CLAS1L0 SLOVENSKE NARODNE tODPORNE JEDNOTE ZTZttiL^fi^TSZ Chictto, IU., »obota, 11. julija (July 11), im ŠTEV.—NUM BER 160 BEL* HISA ZA- redukcijo oboroževanja . d«^Tpo Mani Fašisti n smejo biti ilaai »renči v Beneftki palači HaAllalfc " 1 aHsbI mvduvie Heover m^mmBm KIIDOv Naklonjena je Doeln priporoča drugim ekonomijo In varčevanje, prejema on plato sa dve eluibi Chicago. — (FP) — Medtem, ko župan Cermak podpira gibanje, naj vsamajo mestni uslužbenci dvatedenake brezplačne počitnloe in je le odslovil več sto nameščencev, "da prihrani davkoplačevalcem denar", o-pravlja on Ae vodno dve aluftbi. Njegova druga alužba ja policija v odboru komisarjev sa okraj Oook. Tako Cermak prejme vsak teden dvojno plačo, »lečo sa njegovo županako aluft-jo in plato sa svoj« dalo, ki ga opravlja kot član odbora komisarjev. V volilni kampanji ja Cer-mak obljuboval, da bo raaigniral i odbora komisarjev, Če bo ii-voljen. To je bil njegov odgovor prejžnjemu iupanu Thomp-aonu, ki ja prad volitvami po-vdarjal, da ja ena ilulba dovolj v tem času brespoeelnosti ta vsakega. Sedaj iagledi, da ja Cermak mel namen rezignlratl la kot predsednik odbora okrajnih ko-nisfrjav, ne pa kot član, da bo ahko Aa naprej vlekel plačo In mel glas v tem odboru. Je pa Ae drugi vsrok, ki po-, asnjuje, sekaj Cermak ne mara realgnirati kot član odbora. On kontrolira Materiala Bervlee Ca., ki je le, večkrat dobila u- 1», 10. jul. — Ameriški drli tajnik Stimson se je sino tal a predsednikom italijan-vlade Musaolioijem v dvora-leneške palače. Konferenca je ala eno uro In je rezultirala polnem sporazumu, da se mo-> svetovne velesile v prthod-n odločiti za eno ali drugo i za pot, ki vodi do vojne ali >ot, ki vodi do miru. Svet si lahko izbere prvo ali go pot", je dejal Musaolini neonu. 'Italija si Je le izbra-ot, ki vodi do miru". Pozne-ico je Mussolini sprejel čaao-« poročevalce, je izjavil, da in Stimson popolnoma aogla-„ da je pot, ki vodi k miru la kot ona, ki vodi do vojne, tlmson in Mussolini sta raz-rljala tudi o Hooverjevem na-i enoletnega moratorija, o kani je italijanski diktator deda je eden najpomembnejših tičnih činov od svetovne voj- ■ /■" '■i " ■ • i . • • ' i timson je bil informiran, da talija imenovala izredno ko-ijo za proučavanje načrtov •azorožitev, kateri bodo pre-eni razorožit veni konferenci algi j i načeluje zunanji mini-Grandi. Mussolini Je zago-1 ameriškega dtžavaaga taj-i, da je Italija vedno priprav-a na »prejetje načrtov, ki bi latoo reducirali oboroževanje HiH - nsohu, se Italija razordžC lorajo tudi druge države. Pri-trljen sem' na skrajno omejl-Samo 10,000 xHiWc za Italijo ako želite, tbdd nobena dra-evropska država Jih ne sme ti več, kajti drugače bi to u-irllo »ituacijo, da bi mož s co skušal premagati drugega ia, oboroženega z revolver- ** [ussolini je dalje izjavil, offianištva la da ae bo ra-■ po inatmkcijah In odloku iaaentanta svoja vlade v Wa centov aa aro Buffalo, N. Y. — Farmarji v okolici Buffala, ki pridelujejo ae-lenjavo za trg, plačujejo delavcem en dolar na dan, brez hrane ali stanovanja. Otrokom, ki obJL rajo maline in alično, plačujejo sedem centov na uro, tri cente manj kot lansko lato. Otroci ao večinoma poljskih in italijanskih staršev. F , Mor stari J sa sadottsae farme St. Paul, Minn., 10. Jun. — F. H. Klawon, predaadnik tukajšnje federalna semijlške banke, Je včeraj dejal, da Ja prejel večje število apelov od farmskih poeo-Jllaih asociacij Iz Wteconaina In North Dekote glede enoletnega moratorija plačil na prve vknjižba banki. Dejal Je, da Je to nemogoča etvar bro« uradne odredbe svež-nega kongreea rasen v nekaterih Isrednlh slučajih. Večina teh apelov Je prejel la sevemnaapad-negs dela North Dakote. ki j« priiadrt vsled suše. ■ t m "" St —■ PROSVETA THE KNLIGirnSMMENT n lastnina hlovkkon mabodmi pootob-NI iDMfl „ . N« m tet*. M4I m 1». toft.JUM m Met M*; M >»•» la Om* r.M mmUku. «U» M M « __ _ _ mini fer cfc. Oatta* MU« U sm4 cVnaJm UM P- tm*. Ckimm —4 Omm flM pm r~*. »« pt n*» PBMVRIA ImmmhU A«« s OT-TVK MfcKATTD m t>W >Jm. 1». Ittli. 