Posamezna Številka 30 vinarjev.
Slev. 79.
(911
Leto xlvil
m Velja po polti! m
u oelo leto naprej .. K SO-— sa ea nese« , .. „ 8-50 st tMsaautro .. „ 70 —
V	LJubljani na dom Is esls leto naprej.. S 68*—
- se es meseo „ ,. K B<—
V	ipnii prejeman nmlns „ 4-50
E9 Sobotna izdaja: &
Sa eelo leto.....K 10 —
st iaosemstvo. .... 15 —
Hr Uredništvo je v Kopitarjev* tUel itev. 6/m. opiti ce se vračajo; »efrtaltrans pisma se ae sprejemajo.	Telefcos. Stev. 80.
Enostolpna potltrr*ta (89 ma Široka ln 3 mm visoka ali s]e
proitor) sa enkrat .... po 901 Pri seročlln nad 10 objav popust.
Hajmanjštoolas 58/8mm E3"—
Enostolpna petltvrata K 1-51 Ishaja vsak dan Isvcemšl ponedeljek in dan po praiolk^ ob 5. url sjutrsj.
Uprava jo t KoplUrJovl ul. 6. — Hačnn poitne hren.
ljnbljanufce št. OSI) za naročnico in št. 340 21 oglase, EVBtr. ta 6ešse 24.797, ogr. 26.511, bo3n.-naro. 7563.
Preokref velesil napram naSemrn arasanju.
^ Reka, 5. aprila. {P. P.) Tržaški »La-ivttratore« z dne 4. aprila prinaša na uvodnem mestu sledečo brzojavko iz Pariza z dne 3. t. m.: »Jugoslovanski delegatje so bili sprejeti danes od predsednika Wil-eona, Lloyd Georgeja in Clemenceaua. Radi značaja tega razgovora je Orlando prijateljsko pojasnil svojim tovarišem vzroke, radi katerih se tega razgovora m hotel oddežitL«
IVaSe upraš3iii£
1 Reka, 5. aprila. (P. P.) Najnovejši Italijanski listi poročajo iz Pariza, da so francosko-netnške meje v glavnih obrisih že določene. Na pritisk Wilsona je bil določen nadalje program mirovne konferen-ce v prihodnjem tednu. Takoj po ureditvi francosko - nemškega vprašanja pridejo na vrsto italijanske zahteve in jugoslovanski, romunski, bolgarski, turški in nadaljni problemi. Sredi aprila bodo poklicani nemški delegatje ▼ Versailles in koncem tega meseca bo mogoče podpisati preliminarni mir.
Wilson in Lloyd George sta dosegla v avetu četvorice, da bodo pri vseh uredit-jvah teritorijalnih vprašanj imele takozvanc »ttrategične meje« najmanjši pomen. Re-iitev o nemŠko-francoskih mejah je že sklenjena v tem zmislu. S tem bi bilo jugoslo-vansko-italijansko vprašanje pomakneno v novo fazo razpravljanja, kjer bo narodnostni princip igral i»aJvažnej5o vlogo.
WII*3sszs zmag&Ie nad
Georgea dosegel, da je tudi Clemenceau priznal program, v katerem strategična
vprašanja — če ;ih bodo sploh uveljavljali — zavzemajo zelo skromen prostor. Način reševanje francoskih vprašanj bo vzor, po katerem bodo reševali vse druge, tudi italijanske probleme. Nacionalni princip je na oltarju, strategična vpraSaoja so skoro v pepelu. Zveza narodov vstaja med triurn-fom in polomom ojačena z novimi sankcijami, ki bodo narodnom najboljše jamstvo sigurnosti in svetu najboljše jamstvo miru. To je atmosfera, ki obdaja konferenčno delovanje. Ali se izplača prorokovati? Maj premisli čitatelj!«
/ Reka, 5. aprila. (P, P.) »Secolov« poročevalec poroča iz Pariza dne 1. t. m.: »Po zadnjih vesteh ima konferenca ta-le program: V tem tednu bo rešeno vprašanje Kapadnih iu vzhodnih meja; prve dni drugega tedna bodo razpravljali o italijanskih, jugoslovanskih, rumunskih, bolgarskih, turških in drugjh vprašanjih. Po 15. t. m. bodo teklicali nemške pooblaščence v Versailles. Kakor sc zdi, bodo mirovni preliminarij ■podpisali že zadnje dni tega meseca. Po teh vesteh naj konstatirain dvoje: 1. Iz programa se vidi, da ne bodo italijanske zahteve ločene od drugih zavezniških vprašanj, V preliminarni mirovni pogodbi bodo rešene med drugimi zahtevami tudi nase, italijanske, seveda v obliki določeni od zbora četvorice, 2. Obdaja nas popolnoma Wilsonov duh. Wilson je s pomočjo Lloyd
Dr. Tavčar je odkrii mož, prava gorenjska grča. Tak je bil, ko jc nastopil kot velik gromovnik v svoji mladcniški dobi, tak je tudi ostal na svoja stara leta. Kar misli, to tudi pove naravnost. Nima ozirov ne na levo, ne na desno. To je gotovo ena najsimpatičnejših potez na njegovem značaju. To čednost jc treba ceniti, kjerkoli jo najdeš, še najbolj pa na političnem nasprotniku. Mi smo mu hvaležni za odkrite besede, ki jih jc moško zapisal v sinočnjem »Narodu«. Kot mnogoletni praktik opisuje tudi on simptome v našem javnem življenju, ki kažejo naz?j na predvojne čase žalostnega spomina.
Dolgoletna doba trpljenja, pomanjkanja, upa in straha je poglobila čut soci-jalne odgovornosti marsikje, celo tam, kjer so prej prižigali kadilo edino le osebnemu in strankarskemu egoizmu. Ali se ne bodo zježili lasje človeku ob sami misli, da bi se mogli zopet povrniti časi, da bodo deli naroda ob njegovi največji uri, v času največjega socijalnega prevrata in najsve-oanejšega njegovega socijalnega poslanstva vihteli kadilnice pred malikorn strankarskega dobička in trenutnega uspeha? Slovenske stranke je globoko prešinjaia zavest socijalne odgovornosti, ki jo imajo do troedinega naroda do nove države in pred zgodovino. Veliki dogodek jih je zedi-nil in združil v močni koalicijski vladi na temelju pametnega skupnega programa. Prvo socijalno načelo, ozir na javni blagor, je obvladal vsaj za trenutek vso socijalno vest naroda in strank. Ali ne priča o visoko razvitem socijalnem čutu v vrstah V. L. S., če se je kot najmočnejša stranka iz ozirov na javni blagor kratkomalo odrekla svoji poziciji in po bratovsko delila moč z drugima strankama?
Uspehi so se pokazali. Ni vse dobro, kar imamo, marsikatero reformo še pogrešamo, Toda storilo se je, kar jc bilo v danih razmerah mogoče.
Drugod vlada nered in nezadovoljnost, pri nas smo ohranili na splošno red in moč in s tem tudi, da uprava, prehrana in premet vsaj za silo funkcionirajo. To je ne-mala zasluga našega naroda, ki jc pokazal veliko politično zrelost in discipliniranost.
Ko so se stranke koalirale v skupno vlado, ni mogla in ni hotela nobena od druge zahtevati, da žrtvuje le pičico svojih načel. Prosto jim je, da jih uveljavljajo in širijo v javnem življenju. Cc so pa pod eno streho iu vlečejo vse za en voz, je pač naj-naravnejša zahteva konvencijonalne olike, da si stopijo z odkritim obrazom nasproti, se ne skrivajo za plot in ne mečejo kamenja iz zasede drug na drugega. Mi dobro vemo, da stranke nc morejo držati vsakega posameznega pusteža na vajetih. Vročekrvnih, temperamentnih ljudi se ne manjka, ki skušajo tudi drugim vccpiti de! svoje prozelitske narave. Pa za to ne gre. To nas ne vznemirja in tudi ne kali naše strankarske samozavesti. Talci svojih besed mirno in. stvarno ne premislijo. Nekaj drugega je, na kar moramo javnost odkrito in v resnici brez vsakega stranskega namena opozori1:. Mi nimamo opraviti več s posameznimi napadi od strani popolnoma neodgovornih elementov, nam se 'noče tako zdeti, da so ::c H posamezni napadi zgostili že v metodo. Nam ne more nihče očitati, da sc nismo lr držali koalicije. Ko pa gremo po deželi, vidimo, da se je ukore-nir.il povsod že neki sistem, po katerem se hoče spodminirati temelje stranke. Mi nikakor nismo politično tako ozkosrčni in pa naivni, da bi hoteli hermetično zapreti vrata-med cel stan, recimo med kmetski slan. Dejstvo je res, da je bila pretežna večina kmetov dosedaj v vrstah V. L. S. in bo — o tem smo trdno prepričani in za to bomo tudi s krepko organizacijo poskrbeli — tudi v bodoče ostala. Če druge stranke snubijo kmete, sc mi prav mč nc vznemirjamo nad tem. Mi popolnoma zaupamo svojemu preizkušenemu programu in pa svojemu delu. Dejanja govore, in če bi hotel kdo ta prevpifi, se bo vtopil sam v morju svojih brezplodnih bedeči. Jc pa neko dejstvo, zoper katero moramo mi z vso odločnostjo iz spoštovanja do samega sebe, šo bolj pa, ker za to govori slovesna zaveza vseh treh strank, nastopiti. Mi ne moremo in re bomo. trpeli, da bi cclo v času premirja in koalicije uporabljali v agitaciji oroli naši stranki nelojalna sredstva. Mi hočemo načelen boj, v slover-ni zvezi so se stranke zvezale, d a bodo m dopusten, odkrit način uveljavljale svoja načela. Ali je to načelen bej, če prih-ijcjo ljudje med kmete in jih hočejo na ta način odtrgali od V. L. S., da jim slikajo jicbesa strokovne organizacije, pripravljajo pa tia svoji
politični organizaciji? Povejte, kaj hočete, in mi Vam nc bomo ničesar očitali. Ali je to načelen boj, če se različni govorniki v raznih krajih predstavljajo kot bolj krščanske kakor je V. L. S., v drugih pa oznanjajo kulturni boj (Kapljavas pri Komendi)' lo je sistem, to niso več posamezni irrod-ki vročekrvnih pristašev.
To je en zgled, mmio drugega ne moremo ili. Kaj je s šuste.cijanizmom, ki ga mrčete na V. L. S.? Ali je to samo en slučaj? Ali Vam nc bi mogli navesti 1000 slu-Oajev? V, L. S. nima z njim ničesar opravili. — Mi želimo in V-Jcmo načelnosti. Mi povemo ljudem odkrito, kamera načela 7i stopamo Ne prikrivam > nič. m* prideva-mo nič. Smo za poštenost v vsakem oziru in mi prav gotovo nismo napravili prvega koraka v predvojne čase. S. L. S je gotovo pokazala dovolj samozatajevauja, mi si celo to domišljujemo, da v enakem položaju nobena druga stranka nc-H !o!ii:o žrtvovala. Zato pa tudi lahko z vso pravico zahtevamo. da se uporablja, če boj ie mora biti, proti nam res odkrit, načelen boj. Tc je najmanj, k;ir moremo in moramo zahtevati.
Dr. Tavčar deli dobro.in .slabo na vse strani enako. Mi te mere za t,vojo stranko ne moremo sprejeti. Pač pa z veseljem pozdravljamo njegove od'-:-i le b-jsede in smo trdno prepričani, da boo'o mnogo pripomogle, da se oblaki razprše in nastopi zopet medsebojna strpnost in odkrilo«-!,
Janez Kalan:
Narod — ti sedi !
Govori in povej, če jc primerno in če
je res potrebno, zdajle v teh razmerah hujskati stranko zoper stranko, paliti strasti in sejati seme razdora v narodne vrste!
Gov6ri in iziavi se, če si zadovoljen, da se začnemo spet prekljati in klati po stari maniri, katero smo med vojsko vsi obsodili, da je napačna, nesrečna, sramotna!
Govori in reci, ali jc prav, da se začnemo zopet zmerjati, psovati, s priimki obkladati, z blatom obmetavati, kakor smo to delali pred vojsko v veliko veselje naših narodnih nasprotnikov!
Ali je prav, da naš narod krvavi ne samo iz ran, ki mu jih zadaja Italijan, ampak tudi iz ran, ki si ji razpraskamo drug dragemu sami na našem narodnem telesu?
Na narod apeliramo, — na vse tiste, ki ga resnično ljubijo in mu dobro hočejo.
Kajti vsa znamenja kažejo, da nas ni vojska nič izučila, da bomo kmalu zopet tam, kjer smo bili pred vojsko, da se bodo
Tz angleščine (Dickcns, Christmas-Stories) prevel Al. Pen.
(Dalje.)
»Kdq govori tu o grobu?« je vzkliknil mr. Jolly,*ki se je isti trenutek vrnil. »Sedaj nimamo na naši ladji ničesar opraviti z ljudmi, ki zapuščajo svet, ampak s takimi, ki prihajajo na svet. Kapitan Gillop, ta žena, Marta Heavysides, nc sme ostati vsled sedanjega položaja v prenapolnjenem medkrovu. Prenesti jo je treba v eno izmed praznih kabin — in to čim prej, lem bolje.«
Kapitan je zopet pričel divje gledati okoli sebe. Potnik iz medkrova v eni izmed njegovih najboljših kabin. To bi bdo preziranje pravila, ki hi postavilo na glavo vso disciplino. Pogledal je še enkrat tesarja, kakor bi mu v duhu pomeril garnituro železja za uklepanje rok in nog.
»Zelo mi je žal, gospod,« je uljudno pripomnil Simon Heavysides, »— >:elo mi je žal, če sva napravila z ženo kaj napačnega —*
»Spfavitc mi svoj dolgi okostnjak izpred oči in držite iezik za zobmi!« je grmel kapitan. »Čc bomo rabili človeka, ki uredi take stvari i iezikom. bomo že Doslali oo
vas! — Odredite vso. potrebno, Jolly,« jc resignirano nadaljeval, ko je Simon opotekajoč se odhajal, »in izpremenite ladjo v sobo za otroke, kadar hočete!«
Pet minut pozneje — tako se je mudilo zdravniku — so prinesli trije možje Marto Heavysides, zavito v odeje, v horizontalni legi na krov. Ko je Šla interesant-na procesija mimo kapitana, je odskočil ves prestrašen na stran, kakor da ne bi nesli mimo niega angleške ženo in matere, ampak divjega črnca.
Spalne kabine so ležale na obeh straneh glavne kajute; kabina, v kateri jc bila mrs. Smallchilld, je bila na desni strani stožine, njej nasproti jc nastanil doktor mrs. Heavysldes. Potem so pmdelili s tepet. nim kosom platna glavno kaiuto v dva dela. Maniši in prednejši na ta način dob-Ijcnih prostorov, !<i je ležal nasproti na kiov vodečim stopnicam, je bil prepuščen občinstvu v proslo uporabo. Večji je bil posvečen doktorju in njegovim misterijam« Ko so potem izpraznili šc perilni koš, ga očistili in dobro obložili z volnenimi odejami in ga na ta način izpremcn'1: v zibelko. ko so potem prcnes!i to zitc'ko v notranjo kajufo in jo postavili med obe spalni kabini tako, da je bila vri potrebi takoi pri rokah, jc končal mr. Jolly svoje zunanjo n vidne priprave, Možkt potniki sc /bežali vsi na krov in pt:r'i'; doktorja in slic "nico v nemoteni oosesti soodniih crosiorov.
Ob prvih popoldanskih urah sc je vreme nekoliko zboljšalo. Veter je končno pričel pihati iz pravega kota in Adventurc jc plula pred njim vitko in čilo. Kapitan Gillop, ki se je pridružil mali skupini moških potnikov, jc bil zopet dobre volje in jc po-/.val gospode, naj sledijo njegovemu zgledu in pokadijo vsak eno smodko, kar je storil on navadno vsako popoldne.
»Če bo kaj ča:ia držalo to dobro vreme, nc bomo več dolgo skupaj obedovali in bomo tekom osmih dni lahko krstili oba naša mala ekstrapotnika nn suhi zemlji, če bodo njune matere s tem zadovoljne,« je reke!. »Ali sc nič nc bojite za vašo ljubo ženico, gospod?«
Mr. Smallchild, na katerega je bilo naperjeno to vprašnnje, je bil v marsičem nekoliko podoben Simonu Heavysidcs. Sicer ni bil niti iako suh, niti tako velik kot on, a imcL jc ravnotako rimski nos, plave lase !:i vcdenomr.drc oči. Z ozirom na svoje morske navade je sedel vedno kolikor mogoče blizu ograjo na kupu starih jader ;n blazin, tako da je lahko pomolil glavo skozi njo, če je si'a to zahtevala. Pijača jedila, s katerimi jc .poizkušal nadomestiti »izgubo snovi*, kakor hitro je plačal morju svoj davek, «o mu ležala blizu pri roki. Bilo ie roko j čez pol treh -'.n smrčanje, s katerim je mr. Smrsllob !d odgovaro' na k a pil? povo \'!n dokaz, d" ^nf ura natan-
vp rosen'", čno izrab;
nevni ca*.
