Odgo niso na Zdaj e naši se pa govor po okolici, da bodo dolžniki in rokodelci sosesko to , Zato áHruzih reci, kako, na priliko nniška g ltd povedati imikodar ni pomoci pa hipoma bila odpovedaua ltd. kaj pomaga potožiti to in uno, 20ietni nájemnici rud- imel bi če od žili in jo po takém še v vece stroške spravili prosimo si. ali ključarji imajo pí edništvo za pojasnilo sledečih vprašanj soseskina delà opravljati î in soseski dolgove nakladati? 2. ali imajo pr brez Novoniesto 7. aprila. (Kmetijska podn naša) računa od soseske tirjati plačil? ali imajo prav imela dan t. m klenilo sledeče svoj ob bor y v katerem se je AM-Vtliiu VXlJM/tl JJltiUll • t/« Ciii ILUa J \J 1'ICIVIV/^ tako velik naklad jim naložiti, da po 80 odstotkov znaša? Da se kupi poskusalni vinograd kam naj bi se prizadeti soseščani obrnili. da bi se na D)olenskem iz dežeinega zaklada, naj se družba kmetij sika naprosi posredovanja pri deželnem zboru; zoper takovo ravnanje pomoč dobila? y jeesem počenši 1877 nai se vsako leto enkrat v No Odg wem mestu, drugikrat v Metliki, tretjikrat razstave kmetijskih pridelk n%apravi] v Krškem itd vsake vrste pr slopj Eden v imenu soseskine večine. vrednistva. Ključarji sami nimajo nikakoršne določevati a tudi y ali in kako zidati mežnarska po ne kako pokriti dotične stroške pr IV» UČVJ jC V 1\U VC m UiCDlUj --va^le.^w, yj vv J <-viij c* ±.kj\j