4* Mil* m rt* MM M Ulii ■ > — Še o scottsborski aferi Afera osmih zamorskih fantov v Scotts-boru, Alabama, ki eo bili obeojeai na smrt radi pokrivljenja posilstva dveh bslokožnlh deklet, je postala mednarodna zadeva. Humanitarne orgsnlzerfje. vsega sveta proteatirajo #eti tej brutalni obsodbi. Najnovejši klic protesta Je poalal Einstein, ki je brzejavil Hooverju, naj ne dovoli ame||||K civilizaciji sramote, da bi plemensko sovraštvo diktiralo legalno linčanje. V Ameriki je vedno večzanimanja «a nesrečne črnce. Mdgočen zagovor je doprinesel Olarence Darrow, ki je Izjavil, da vse tehnične okollčine kažejo, da so samorci žrtve notorlčne plemenske mržnje-na jugu. Darrow zdaj pomaga zamorskim organizacijam izvojevati novo obravnavo. Scottsboraka afera je značilna radi dveh plati. Prvič dokazuje, kako strešno je le ukoreninjeno sovraštvo do črnega plemena na ameriškem jugu. Raaumno in trezno presojanje dejanj je Um nemogeče, ker docela manjka človeškega Čuta In odločujeta le zverska straat in Iz te Izvirajoče masno linčarsko razpoloženje. Jot na plat Amerike se posebej odlikuje po verskem fanatizmu In lgnoranci, ki ata naravno rodni saetri. To je vzrok, da tam enako sov reši jo radi kaka kakor človeka druge polti. Kdorkoli ne sprejme njihovih <»zkoumnih in plitvih nazorov o življenju, je v nevarnosti lln-čanja. Kolikor je na jugu legalne justke, je navadna faree. To se je ponovno pokazalo pri obravnavi v Seottsboru. Črnci so bili krivi radi tega, ker so črnci, ne i m radi tega, ker ata bili dve dekleti prisiljeni pričati proti njim. Značaj teh deklet je selo dvomljiv; saj sta "bu-msll" v Istem tovornem vsgonu kakor zamorski fantalinl in zraven je bilo sedem bejokož-nih fantalinov, toda zadnji so bilk menda Jeani, kar ata se trampovki bolj zanimali za črnee kot sa nje. To je povzročilo afero. Da niso bili ssmorci le tisti dan linčani, »je preprečila policija, ki je črnce hitro zaprla in sestrelila ječo; da niso bili Unčani med dkravnavo, preprečila milica, kije obkolila 'aodnljsko poslopje. Toda v Alabaml ne gre bres llnčanja, zato je morala porota Israči smrtno obsodbo, dp bo divje občinstvo mirovalo. Zamorci morajo biti krivi in morajo u-mreti — tudi sa malenkost — radi tega, ker eo zamorci! Toliko bolj pa, če so aamoroi navadni siromaki, ki trampajo okrog aa delom. • ■ Druga snačilnost v zvezi s to afero je pa naravnost Ikandalosno Iskorilčanje afere po ^fanatičnih konflmiHpt v politične namene. Illečaj Saeea In Vansettija e« ponavlja. Obeo-jeni samorci se predstavljajo v Inosemstvu, ' zlasti v Rusiji, sa delavske agitatorje, kl trpe radi svojega komunističnega prepričanja! To I Je fabrikaelja najgrše vrste. Clarenee Darrow, -ki sa js iiesaanil s to ssdevo, je Isjavll pred ne-'kaj dnevi, da priaadetl Črnci ne vedo abaolutno nič o komunizmu in ae sploh ni*o nikdar zani-mali aa kaka politična ali socialna vprašanja. Dalje je rakel Dsrrow, d» bo komunističns propaganda, kl as vodi na račun tsh zamorcev, siromakom več škodila kakor koriatila. To je verjetno in radi tega Je "revolucionarno" iskorilčanje te afere vredno vsega obsojanja. Vsi tregni in resni aagovorniki pravic zahtevajo, de se prisadetim zamorcem dovoli vaasprikišnost pravično obravnave ln da as tin-čarska ju »lica v Aiabami In aploh na jugu odbrani enkrat za vselej. Iz Undona poročajo, ds j« MacDonaidova vlada dala sovjetom več trgovaksga kredlU kot vsem netalim deltam skupaj, odkar js ns krmilu. Pravkar namerava dati Rueljl petindvajset milijonov dolarjev novsga kredita. Zakaj MacDonald to drla? Vsekakor zalo. ker je velik isdajalec delavstvs. velik prijatelj kspitaMama. velik "soeialfaštat", velik "aocial-patriot" ln ker vodi aaroto sa oboroAsn nspsd na Sovjstako unijo kot gs ohtoiujejo prlja-talji boljše vik i po vsem svetu .. .. i Po vsem avstuT Ds — izvzemšl v Krem-lu. kjer sedi modri Stalin In ae »meje tvojim naivnim eodrugom. Filozofija atarsgs Sajea; Te dni sem govoril s kanonikom Krumpikom, ki je rekel, da ketolMka laanest kmalu adkrije metodo, a po-fr*)u katere ss ljudjs. ki namerar^o biti v tuljenju soclaiiaii in ateisti, ne bodo spč rodili To kontrolo Ho cerkev trikrat blagoslo-tfcr,« -------r-r^- —------ Glašovi iz nasdbin Zuimlr, bclrikc b raznih knjer saosv,sss^ \ sh«*iH»vtfMnu grmi! Shebovgan, Wls. — Zadnje čase je kruta smrt s svojo rjavo koso pridno na delu v aaii naselbini. V kratkem času je po-kosila okrog ducst natih rojakov, in vse v prersni dobi. Ker pa js smrt naraven pojav, ni-vade. da bi, ob vsaki gMJfei priliki poročal. v listu. Da sem. poročal v Preeveti o smrti In pogreba pokojnega Antona Prialanda, je bila to le ie-jema. Poročal nem zato, kar se je vrHI njegov pogftb do tedaj le popolnoma vsaj meni z nepoznanimi obredi. 