»Kako brezčutna klada je ta človek!« jc izpregovoril mr. Sim3 in sc zaničljivo ozrl čez palubo na mr. Smallchilda.
»Če bi vam morje tako nagajalo kot njerhu, bi bili vi ravnotako brezčutni,« je odgovoril mr. Purling.
Mr. Purling, občutljiv mož, jc ugovarjal mr. Simsu, ki je bil trgovec, celo pot pri vsaki mogoči priložnosti. Predno sta pa mogla nadaljevati svojo razpravo o mr. SmaUchildu, je prišel doktor iz kajute in ju prekinil.
»Kaj novega tu spodaj, mr. Jolly?« je skrbno vprašal kapitan.
»Nič,« jc odgovoril doktor. »Rad bi prekramljal dolgočasni popoldan v vaši družbi.«
V resnici je prekramljal mr. Jolly natančno pol ure. Polem je prišla strežnica mrs. Drabblc in vznemirjena zašepetala doktorju:
»Prosim, pojdilc takoj dol, gospod.«
»Katera je?« je vprašal mr. JolIy.
»Obe,« je mrs. Drabble pomenljivo odgovorila.
Doktor je postal resen, strežnica je
bila vra v strahu in oba sta takoj izginila.
»Gospoda moja, mislim,« je rekel kapitan Gillrp in sc obrnil k mr. Purlingu, mr. Simsu in nrvemu krmarju, ki sc je pravkar pridružil skupini — »mislim, da bi bilo zelo pametno, da zbudimo mr. Smallchilda, ker «o se stvari tako tasukale. Po moiem mne«
— dasi srno spoznali blaznost takega početja — ponovile in brez konca ponavljal« zopet vse orgije strankarskih strasti in &irovosti.
Vsa znamenja kažejo. In to zdaj, ko nam še Italijan stoji na tilniku, ko svet tako gleda na nas, kaj počnemo in kako se
imamo med 6eboj; ko smo v nevarnosti, da ne pridemo še bolj pod tujčevo peto, kakor smo ie ...
Nekateri — in teh ni malo — ne morejo mirovati, marveč poskušajo vse, da bi izzvali odpor in zasejali med nas staro sovraštvo. Stranka jim jc vse — narod nič. Sicer bi ne delali tako. Kajti narod tvorimo končno vsi, tudi »klerikalci«. In še precej je tega naroda! Ko bi jim bilo kaj za narod, bi ga ne trgali na dvoje in troje.
In to zdaj, ko smo še v dobi koalicije! Ali se ni naša S. L. S. koalicije zvesto držala? In — da sežemo še malo nazaj — ali ni imela po svojih treh odličnih zastopnikih: Kreku, Korošcu in knezoškofu izmed vseh slovenskih strank največjih zaslug za Jugoslavijo? In ko smo sami vlado v roko vzeli, ali se ni naša stranka do skrajnosti zatajevala, da bi ohranila toli potrebno edinost in slogo v teh resnih dneh? Ali ni dala prostovoljno iz rok svoje moči, katera ji je šla po njenem dosedanjem posestnem stanju? Ali je ni radovoljno delila in prepustila drugima dvema strankama, ki sta bili mnogo šibkejši? Vprašamo: katera druga stranka bi bila kaj takega storila, da b.i pokazala več ljubezni za narod kakor za lastno stranko?! Na ta na način smo zgubili marsikako važno pozicijo. Umljivo je, da vsem strankarjem to ni bilo všeč. A vse smo tiho prenesli — iz ljubezni do celote, do skupnosti, do naroda.
Človek bi pričakoval po vsem tem vsaj malo obzirnosti — češ. ne dražimo in nc izzivajmo jih brez potrebe, — vsaj malo zatajevanja z ozirom na toli potrebno slogo. Toda motiš se. če pričakuješ kaj takega. Številni hujskači rujejo deloma zahrbtno deloma očitno proti naši stranki, češ, zdaj je prišel čas, da si razdelimo njen plen .. i
To Imata za plačilo Krek in Korošec, ki sta nam ustvarila Jugoslavijo!
Ali pretiravamo? Ali delamo komu krivico? Ne, v rokah imamo kričeče dokaze o tej brezobzirnosti — da ne rabimo tršega izraza — s katero se ruje proti naši stranki. Agitatorji JDS — tako se nam poroča z dežele — grozč, da jo »prišel čas, ko bomo po klerikalcih hodili,« da se bodo »kakor ščurki skrili po špranjah.« Takih in podobnih ljubeznivosti nam je znanih več.
__ In kaj naj rečemo, ako odličen pristaš
JDS na javnem shodu reče, da naš prelom s šusteršičem ni odkritosrčen, da je lo narejeno samo na videzi? Kaj naj rečemo na to, da se je celo na dan 29. oktobra ob slavnostnem sprevodu, ko so mimo korakali Orli, slišala iz vrst gledalcev zabav-Ijica »čukU! Kaka brezmejna sirovost in strankarska strastnost tiči v takih ljudeh, ki se ob največjem narodnem navdušenju, ki nas je vse družilo v eno velikansko manifestacijo, nc more krotiti svojega umazanega jezika! Kaj je lažje kakor na tako zabavljanje reagirati? Pa kdaj smo ini vračali na ta način nemilo za nedrago? In vi hočete bili stranka inteligence! Kje ie čut dostojnosti? Kam pa pridemo, če se bomo tako gorjansko zmerjali?
In kaj naj zopet rečemo, ako piše glasilo JDS o nas kot »zastrupljevalcih vodnjakov«. S čim vodnjake zastrupljamo? S tem, da poudarjamo potrebo vere za ljudstvo? Ako tako mislite, potem nam to naravnost povejte! Ako pa ne morete po-
vedati, • čim zastrupljamo, potem nikar ne raečite okoli sebe takih zlobnih in iz-zivajočih besedi!
Kar pa se ne zgodi z očitnim nasprotovanjem, to sc stori z zahrbtnim početjem. Že za časa skupnih narodnih manifestacij so pristaši JDS zlorabljali to skupnost in škofovo ime, češ, saj zdaj smo vsi eno, saj je škof z nami. Da zvabijo neuke ljudi na shod JDS, vabijo na »jugoslovanski shod«; ko ustanavljajo krajevni odbor JDS, napovedujejo, da se bo ustanovila »jugoslovanska organizacija« — z očivid-nim namenom, da bi ljudi, ki ne znajo razločevati, premotiil in zvabili za seboj. Vsaka dostojna stranka mora vendar Imeti pogum, da stopi na bojišče z odkritim čelom!
Dolgo smo to hujskanje dokaj mirno prenašali. Ako pa neki ljudje po vsej sili hočejo imeti nemir, sovraštvo, medsebojni poboj — koga zadene krivda za vso ostud-nost in vse gorje, ki bo iz tega izviralo.
Narod — ti sodi!
nju bi tudi morali v teh okoliščinah poklicati drugega soproga in ga prijazno podučiti. Williams, pokličite ga, — Mr. Smallchild. gosped, zbudite sc! Vaša žena .. ,! Vrag naj me vzame, če vem, kako bi mu dopovedal!«
»Da, hvala, hvala,* je odgovoril mr. Smallchild, in zaspano odprl oči. »Prcpe-čenec in mrzia slanina, kakor navadno. Ne, nisem lačen. Hvala, hvala! Lahko noč!« In mr. Smallchild je zopet zatisnil oči.
Predno je mogel kapitan Gillop napraviti nov nairt, da bi oživil svojega zaspanega potnika, se je približal Simon Heavy-sides.
»Prej sem govoril z vami nekoliko trdo, « mu je reke! kapitan. »Dogodki na ladji so me nekoliko jezili. A nič ne skrbite, vse bom spravil v >"td. VaSa žena se nahaja tu doli v položaju, ki je zelo — interesanten, in treba je, da ste vedno kje v bližini. Smatram vas torej za potnika v medkrovu, ki se nahaja v težavnem položaju in vam zato dovoljujem, da ostanete pri n«s, dokler ni vse končano,*
'-Gospod, vi ste zelo dobri,« je odgo voril Simon, »in zato sem vam in tudi tem gospodom zelo hvaležen. A prosim vas, pomislite, da imam v medkrovu ie sedem otrok, in da ni razven mene nikogar, ki bi skrbel zanje. Moja žena jc žc prej sedemkrat nenavadno dobro prestala in nc dvo-»im. da s tudi osmič izvrši vse v redu. Če
Že dalje časa sem prinašajo časopisi notice, v katerih dolže Češko politiko, da zasleduje le sebične cilje in češki narod, da se je izneveril slovanski solidarnosti. Te notice so rodile že sad: v časnikih sc kažejo že večji članki z izrecno protičeško tendcnco, in slovenska javnost, ki jc imela pred petimi meseci za Čehe le besedo priznamo in ljubezni, kaže danes že sledove tega zastrupljevanja.
Ta poiav napotil ic nas Čehe, ki živimo v Sloveniji, da sc obrnemo do slovenske javnosti, ter njej razložimo naziranje, čute in staliJča češkega naroda.
Ni ga drugega naroda slovanskega, ki bi bil tako brezpogojno vdan misli slovanske vzajemnosti, kakor je češki. Qd^ časa, ko smo se dvignili k lastnemu narodnemu življenju —- bilo je to žc v srednjem veku v husitski dobi — niti za trenotok nismo se izneverili tej misli iu nismo sc postavili v tuje službe proti kakemu slovankemu narodu. Nikoli cd te dobe ni vodila našega delovanja sebičnost, vselej smo so borili in žrtvovali za ideale svobode in človeštva, V tej ponosni zavesti se smejo z nami primerjati edino lc Srbi. In, kakor je bilo, tako je sedaj in bode tudi v prihodnosti. Pri nas ni stranke, ki bi bila izključno češka in ne objednem slovanska. Če so morda posamezniki takega mišljenja, so brez vsakega vpliva na javno mnenje in na potek češke politike. Vsi naši javni delavci, brez izjeme, tudi ti, katerim se med Slovenci podtika izdajstvo jugoslovanskih interesov so navdani slovanskega duha in, ako se jint morda smejo očitati kake hibe, nikoli nc iznevere slovanske misli.
V prvi vrsti velja to v predsedniku Češke republike Masaryku. Mož, ki ga bo zgodovina postavila med najboljše sinove našega naroda, je tako vzvišen nad vse sumničenje, da bi sc zdelo odveč ga braniti. Toda Zalibog begajo slovensko javnost ljudje, ki ne vedo, da je bil Masaryk duševni oče večine ustvariteljev hrvaško-srbske koalicije in ki so pozabili na njegovo odločno in požrtvovalno delovanje v Friedjungovem procesu.
Temu možu, ki sa je po odsotnosti na povratku v domovino m k bolni soprogi ustavil že v Rimu za intervencijo v prid Jugoslovanov, se danes podtika so- j vraštvo do jugoslovanskega ujedinjenja. j Predsednik Masaryk jc mož, v katerem so ; titelesnjeni najboljši znaki češkega človc- j ka. Zato čuti vsak zaveden Čeh sumničenje j njegovega političnega značaja, kot osebno i
pa ve gospod kapitan, da sc nc vmešavam v to stvar in 3a skrbim za otroke, jo bo to zelo pomirilo —in zaradi tega se vam naj-ponunejse priporočam, gospoda, moja! a S tcini besedami se j?. Simon priklonil in se vrnil k svoji družini.
»No, oba soproga sodita o stvari vsekakor zelo hladnokrvno!« je rekel kapitan.
Eden je žc tega navajen in drugi —/
Zapiranje vrat in hit-o tekanje jc prekinilo govornika. Vsi so tiho in pozorno poslušali.
»Ladja naj plove kolikor mogoče mirno, Williams,« jc rekel kapitan Gillop prvemu krmarju, »V takem položaju je treba, da sc ziblje ladja kolikor mogoče malo.«
Tako se je polagoma zvečerilo in zno-čilo. Mr, Smallchild je izpolnjeval svoje dolžnosti na morju tako točno, kot po navadi. Trenutno se je zavedel položaja, v katerem se je nahajala mrs. Smallchild, ko je jedel svoj prepečenec in mrzlo slanino, in jc zopet izgubil to zavest, ko sc je približal trenutek obračuna z morjem, se zopet zavedel, predno jc zaspal, naravno zopet izgubil zavest, ko jo so zaprle njegove oči, in tako naprej c<?l večer in prvi del noči.
Slraon Heavysidcs jc na kapitanov
ukaz od časa do časa dobival poročila in poiiv: naj bo miren. On pa jc odgovarjal: da ga ne skrbi in da so oirr.ci pridni, a sam ni nikoli prišel ua krov. Mr, Jolly se
žalitev. In smo prepričani, da bi vsak v Sloveniji živeči Čeh prevzel brez obotavljanja osebno odgovornost za Masarykovo slovansko zvestobo.
Vesti o delovanju češke delegacije pri mirovni konferenci in o raznih izrekih posameznih čeških politikov, m ne da kontrolirati. Ako je na teh vesteh sploh kaj resnice, sledi iz njih le, da naša delegacija in naši politiki dvomijo o dosegljivosti nekaterih jugoslovanskih zahtev v lalko-jugoslovanskem sporu, Toda dvom o dosegljivosti še ni dvom o upravičenosti kake zahteve, še manj pa pomeni tak dvom sovraštvo do Jugoslovanov.
Niti kaka kritika, ki jo je morebiti izrekel ta ali oni izmed naših politikov o hibah Jugoslovanov bivše Avstrije se ne sme kratkomialo smatrati kot izraz sovraštva. Vsaj te hibe, ki vplivajo še sedaj neugodno na potek mirovnih razprav, priznavajo Slovenci sami. Šele, ko bi zuali vse okolnosti, pri katerih je bila taka, morda neoportuna kritika izrečena, bi smeli soditi na nie zmisel.
Mednarodni,položaj Čehov je pač najugodnejši izmed vseh narodov bivše Avstrije. Toda niti to, niti notranji položaj ni brez velikih težkoč, in nas sili, da v?e svoje moči porabimo, da podpremo, zasi-gurarao in oiačimo svojo novo državo.
Slovensko javnost moti razmerje med laškim in češkim narodom. Lahi spadajo k antanti, kamor spadajo tudi Čehi — javno od preteklega poletja, r. duhom od pricetka vojne. Skupno srno se borili proti skupnemu sovražniku. Največji del naše irven-avstrijske vojske, ki jo imamo sedaj doma, je bil organiziran in Opremljen na La?kem. Kct del laške armade je imela ta legija subalterne častnike Čehe; višji so bili Lahi in vrhovni poveljnik jc bil general Piccione, Ivoi po končani \ rini se je vrnila legija v domovino, kakor umevno tudi z višjimi častniki in svojim vrhovrira poveljnikom, ki je bil njih organizator. Te čete so sedaj del čcško-slovaške vojske, so izvrstno opremljene in oborožene. To je preskrbela laška vlada, ki iih je na njih povratku v domovino tudi bogato založila z živežem, česar izstradana Češka ne bi bila premogla. Po zaslugi njih organizatorja in vseh častnikov so te čete izvrstno izveibane in disciplinirane. Češko-slovaški državi, ki je bila lakoj po povratku v veliki vojaški stiski, so storile neprecenljive službe. Ali naj drža"1, a zapodi sedaj one častnike ie zato, ker so laške narodnosti in naj s tem desorganizira one čete?
Češki narod nima povoda do sovraštva proti italijanskemu narodu, toda vzlic prijateljskim odnošajem napram njemu, ni slep za imperialistične težnje, ki obvadajo sedaj odločujoče kroge ca Laškem. O tem bi se slovenska javnost lahko prepričala, ako bi zvedela za vso manifestacije in izjave simpatij sa Jugoslovane, ki jih objavljajo češki listi.
V najnovejši dobi pričakujejo Jugoslovani pomoč za svoje težnjo od dogodkov, ki re pripravljajo v Italiji. Zdi se, da so te nade upravičene. Toda mučno bi se varali, ako bi pričakoval' pomoči le cd tega, da bo sosedova hiša gorela. Tako požar bi prinesel le ©slabljenje nasprotnika, nikakor pa ne pozitivne podpore jugoslovansik pravični stvari. Sigurno bo, ako se računa tudi na čut narodne pravičnosti teh slojev, ki hočejo uveljaviti onstran meje svojo v oljo. Ti sloji so pa tudi de! italijanskega naroda in čutijo italijansko, pač pa nc imperialistično. Kaku pa naj računamo na njih pravičnost, ako med tem vzplamti med Slovcnd sovraštvo do vsega, kar j«? laškega, Ne kaže torij netiti takega so-
vraltva io celega itaijunskegs naroda, ako so upravičeni upi, da io velik del tega naroda dostopeu pravičnemu naziranju na jugoslovansko težnje.