7 JBir |y svojem živi jenjn aem pri-Hoftivoval ie številnim pogrebom. kateri ao se vršHi pod raznimi sektami. Videl pa le ni-m m poicreba, da bi se vrill pod protekdjo policije, kot ee je vr-*ll pogreb pok. Prislanda. Ce bi se bil ta pogreb vrli I mirnim potom s spremstvom polletja* bi si biJ jaz predstavljal, de je pokojni kak zaslužen mož v Javnem.življenju in mu je policija izkazala z nastopom svojo uradno čaat. V svojem živMenju sem bil že nedloiokrat v cerkvi in cerkvah, kamor me je gnala radovednost, v nekaterih (nrertl"na široko uata in oči, kakor vai oUali. Skušal sem do-gnašH dali slišim ali sanjam. KttiM in ekonomskega položaja delavstvs. ne pa za razvoj cer kva., Ljudje pa, kateri eaaj« i-amohiojno misliti, tudi vedo, da ni še nobeden duhoven eezidal cerkve. Sezidali'eo jo farani, kateri eo znosili že nekaj stoti-sočakov zanjo. Kavran nI I«' nikoli sezidal fare, zida si le u-dotno gnezdo iz tujega materi-jala,na tujem deblu in se živi na tujem polju. Ce se torej kdo boji ali veseli propada fare, so do tega upravičeni le farani 1" nihče drugi. Do tega strahu so tudi popolnoma opravičeni, ker posledic« jo se že pričele jasn kazati, o čeaper je že društveni tajnik v svojem dopisu nekeljko HKmM* - -. ______ Mlademu človeku sicer ni zameriti, če ne rabi pameti, njegovo življenje je še dolgo in jo bo le lahko porabil. Majcen bi Jo de lahko, kajti je .že v letih in smrtna, kosa ga ne bo zgrešila. No, tudi Ortar se je nekoliko obregnil ob moj dopis In podelil malo časti rev. Cernetu. Čutil se je nekoliko prizadetega ter skula malo otresti. Kakopak, treba*je napisati: "Laž je, laž, vse je laž in Bog mi bo verjel." Sicer pa dam možaka priznanje, ker piše dostojno in ne rabi pri kovanju dopisov Cernetovega slovarja, kar pa bržkone Cerm tu ni vseč. Kakor sem že slišal, ni Ortar nič kaj dobrodošel v Cernetovem taboru, v katerem se nahaja, Že vsled tolerance in odkritosti. Čuvaj se, Majk, da jo nekega lepega dne ne skupin v farovžu za tvoje polteno in odkrito delo. Tudi rev. Oman je prejel moj "Telegram". Buuum! je sopet zabobnelo, toda možak se je oju- načli in poalal svojemu kolegu v .... i J B, odlikovanje "three cheers". Kanu- je pred krsto steječ na- ko je ^^ gprejel t^odlikova hrulll žive ln mrtve: "Kdor so no pokori enojemu povelju, se bo pokoril policiji!" Ko smo prejeli tek blagoslov, smo odšli i* cerkve, nekateri s pomisleki, drugi ji solzami. r J Ker Še nisem v svojem šivlje* nju videl niti slišal in našita! o takih obredih, zato sem se salo zainteresiral vanjs^ktr ao bili zame novi. Kar je bilo zame novo, je bilo novo tudi le za marsikoga. Zato ae, mi je zdelo vredno o tem poročati v liatu, kar sam tudi storil. ^ Nikakor pa si niaem mialil, da bo ta moja nedolžna novica sedela ob tako trdo akalo, da kQ odjeknilo tako močno in jačale tako glasno kot v.|ači. Buum! je zadelo rev. Trunka. Buuum! je sadelo rev. Omana. Huuuom-buuum! Je zadelo rev. Cerneta in njegov« uničene aparate. Moj dopis ni bil plašit s namenom, da bi Izsval polemiko s rasnimi Trunkl in njihovimi podrepnlkl, kakor <*udi nI bil moj namen iskati Uata, da bi/s njim o metal rev. Cerneta, kot omenja v #'A. S.MiCarnetov alu-ga L. M. Rev, Ceme je le snan kot kravjepotlčar In v sheboy. ganaki naaelblnl se ne bo nikdar več opral. In L. M. tn drugi to prav dobro vedo, samo vi mižite in molčite, Vi te vaate sukaj igrate "glufca in elepea". Ce hočeta biti iakreni, eplilti v vetom katollškom listu najnovejši prlsor, kateri sf ja odigral na valem odru. "Zgodbico o kuver ticah'*, katera se je dogodila ob priliki sadnje birme. Opillte je takt>, kakršna je, da vidimo pravo sliko, ne tako kot jo fs natisnil A. 8. in Shebo/gan Press rrosveta je za naa delavce preti ragoeen list, da bi ga obmetavali s blatom. Tega Je smoften samo A. S., da sprejema vae blato in gnoj v svoje k<>i<>v Nekoč je dr. Kern sšplsal: "Človeka ae poana po dobsh". Jas pa sapilem; "Katolllko iao-btatbo ss poana po A. 8. in njegovih dopiat*\ a M h". "Rdeči petelini", "rd^fie mrhe". "laa-puifla". "kravje potice", "ničle." No. to je lepo zraslo kato- iišk« u knm Rojak Majev n lahko mirno epi radi rdečkarjev; ni kakega strahu pred njimi ia v cerkev lahko hodi kolikor mu ae poljubi radi njih. Rdetkarji niso le nikdar hrumeli, da ho Ceene spravil fa-sa del šaman j pa. da jo je Cerae •pravit gor. Naloga rdečkarjev Je: skitietl u rsrvoj soclal- nje, ne vem, domnevam pa, da zelo mrzlo, kajti Vzdihnil je, da je zelo težko led prebiti. 