Poleg nezaupanja in sovraštva neguje •e ▼ slovenski javnosti uski skepticizem do idealov, o katerih smo verjeli, da »e zanje bori vsa, antanta. Je pač žalostno razočaranje, ako vidimo, da. možje, ki so imeli med vojno polna usta teh Idealov, jih sedaj zapuSČajo. Iz tega pa se ne »me sklepati, da so jih zapustili tudi oni, ki so zanje umiruli v strelskih jarkih. Ni« ne W bilo tako pogubnega, kakor zanikanje idealizma ▼ mednarodnih odnoSajih, In ne le v mednarodnih stikih, tudi v jasnem in zasebnem živi ;en{u ga potrebujem d.
Vsak izmed nas je dobil med rofno
kake tr.craluo rano. Sit ida, ki jo je e tem utrpela človeška družba, je brezdvomno večja, kot vsa gmotna šl. oda, ki jo je povzročila vojna. Ako naj ^o ne razsuje človeška družba, moramo sa vsi moralno zdraviti; posamezniki kakor narodi, K temu pa potrebujemo vero v ideale, ne cinizma; zaupanja, nc somničenj; ljubezni, ne sovraštva, Le s tem se povzdignemo iz sedanje bede. zacelimo rane in si zgradimo boljšo bodočnost.
Bratski od.nofaji med Čehi in Jugoslovani so za oba naroda zelo važnL Njih prelom bi bil nesreča ra oba naroda v sedanji kritični dobi morda za Jugoslovane večja, kakor za. Čehe. Zato rotimo slovensko javnost, da sc ne oustl begati po vesteh, ki se Sirijo gotovo le v sovražnem interesu. Vabimo vse Slovence, ki se zanimajo za življenje in stremljenje češkega naroda v svojo sredo, kjer bodo sprejeti a bratsko ljubeznijo in dobe vselej točnih pojasnil in informarij. Jr tega medsebojnega spoznanja mora vzkaliti le trdna bratska ljubezen. Zato tudi upamo, da ostane vse protičeško šc«vanje brez vpliva na slovensko javnost. Med vojno je imelo slovensko ljudstvo priliko poznrati razne na. rode, med niimi tudi Čehe, Bili so to sinovi vseh sloit-.- našega naroda. Dobrodošli oač riso bilf, saj vsa vojna ni bila do-brcdošla. Toda vzlic temu smo overjeni, d; so ostavili ti možje v spominu sloven-■ keča ljudstva le dobre vtise in da fe to ljudstvo poznalo Čehe kot resen in pošte® narod.
Smatrali mo za svojo dolžnost, da to povemo slovenski 'javnosti, kot sinovi tega najsi malega, toda ponosnega naroda«
V Ljubljani, dne 3. aprila 1919.
Za društvo: Češki obec v Ljubljani* predsednik : RuHČka; Hilhert, Otihal, Čerraak, dr. Kašal, Hejnic, Ballon.
Dr. J. P.:	' ——
VE
Listi so pisali zadnje dni o novem preokretu v Parizu. Kaj se pravzaprav godi, ne ve nihče nič natančnega, pač pa j jc verjetno to, da išče Francija novo ori-! entacijo v smeri proti anglosaško ameri-j kanski s'.rani. Uvidela jc baje, da jI aaslo-nitev na Italijo ne nudi za bodočnost do-; volj varnosti glede nemškega kolosa. Dejstvo je, da tvorita Anglija in Amerika to trdno vez v svetu sodnikov sveta ia da čuti raditega Francija to kot neugodno obremenitev svojih stremljenj. Francijo trese umi ji v strah pred nemškim Mih čirom, ki je zaenkrat ua tleh, ki pa se bo i gotovo čez čas popravil in poredil ter zo-1 pet pokazal trdo peto svojega ikornja-■ Kako uiti nori preteči nevarnosti? Cle-' menceau-Fochov načrt je tak, da ga Wil-
jc semintja prikazal za trenutek, rekoč: v Vse v redu, nič novega!« zav žil kaj osvežujočega in nato izginil vesel iu priiazen kot navadno.
Pihal je Se vedno ugoden veter. Kapitan je ostal pri dobri volji in krmar je z nežno obzirnostjo pazil, da je plula ladja kolikor mogoče mirno. Ura je odbila deset, mesec je vzhajal in sijal čudovito jasno. Večerjo so prinesli na krov; kapitan se je pridružil potnikom in še vedno se ni nič posebnega prigodiio. Se dvajset minut pričakovanja je počasi preteklo, druga za drugo — končno se je prikazal na stopnjicah Mr. Jolly.
V veliko začudenje potnikov na krovu je držal doktor strežnico mrs, Drajjble trdno za roko in vsedel, ne meneč sc niti naj-manje za. kapitana in ostale gospode, na najbližji sedež, Id mu je bil pri rokah. Iu njegov obraz je v mesečini kazal začudenim gledalcem izraz najskrajnejšega obupa.
»Zavedite se, mrs. Drabble,« je rekel doktor z očividno nemirnim glasom. vOsta-nite mirni io počakajte, da va» nekoliko prepiha »vež zrak, Zavedite se — za božjo voljo, draga žena, zavedite se!«
Mrs, Drabble ni ničesar odgovorila. Tolkla je s svojima ploščatima rokama ob kolena in strmela z izrasora groznega strahu pred se.
»Kaj pa jc? je vprašal kapitan in prestrašen postavil i.v.oj kozarec čaja ca stran.
'Ali sc ie kateri izmed nesrečnih lenaiU kaj pripetilo?«
»Prav nič,« je odgovoril doktor. »Obe se počutila zelo dobro.*
Potem se ia mogoča otrokom Kaj zgodilo,« je nadaljeval kapitan. »Ali jih je mp* goče več, kot sto mislili, Jolly? Morda dvojčki?«
»Ne. nc! je mr. Jol!y nepotrpežljlva odgovoril. »Vsaka partija enega otroka, oba dečka, oba krepka in zdrava.«
:'Kaj za vraga pa je vam in mrs. Drabble?« je vprašal kapitan, katerega se j« zopet pričela polaSčati jeza,
»Mrs, Drabble in jaz sva dva nedolžna človeka, nahajajoča se v najstrašnejši stiski!« se je glasil zdravnikov zagonetni odgovor.
Kapitap, Purling in Siras eo se bližali doktorju prestrašenih pogiedov. Celo mož pri krmilu se je pripognil kolikor mogočo naprej, da bi bolje slišal, kaj se je zgodila Edini človek, ki ni kazal nikakega zanimanja, je bil mr. Smallchild, kajti prišel jo bil zopet njegov čas za spanje, in mirno jc smrčal, prepečenec in slanina pa sta ležala v dosegljivi bližini.
»Jolly, povejte nam brez vsakih ovln» kov, in naj bo kaj ♦ako hudetfa.« ie rekel kaoitan nepotrpe<iljivo.
'Dalje.)
Btef. Tfc
SLU V UNEC/, Wne 5. aprila 1919,
Stran 3.
aon in Anglija ne moreta »prejeti. Zavarovati pa se je treba »za večno«. Kaj torej? Francija pravi, d& Nemška Avstrija absolutno ne sme k Nemčiji, ker bi to nevarnost le povečalo, Nemška Avstrija pa brez morja ne more nikamor. Na poti so pač 'Jugoslovani, zlasti ozemlje Slovencev, katere pa drže za vrat Italijani v 6kupiranem ozemlju. Nemška Avstrija zato ljubimkuje a starimi svojimi prijatelji v Rimu, kamor Je poslala svoje zveste, da se dogovore glede Koroške in poti do Trsta. Ponudba Nemške Avstrije je bila dobrohotno sprejeta in signor Sonnino je ponudil roko v spravo na račun — Slovencev, Medtem pa se ruski strah širi po Ogrskem. Kaj s tem? Kako ga ubili? Posvet v Parizu, — Sklenejo se važni koraki, o katerih se pa zopet ne ve nič gotovega. Vemo le to, da so bili poslani posebni zaupniki na Dunaj in v Budimpešto. Na Dunaj francoski poslanik, v Budimpešto pa general Smuts s posebno določeno nalogo. V Belgrad pa je baje odpotoval istočasno Pasič, načelnik jugoslovanske delegacije. Čemu to tako nenadno? Čemu v zadnjem času ugodnejše vesti o našem jadranskem vprašanju in italijanski nenadni zmernosti? Ali res zmaguje Wilson? Ali res ne pomenijo več strateške meje to, kar so šc pred tremi tedni? Je res, da se hoče Francija približati in nasloniti na Anglijo in Ameriko glede na podporo za slučaj novega konflikta z Nemčijo? Čemu poudarja naenkrat s tako gorečnostjo angleški ministrski predsednik da bo tudi v bodoče dobila Francija Anglijo na svoji strani z vsemi njenimi silami ter vsem njenim bogastvom v slučaju, če bi jo hotela zopet snesti divja nemška zver? Čemu to naglašanje nanovo bratsko zvezo Francije in Anglije? Ali ni tu iskati razloge za preobrat v Parizu? Ali se ne dajejo Franciji druge garancije, ki bodo bolj držale, nego pa Clemenccau-Fochov brezobzirni načrt ter zveza z nezanesljivim bratom v Rimu?
Tako se nam zdi, kakor da se mirovna konferenca vrača k misli o — podonavski federaciji, ki naj bi na eni strani bila na vzhodni strani jez proti boljševizmu ter hkrati proti pangermanski velesili, temu večnemu strahu, pred katerim vedno tre-pečejo francoski diplomalje in strategi; na drugi strani pa garantirali Anglija in Amerika z vso svojo močjo, da bosta takoj skočili na pomoč z vso silo in vsem bogastvom Tako bi bila Francija potolažena in pripravljena opustiti svoje pretirane zahteve glede renskega vprašanja. Na ta način bi pa seve izgubila zveza z Italijo svoj pomen, Italija bi stala osamljena, ker bi ne bila več tako nujno potrebna Franciji, kar je ravjjo doslej najbolj šlo na ro-vaš naše zemlje.
Na ta način bi se dalo rešiti »nemško« in jadransko vprašanje veliko lažje kot doslej. Francija pa bi sc zopet približala pr-votpi ideji o podonavski konfederaciji, ki tudi Angliji in Ameriki ne bi bila nevšeč, če bi izpolnila svojo velevažno nalogo, ko bi bila 1. jez proti boljševiški nevarnosti ter 2. proti pangermanski zvezi. Zakaj vprašanje Nemške Avstrije bi bilo rešeno tako, da bi tvorilo del federacije, v kateri bi tvorila Jugoslavija osnovo in glavno jedro. Čc bi sc to obislinlo in če so res s tem vprašanjem v zvezi tudi financielna vprašanja bivše Avstro-Ogrske, potem bi imeli oni obiski v Budimpešti, Belgradu in na Dunaju svoj velepolitičen pomen,
Jasno pa. je, da bi v tem slučaju tudi vprašanje koridorja med Jugoslavijo in Češko odpadlo,ker bi prišle glavne prometne žile pod skupno kontrolo potom posebnega dogovora, ki bi koristil vsem. Zakaj, to stoji, vedno se ne bomo megii medsebojno klali in zapirati si drug drugemu mej, ker so življenski stiki pj-cnujni, kakor da bi se dali r. celninskimi in drugimi paragrafi pretrgati za večno, Streznenje pride prej ali slej in Spoznanje se vseli med nas vse, da treba dobiti gotove vezi. da se vzdr-žimo vsi, ki smo v sredi — Evrope, Male države nujno potrebujejo opore. To pa dobe same v sebi, če se zase dobro urede, nato pa stopijo v gospodarsko zvezo na podlagi jjravičnega sporazuma. Ohrani naj vsak svoje in da vsakemu svoje.
Jasno pa je dalje, da taka federacija nujno potrebuje jjeleznice čez Gorico in Ljubljano do Trsta ter Reke. Ali je treba, da se plete že zdej nova vojna, ko pa je narava sama ustvarila predpogoje za skupen sporazumen trg v Trstu in Rclu?
Taka fcderacija bi prinesla vsem razbremenitev ter glavno — odpravo militarizma, ki bi sicer udušil vse mlade države tekom par let.
Zveza demokratično urejenih, socialno preurejanih novih držav v podonavski črti je postulat srednje Evrope, jc postulat mirnega in zdravega razvoja vseh, ki jim narava kaže pot k morju.
Podonavska konfederacija pa izključuje italijansko Goriio in italijanski Trsti
NareSaSie ,,SiraeiEca"I
■i:;'--;,' . •
M-Vpt ■■
• ... . v
Pred kratkim iz laškega ujetništva do-šli župnik našega 17, pešpolka g. Martin Š k c r j a n c nam je podal sledečo poročilo o naših Janezih od oktobra pa do zadnjih dni.
Polk v postojankah pri Asiagu.
Nepopisno je bilo trpljenje naših fantov v visokih gorskih postojankah pri Asiagu. Vsled vednega deževja ni moglo moštvo sproti odvajati vode iz kavern ip je vsled tega moralo vztrajati v jarkih polnih blata in vode. Boji ko še vedno nadaljevali. Dne 20. oktobra sem poslal 6. divi-zijskemu poveljstvu poročilo v katerem sem razložil trpljenje moštva in njegov ne-vzdržljiv položaj in v im?n»i polka zahteval daljši počitek. Poveljstvo nam je zagotovilo dolg počitek (6 tednov) s prošnjo naj moštvo vztraja še 2 dni.
Komnj je prišel polk na odd;b v Chie-so na Lavr.ronski planoti, je bil 2. bataljon pokPcan v varstveno službo pri Tli. zboru. Dne 31. oktobra je bil ta polk zamenjan, 1. novembra pa bi bil moral ves polk na povelje III. zbora takoj odkorakati na fronto. Povelje se je razglasilo naiprej 2. bataljonu in ta se je enoglasno uprl, češ, obljubljen nam je bil daljšj počitek, a do sedaj si niti umiti in osnažiti nismo mogli. Upor pa se je bil bliskoma razširil po vsem polku. Slovenski častniki smo se posvetovali o položaju, nakar cem polkovniku Venturju naznanil sledeče:
1.	Polka nc spravi nobena sila več m fronto.
2.	Zahteva polk in mi slovenski Častniki, da nas takoj odpošlejo takoj v domovino — Jugoslavijo,
Polkovnik je to sporočil III. zbornemu poveljstvu, ki je tej zahtevi moralo ugoditi.
Nameravani odhod, v domovino. ,
Dne 2. novembra je polk popolnoma discipliniran odkorakal proti Tridenlu in na večer prenočeval v Vigolo Vataro. Slovenski častniki smo imeli posvetovanje, da ukrenemo vse potrebno, izvedeli smo namreč po ovinkih, da pe je polkovnik izrazil, da bomo korakali samo do Salurna pod Bolcanom in da bo tamkaj že zopet vpeljal v polk disciplino. Predvsem smo moštvu naročili, naj hrani ratmicijo, /.lasti ročne granate. Dne 3. novembra ob 3. uri zjutraj je bilo razglašeno premirje, kljub temu, da ie bilo v resnici sklenjeno šele ob
4.	uri popoldne isti dan. Zato smo brezskrbno korakali naprej, in sicer od Mont.e Alto in do Cagnole nad Tridentom, kjer bi morali prenočiti. Ker jc polkovna provi-iantura v Tridentu imela za dva dni provi-janta, je del trena odšel ponj v Trident, toda vrnil se je brez provijanla',' pa tudi brez orožja, kajti ob 3. uri popoldne so prve laške patrulje prišle v mesto. Vsi laški ujetniki, pa tudi civilisti so se hitro oborožili in naše vojake lazoroževali in lovili posebno častnike. Ponoči smo poslali kot poizvedovalca v mesto narednika Zupana, ki govori dobro laško. Med tem časom so laške patrulje razoroževale naše vojake tudi že v okolici. Naš polk so še pustili v miru, ker jim je moštvo odgovarjalo, da tu prenočuje jugoslovanski polk. Na podlagi jako neugodnih poročil, ki jih je prinesel narednik Zupan iz mesta, sem sc podal s poročnikom Lebcnom 4, novembra ob
5.	uri zjutraj v mesto kot pariamcnterec.
Pogajanja.
V Tridentu sva našla poveljstvo 29, italijanskega armadnega zbora, Pripuščena sva bila najprej k nekemu italijanskemu kapitanu, ki sva mu pojasnila, dc. sloji pclk oborožen in discipliniran v Cagnole in okolici, da sc po!!? smatra za jugoslovanski polk in da sc ne bori več za Avstrijo, Vprašala sva ga, če sme polk lahko oborožen preko Laviza nadaljevali svojo pot. Odgovoril mi je, da jc to mogoče, da pa ne prevzame nikak c odgovornost'. Pripomnil pa je, da je najboljše, ker je polk jugoslovanski, da pride v Trident, odloži orožje in odstrani nemške častnike in moštvo in da bo vžival izjemno stališče in se z moštvom ne bo ravnalo kot z vojnimi ujetniki, Nato sva midva zadovoljno odšla.