9i!o tako ali tako, rev. Cerne je '•poslal Omanu v zahvalo "apel", naj tudi on napravi cirkus po njegovem vzgledu. Zdi se mi pa, da rev. Oman ne bo poskusil a Cernetovim cirkusom, ker "oievdandski levi" baje , niso tako krotki kot ehebofganaki. Kajne, rev. Oman, da je tako? , , • t* Zabliskalo ln udarilo je tudi pa zapadu. Buum, buuuml— "Pisano polje" ln Trunk se je onesvestil, Bum! Ko pa jo 4>riftal ta veleum k zavesti, je zapisal: "Opazovalec ae Vo zaplotnrsko zatekel k "Prosveti". Oj, prijatelj Trunk, kakp ate naivni. Ce bolj brskam po njegovem "pisanem polju", bolj mi se jasni. ptfe, važno pa je MAJ človek piše". In jaz tudi tako pravimi Vidite, g, Trunk, kako »ta v protialovju nami s aeboj. Tp-kdo je l>om-veleum. To-kdo je bombo vrgel, važno!pa je kje je l||Leh dopisov, katere je pri-občil pobožni A. S. naperjene na nedolžnega "opazovalca", se blilči vala katoliika plitva i*o-orastua. "Zaplotar", "mrha", "ničla", "lepavi Tone". Častite gospode vprašam le to: Ali more biti le kdo večja ničla, kot je kronični pijanec, kateri hodi smrkav ln v mokrih hlačah po ulid? r h ■ No, in Uki ljude bi radi videli, da bi se podpisal s polnim imenom. Cemu neki to želite-ko pa ste ravnokar zapisali, da ni tako važno vedeti, kdo pile?! Da se ne podpilem, je vzrok U, ker smatram vašo krščanska logiko in potvorjeno ljubezen do bližnjega za vale nelepe nakane, kakršnih ste zmožni samo vi. In jas naj bi dal svojo staro in pretrto grbo v milost in nemilost ljudem, kateri nimajo ne srca, ne usmiljenja, ne sramote niti strahu ne pred Bogom ln ne pred ljudmi? Like so much f un! Opasovalec. ^ 4 lx stavkovnega pasa Soathview, Pa. Stavka rudarjev v Penneylvaniji se nadaljuje še dosti po voljno. Danes, ko to pišem, je en mesec dni kar smo zaštrajkali, ker smo bili primorani odložiti krampe ln lopate. Nismo mogli več prenašati našega trpljenja. Nismo mogli toliko zaslužiti, da bi se mogli za silo preživeti. Tukaj spadamo vsi pod National Mi-nersunija Državnih kozakov in deputi-jev ne manjka, jih je vsepolno, da naa pretepajo, ko hodimo na piket. Ali tega se mi nič ne u-. straži mo. Ko je ura 4. zjutraj, smo že vsi na nogah in na pike-© *To je naie delo aedaj. Bratje, držimo se zdaj kolikor je vIn jih pustil na eedi-lu. Sedaj, ko ao se premogarji začeli aaml organizirati, pa je SOBOTA, ll.imtTJA. V »orci-po smrti piiji Veliki možje ao vedno daleč pred naziranji svojega časa in tako se jejo Čestokrat seme za bodočnost, ki je več ne doživijo. Ta tragična usoda se nam kaže tudi v življenju mnogih znamenitih zdravnikov. Doletela je n. pr. "norega anatoma" Besala, ki je zrevolucio-niral dotedanje naziranje o u-s t roju človekovega okostja in živčevja ter dokaza|^lu,e» starogrškega zdravnika Galena o človeškem okpstju sploh ne na- -naSajo na človeka, temveč na o- plce. Množica pa je videla v g*1 "lo ie pristni priložnostni delavec, ki je ie vsi-" krat »menjal poklic. Včasi, ko so iz njega k » izdelovali smodnik, je bil zelo. v čislih. Pozneje pa je moral prepustiti svoje visoko stališče du-zicija ga je obtožila; "da greši s|! «ku, ko *d'1>Hi mtm^ i rnlm mmm ni al nem anatomu sam OgroZot-nega fanatika, ki secira trupla obešencev in umorjencev. Inkvi- t svojim početjem zoper božje po* stave. Umrl je reven in zapuščen v tujini. Tudi Paracelsus, ki ga danes smatramo sa enega največjih odkriteljev akrivnostl narave, veljal v življenju za norca, pred nedavnim je bilo njegovo ime "Bombastus" v rabi za o-značbo širokoustne in nakinčene neumnosti. Ko je angleški zdravnik Willi-sm Harvey odkril krvni obtok, Je morala njegova knjiga o tem iziti v Nemčiji, kajti v Londonu je nI hotel nihče tiskati. Vse se je smejalo njegovemu odkritju in ga amatralo za blodno smoto. r, uatvaritelj magnet- skega zdravljenja, je bil vse £vo-je življenje zasmehovan. Pregnali so ga z Dunaja. Sele po njegovi smrti je svet spoznal pomen njegovega postopka. Edvard Jenner, izumitelj cepljenja zoper kose, je prejel svojo raspravo o tem od Londonske znanstvene družbe nasaj s pripombo, naj ei ne kvari dobrega imena S takšnimi bedatAočami. ,4 Pravi m učen i k odkritij je bil graški zdravnik Leopold Auen-brugger, ki somu nadeli zasmehujoči naziv "bobnsr." Auen-brugger je učil, ds je mogoče sppznatl različne spremembe notranjih organov in bolezni i>o zvoku trkanja s prsti. na..^ločenih mestih telesa, dele ftl-lat pozneje ata uvedla Corvisart in Laenaec njegovo m«ted^'i^|lm> dno, kjer je še danes eden najvažnejših diagnostičnih pripomočkov. Samuel »$fehnoman|L ^IfftMklp telj homeopatije, je moral četrt atoletja romati od kraja v kraj. ker ga preganjali kot aleparje in zločinca. Sele v zadnjih letih Mr% vsed ata vsa, Ns j vci t« aofcavHe v B vsepi. kjer se pred nekaj dnevi odkrili do/ivr! II I |r»«nij.i uničila Ignacija ki jo odkril vsreke e mrzlic. |n način, kako se Je peredniaa ubrani. Zaman se je bojeval sa svoje ideje Infettdje in antisepee. sesme kovali so ga Uko. da je na kon-cn kazal znake Msansstl. Dane* pa vslja sa "rsAitelja mater." Brezposelni elementi Vsa materija, ves svet je sestavljen iz |J elementov) ki so na razpolago m«,.i«.rnj /kemiji za koristno delo v industriji. Toda kl redki med njimi se res temeljito Izrabljaj* večins lensri po shrambah kemičnih lahorati rijev, ne da bi Jih uspelo zaposliti na kakršen, koli spodoben način. Nekateri med njimi, ki nosijo prav, visoka in zveneča imena, kakor pr. dyHproflij, gadolinij, lutecij, praseodya tulij itd. ^za enkrat niso za drugo rabo, kakor da izpolnjujejo sisten^elementov. DVa M učenjaki šele iščejo, vedbč, da morata eksisti. rati, a ju le ne poznajo. Dela za prvine nikakor ne manjka. Mno. ge so prezaposlene, druge so invalidi, ki svoji nalogi niso kos, a največ jih je lenih, in te po. vzročajo kemikom največ preglavic. Kako o^j se prav za prav doženejo njih sposobnosti?« Potreba,, da se pritegnejo k delu Še novi elt menti, je čedalje večja, zakaj zahteve naraščsjj in mar8ikflka prvina, katere zasužnjene je po. menilo nekoč epoho v zgodovini človeštva, je sedaj -razkrila avoje slabosti, ki nujno terjaj« polnovrednega nadomestka. Tako slabost im» n. pr. tudi železo, zvesti služabnik človeka, ki nas spremlja od zibeli do groba. Železo je invalid. ki ne shaja več brez bergel, ki so v tem primeru barve. Od železa se dostikrat zahte. . vs, da mora opravljati sluibo*na prostem. T* mu, pa ni dorastel, ker rjavi in raspada. Iz-gube, ki jih gospodarstvo utrpi vsako leto zs. radi rje,'štejejo na bilijone in boj z rjo, ki a. posluje velikanske armade pleskarjev, povzroča spet strolke, ki niti niso všteti v celotni h« gubi. Ce bi se kemikom posrečilo pritegniti k delu, ki ga zdaj opravlja železo, kako drugo prvino, potem bi železo v bodoče delalo le l| «pod streho. Toda v množici brezposelnih težko najti pripravnega naslednika, čeprsv se zdi, da soliekateri elementi po svoji kakovosti predestinirani za ta poklic. Tako n. pr. titan, čigar ime že razkriva njegove lastnosti. Ti-tan je trda, žilava kovina, ki se da zadosti do> bro oblikovati in skoro prav nič ne rjavi.| njega bi se dali Izdelovati strojni deli in vsakovrstna orodja. Tudi za gradnje bi bil pripraven. Kemiki ga poznajo že domala 140 let, a vendar se je znal doslej izmakniti vsakemu delu. Res, da ga je dokaj težko očistiti in tudi ca zlitine ni tako pripraven kakor železo, ki dlje vsakovrstna dobra jekla, toda končno tudi železo ni bilo vedno to, kar je dandanašnji, saj so se morali kovači jn pozneje kemiki truditi ' stoletja, preft^sojBrajuniji do dapašnje >|I1 UJr \A je.s* glo presedlalo v higieno in poetslo desinfekcij-sko sredstvo, dokler niso bila izumljena učinkovitejša razkuževala.; Svoje ime je posodil tudi žveplenkam, ki ga dolgo niso mogle pogrešati. Ko pa so ga švedske vžigalice vrgk tudi s tega prestola, se je vdinjal elektrotehniki, kjer sedaj v obliki iveplene kisline tirsai-, žira akumulatorje, dokler ga ne bodo