Ko sva že odhajala, je naju kapitan oo ordonancu poklical nazaj, Rekel je, da je stvar prevažna, da bi jo mogel urediti sam in. naj.zato počakava poveljnika, ki bo odločil. Čakala sva kaki 2, uri, dokler ni prišel neki colonello generalnega štaba z drugimi častniki. Prejšnji kapitan je takoj o zadevi poročal in je naju izpraševal šc za nekatere podrobnosti. Potem je dotični kapitan z nekim tenentom pristopil zopet k nama in nam ponovil pogoje, ki nam jih jc povedal prej in pripomnil, da se bo bržkone kmalu našla prilika, da odidemo v domovino. Ko nam je šc obljubil, da bomo dobili orožje nazaj, nama ie dal dotičnega tenenta (poročnika], ki bo šel z nama in polk spremil v Trident. Polk je nato spolnil vse zahtevane pogoje in ja preje! navodilo, naj koraka v Torbole. Odšli smo nato pod lastnim poveljstvom z vsem tre-nom in jjodbo in vkorakali dne 4. novem-
občinskcga tajnika poiskali stanovanje in 5. novembra šli preko Caniga in Arco in prikorakali 6. novembra v Rivo. Od tu naprej je stal polk pod lastnim poveljstvom in se povsem samostojno organiziral. Žc med našim pogajanjem so pa močni laški m angleški oddelki razoroževali naš polk. Fantje so pa razbili 1500 pušk in 50 strojnih kušk in tako praznovali god. bivšega cesarja.
V Rivi.
Tu se ?e celemu polku i/.borno godilo. Moštvo ie prebivalo v dveh lepih vojašnicah, častniki pa v vilah. Dobivali smo od laškega »Comando di Presidio« živeža več kot dovolj. Dvakrat so nam hoteli porcijo zmanjšati, pa obakrat smo se osebno pritožili pri 29. italj, zboru v Tridentu, s katerim smo se pogajali in obakrat nam je Jel ta na roko. Toda ti lepi dnevi so kmalu miniiM in začelo Ee je trpljenie raših .b-m-zov, ki fraia *e danes.
, Ujetništvo.
Dne 17. decembra po 6 tedenskem bivanju v Rivi pa j" prišlo povelje, da mora polk oditi preko Gardskega jezera v Pc-8chiero. Ves tren, t. j, 150 konj z vozmi in kuhinjami sr-.o morali izročiti komandi v Rivi, ki nam je dala pismeno potrdilo. Na ladje smo šc odkorakali kot svobodni polk z godbo na čelu in spremili so nas laški častniki. Ko pa smo prispeli v Peschiero, nas obdala močna truma oboroženih laških vojakov. Častniki so bili ločeni od moštva in zaprti v neko poslopje v mestu, moštvo so pa spravili pod šotore na travniku zunaj mesta. Če? d v o. dni smo korakali mimo Kustoce in Sv. Lucije v Campo Prigicncri v Grezzano pri Villi Franci, kjer se je za nas vse začela žalostna usoda -— vojnih ujetnikov. Vsi protesti na laško vrhovno poveljstvo niso popolnoma nič zalegli. Za moštvo naleg". polka so bili najhujši dnevi do sredi januarja. Ker so se pa v Rivi dobro okrepili in popravili, so do takrat vsem naporom in boleznim krepko kljubovali. Pri odhodu častnikov v Južno Italijo, dne 7. januarja so bili že porazdeljeni na delavske stotnije po 400 mož. Ena teh stolni j je že pred nami odšla, druge pa so jim sledile do s^ede januarja. Na vsak način je bila s tem najstrašnejša doba končana, kajti delavske stotnije so odšle v razne kraje Benečije in Lombardije, kjer kot delavci prejemajo naši canlje več živil in imajo boljša prenočišča, Iz pisma narednika Prelesnika sem izvedel, da laški vojaki in častniki z dolično stolu i jo ne postopajo presurovo, pač pa jih civilno prebivalstvo silno sovraži. To bo splošno veljalo za naše moštvo tostran Piave. Onstran Piave v Lombariji, pa so menda tudi civilisti, ki niso izkusili grozote avstrijskega upada oktobra 1317, prijaznejši do njih, Ako se med našim moštvom ne razširijo kake nalezljive bolezni in če ujetništvo nc bo trajalo čez poletje, imam upanje, da se bodo naši fantje povečini srečno vrnili domov, ker so vajeni kljubovati vsem nezgodam.
Toliko v pojasnilo vsem svojcem naših dragih fantov in mož ljubljanskega jugoslovanskega pešpolka.' O grozovi testi našega ujetništva v Grezzanu bom poročal prihodnjič
ferenci v Parizu nikakib tozadevnih po-
p. r.
V nedeljo, dne 30. sušca sc jc vršil v Dobržpoljah v Štihovi dvorani ob velikanski udeležbi ljudstva veličasten shod V, L. S., ki je dokazal, da stranka za časa svetovnega poloma ni le obstala, temveč se izkristalizirala in okrepila, ki je dokazal, da ima V. L. S. v Jugoslaviji bodočnost, ker le ona temelji na pravih krščanskih načelih, in videli smo, da pojde naše ljudstvo v pretežni večini za praporom tc stranke, pa ne samo naše, sčasoma tudi hrvaško in srbsko. — Videli smo ta da-lekoscžni program, v katerega zaupamo, pred katerim nimamo strahu, ker vemo; Ideja mora prodreti, predvsem krščanska, ker edino ta more biti prava in pravična.
Sklicatelj, jur. France Žužek otvori s kratkim predgovorom shod, pozdravi navzoče občinstvo, predlaga predsednikom shoda posestnika g. Jos. Petriča iz Zden-skevasi, podpredsednikom posestnika in župana g'. Jos. Zevnika iz Male vasi; tajnikom rez. nadporočnika in posestnika gosp. Jos. Slrnada iz Podgorice in odda besedo g. Fr, Kretnžarju,. ki je jasno in nazorno, kratko in jedrnato orissl naš zunanje- in notranjepolitičen položaj ter ugotovil razmerje V. L. S. napram J. D. S. in napram J. S. D. S.
Nato jc nastopil viharno pozdravljen naš popularni, priljubljeni in delavni gosp. poslancc Karol Š k u 1 j, ki jc poudaril, da je S, L. S. v načelih ista kot je bila. Poudaril jc pravico duhovnika do politike: Čc je duhovnik nima, jc nima tudi mesar, ne kmet, r.c jur "t, saj smo nu prav tak; državljani kot oni ljudje, ki hočejo spraviti slov. duhovna iz javnosti, hočejo vzeli ljudstvu najprej vodnike, in nato čredo bra v Čadino. kier smo si s posredovanjem 1 brez ciljev porabili v svoje namene. Ko ie
W '1 g
A; a A-t.^ a*, a
naglasih »Preljubi mojil Preden boste vrgli slovenskega duhovnika iz javnosti iu mu odvzeli pravico do politike, tedaj pojdite po naših šolah in uradih ter iztaknite prej oči Antonu Martinu Slomšku, pojdite prej na grob dr. Kreka in p r c k o 1 n i t e g a 1« — tedaj jc ljudstvo vstalo v trepetu, s solzami v očeh in priseglo; Nikdar! Ta točka je bila višek shoda. V nadaljnjih izvajanjih se je govornik temelji'o pečal z vprašanjem naše valute, vojnega posojila, starostnega zavaru-vanja, z vprašanjem agrarne reforme, tovarni/Uva, draginje, zdravniškega vprašanja, so rocijalnim vprašanjem revnejšega ljudstva in z vprašanjem Jugoslovanske kmetsko zveze (J. K. Z.) Mimogrede je pobil blatenje svoje osebe po liberalcih (Apno, Loški Dom itd. itd.) Ljudstvo ga je poslušalo napeto in mu sledilo z velikim odobravanjem. Na koncu mu je izrazilo na predlog iur. Franceta Žužka iskreno zahvalo za njegovo bogato blagoslovljeno delo za časa vojne ter mu izreklo popolno zaupnico. Veličastnost shoda nai dokumentirajo sledeč® resolucije, ki so bile sprejete enoglasno:
I.	Dobrepoljci, zbrani Ane 30, sušca 1919 na shodu V. L. S, protestirajo naj-odločnejše proti okupaciji jugoslovanskega ozemlja po Italijanih in izjavljajo najslo-vesneje, da ne pripoznajo miru, po katerem bi ostala lc ena ped jugoslovanske zemlje v rokah tuicev, naglašajo, da je sporazum in zveza narodov ter trajni mir brez pokvarjene samoodločbe narodov popolnoma nemogoč in apelirajo na vlado kraljestva SHS v Beogradu, da stori vse korake v dosego tega cilja ter da ne da jugoslovanskim delegatom na mirovni kon-
Pa:
pustljivih pooblastil.
II.	Poživljajo vlado v Beogradu, naj nemudoma razpiše volitve v drž. in pokr. voče, ker le na ta način moro prili do veljave ljudstvo in načelo 1judovla.de. To, kar sc godi danes, je absolutizem izza dni stare Avstro - Ogrske, Nar. predstavništvo naj izdela samo demokratičen načrt za kon-stituanto in volitve. V drugem te korpo-racije m pripoznamo, ker je ni volilo ljudstvo.
III.	Zahtevamo kategorično, naj vlada za Slovenijo nemudoma in takoj ukrene vse mogoče, da pride v višji šolski svet en zastopnik kmetov in en zastopnik kršč. učiteljstva, ker jc pretežna večina slovenske šoloobvezne mladne kršč. kmetskega stanu. Kako pridemo mi kršč, kmetje do tega. da kot taki ne bi imeli pri najvišji inštanci, ki odloča o šoli in o načinu šolanja, niti zastopstva?!
IV.	Zahtevamo nujno ižpremembo dohodninskega davka v tem zmislu, da se doma porabljeni pridelki ne bodo šteli v dohodke ter da se bodo šteli stroški za obleko, obutal in medicinske potrebe v izdatke.
V.	Protestiramo proti davčnemu okr. oblastvu v Kočevju, ki je šlo tako daleč, da letos ni niti razposlalo napovedeb za dohodnino, marveč jc. določilo isto po svojih pristranskih »zaupnikom« samo ter razposlalo kmetom jednostavno plačilne naloge s pristavkom, da imajo plačati t a-koj. To je protipostavno in v nasprotju s tozadevnim dohodni n s 1; i m zakonom! Naglašamo, da sc kaj takega ni zgodilo niti za časa Mer-kov, Foreggerjev, Verderbcrjev itd,
VI.	Zahtevamo nujno ureditev denarne valute v tem zmislu, da vlada varuje pri tem malega človeka in da denar velikih pade v primeri z malimi neprimerno bolj,
VII.	Zahtevamo odločno, da obenem z denarjem padejo tudi cene lovarniškim in drugim produktom.
VIII.	Zahtevamo, da vojna posojila malih, dalje občinska, posojilniška in posojila nedoletnih obdržc isti kurz kakor denar istih po ureditvi valute in da se postopa z imenovanimi popolnoma drugače kakor z bogatimi, ki so podpisali najmanj 20.000 K. Negacija te zahteve bi pomenila le grozno povečanje že obstoječega soci-jalnega zla,
IX.	Zahtevamo takojšnjo ustanovitev sorijalnega zavarovanja za starost in onemoglost, da omogočimo tako boljšo eksistenco kmetskim dclavcem in revnejšim
slojem.
X.	Zahi evamo takojšnjo preureditev j zdravniškega vprašanja v tem zmislu, da 1 kodo okrožni zdravniki vsem revnejšim
krr.clsl um in delavskim slojem brezplačno , r.a razpolago.
XI.	Zahtevamo takojšnje podržavljenie I dolenjskih toplic, ki naj bi bile revnejšim
brezplačno, drugim pa po znižani ceni na | razpolago.
"Ml. Zahtevamo podržavljenie vseh velikih obratov, da t,c onemogoči kapitali-
XI!'
nujn
drugimi
mo-joče
/11 H liUUClJM.
ž i na?e kmetiistvo in posvetovanja t rr 'cmo do kolikor c umcinih gnojil, ki
Stran v«
&OVENEC, <&e S.aprit* 149%
Stev, 79,
naj imajo za vožnjo po železnicah znižano seno.
XIV.	Zahtevamo takojšnjo premaknitev okrajnega glavarstva iz Kočevja v Ribnico,
XV.	Zahtevamo takojšnjo izločitev
okr sediSča Vel. Lašče i/. Novega mesta in njega priklopitev k deželnem« sodišču l.jub'iana.
XVI.	Zahtevamo takojšnjo ustanovitev kmetijske šole v Ribnici, obrtne šole v Sodrsžici in gospodinjske šole v Velikih
Laščah.
T? rcsolucije so jasen dokaz, da so r.^ši ljudje zreli in da sc zavedajo velikih dni. Obenem so dokaz, da sc ljudstvo zaveda svoje dolžnosti in du ni daleč čas, ko bodo nastopili naiH kmetje s "takimi zahtevami pred vlado združeni v eni sami organizaciji, v Jugoslovanski kmetski zvezi. — V delu je naša rešitev, v delu je moč naroda!
Narodoo predstavništvo.
LDU Belgrad, 4. aprila. Današnja seja narodnega predstavništva se je pričela ob pol 10. uri dopoldne. Po prečitanju interpelacij in pozdravov sc je prešlo na dnevni red: Debata o prometnih razmerah na železnicah. Pni govornik posl. Blagojevič je ostro kritikoval razmere na naših železnicah ter zavračal trditev ministra Vulo-viča, da bo proga Beograd-Niš že kmalu gotova. Dela napredujejo silno počasi, ker primanjkuje vsega gradiva. Iz Hrvatske so prihajali delavci v obilnem številu, ki so se ponujali za delo na tej progi, a v Beogradu so jih poslali nazaj, ker ni bilo nobene organizacije, ki bi delu vodila. Govornik je poudarjal, da sploh v vodstvu del ni sistema in organizacije. — Nadalje je govoril posl. Kopač, ki je slikal težki položaj slovenskih železničarjev in opozarjal na velike nevarnosti, ki lahko do-vedejo do konflikta, ako se ne zadovolji zelezničarskim zahtevam. Zelezničarski delavci so razočarani, ker nova država kljub ponovnim obljubam ni zadovoljila njihove potrebe. S tem postopanjem so prometna kriza le povečava. Med slovenskimi železničarji ie še sedaj mnogo delavcev, ki delajo za plačo 2 K 40 vin. na dan. Govornik je posebno kritikoval mili-tarizacijo železnic in je navajal konkretne primere vojaškega nasilstva. Zahteve slovenskih železničarjev so minimum na izboljšanje njihovega težkega položaja. — Posl, Pera Jovanovič (radikalec) je pripominjal, da železniški 'minister ni storil vsega, kar bi moral in mogel. Treba je zaprositi pomoči od Amerike, ki ima milijone železniških uslužbencev in neizčrpne zaloge gradiva in ki je dosedaj zaveznikom pomagala z vsem, kar so potrebovali. Min, predsednik Stojan Protič je izjavil nato, da je že na Krfu. odredil razne priprave v zadevi prometa in se obrnil na ameriško vlado s prošnjo za pomoč. — Posl. Agatanovič (nacionalec) je apeliral na prometnega ministra, naj poskrbi v pravem času, da' se pomnožijo železniški vozovi, ker nam železniška proga sama nc pomaga ničesar, ako primanjkuje lokomotiv in vagonov. — Posl. Kostič je opisoval ležkoče glede uvedbe prometa v Srbiji, kjer jc sovražnik vse uničil. — Železniški minister Vulovič je nato razlagal v daljšem govoru težkoče, ki se stavijo vzpostavi komunikacij, in.je očital poslancem, da niso sestavili drugega kakor ostre kritike ue glede ua nepotrjene vesti. Pohvalno je poudarjal zasluge železničarjev in obljubil, da bo vlada zadovoljila njihovim zahtevam, ako jih stavijo legalnim potom. Kar se tiče uekorektnega obnašanja armade proti potnikom, je izjavil minister, da dosedaj še ni prejel nobene pritožbe in da se tudi v listih ni pisalo o takih primerih. (Opozicijonalni poslanci kažejo ministru po cenzuri pobeljene članke listov.) V zaključku svojega govora je konstatiral minister, da promet v največji meri oteža-vajo tudi mažarski delavci. — Končno se je interpelant dr. Pestotnik zahvalil ministru za pojasnila, — Predsednik je nato sejo zaključil. Prihodnja seja bo jutri ob 9. uri dopoldne.
Promet med Jugoslavijo in NemSko Avstrijo ustavljen,
LDU Dunaj, 5. aprila. (ČTU) »Neues \Viener Journal poroča, da je ves poštni, brzojavni in telefoničm promet Jugoslavije z Nemško Avstrijo, izvzemši državne brzojavke in državne pogovore, ustavljen.