po vsej priliki tudi tukaj izpodrinili Edisonovi akumulatorji na kalijev lug. Na nesrečo se pridobi* toliko žvepla pri različnih industrijskih postopkih, da je že res težko vsega sproti zspo-sliti. Podobne usode je bil dsiežen^udi bor, veteran tehnike, ki ga poznajo gospodinje pod imenom boraks. Boraks je bil vobče prva kemična snov, ki se je dala porabiti v obrti. Najmanj 6000 let bo že tega, ko so ga začeli kopati v puščavah osrednje Azije in rasnašati ns vel-hlodih v dežele takratne civilisacije: v Babilo ni jo in Kaldejo. Zlatarji so ga uporabljali pri čiščenju in spajanju zlata. Čudovito okrasje, ki se je našlo v Uru, domnevnem rojstnem me«ti Abrahama, je bilo izdelano vse s tehniškia pripomočkom boraksa. Od zlatarjev^se je preselil med kotlsrjft sedaj pa se je- ustavil med ftsfesarji. ki jie pomaga pri varjenju litega železa. (Električno varjenje mu bo tudi tu kmalu sagrenilo posel) V obliki borove kisline se je potem sko-šal nekaj časa uveljavljati v industriji koa aerv, kot sredstvo, ki preprečuje gnitje. Od tet so ga spravili v kosmetiko, končno pa je pi^ jadral v lončarstvo, obeta pa ae odlikovati tai v steklarstvu, kjer naj bi omogočil iadelovsnjc kuhinjskega posoddja iz stekla. Toda tudi < tem stadiju še ne bo nsfci miru, ker je proizvodnja večja od porabe ln bo treba najti ras) Še kake pripravne zaposlitve. To nai bi bili eezonski delavci med elemsa V primeri s temi, so drugi prcespo*^ njimi je trebs omeniti v prvi vrsti I«*; ter, ki je nekoč nadomeščal srebrni nemim pribor, a Je dandanašnji že Uko sapoelen. aa iTailliil ' L1 ll.fCHTA. V esti iz Jugoslavije j ET VKURfE NAD »IjOVE-NMO reške žrtve in škoda n« polih. — V Kamniku Jeatrela u-Ha mlada zaročenca. — dent-irfsko polje na ttekstjakem u tteno. w Tudi Bela Krajina rpela ', ' , Ljubljana. 02. junija JMl ietounje poletje »e je aačelo z rji in točami, ki kar ne trna- t prenehati. Vaak teden delo->veni j o po eno ali «ek> dve fo nedeljo nas je proti eru spet obiskala huda nevlh-fci Je povsročHa »po mnogih jih 81ovenije veliko Škodo in tevala spet dve človeški žrt- ela Ubila mlad par v Kamniku levihta, ki je prišla nad Slo-ijo v nedeljo proti večeru po arnem popoldnevu, je divjala i nad Kamnikom. Vlila se je la ploha, vmes T* je treskalo prtnelo neprestano. Ljudje e* razbežalj s cest v domove is- savetja. Bilo je nekaj čaz mo, ko sta-šla |k> cesti proti idvoru mlad fant in dekle. Bi-ita to'»4-»etni Rudolf Valje-iz Tppalič pri Kranju itr'B2-ia Ivanka Balantič iz Godiča Kamniku. Oba ata bila uaiui-a v tovarni TiUn" v«amai-Sla sta maproti 4 dekletovi i$r\, ki se je imela pripeljati z com. Z dešnikom sta stopala ii ploho proti postaji in bila še u cilja, ko je nenadoma hudo ičllo. Oba sta se zgrudila na Bilo je to med gostilno Ro-in vrtom Ekslerjeve. Ljudje »pasill nesrečo ter naglo .pre-li oba v hišo k Pavlišu, kjer ju skušali z umetnim dlhan-1 obuditi. Toda vsi napori ao zaman. Poklicali so tudi avnika, prišla sta dva, a oba se trudila zaman. Ugotovila samo smrt. Strela, M jššvi-la med tfba zaročenca, k| *a Hotela jeseni (iporoštti, je-saz-ala oba dednika, vžgala de-jl po vsej levi strani telaaa rftrgala peto na ševiju in- jo jla. Valjavec ni bil tako^mcv ožgan. a bil je takoj mrtev ireča tega v Kamniku med ivstvom priljubljenega' para :budlla splošno sočutje. Toča v domžalski okolici 'oleg obeh smrtnih žrtev v nniku pa je nevihta po mno-krajih trosila tudi točo ter ila pridelke. V okolici Dom-je padala kot oreh debela to-kakih deset minut ter pobila isto letino, kar Jo Je oetalo od edeljkove nevihte. Tekom t-s tedna je dvakrat obiskala 1 domžalsko okolko in zlasti zročlla mnogo Škode v vaseh ln, Depalja vas, Dragomelj han. Banska:pprava je poslala nlsljo, ki nsj preceni škodo. Nosilca St. Vida bila uničena itvldsko polje na Dolenjskem issalo dozdaj zelo lepo letino. 