NHrovni gi&svefia
LDU Amsterdam, 5, aprila, (Dun KU) Listu »Algemeon Kandelblad» se poroča iz Zariza: Svet četvorice se jc pečal včeraj z jadranskim vprašanjem, iz česar se da. sklepati, da bodti želje Italija, ki zahteva, da se določijo njene meje istočasno z mejami Francije, izpolnjene. Francozi stoje na stališču, da se morajo brezpogojno držati Italijanom dane obljube, katere vsebuje londonska pogodba. Zdi sc, da so tudi Angleži istega mnenja, Wilson se pa pro-
tivi nekaterim zahtevam Italije, ker stoji na stališču svojih 14 točk. Jadransko vprašanje je menda najtežji problem, ki ga ima rešiti mirovna konferenca.
Wilson zbolel.
LDU Paru, 5. aprila. (Dun KU) Agence Havas poroča: Predsednik Wilson o>e jc prehladih Zdelo so je, da mu bo treba počivati lc. en dan. sedai pa »e je pokazalo, da bolezen resnejša. Wilson mora biti v postelji; noč je prebil dobro. V svetu četvorice ga bo zastopal polkovnik House, Svet se bo shajal v stanovanju Wilsono-vem, kjer ga bodo mogli v nujnih primerih vprašati za svet.
Dogovor med Ersbergerjsa in Fcrhcm.
LDU Berlin, 4. aprila. (Dun KU) Wolf-fov urad poroča: Komisija za premirje objavlja: Državni minister Erzberger in maršal Foch sta dane« v Spsau podpisala pogodbo glede prehoda poljskih čet skozi nemško oaenilje, Pomen te pegrdbe je v tem, da se čete ne izkrcajo v Gdanskem. Preden je minister Erzberger podpisal protokol, je izjavil, da se mnenje entente o členu 16. pogodbe za premirje z dne 11. novembra 1918, po katerem ima Nemčija dolžnost, dovoliti tudi četam generala Hallerja prehod preko Gdanskega skori Poljsko, ne ujema z mnenjem nemške vlade. Razen tega jc maršal Foch obljubil Erzbergerju, da bo, ker ni kompetenten za plovstvo, priporočil angleškim paroplovb-nim oblastem, dovoliti nemškemu paro-plovstvu ob obalah svobodno vožnjo, dokler traja prehod čet.
sta.*«® pcrofltei*
Revolucija v Monakorca.
LDU Berlin, 5. aprila. (Dun KU) »Vos-sisehe Zeitung« poroča iz Monakovega: Revolucionarni svet je imel sejo vso noč in je baje sklenil aretirati v«e vodilne osebnosti meščanstva m časdpisja. Tudi vojno ministrstvo so zasedle čete sveta. Kaj pravzaprav sveti nameravajo, pro-izbaja iz poročila o političnem položaju, katero je predložil član vojaškega sveta Klingelhofer, Poročevalec zahteva, da obdrži dosedanje ministrstvo sposobnost za delo in da ostane na krmilu tudi nadalje, Republika svetov naj se proklamira brez vsakega krvoprelitja in brez vsake prenagljene in brezobzirne socializacije. Naloga takozvanili obratnih svetov in odborov nastavljencev bo, skrbeti za to, da ostane ljudsko premoženje neokrnjeno in da bo vedno preskrbljeno za priložnost dela, Slovesno razglasitev republike svetov bo spremljala splošna stavka, ki bo obsegala vso Bavarsko, Dan razglasitve republike svetov naj se proslavi kot narodni praznik. Pričakovati jc, da se strnejo tekom današnjega dne vse tri socialistične stranke v enotno fronto. »Lokalanzeiger« javlja iz Monakovega: Računa se, tki bo republika svetov razglašena najkasneje do ponedeljka.
Bolgari slede Mažarom?
LDU Pariz, 5. aprila, (Brezžično.] Kakor poročajo iz Berna, protestira rumun-sko časopisje proti izjavi načelnika boljse-viške vlade v Budimpešti, ki jc trdil, da se Ogrska ne nahaja v vojni z entento. Namen takih izjav je, uspavati pozornost zaveznikov in pridobiti čas za organizacijo mogočne rdeče armade. Vesti, ki prihajajo iz Zofije, so precej vznemirljive. Zdi se,
adalii?kem zalivu in ie bolj v Anatoliji, bodo zadovoljile njenim potrebam ter ustvarile mednarodno ravnotežje, pa tudi utrdilo položaj Italije kot sredozemske velesile, j Italijansko čete ao s« izkrcale v Adaliji ■ političnim mandatom; preskrbljene so z obilnim sanitetnim iti vojnim roalerijalom, LDU Milan, 5. aprila. (Brezžično.) Italijanska eskadra, sestoječa iz naddread-noughtov »Andrea Doria«, »Cavour« in »Giulio Cesare«, bo priplula v kratkem v Toulon in obišče morebiti tudi Malto. Italija bo prispevala z živili in ladijskim prostorom k prehrani balkanskih držav. V to svrito je odpotovala iz Barija amerikanska mfoiia, katere član je tudi italijanski gene-j ral Bodrero, in bo proučila prehranjevalne , razmere v balkanskih državah, i
Z\ lfcčrko zdravje. LDU Lyon, 5. r.prita. (BrezžiČco.) Is Caanesa javljajo: V Cannesu se jo sestala mednarodra konferenca učenjakov, ki se bavl r vsemi problemi ljudskega zdravja, kakor tudi z vprašanjem, kako naj vlada tkrbi za ljudsko zdravje v svoji državi.
MalStlčne novice,
Kdo je kriv bolfševištva? Boljševi-štva pri nas ni, toda ccljska :~Nova Doba« ga ie vendar staknila. Ona tudi ve, kdo ga je kriv, in opisuje krivce tp„ko-le: »Ali vse naše učiteljstvo s polno resnostjo pojmuje in vrši zahtevo naše državnosti, da vceplja mladini ljubezen do naše narodne vladarske rodbine, kakor je to — prisiljeno dolalo za Habsburgovce? In naša duhovščina, ki ima prelepo priliko, da raz leče pcučujc ljudstvo v tem smislu? Naj se ne izgovarja, da je to politika, ki nc spada na Če spada tja 3 varen je pred časopisi strank (kakor nam to z mnogih ani poročajo!), gotovo tevu bolj spada na lecc navajanje ljudstva k ljubezni do naših bratov Srbov in do naše narodne vladarske rodbina. In če so mogli poprej vpletati pri litanijah molitev za habsburške propaK-cs, zakaj zdaj ne bi mogli in smeli moliti zz našega kralja Petra L? Namesto tega pa nam prihajajo iz neštetih krajev poročila, da nekateri, hvalabogu ne večina, — zvesti postopanju svojega knszoškofa v Mariboru ! — na tihem naravnost rovajo proti naši edinstvenosti iu naši vladarskivrod-biui. da nespoštljivo govore o Srbih in dinastiji, da ae zaničljivo muzajo in. posme-hujejo ter oddajajo dvoumne izjave.« Mi sicer ne mislimo, da je mogoče boljševištvo ugnati s tako cenenim sredstvom, kot je gojitev dinastičilih čuvstev, a če »Nova doba; misli tako, naj misli. Pojasniti ji moramo druge stvari. Najprej naj se zaveda, da nima duhovništvu nič predpisovati, niti kaj naj govori v cerkvi, niti za koga naj moli. Kdor politizira na propovednici, je kriv ia odgovoren svoji cerkveni oblasti, katera bo znala vzdržati disciplino iu spoštovanje pred svojimi predpisi tudi brez "Nove dobe«. Cerkev ima odločevati, kaj spada na lečo iu kaj ne, pa nc vsakokratno uredništvo v Celju. Kar sc liČc javnih molitev za vladarja, je to zadeva, ki se more urediti •le potom konkordata in mi resno dvomimo, sli bi bil Rim voljsn sklepati konkordat s celjskimi žurnalisu. Obdolžitve rovenia proti državi bo znala štajerska duhovščina primerno zavrniti. Če - Nova doba- koga ve, ki ruje proti državi, naj ga naznani sodišču; ako pa sumniči kar križem, je to sramotno priHzovanjc navzgor: »Glejte
lečo. drugih
da hočejo Bolgari posnemati madžarski ! nas, zveste in pridne podloznike, ne peza-zgled.
Pomanjkanje papirja na Ogrskem.
LDU Budimpc2ta, 4. aprila. (ČTU.) Pomanjkanje papirja za časopisje je tako občutno postalo, da bodo morali tiskarne, ako si v najkrajšem času nc; dobavijo večje množine rotacijskega papirja, ustaviti izdajanje listov. Vlada svetov se trudi, da dobi potom kompenzacijskih pogajanj od Nemške Avstrije papir.
Kolonija nemško-avstrijskih častnikov.
LDU Dunaj, 5. aprila. (ČTU) Državni podtajnik dr. W«iss je imel včeraj popoldne razgovor s francoskim poslanikom Allizejem. Naprosil ga je, naj podpira drž. urad za vojne stvari v poslih izseljevanja nemško-avstrijskih častnikov, ki nameravajo ustanoviti v Argentiniji kolonijo. Ako se zadeva ugodno reši, se bo zasedaj približno 700 častnikov izselilo v Argentinijo in ondi nastanilo. Pozneje jim bodo še druge skupine sledile.	^
Poletni čas.
LDU Dunaj, 5, aprila, (ČTU) Z ozirom na to, da bo poletni čas uveden v Nemčiji Šele pozneje, jc sklenila nemško-avstrijska vlada preložiti pričetek poletnega časa na 28. t. m.
Italija v Orientu.
LDU Milan, 5. aprila. (Brezžično.) Listi pišejo obširno o izkrcaniu italijanskih Čet v Adaliji in povdarjajo, da prihajajo italijanski mornarji kot piionirii civilizacije na
malcazijsko obalo. Krvavi izgredi v Adaliji niso mogli pustili Italije indilerentne, zlasti ko se je pojavilo tudi razbojniško četo-vanie, Asniracije, katere zasleduje Italija v.
bite na nas!< Vse lo policija!vc, denunci-anstvo, javno ponujanje svoje zvestobe in pohle-3 po visoksm priznanju je. popolna dediščina stare dobe v »Novi dobi*. Za svojo zvestobo r.o štajerski duhovniki bili z blatom obmetavanj, opliuvani, uklenjem in r>o sedeli, v ječah, seveda takrat, ko pogumna in zvesta »Nova doba s še ni izhajala.
Nemške vabe in slovenske žene. Na hujskajoče letake ki jih mečejo na Štajerskem r.<?m?ki letalci, piše v zadnjem -Slov. Gospodarju* slovenska žena iz ptujskega okraja lako-le: »To pa že ni res. Vsaj za silo preproste hrane imamo, sladkorja, petroleja, kave, obleke, železa in drugih reči pa nam Ncmci tmli v vojnem času niso dali. In kako sc jim godi v Nemški Avstriji? V Gradcu žc od decembra niso dobili sladkorja, stradajo jfa Nemci tako, da kar poka. Naše rodovitne slovenske kraje bi Nemci radi priklopili k Nemški Avstriji, da bi imeli našemu kmetu kaj odvzeti. Slovenci dobro vemo, kako so nam Nemci praznili hleve in vlačili naše pridelke v Nemško Avstrijo ter nam za to dali ničvredni papir. Lepa hvala za take dobrote. Delati, dajati in plačevati, te pravice smo imeli. Vedno so vohunili po naših shrambah, za naše zahteve in prošnje pa so imeli gluha ušesa. Naše može, sinove in brate, sploh najboljši moški rod so nam Nemci v svetovni vojski ugonobili in pomorili, Sedaj pa bi še naj zopet naši možje prosili, da sprejme Nemška Avstrija naše lepe slovenske kroje pod svoje okrilje! Tega me slovenske žene in dekleta nc dovolimo za nobeno ceno! Če pride čas, da sc nas bo v obmejnih okrajih v prašalo, kam
hočemo »padati, pustile bomo Slovenke hišo, gospodinjstvo, može in otroke ter
bomo Sle kot apostolke od hiše do hiSe in bomo slovenski rod poučile, da je edina naša rešitev iz slabega gospodarskega po. ložaja Jugoslavija! če bi pa kak moški ne hotel iti z nami, pa mu že naprej povemo, naj se takoj pobere z naše zemlje in naj gre stradat v lačenbergarijo. Me Slovenka pa smo tudi pripravljene z orožjem v roki braniti svojo domovino.«
+ Meje ustave. V »Epohi« priobčuje Marko Novakovič, okr. načelnik, uvodnik pod gornjim naslovom. Med drugim piše: Ustava ne sme favorizirati posameznih slojev in zato je pogrešno, v ustavi jamčiti za izplačilo plač, dnevnic, določati število službenih let za dosego pokojninske pravico samo za poedine funkcije nekaterih izvršilnih oblasti, niti ustava ne sme podajati podrobnosti o osebni svobodi in kako se le-ta ščiti, kajti o vsem tem naj odločajo posebni zakoni, Ustava bi morala obsegati samo splošne norme, načelne odrsdbo. ki bi bile dolgotrajne in stalne, ki sc ne bi Često menjale. Kajti ustava s s nc sklepa samo za vsakokratni naraščaj, marveč n pokolenja; za njeno izpremembo sc zahtevajo oblike, ki »o zapletenejše nego oblike, Id so potrebne za izpremembo navadnvgo zakona. Držav* no življcnic jo gibljivo in sc mora pogosto prilngodivati novim razmeram in potrebam, kar sc vrli potom zakonov, ld se morejo menjati vsakikrat, kadar se hoče, kadar je treba; ustava pa bodi temelj, na katerem bo počivalo celo državno življenje. Ustava ni treba, da bi bila preveč podrobna, imeti mora svoje meje, ge sme biti ovira razvoju državnega organizma* ne sme do skrupulozuosti vezati roke za-konodavcu, ko uravnava slučaje in potrebe, ki sc morajo urediti potom zakonov ia je njihova rešitev nujna. Ustava ne sa« popolnoma omejiti zakonodajnega telesa v njegovi akcij1, kakor na drugi strani zakonodajno telo nc sme iti preko mej, ki mu jih jc postavila ustava.
-'- Česa nam ie najbolj treba, SušaSko Primorske Novine« razpravljajo ▼ daljšem članku o današnjem položaju in pijejo med drugim: v Ne dvomimo, da se je od 29. oktobra lanskega leta veliko storilo; toda z organiziranim, smotrnim delom, ki morda komu radi osebnih arnbicij ne bi bil prijal, bi sc bilo dalo storiti marsikaj ve$ in boliie. Povedati razloge in globje nagibe tega zastoja bi bilo nedvomno zelo interesantno iu aktuelno, toda mislimo, da bi to v sedanjem, itak motnem in neznosnem političnem ozračju delovalo de-solatno in nevarno. Zadovoljujemo se z ustanovitvijo dejstva, da je delo od časa našega oSvobojenja neclostatno, a v mno-gočeni tudi negativno,« Nato preide Člankar na potrebno pozitivno delo in nadaljuje: »Ali svet ne bi čisto drugače govoril z nami, ako bi bili po zgledu No niči je že sklicali ustavotvorno skupščino in postavili čvrste in neporusne temelje novi dr* žavni zgradbi? Narod, pričakujoč svobode, ni čakal na kaj idealnega, abstraktnega, narod je pričakoval, da. mu bo svoboda prinesla maierijalno, ci*to in ssmo inate-rijaluo olajšavo. Teoretičnih in modro-slovnih razprav narod ue razume in ne mara. Torej kaj? Treba jc, d.a državo čim prej uredimo, a v to je pa treba necraaj. ne, močne suverene avtoritete. A to je in more biti samo narod. Samo iz njega more in sme iziti U9tava, tenicij naše države. Samo svobodno izvoljeni in ne optirani narodni poslanci morejo urediti naš kaos. Prepričani smo, cla vse naše stranke hočejo edinstveno kraljevino SHS. Naj torc{ vse naše stranke jasno, odkrito in odločno izjavijo, kakšno hočejo imeti to našo kraljevino ter naj stopijo v volitve, pred narod, A narod naj odloči.«
~ Gustav HervČ v italijanski službi. Po belgrajski - Epihi« posnemamo: »La Victoir* oa dne 22. marca priobčuje članek Gustava Hvrvč-ja, jžiasovitega francoskega ča$uik;u-ja. Članek obravnava nas spor z Italiio v iadranskem vprašauju, V vseh jugoslovanskih krogih na Francoskem ic v/budil ta členek gnus iu ogorčenje. Dosedaj je veljalo mnenje, da ie Hcrvd nrav« no visoko stoječ človek, iu sicer je veljalo o njem to mnenje tudi tedai, ko je j stal v skrajni opoziciji Z gornjim člankom je pa padel Hcrve na nivd propadlega Človeka. V njem sc obrača na Italijo in poziva kulturni romanski svet, naj reši celo Dalmacijo Jugoslovanov, o katerih govori kakor o barbarih ter posebno napada Hrvate; pravi, da bi bilo pouižcvalno, ako bi romanska, italijanska deca pripadla Jugoslovanom! Ta članek Gustava Hervž-ja jc vzbudil veliko pozornost, ker je očito, da je od Italijanov podkupljen.
Spor med Leninom in Trockim. ;Manchester Guardian« prinaša o sporu med boljševiki to sliko: Boljševizem jc postal babilonski stolp. Na eni s.trani TrOcki, Buk -irin in Ziuovjcv, na drugi Ljeuiu, Čiče-rin in ostali. Prvi hočejo izvesti občno revolucijo, drugi ne verujejo, da se more ta revolucija izvesti v bližnji bodočnosti. Trocki in njegovi somišljeniki nastopajo proti vsemu svetu, a Ljenin in Čičuria mi-
slita na usodo, lil jc zadela nemškega cesarja, ki se je hotel tudi bojevati proti vse. mu svetu, a jc sedaj zaprt v Holandiji. Ljenin in čičerin sc hočeta spraviti z Evropo, plačati dolgove ententi ter ji dati koncesije, To hočejo izvršiti tudi zaradi tega, ker so kmetje postali nezadovoljni, Ljenin in Trocki sta prišla do oblasti samo zaradi tega, ker sta obetala kmetom zemlje. Hoteli so dati vsakemu kmetu toliko zemlje, kolikor je more obdelati. To je bil glavni vzrok neuspeha socializacije. Namesto da so socijalizirali zemljo, in vzeli privatno posest, so storili samo to, da o na mestu ene vrste privatnih lastnikov ustvarili drugo. Ljenin se hoče zediniti z manjševiki, ki so umerjeni v svojih zahtevah. Trocki pa je imperijalist socijalizma. Toda njegov imperijalizem se začenja rušiti. Dokler jc bilk vojska sestavljena od prostovoljcev, je mogel računati nanjo, a danes, ko je moral vpeljati obvezno službo, se je položaj izpremenil. Če bi bili kmetje sigurni, da bi jim s padcem boljševizma ne vzeli zemlje, prvi bi se navalili na boljševizem,
!------------1 i Ul i	I
Dnevne ovlce.
/" — O političnih preganjanjih. Deželna vlada rabi natančne podatke o obsegu političnega preganjanja v avstrijski dobi. Pod izrazom politično preganjanje je razumeti vsako zatiranje, ki ga je prejšnja državna oblast po svojih organih izvajala proti sedanjemu državljanu kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev vsled njegovega narodnostnega ali pa vsled njegovega državno-političnega mišljenja in delovanja. V ta namen bodo v prihodnjih dveh tednih zbirala okrajna glavarstva, politične ekspoziture in mestni magistrati potrebne podatke. Občinstvo 6e vabi, da z vestnim sodelovanjem omogoči čim popolnejšo sliko o političnem preganjanju. Podatke o v tujini bivajočih preganjancib sprejema mestni magistrat v Ljubljani. Pri tem se pripominja, da ta zadeva ni v nikaki zvezi s prejšnjo akcijo za oškodovanje političnih pre-ganjancev potom naše delegacije v Parizu, temveč je to zbiranje statističnega mate-rijala, ki se bo ob danih prilikah uradno uporabljal.
—	Dr. Ilešič je bil imenovan za rednega profesorja na stolici za slovenski jezik na zagrebškem vseučilišču.
—	»Velike Uplje«. — Nc smešite se vendar) Pišejo nam, in to po vsej pravici: Včeraj sem bil na Dolenjskem. Na postaji Grosuplje se v resnici blišči novi napis »Velike Uplje«. Kdo pa se je vendar proslavil s tem narodnim činom?! Oprostite! Difficile -est satyram noa seribere. Težko je ne smejati se nad nesmislijo. Nekdo, ki ve, da se pravi »gross« slovensko »velik«, je zavohal v besedi »Grosuplje« nemško nevarnost. V resnici pa nimajo nedolžne Grosuplje z nemškim »gross« prav nič opraviti. Nisem sicer etimolog, da bi znal razluščiti korčn besede Grosuplje, 'a že malce jezikovnega čuta povč, da je beseda poštena Slovenka, in da jo je treba ločiti ne Gros-uplje ampak Gro-suplje. Če hočete v vsakem zlogu, ki je nekoliko podoben kaki nemški besedi, videti nemščino, boste tudi morali namesto Radoljica pisati »Kolesna oljica«, Domžale »Stolne ali« in Preserje »Stiskalne erje«. Kdo se ne sme-ja?! Pa ne le v korenu, tudi v končnici je debela napaka. Kajti ne govore: na Gro-supljah, ampak na Grosupljem. Vsak dru-gošolec mora take reči vedeti. Kaj nima železniška uprava nobenega človeka, ki bi Imel malo jezikovnega znanja. Če so železniški jezikoslovci tukaj ustrelili takega kozla, potem ne moremo zaupati, da so tudi druge postaje prav »krščene«, — Ker slišimo, da so Grosupeljci zelo nevolj-ni nad to potvoro in so se že pismeno pritožili, pa nič ne pomaga, zato energično zahtevamo, da se ta neumnost odpravi. Ne blamirajte se pred vsem svetom!
—	Plačo odvetniškim kandidatom, ki so v sodni praksi, zahteva neki tukajšnji dnevnik. To zahtevo smo že parkrat čitali, a nihče izmed poklicanih se nezmeni, da ta krivica do neba vpije. Ali se res med poklicanimi nihče ne nahaja, ki bi imel razumevanje za položaj odvetniških kandidatov? Ali jim je ta stan tako tuj? Država, ki bi morala dajati zasebnim podjetjem zgled pravičnosti, pušča danes svoje mlajše uradnike, da navzlic večletnemu garanju stradajo. A ne le to, od odvetniških kandidatov zahteva celo, da ji zastonj služijo eno leto. To ni krivica, razumljiva iz težavnega položaja, v katerem se nahajamo, nego smotreno, hladnokrvno izkoriščanje. Kje so gg. odvetniki? Če so si osnovali pbsebno organizacijo vseh, ki so bili v vojsko vpoklicani in če se nikakor ne upirajo nameri, da bodo še posebej zato odškodovani, da so po večini vendarle brez življenjske nevarnosti prebili zadnja težka leta, potem bi se vendar le lohko zavzeli tudi za svoje bodoče kolege. Vlada se gotovo ne bo branila, da plača svoje delavce. Če sc je v Belgradu s tako vnemo zavzela za ureditev uradniških plač, bo vendar z isto vnemo popravila krivice v lastnem dclokretf"- kicr to more. In to se lahko zgodi.
—	Uredništvo vojnega albuma prej-šnega pešpolka št. 87 plača vsem naročnikom albuma vplačane vsote nazaj. Zneski, ki ne bodo zahtevani od dne razgla-šenja v dobi šestih mesecev, pripadejo invalidnemu fondu celjskega pešpolka.
—	Cement za obrtnike vseh strok bo skušal preskrbeti Urad za pospeševanje obrti. Reflektanti na takoj priglasijo svoja naročila za najbližjo dobo in prihodnjo se-zijo sploh. Navedejo naj, koliko delavcev da zaposlujejo sedaj v svojih obratih in koliko jih bodo e nastavili, ker najbrže ne bo mogoče vseh zahtev pokriti. Manjša množina deloma pokvarjenega cementa je na razpolago med demobilizacijskim blagom. Kdor želi dobiti ta cement naj sporoči obvezno naročilo. Cement se bo zaračunal po 15 kron 100 kg v papirnatih vrečah in jc pogoj, da vzame vsak naročnik cement od kraja kakor odkazan, vsak tudi nekaj slabšega. Ta cement se bo oddajal iz skladišča na predkolodvoru v Dravljah in bo moral oskrbeti odvoz vsak sam.
—	Razredna loterija. Žrebanje 5. razreda 11. loterije traja od 9. aprila do 8. maja t. 1, Cene srečk so: 1/1 200 K, 1/2 100 K, 1/4 50 K, 1/8 25 K, Srečke prodaja Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružn ce v Celju, Celovcu in Mariboru,
—	Žalostna senzacija. Zagrebška »Narodna Politika« piše pod naslovom: »Ve-nerična kuga na liceju in državnem učiteljišču? S to strašno, a skoraj neverjetno vestjo o gornjih državnih zavodih v Zagrebu se je nedavno pečala v »Jutarnjem Listu« Zofka Kveder-Demetrovič, a nato je objavil fatalne podatke o tem dr. Dane Trbojevič. Odkritje je povzročilo tak škandal, kakršnega Zagreb oddavna ni videl, Da bi bila stvar še zapletenejša, je dr, Trbojevič dementiral, da bi bil avtor članka, ki je pisan 7. velikim poznavanjem predmeta, in ravnotako zanikajo ravnateljstva teh zavodov, da bi bile njihove učenke tako pokvarjene.« List zaključuje, da se v kratkem povrne na to žalostno stvar.
IZBOLJŠANJE LJUBLJANSKEMU TOBAČNEMU DELAVSTVU.
Minister Gostinčar brzojavlja danes iz Belgrada: Zahtevam tobačnega delavstva je ugodeno.
lj Krekova prosveta priredi danes ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih v Aloj-zijevišču predavanje. Ker bo predavanje za današnje čase važno, sc vabite k obilni udeležbi.
lj Na shod upokojenega delavstva tobačne tovarne ste vabljeni vsi prizadeti. Določile se bodo vaše zahteve. Shod pe vrši v sredo, 9. t. m. točno ob 3. uri pop. v prostorih »Krekove prosvete«, Poljanska cesta, Alojzcvišče (spodaj, levo).
lj Seja občinskih svetnikov S. L. S. se vrši v ponedeljek, t, j. 7. aprila ob po! 8. uri zvečer v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Prosi se, da se vsi občinski svetniki seje gotovo udeleže.
lj Uradne ure pri finančnem poverje-ništvu. Finančni uradnik nam piše: Pri poverjeništvu za finance delajo nekateri krogi, menda pač nimajo drugega dela, na to, da bi se sedanje uradne ure od 8. do 2- pop, spremenile od 8, do 1. in od 3. do 6. Čudna namera! Namesto da bi se uradništvo v težkem boju za obstanek pustilo pri miru, če sc mu že noče pomagati, se ga pa še šikanira s takimi namerami. Delavcu se jc znižal delovni čas od 10 na 8 ur, pri nas naj se pa podaljša, Čc se gotovi gospodje popoldne dolgočasijo doma in hodijo večkrat zat"o v urad, naj le hodijo; pri miru naj pa puste drugo uradništvo, ki mora popoldne na ta ali oni način skrbeli za svoje drage- Tudi to je delo za državo. Priden uradnik itak dela čez ure, če ima de!o; malomaren pa tudi pri spremenjenih urah ne bo več delal. Nekateri uradniki imajo daleč do doma; kdo more od njih zahtevati, da naj dolgo pot napravijo dnevno štirikrat. Našo vlado pa prosimo, da pri vseh uradih vpelje uradne ure od 8. do 2. ure, kar se jc pri denarnih zavodih že zgodilo.
lj Prememba imena. Deželna vlada za Slovenijo je dovolila gosp. Franu Gersten-mayerju, višjemu finančnemu svetniku in njegovi rodbini spremembo imena Gersten-mayer v Bajič.
lj »Vnovčevalnica za živino in mast« v Ljubljani se nahaja od ponedeljka, dne 7. aprila i 1. v poslopju deželne vlade, II. nadstropje, trakt Erjavčeva ulica in Bleiwcisova cesta.
Vrstnik S. K, S. Z.
* Kat. izobraževalno in podporno društvo v Domžalah vabi k predstavi v nedeljo, dne 6. aprila 1919 ob pol 4. uri popoldne v Društvenem domu, Spored: 1. A. Foerster: »Pesem koroških Slovencev«, moški zbor. 2. M. Vilhar: *Slavjanska«, moški zbor. 3. F. Ferjančič: »Šivilja«, ženski zbor. 4. F Ferjančič. »Me smo deklice vesele«, ženski zbor. 5. H, Sattner: »Opomin k petju«, mešan zbor, 6. Govor. 7. S. r.reiiorčič; »V oeoebični noči«, deklama-.
cija. 8. Dr. L. Lenard: Dekla božja. Drama v 4 dejanjih. 9. Dr. J. Valjavec: Satan. Dramatičen prizor. Vstopnina: Sedeži L vrste 3 K, II, vrste 2 K, stojišče 1 K.
Prosveta.
pr Ljudski oder v Ljubljani uprizori danes ob 7. uri zvečer v Ljudskem domu Ant. Medvedovo žaloigro: »Za pravdo in srce«. Vstopnice se aobe v predprodaji danes dopoldne od 10. do 12. ure in zvečer od 6. ure naprej pri blagajni.
pr Slovenska drama Melly Rozler. Komedija. Premiera dne 4. aprila 1919. Veseloigra boljšega kova, živahen in salonski dialog, semtertja celo duhovit. Fabula saj malo verjetna, situacijska kronika nepreti-rana. Publika zadovoljna, aplavz bogat; tempo prepočasen, režija premalo izdelana. Nelly, Albert in Clemence (Bukšeko-va, Danilo, Vera) prav dobri. Garvasova, Rakarjeva, Plut in Drcnovec povoljni, Marjanovičeva (Valentina) elegantna, Ze-leznik (Froancois) istotako. Gledišče je bilo polno. Več nimamo poročati, kot to, da smo doživeli v enem mesecu že tretjo veseloigro,	A. R.
borza.
LDU Zagreb, 5. aprila. Zaključni na današnji borzi:
Banka za trg., obrt in industrijo Banka in hranilnica za Primorje na sušaku, nove deUnca . . Hrvatska eskomptna banka . .
Jadranska banka, rove.....
„	, stare	. .
Eskomtna in mom. banka, Brod novo dcinice . . Hrvatska kreditna banka ....
nove..... ......
Narodna banka Zagreb.....
Obrtna banka.........
Poliedel^-a Danka nove .... Prva nrvatska hranilnica. HeKka pučka banka. ......
Zemnljska banka,......
Hipotekama hanka, Zagreb . . Nurodna hanka, brez kupona . Obrtna banka, zadnja emisija,
stare ............
Sladkorna tovarna. Osjek . . . 4''2%, zaVoznice bipotekarne banko 41/,«/0 založnice zemalske banko . 4»/3i% založnice I. hrv. hranilnice
Donar: 430
505 1405 840
. . .	865
• • •	*—
...	230
...	ICO
stare	—
. . .	305
.	698
121
121 121
kurzi
Bla<?o
445
515 1440
910
oco 435
IC3 9150 216 7C8
DR. KOROŠEC SE JE ENERGIČNO LOTIL PREHRANE!
(Posebno poročilo »Slovcncu«.)
Belgrad, 5. aprila. Minister za prehrano dr, Korošec je razdelil med bedno in siromašno belgijsko prebivalstvo brezplačno večje množine živeža.
Novi minister bo energično delal na to, da se odpravi verižna kupčija ter da se odstranijo vse zapreke v prometu. V ta namen bo proglasil ostre odredbe. Visoke cene živeža se bodo znižale na ta način, da bo vlada sama v aprovizacijah prodajala po znižanih cenah. Vsakdo bo mogel kontrolirati to poslovanje, tako da bomo za svoje potrebe imeli na svoji zemlji dovolj hrane.
Nujna potreba pa je, da se odstranijo prometne ovire, radi katerih rastejo cene živilom.
Belgratl, 5. aprila. Danes je minister prehrane dr, Korošec odpotoval v Novi Sad radi prehrane,
MINISTER GOSTINČAR PREVZEL POSLE.
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 5, aprila. Včeraj je minister za socialno politiko Gostinčar prevzel od bivšega ministra Korača vse posle, Novi minister, ki uživa pri vseh političnih strankah radi svojega socialnega delovanja velik ugled, bo nadaljeval delo svojega prednika ter bo takej predložil parlamentu načrte za nove socialne reforme.
PARLAMENTARNO DELO.
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 5. aprila. Parlamentarno delo se je ustalilo in teče sedaj redno. Pdvoljna rešitev ministrske krize je razbistrila položaj in ojačila stališče kabineta, ki mu raste ugled ua znotraj in zunaj.
Belgrad, 5, aprila. V parlamentarnih sejah od 4, dalje predsedujeta dr. Ribar in dr, Jankovič,
2E ZOPET BREZVESTNE LAŽI O »LJUBLJANSKEM DOGODKU«.
Reka, 5, aprila. (P. P.) — Orlandova »Epoca« v Rimu poroča z Dunaja dne 31. marca: Iz Ljubljane poročajo, da je med-zavezniška komisija pod predsedstvom generala Segre končala svoje delo in dala Italiji popolno zadoščenje s tem, da je sklenila uradno vrnitev italijanske komisije, ki bo nadaljevala prekinjena dela s sodelovanjem oblasti. General Smiljanič, poveljnik divizije ki je ukazal majorju De Giorgisu zapustiti mesto, jc bil kaznovan z ukornim pismom, katerega prepis je prejela tudi slovenska Narodna vlada. Pravijo, da je general Smiljanič prosi! za takojšnjo premesti-tev. — Glede dogodka v Mariboru je sklenila komisija, da italijanska častnika, ki i ta oreiela nalog zapustili mesto, nadalju-
jeta varstvo in delovanje, dokler ne b' končano,
TRŽAŠKI MESTNI ZASTOP — t	ODSTOPIL!