1 je lepo rastlo in zorelo,^ne vi-ga doslej niso obiskale. Toda edsljo je močno neurje gniči-koroda vse. Ze opoldne se je Ker: stemnilo se je kar nena-ia kot bi se ie mračllo in iz kov je zagrmela ploha in to-Vihar je lomil drevesa, ploha illa taka. da je bila vsa vas mU, toča pa je uničevala žili travnike. Skoda je zelo ve-ln lepo šentvldsko polje je Dne vse uničena. . v viAnjegorski okolici? pa tretjina vlšnjegorskih je uničena popolnoma. Zveze je vsula z neba velika, de-točs. ki ja v.tamttcam po- 1 polja kot sneg. Vae je bilo . Okleatlla je v nekaj minu-vse. Po-cbno so. prizai bilo, da oblasti — črte ne morejo nuditi pomoči —-'všaj odpišejo lrtnetom letoi- nje daVker H sn' " " ll ____■ -i* Velik požar v Gorjancih »Bed Trdinovim vrbam aa Gotv janoib ima Jjubljanski industrijalec Siškft veliko parno, iago in lesno tovarno. Te objekte nadzoruje delovodja Zemljak. Ta je o-paail v nedeljo zjutraj, da se iz jarka, kamor so odlagali vse lesne odpadke ln -iaganje, vali -velik dim. Kakih 600 vagonov teh odpadkov, ki so jih prodajali po 30 Din sa vos, je ležalo tamkaj. In sdaj se je pojavil Iz tega kupa dim. Kmalu je udaril na dan tudfc plamen, ki je .hipoma ^Jel > ves kup, da Je segal plamen kakih 50 m v rtšino. Ves ta 80 metrov dolgi in 20 metrov široki nasip odpadkov je zagorel k ga napodili, kar je bil reven. Toda Btevo je izvabil Milko na dogovorjeno mesto, tamkaj jo je s tovariši vrgel na voz, da bi jo ugrabil po stari južni navadi. Dekle pa Je kričalo in pritekel je na pomoč premožni, 60-letni posestnik Mik* »tojnik. vzel ki je fsntr rszgnal. dekle ps k sebi na dom. Njena lepota Ja starca očarala In sklenil jo je vzeti se šeno. Stopil k -njenim staršem, ki so mu radi dali hčer, ker Je Ml Stoj ni k begat Stojnlk se Je odpravil v Brod pc potrebne stvari. Milko pa Je isro-čil v varstvo evojemu mu sinu. Ko pe se Je oče vrnil domov, Je našel doma svate: nje gov sin se je bij msdJsgi aa skrivaj oženil s lepo Milko. 6če ee Je moral sprijazniti s tem In dati svoj Magoalov svoji nevesti, ki jo mu Je vsel sla sa šeno. —*Ts ko se ženijo na Jugu, kjer ao v bolj segli, kot ps FTttJfrT FT k r trgov Hkega potnika — 'Delavec Janez Hregar je 19 jun. našel sjutraj ob 4. pri izpre-hodu po šišenskem hribu na drevesu obešenega necnsnca. Obvestil je polieijo, ki ^e poslala na mesto samomora komisija Iz li stin, ki so dih našli pri mrtvem oi»hw»oou, sotdegnali^da gre ae trgovskega potnika Karla sllm. ds je tako Še marsikje v državi. Enoatagnu akppljojo malo jamo v zemljo ali prod ln enostavno v ta prad za grebejo drevo, pa. ja izvršeno delo ln drevo prepuščeno naravi. Pomisliti moramo, daj je drevesu na ia način vsajenemu nemogoče rasti ln koreninam prodirati v skalnato-prodno sumijo, Tska zemlja tudi nima v sebi nobenih redilnlh anovl in tudi ne nobene vlage, ki, je nujno potrebna, posebno kadar ae drevo vsadi, da se zemlja tesno prime korenin in da ee raatapljajo snovi, katere potrebuje drevo ss mat in razvoj. Nlpučno napravijo tudi oni, ki nasujejo okrog konmin trohlaga lesa aH pa takega gnoja, ker se na tak način semlja okrog keflenin še bolj zrahlja, kadar take snovi še bolj strohnejo (n tako se drevo posuši. Nekateri pa posujejo še celo sveži gnoji kar jp še slabše in drevesu hjtrajs škoduje. Kadarkoli katero drevo v sadimo, aaj bo aadno drevo ali pa roda ln grmiči, si .Je. zapomniti sledeče: 1 ja, naj m tkoplje M toHko ali pa ie večja jama kakor so korenine velike (Šlvake), ko ss raategnejoi v semljl, 'In dvakrat do trikmt Uko globoka kot -Ja potrebno. Imejmo pripravljeno dobro vrtno aemljo in posebej ondotno vrhnjo' iakopano eem-JJo. Denimo «na dno najlmljSo, vrtno semljo in jo dobro pohodimo, da rti zrahljana. Teko na- lH>kOHtl, aSn zaliva samo drevo. Pred vsaje-njem vsakega drovesa moramo porezatl in prikrajšati korenine drevesu, ampak ne)preveč. Naši aadjarji navadno sadijo drevesa pregloboko. ^Misliti si niomam, da se bo prvo leto drevo nekoliko posedlo, pogresnllo giobol s semljo vred. zato moramo tudi na to računati, .k . r:: I mmti Narodni U»I«MVU«M S. »prik 1»04 SSS74S go. Uwwl«l» Avsh Ofckae«, III. TtL Ruvkw«ll 4*04 GLAVNI OOBOH 6-N.P.J. __UPRAVNI OMBKi Korenine moramo razpeljati VBVOKNT CA IN K AR, ytsdssialk....NIV 8. LewsSsk Avs^ Oktasgs, IH Mm a trt net m! ^iL IMD A, V1DM, il tajnik............. g. Unaisli Stn« CkNsge, m. akAS NOVAK, tsjatk bol iMllk«.. ..SSS7 g. IsiilHi GbUst^ KU. fOHN VOgRICU, «1. blagajnik......SSS7 B. LsvmSsls Av«^ Gktaags, IU. «HdP OOMNA, apr.nuu Slssils....lSM 8. Uwsdals Av«h Cklssso, IU. IO*N MOUtt* sisdalk gUalls......BSI7 8. Uvadak Oktaafs. m. ODSOl 1NDREW VIDR1CB, p 00NALD J. LOTRU H 4ru«i ps»<«ll« IHT ff Tnn^n In, 1»llSgl, tli HMH I. 8AVK8TN1R. «1. s*svslk........StU W. 8Mk 81. Oblogo. KIL CR>8POOAR8g| OMflKt lAKI ttl«, gdiditt..........1114 8. OsvfoH Avs» Okteaes, IU. JOHN OUP, , 140 S. l»ro«psct A v«., Clartndon Hllli, If» 108KPH «8iovioa-^.....,.......iooa k veta amt, aiavsisaš. oms. J 4 y katero nameravamo »pasadlti drevo. Zasujmo drevo s dobro vrtno asmljo toliko, 'da je pri-bHino^ama zasuta do vrha In potem zalljmo s čisto vedo-ln Jamo zasujmo do vrha. Ns vrhu pa zaaujmo s ono semljo, ki smo jo Iskoi>ai4injprvo, ko smo pričeli kopati jamo sa mladiko. . 