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Reka, 5. aprila. Sem je došla vest, di je odstopil celokupni mestni zastop mest Trst. S tem je nastopila v mestni uprav vele važna kriza, ki italijanskim oblasten povzroča izredne skrbi.
NARODNO PREDSTAVNIŠTVO.
LDU Belgrad, 5. aprila, V današnji sej Narodnega prestavništv\a 'e odgovarja ministrski predsednik Protič Stojan v ob širnem govoru na interpelacijo poslanci dr, Novaka glede takozvanih ljubljanski! in zaloških dogodkov. Ministrski predsed nik Protič je na podlagi natančnih podat kov dokazal, kako so vsa italianska očita na popolnoma neutemeljena.
AKE POGOJE 31 BILA DIKTIRALA ZMAGOVITA NEMČIJA?
LDU Lycn, 5. aprila. (Brezžično.) Za siopnik Monakova, Landauer, je imel pr proslavi, ki se je vršila v spomin Kurti Eisnerja, govor, v katerem je izjavil, da s< nahaja v njegovih rokah prepis jako važne ga dokumenta iz meseca decembra 1914 Ta listina izvira iz visoke politične oseb nosti, ki igra še danes veliko vlogo v vladi. Dokument določa za primer, da b! Nemci izšli iz vojske kot zmagovalci, na-stopne mirovne pogoje: Aneksija Belgij« in Normandije, aneksija angleško-normam skih otokov, katere bi morala odstopiti Velika Britanija, dalje anksija približn« vsega onega ozemlja, na katerem so se po zneje stvorile razne ruske obmejne drža ve. Nemčija bi se preobrazila v mogoče* kolonijalni imperij s strnenim in zaokro ženim ozemljem. Vojna odškodnina, kater« bi zahtevala Nemčija, bi morala biti take visoka, da ne bi pokrivala samo izdatko' prvih mesecev vojne, to je približno 10 mi Ijard mark, ampak tudi skupno vsoto vsel nemških državnih dolgov.
ČETVORICA KONFERTRA?
LDU Pariz, 4. apri!a. (Dun KU) Or I and o, LIoyd George, Clemenceau in pol kovnik House so se ob treh popoldne se stali v vojnem ministrstvu h konferenci ld je trajala do sedmih zvečer.
RAZBURJENJE MED POLJAKI.
LDU Poznanj, 5. aprila. (Dun KU.1, Spričo vesti, da luke gdanske ne bode priznali Poljakom in da ostane zapadnj Prusija še nadalje pruska, se je polotih prebivalstva v Poznanju velika razburje nost. Pred mestno hišo se je zbrala ogro mna množica; imeli so protestne govore
UVOZ RIB V NEMČIJO.
LDU Hamburg, 5. aprila. (Dun KU.] Tolpe, broječe več kakor tisoč oseb, so na altonskem ribjem trgu ustavile vsak voz ki se je pripeljal iz tržnice, in ga oropale. Množica je razdelila ribe med sabo. Policija in varstveno moštvo je naredilo temu početju konec.
C ss&ocfiara&e novice.
Prenos čekovnih računov dunajskega po-štcehranilničnega urada na pošini čekovni urad kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljeni.
Poziv velja samo posameznikom (pri-vatnim osebam, trgovskim firmam), nc pa denarnim zavodom (bankam, hranilnicam, zadrugam), katerih čekovni računi pri dunajskem poštnohranihiičnem uradu se ob svojem času preneso po drugi poti. Zasebniki, kateri so v zmislu javnega poziva bivšega poverjeništva za finance Narodne vlade KHS v Ljubljani z dne 21, januarja 1919, št. 4C0 (glej Uradni list XL z dne 22, januarja 1919), imovino svojega čekovnega računa prijavili kot inozemsko terjatev pri dunajskem poštnohranil-ničnem uradu i n kateri žele prenesti vso svojo imovino s temeljno vlogo vred na poštni čekovni urad kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, se p o -z i v 1 j e j o , naj pošljejo najkesneje do dne 15. aprila 1919 na naslov: Poštni čekovniurad kraljestvaSrbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani
1.	zadnji kontni izpisek dunajskega poštnohranilnišnega urada (v vpogled proti vrnitvi) in
2.	č e k dunajskega poštnohranilnič-nega urada. Ta ček naj se izpolni tako-le: Kraj in datum kakor po navadi, namesto zneska pa naj sc napišeta obakrat (namesto številčno navedenega zneska in namesto v besedah izraženega zneska) besedi »per saldo« in namesto naslova prejemnikovega naj sc zapiše: »V kliringu na račun št. 37.792*87 — finančno ravnateljstvo v Ljubljani«. Številčni razpredelek ob desnem robu čeka naj se n e prestriže.
3.	Ker s tem lastnik računa izstopi iz čekovnega prometa dunajske poštne hranilnica, naj se vpošljejo, k^knr j<>. predni. sano, tudi vsi še neporabljivi čeki. Pri tem naj lastnik računa ne po?*Si priložit? oisma. naslovljenega na dunajsko Doštno
hranilnico, in v njem naj izrečno zahteva povrnitev kolkovine (4 vinarje za vsak neporabljeni ček).
Čeki, na ta način zbrani pri poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, sc potem uradno odpošljejo poštnohranilničnernu uradu na Dunaju in čim ta na Dunaju pro-vede prepis na računu bivšega finančnega ravnateljstva v Ljubljani, oziroma sedanje poverjeništvo ministrstva financ v Ljubljani prejme dotično obvestilo, sc bodo imovine posameznih lastnikov dunajskih poštnih čekovnih računov ali pripisale na njih račune pri čekovnem uradu v Ljubljani, ako jih že imajo, ali pa se bodo smatrale za vplačilo ob otvoritvi novega čekovnega računa, ako stranka čekovnemu uradu v Ljubljani pravočasno pošlje pristopno izjavo; sicer se bo izplačevala vsa gotovina po nakaznični poti.
Pripisovalo oziroma izplačevalo se bo na podstavi kontnih izpiskov dunajske poštne hranilnice k št. 37.792*87, strankam pa bo možno ugotoviti na podstavi izpiskov iz lastnih saldiranih računov, ki jih dobe z Dunaja, ali se je kaj pomotoma pripisalo, oziroma izplačalo.
S čekovno imovino prenesemo iz dunajskega poštnohranilničnega urada na novi čekovni račun poštnega čekovnega urada v Ljubljani (oziroma s prirastkom), sme razpolagati stranka šele mcsec dni potem, to se je vpis izvršil pri čekovnem uradu v Ljubljani.	.
Opozarjajo se končno imetniki čekovnih računov pri poštnohranilničnem uradu na Dunaju, da v bodoče tamkajšnje imovine ne morejo uporabljati niti za izplačila v nemški Avstriji — ker smatra ta država dosedanje račune naših državljanov za inozemski denar (to je za nežigosane bankovce, dočim se bo plačevalo v bodoče tamkaj z nemško-avstrijsko žigosanimi bankovci) — niti za plačila v naši državi, ker je čekovni promet s poštnohranilmčmm uradom na Dunaju ukinjen.
V Ljubi j a ni, dne 29. marca 1919.
Poverjenik: dr. Šavnik s. r.
Prijoritetac obligacije slovenskih železnic.
Večina železnic na našem ozemlju je bila zgrajena s pomočjo izposojenega kapitala. Za ta izposojeni kapital so se izdale
posebne prednostne ali prijori-
tetne obligacije, navacmo s 4odstot-no obrestno mero; za plačilo teh obresti je prevzela jamstvo dotična dežela. Ker ie imel kupec takih obligacij za vplačano glavnico in redno obrestovani«; poleg dohodkov žcleznice še posebno varnost v deželni garanciji, je bilo naravno, da so te prednostne zadolžnice ali prijoritete našle povsod tam, kjer se je kopičil denar, obilo odjemalcev. In ker je bilo največ prihrankov in največ denarja vedno v Nemški Avstriji in na Dunaju, je bilo zopet razumljivo, da je pretežna večina teh priforitet prišla v nemške roke.
Posledica tega je, da se dohodki n a-Š i h železnic iz osebnega in blagovnega našega prometa stekajo leto za letom na Dunaj v tuje roke, kar pomeni v bilanci našega celokupnega gospodarstva jako izdatno pasivno točko.
Na tem se ni dalo dosti popraviti, bili smo gospodarsko prešibki, ludi med vojsko se te razmere niso hotele spremeniti. Prijoritete železnic in drugih prometnih naprav so bile prav kakor akcije industrijskih podjetij v trdnih rokah, kurzi so rastli od mesca do mesca do dostikrat nerazum-live višine, ker bogatini niso marali s temi vrednostimi na trg, razen v špekulaciske namene, in tako se je, vkljub naraščajoči obilici gotovine v naših krajih, le prav malo prijoritet naših železnic vrnilo v domačijo. Šele z razsulom avstro-ogrske države so se te razmere spremenile. Naše pokrajine so postale za nemške upnike tuja država, in ker finančnik pred državnopravno ureditvijo nikakor ne ve,
- -----r------ponujati ,------
jati prijoritetne cbligacijc naših žcleznic v večjih skupinah.
Kakor čujemo, je s posredovanjem Ljubljanske kreditne banke in Jadranske banke že precej prijo-ricct kranjskih in spodnještajerskih želez-
nic prišlo v slovenske roke, večje skupine so pa še lahko dobijo po ugodnem kurzu na razpolago.
Iz narodno gospodarskih vzrokov je želeti, da se ta prehod izvrši v kar naj-obilnejši meri ter jc ta gospodarska osamosvojitev prav lahko mogoča, ako se udeleže te akcije ne samo stalni banč.ni klijenti, ampak tudi širje plasti občinstva, zasebniki in denarni zavodi.
Prilika je sedaj tako ugodna, da nikdar ugodnejša biti ne more. Trpimo na preobilici papirnatega denarja prav slabe vrednosti, katerega se nam hoče, kakor vse kaže, v kratkem zamenjati po sedanji izvanredno nizki vrednosti. To ne more nikomur prav ugajati, ki ima v rokah i kaj več gotovine ali razpolagljivih hranilnih vlog. Gospodarsko previdno in modro je torej, ako poseže tudi širje občinstvo po železniških prijoritetab, ki imajo zdravo in krepko podlago v naših železniških napravah ter za glavnico in 4% obrestno mero nudijo še posebne deželne garancije. j
Vsak prevzemnik takih prijoritetnih delnic pride po ugodnem kurzu v posest stalnih vrednosti in stalnega obrestovanja po stari kronski veljavi ter se oprosti skrbi, kako se nam bode zamenjala sedanja papirnata krona, obenem pa odrinemo vsi skupaj precejšnje število milijonov slabih papirnatih kron na Dunaj, sami pa pridržimo v domačih rokah naše žcleznice in njihove dohodke,
g »Ilirska banka v Ljubljani« — »Slovenska eskomptna banka«. Na občnem zboru sc je izvolil nov upravni svet iz sledečih gospodov: Predsednik Jean B. Pollak, tovarnar v Ljubljani, I. podpredsednik dr. Stanko Švrljuga, ravnatelj Hrvatske es-komptne banke v Zagrebu, II. podpredsednik Karel Kauschegg. veleposestnik v Ljubljani, in upravnih svetnikov gg. dr. AdJešič Juro, odvetnik v Ljubljani, Bonnč Fran, tovarnar v Ljubljani, dr. Černe Ivan, imejitelj Gospodarske pisarne dr. Iv. Č, v Ljubljani, Iieinzel Vjekoslav, predsednik trgovske zbornice v Zagrebu, Kozina Peter, tovarnar v Tržiču, Ladevič Lazar, ve-Ictržec v Zagrebu, Leskovic Fran, posestnik v Ljubljani, Marenčič Rajko, trgovec in posestnik v Kranju, Velisavljevič Gjor-gje, ravnatelj Srbske banke v Zagrebu. Nadzorstvo sestoji sedaj iz sledečih gospodov: Andrej Mejač, trgovec in posestnik v Komendi, Bošnjak Kamilo, prokurist Hrvatske eskomptne banke v Zagrebu, Ka-ramata Stevo, prokurist Srbske banke v Zagrebu, Kastelic Ivian, posestnik v Ljubljani, Meden Viktor, trgovec in posestnik v Ljubljani.
PRISPEVKI ZA KRUH IN MOKO SE IZPLAČUJEJO:
na izkaznice ubožnih akcij po sledečem redu;
Dopoldne v mestni posvetovalnici, popoldne pa pri krušni komisiji na magistratu:
I. Na A izkaznice:
Dne 7. aprila od 8. do 9, ure štev 1 do 150, od 9. do 10, ure štev. 150 do 300, od 10. do 11. ure štev. 300 do konca.
H. Na B izkaznice: Dn« 7. aprila od 11. do 12, ure štev. 1 do 150, od 3. do 4. ure štev. 150 do 300, od 4. do 5, ure št, 300 do 450, od 5, do 6. ure št. 450 do 600.
Dne 8, aprila od 8, do 9. ure št. 600 do 750, od 9. do 10. ure št. 750 do 900, cd 10. do 11. ure št. 900 do 1050, cd 11. do 12. ure št. 1050 do 1200, od 3. do 4. ure j št. 1200 do 1350, od 4. do 5. ure št. 1350 do 1500, od 5, do 6, ur« št. 1500 do 1650.
Dae 9. aprila od 8. do 9, ure št. 1650 do 1800, od 9 do 10. ure 1800 do 1950, cd 10. do 11. ure št. 1950 do 2100, od 11. do 12. ure 2100 do 2250, od 3. do 4. ure 2250 do 2400, od 4. do 5. ure št. 2400 do 2550, od 5. do 6. ure št. 2550 do konca. RI. Na C izkaznico: Dne 10. aprila od 8. do 9. ure št. 1 do 150, od 9. do 10. ure št. 150 do 300, od 10. do 11. ure št, 300 do 450, od 11, do 12. ure št. 450 do 600, od 3. do 4, ure št, 600 do 750, od 4. do 5. ure št. 750 do 900, od 5. do
6, ure št. 900 do 1050.
Dne 11. aprila od 8. do 9, ure št, 1050
do 1200, od 9, do 10. ure št. 1200 do 1350, od 10. do 11, ure št. 1350 do 1500, od 11. do 12. ure st, 1500 do 1650, od 3. do 4. ure št. 1650 do 1800, od 4, do 5, ure 1800 do 1950, od 5. do 6. ure št. 1950 do 2100.
Dne 12. aprila od 8. do 9. ure št. 2100 do 2250, od 9. do 10. ure št. 2250 do 2400, od 10. do 11. ure št, 2400 do konca.
IV.	Na izkaznice I. uradniške skupine:
Dn® 12. aprila od 3. do 4. ure Št. 1 do
150, od 4, do 5, ure št, 150 do 300, od 5. do 6. ure št. 300 do konca.
V.	Na izkaznice II. uradniške skupine: , Dne 14. aprila od 8. do 9. ure št. 1 do
konca.
VI.	Na B izkaznice za Vič:
Dne 14. aprila do 9, do pol 11. ure
št. 1 do konca,
VII.	Na C izkaznice za Vič.
Dn<J 14. aprila cd pol 11. do 12. ure št. 1 do 200, od 3. do 4. ure št, 200 do 350, od 4. do 5. ure št, 350 do konca.
VIII.	Na B izkaznice za Moste:
Dne 15. aprila od 8. do 9. ure št; l do 150, od 9. do 10. ure št. 150 do konca.
IX.	Na C izkaznice za Moste:
Dne 15. aprila od 10. do 11. ure št, 1 do 150, od 1!. do 12. ure št. 150 clo 300, cd 3. do 4 ure št, 300 do konca.
a Na sladkorne izkaznice št. 5, 8, 62 in 63 se dobi sol v sledečih trgovinah: Na št. 5 pri Čermah & Val, Vodnikov trg. Na št. 8 pri Fridrihu, Poljanska cesta. Na št. 62 pri Stanccrju, Dunajska cesta (Hol-zer). Na št, 63 pri Khamu, Miklošičeva cesta, Ravnolam se bode dobil tudi sladkor.
a Vsled izplačevanja prispevkov za člane ubožnih akcij se od ponedeljka, dne 7, aprila, do vštetega torka, dne 15, aprila, v mestni posvetovalnici strankam ničesar ne nakazuje,
a Prodajalci moke se vabijo, ca se zanesljivo zglase v torek, dne 8. t. m. ob 9. uri v mestno posvetovalnico radi nakazila moke.
a Čebula sa L okraj. Stranke prvega okraja dobe čebulo v ponedeljek, dne 7, t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Delila se bode na krompirjeve nakaznice po sledečem redu: dopoldne od 8 do 9 štev. 1 do 400, od 9 do 10 štev. 401 do 800, od 10 do 11 štev. 801 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg čebule, kar stane 2 kroni.
a Čebula za II. okraj. Stranke drugega okraja dobe čebulo v ponedeljek, dne 7. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Delila se bode na krompirjeve nakaznice po sledečem redu: popoldne od 2 do 3 štev, 1 do 400, od 3 do 4 štev. 401 do 800, od 4 do 5 štev. 801 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg čebule, kar stane 2 kroni.
a Čebula za III, okraj. Stranke III. okraja dobe čebulo v torek, dne 8, t m, pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Delila se bode na krompirjeve nakaznice po sledečem redu: dopoldne od 8. do 9. ure štev, 1 do 500, od 9. do 10. ure štev. 501 do 1000, od 10 do 11. ure štev. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg čebule, kar stane 2 kroni.
a Čebula za IV, okraj. Stranke IV. okraja dobe čebulo v torek, dne 8. t. m, pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Delila se bode na krompirjeve nakaznice po sledečem redu: popoldne od 2. do 3, ure štev, 1 do 600, od 3 do 4. ur<? štev 601 do 1200, od 4. do 5, ure štev. 1201 do konca. Stranka debi za vsako osebo 3 kg čebule, kar stane 2 kroni.