'Kadar smo napravili vrh malo višji kakor Je povHMna semlje, aaprsvlmo okrog drevesa skledi podobno Jamo, da se deiju pri Ravno v vprašanju sdravstva je še mnogo zamotanega, kar je v sajčjereji ena največlh zaprek — bolezen. Ljudje bi se jnnogo bolj zanimali sa zajčjo panogo kmetijstva, ako bi jim bolesni ne delale zaprek. 'Učenjaki tudi niso Imeli po šolah mnogo pouka o tej panogi, *ker ao še ljudje zadnje čaae le malo sani-mali za to rejo. Danes je p« postalo vso nekako drugače v ŽIvIjenskem sistemu, teto so m pa ljudje pričeli bolj sanlmati sa ta posel. Pri vsem tem zanimanju nam pa primanjkuje ravno snanja o zdravstvu. Vsak, kdor redi sajce, ima vedno rasne neprlllko z nekaterimi boimni-mi. Imamo rasne tuje knjige, nemške ln francoske, ki največ podučujejo o sajčjih boles-nlh. Zajci trpe največ na dvsh 'boleznih, na dveh vrstah katarja, ki sta si sknrkj sorodni. Prva bolesen je, da se v nas naselijo neke vrste bacili, gllvke, ki aa imenujejo "eoecitiiosls" In so nalezljive. Drugs bolezen, tej podobna, se Imenuje "kužni nosni'katar" (eontaglous nssa! catarrh-snufflos). (Uslj* prihodnjič.) Očetovstvo je stvar zaupanja , Pred nekoliko leti saje poro čil neki 40-letni varšavski trgovec s 20 let mlajllm dekletom. Cez dve leti js iena rodila sina ln vse bi bilo v redu, da nI začel trgovec dvomiti v svoje Očetovstvo. Zeno je mučil nepraatano s svojo ljubosumnostjo, dasl nI I mel nobenega dokssa sa njeno nezvestobo. Pred kratkim Js otrok zbolel (n zdravniki so priporočali prenox krvi. Po nailranju nekega spe-iciaHsta bi bila v to svrho najbolj prikladna očetova kri. Trgovec Je bres nadaljnjega privolil. Pred operacijo pa je smstral zdravnik ga svojo dolžnost povprftiaii ma ter, ali )e njen mož cm otrokov oče, kajti gotovost v tej gtvarl je bOa za uspeh operacija najvel C-je vainmtl. In mati, ki Jg hote la otroka rešiti, Je odgovorila, da trgovec nI njegov oče. V sosedni sobi js ts prisluškoval reagpvoru in ssdaj, ko Je bil gotov, kako je i njegovim očetovetvemrJe vh^ll tožbo sa ločitev sskona. Jodlšče mu je ugodilo. Podporni Jodnoti 17. junli« 1S07 V dbtari Illinois lO»f OOKtSg, gNTON iULAR /OHN TRČSLJ. PEANK PODMfl flANGBA 8AIOV0EI • •••••••»•• «414 W. 81, 'SI, «MiMMm«,»twMi» m, nn mu, rt .lS14 A4ssu SU NI. OMiSfij IU oirolni zastopniki 1 .....am E. 161nd »LUN, trstjs okvsšjs.................Bas 41«, Obisk*)«, Klas. JOSRPH 8RA'J KOVICII, MrU okrolj...........g. R. 8. PltUburg, Ksss. FRANK KLOPČlC, psto obroljs...........:Bo« 183, Ročk Bprlngs, wyo. • jt^ 1 HADZOHNI ODSEK t HUNK IA1T8, prsdssdslk................#8811^. 88!>>i>4 CM»Sf«. Dl ALRKRT IIR Alf..................1018 W. Pism 81. Mlhrssbss, Wla TRICO M A!,(• A! ..............................18 Csntral Psrk, P«ru. IU. ll VMMS klas Je Ii šm Adaallk. iskan. Nirkels grl HI. (Ns 1 H itrsj)U^V Med prvine, ki aoaa puvsgele spada sl- iioij.r Hilleljs J« tuiiko« kolikor peska v morju. Dpi-avlja pa le pasivno delo, zakal kot stavbni material predstavlja zgolj mrtvo gmoto. V najnovejšem ča su izdelujejo is njega tudi »teklo, ki. se saradi Izrodn« propust nosil uUravioličsHtih žarkov U porablja pel tadelovanju evstlljk sa umetno višinsko solne«. Is semlje Is vira tudi aluminij, ki ja >gapravil v našem stoletju sijajno kariero. Kot čtata kovina Je bil šs proti konou preteklega stoletja velika redkost, danes Tkuhlnjah*ln,,v lluiski'Uhnlkl! ki bi taško napredovala bres nJega. Druge lahke kovine t magnesij, litij In beHUj, le katerih na dado izdelovati alitine, ki so iaije od voda, aaenkrat ša Za nekakšnega deserterja med prvinami veljs platin. Aa malo pred vojno je služIl v laboratorijih