G, Jos, Ivančič, poslovodja »Kasino-vereina« je v svojem »Poslanem'« v ljubljanskih listih naslikal sebe kot največjega narodnega mučenika, kot žrtev svojega slovenskega prepričanja.
Nisem tako zloben, da bi mu tega ne verjel, zfii se mi pa, da si mož nekoilko preveč trka na prsa in da njegovo »neizmerno gorje« vendar-le ni tako grozno, kakor ga on skuša napleskali. Da je sedaj kazinski zaupnik, kaže že to, da mu je
* Opomba: Za vsebino tega spisa ne prevzame uredništvo nobene odgovornosti.
vendar-le uspelo, iz tega »neizmernega gorja« še rešiti nekaj težkih tisočakov — ali pa je resnična ona druga povest o ve-rižništvu, ki je še vedno ni spravil na čisto z »Naprej«-em, in naj se še tako sklicuje na svedočbe begunskega urada ia policije.
Zato je ne samo neokusno, tem-več naravnost predrzno vzdihovanje, da se je hotelo »uničiti, ubiti eksistenco« njemu — goriškemu Slovencu.
Goriški Slovenec, to geslo jc danes zelo popularno, pa posluževati sc ga smem tudi jaz, ker sem i jaz — goriški Slovenec! Morda bi bilo tudi boljše, ako bi ne načenjali poglavja o »uničeni eksistenci!« — Saj poznate g, Carlija a celo kopo decc, ki je ostal radi Vas na cesti, dasi je imel žc zasiguran topel kotiček. Roko na srce, kdo je odjel temu skorjico kruha? In Carli, mož izvežban v kavarniški stroki, je po 4 letnem službovanju na fronti, žc šest 15. e s e c e v brez službe! Ako bi zgolj radi tega stanovskega tovariša ' mobiliziral« zase, kakor mi očitate, bi storil s tem samo hvalevredno in zaslužno delo. Vidite, in prav to me boli najbolj* da morda v tem oziru nisem storil vsega, kar bi mogel, —« Sicer pa ni še vseh dni konec, saj prisega g. Ivančič, da »Kasinoverein« ni rekuriral proti odločitvi raagistratnega gremija, marveč samo on — poslovodja, ki pa v to niti ni upravičen. Dognati bo torej še tre ba, kako se jc potem mogel rešiti priziv, ki ga je vložila neupravičena oseba! So pač zadostovale lepe oči predsednika ^Kazinove-reina« dr. Galleta, ki je prišel v spremstvu neupravičenca (v spremstvu dr. Smole, ni nihče trdil!) — k referentu, da je zmagal »K a z i n o v e r e i n« proti mestnemu magistratu.
To stoji pribito, in naj se g, Ivančič zvija kakor kača ali jegulja. — Takisto tudi stoji dejstvd, da ima takozvani zakupnik kazine na razpolago dve sobi, Nemci pa tudi dve — ono, ki služi nemški gospodi za bralno sobo, in tisto, katere dvojna vrata so za-plaukana. Ali jc istina? Ako ni, ako sem krivo izveščen, som pripravljen dati takoj v narodne in obram« bnc svrhe 1000 kron.
Uverjen sen}, da bo gospod nasprotnik kot kavalir položil isto vsoto v iste svrhe, menim da lažje kakor jaz, ki sem si moral ob goto-ven času izposoditi znaten novec, da sem mogel dati na račun za nakup oprave 50 tisoč kron kavarnarju Damischu, tiste oprave, ki jo ima sedaj on v kavarni, ki jc baje na njegovo zahtevo krščena za »Zvezdoc, a jo je vsak dan pripravljen prekrstiti, ako bi kdo zahteval, v »Beograd«.
Ob koncu šc to-le: Bil sem in sem še cbrinik, pred 35. leti sem prodal svojo rokodelsko obrt, se oženil z gostilničarka in si kot tak pridobil še kavarniško koncesijo v času, ko so bili v, Ljubljani kavarna rii še samo Nemci! Bil sem poleg Kramerja prvi slovenski kavarnar v Ljubljani, V koliko sem bil takrat in kasneje na svojem mestu kot Slovan, Jugoslovan, kot Slovenec, kot Sokol, kol ljubljanski občan in obrtnik, o tem nc pristoja meni sodba, o tem naj sodijo nepristranski sodniki, to pa smem reči: Kadar boste Vi storili toliko, bo prvi, ki bo Vam odvezal na čevljih jermena,
Fran Krapež,
lastnik »Narodne kavarne«.
Ljubljana, 4, aprila 1919.
i M se m lisi M. £ToX
jUg terl so razumejo na cerkvena opravila. jgjUj Vsa oskrba v hiši, plača po dogovoru. Uprava ljubljanskega pokopališča.
Kmet posesiiimed Kran1em
in Je-
---.	senicami, ki bi rabil
za lahko domačo vožnjo enega ali dva konjn, in jili vzel na krmo, naj se zglasi pismeno pod: Gomilar, Kranj, št. 2.
Kupim Q tnnia a11 kobili za vožnjo ln L BUUjU tek, 15 do 15V, pesti visoka', mo7.no enake barve. Ponudbe z navedbo cone pod: Dva konja, poštno ležečo Kranj.
Sestra
Bfšnto RC705saU prosi dotično
luUib UbbbijUU stranko v Udmatu, pri kateri jo slednja pred odhodom v okupirano ozemlje spravila svojo stvari, za nas ov proti nagradi. — Ationsnn 0'ispefi c Ja Al. jf£atci;c, Ljabijatiu,	osni trg 3,
Kupujem
S1I2,
okrogel alt rezan, v vagon naj se nazi. parna žaga za dr. LJubljana
[jo jfiiXov, hrastov uii n iintec v bodisi no 7.m Ion naložen io na V. ocagneMl, v.iii>i kolodvorom,
Proda so HlflCfitliP Nas,0,? POT0 dobro ohranjen JjlUiJUvfH, uprava lista pod šifro: nUg!a>:ien,"
ku-
jsuf/sms fluiijiMii umm puje tvrdka iti. iViihellč, šeiuaburgovo ulica.
Frispevejie zo skled s. L. s.
čistokrvni
2280
policijski pes, eno leto star, 86 ceno proda pri Pavla Barteimo, Kočevje 19S
iSScm KUlIlIllMJ (80 K), iu
(00 K), marlli-tfUjjUl IvU vi, rodoljubni (n finalni. Nastop 10. aprilu. —
Slava Mašek, Zagzab, Samostanska ulica IG, I. nadstr.
iž^i
^pecenjskc in mai.ufakturne stroke, vešč slovenskega in nemškega jezike, išče mesta v kakSni večji trgovini. Naslov oovc uorava lista nod noinočnlk 2309.
Iščem cHaflif fipil/a ki dobro pozna dfllfililolIlIM emujlno posodo, ia 2 pakovalca za emailno posodo. — Nastop takoj. Predstaviti sc je v pondeljek ob pol 8. uri v Zadružni Centrali nasproti »Uniona*.
itanrin rn» od velikega prašiča lepi 11 UtH! t\; • kosi prekajenega mesa, čista ma3!, kakor tudi črna svilnata obleka y.a gospodično. — Poizve se v upravniatvu „Slovencau pod žt 2301.
2 Mm M m 2Keb?' 3 Mi, 12 UP 2 Mi MiK
maio rablena, popolno dobra, sa proda. Več sc Izve pri
Milanu Neugebauer, Gluraicvac, Hrvatska.
2507 (2)
No posesivo ali nosilo
h kaki samski osebi želi priti mlad zakonski pur s 16.000 K prihranka. Naslov pod zakonski par 2307 pri upravi lista.
Zo sanico ali samico
fornirana omara in postelja brez ma-drocov, obojo novo ohranjeno ter boljše vrsto. Pogleda ee v tfovem Vodmaln Št 02.
z lOletno trgovsko r.uobrazbo želi primernega mesta kot voditeljica irgo* vine ali v pisarno. Eventualno gre tudi na Hrvatsko ali v Srbijo. Prevzame tudi službo družabnice ali kaj sličnega. Cen), ponudbe pod Gorenj k a 2310 na upravo sinfMica.	2310 «1
KnplmmeraalooralsKraK
vega. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »Kmematoorat« šlev. 2300.
ISče se
7. dvema posteljama za višjega srbskega Častnika. Prijave sprejema uprava llsU pod 2315.
se proda, močnih, dobro prezlml|enfb ln za nekaj časa se z medom preskro. Ijenlh ln siccr: nemSke normalne mere
eksport ln 2nidaršlčev. Naslov t VaL lakell. Lahovič*. n. Knm»--<«
izmed bivSlh vojakov oziroma
___ vojnih ujetnikov iz Rusije bi
vedel kaj o Ant. Globokar, kl je služIl pri pešpolku 15, I. E. K.. Kalndor! pri Llpnicl. V začetku vojake je odSel na bojišče in dosedaj nI nobenega glasu o nJem. Doma Je i Vel. Reberc, okr. Novo mesto.
Javilo naj bi se tijegavl materi Fr. Glo-lokar, Vel. Heberce pri Zagradcu— Fužine, Dolenjsko, proti poplačilu.
' i® pomočnice i
sprejme takoj
ROZft MEOOEB, 6*3
LJUBLJANA, Mestni trg 24-111.
UjlaM ■ 4 sobami, prltlkllnaml ln kuni llu hI njo blizu Kamniku v prijetni legi z razgledom proti Kamniškim planinam, se da v najem. Posebno pripravna za penzijonlste, letovičarie ln hribolazce. Pob.ve se v trgovini L Žargl, Kamnik.
1 pomočnik in 2 učenca
za kleparsko, vodovodno ln acetelinsko obrt, ae sprejme takoj. — Franc lončar. Ljubljana — Šiška, Celovška cesta GS.
skoro nov, se radi ;irose"tve ugodno proda. Ogleda se ga t sak< dati od 2—6 pop. Janez Trdinova ulica 8 vrata 10.
ca izdelovanje čepic (kap), mo Skih, civilnih se išče. Delo dobi na dom. Zglasiti ee je na naslov: L. Knez, trgovec, Krško.
Žična ograio
187 m dolga in 1-20 m visoka s 45 kostanjevimi stebri se proda, cena K 1500'—. Poizve ee v pisarni »živinorejska zvezo v fiMARCI, pošta RADOMLJE«.
Naravno malim in Gitronovo esenco
in druge potrebščine za izdelavo do« brlh pokallc, kakor tudi 70% mali-novo fondant-esenco za arerpatiztranje kandltov priporoča destilacija esenc Srečko Potnik, Ljubljana, Slomškova ulica 27. Istotam se kupijo sveži, čisti olupki oranž, kg 15'— S.	2286
GLASOVI
dobro obr&njen so proda. Ved se izve V Cigaletovl allci št 4/11., vrata št 11.
Moderno uredjena
knjfgoflskara,
«?njlflorr.žn»r:3, papirnica kp.jižara
bez konkurancija u jednome od nuj večih kotara u Hrvatsko!, providjena izvrstnim ftrojev>ria, brzotiskovnim velikim, Americnkom, Pappscherom strojem rernčem i za perforiranje, te do 20 tnotrična centa slova, arabeska i črta ia miedi, prodala se. Pobližje kroz tiskaru Brada Krat] u Zanrebu Dnga utlca a.	2292
večie iroovsko pe®iievLi!W
fr^a^e sa takoj a!3 posnije
a trgovsko predizobrazbo, nadalje izurjeno
KDO VE «
dati pojasnila o pogrešanem Valentina Eder, kl le služIl od začetka vojne pri vojnem bataljonu 8t 2 B. S. 2/2 v Premostil, Galicija in j« pisal zadnjic 3. septembra 1914, naj naznani njegovi ženi FranCiSki Eder v Loki 49, p. MengeS.
Živo apno, portland cement, zidno in strešno opeko vagonTbffini mizarski
Hm C0*1100 vlsJ® P°nuJa
II lil Urbančlč, LJubljana, Bleiwel*iva
— cesta Stev. 18 (nasproti llieju). —
M
Sp. $ta)e"ko, 12 do
|e približno fe	& ^
za vsakovrstna podjetje čer d"3n na rizpol»no; istotako tudi
nroslarai slavci s sHlgfllšeoE!
Pod etniki naj se obrnejo do 25. aprila 11. na mestui občinski urad Slovenj-gradec za pojasnila in podrobne podatke.
lesiavraclla
Prešernova uHca 9 se priporoča v Ljubljani potujočemu občinstvu.
Salonsko oaroiinra t:]
dobro ohranjena
na prodaj v Knatlovi ulici štev. 6/1. nadstr. Ogleda se lahko od 11. do S. ure popoldne.
Iščejo so sposobni
ključavničarji
ea rezalno in nfsHiilno orodje in za mantlianjo ključavnic. Reflektantje naj obrnejo na: Kranjsko tvornlco žo-tn kljačavnlč, orodja v Kamniku
siuiu
*Hroe'n	m »TOiInji	sobo
ali dvorane, posebno pripravna /a gledališča ali družben« prostore uaj.rodaj Gosposka ulica št 16 II. Toiu sc tudi proda velik LESTENEC (luster) iz ko vanega bakra, masiven moderno obliko.
ovna divje
Gozdno oskrbuiStvo na B edu odda v režijskem loviSčuod&treSitevome< jenega števila divjih petelinov.
PrenoCevaliSče v gozdarskih in lovskih ko-Cah, kakor tudi lovsko osobje je na razpolago. Ponudbe, od 60 K naprej za v^akegega petelina, sprejema omenjeno oskrbništvo do 5. maja t. 1.

■ "
UliUMUli UlgUHlUiiJ (fUIiitiliilU
ne cdda pii Sv. Trojici v Tržišču (Do lenjsko). Dohodki - a) pšenična, a:dova ln vinska bira, b) stetnina, c) mesečna plača po dogovoru. Piosic r.tefiovanje v novi cerkveni hisl z ■ rtom. B.>stop: l> IPSis
isrlivoiiBBreilslolJiiiiHflprlSv.lroIicivlržiSeiKiol.)
dobijo trajno delo. Plača na uro do 2-50 K, za stanovanje in hrano sc po možnosti preskrbi. Stavbna tvrdka Ivan Ogrin, Gruberjevo nabrežja 8.
10 parov
težkih konj
za gozdno vožnjo. Ponudbe z natančnim popisom je poslati na A. Kajiož, Kočevje.
r« IBil
lepo domaČe delo, najvcCje St. 4 prodaja na drobno 10 K za komad. — Trgovci popust.
Ivan N. Adamič
Ljubljana, Sv. Petra cesta 31,
fi bi lahko prispeval z večjo vsoto za otvoritev delavnice za tehtnice, uteže In poljedelske stroje v Jugoslaviji, naj pošlje obširneje poročilo pod F. K. ffiag„ debnrgerstr. 187 33 Dunaj XXI./S.
2296
Vsem prijateljem, znancem ln sorodnikom naznanjamo tužno vest, da je naša dobra mati, oziroma stara mati
Terezija Plrman
dna 4. aprila ob pol 9. uri zvečer, previdena s sv. zakramenti boguvdano preminula.
Pogreb s« vrSi li deželne bolnice dne fi. aprila ob 2. url popoldne na pokopališče k Sv. Kritu,
Venci aa hvaležno odklanjajo.
Ljubljana, dna 6. aprila 1919.
2alujočl ostali.
ter voS
kontoristlnj
t daljšo prakso.
Plača po dogovoru. — Poudbe do 15. aprila na poštni prodal št 2 v Ljubljani.
Naznanilo.
Zopet sem pričel svojo
kupi rečjo m^of.lao i
bodisi gole ali izolirane.
D PIJ rtv- C»š • 1 maio rabljena preproga, riUliU Olj. 1 bakren kotliček za čaj
(boccla), 1 srebrn črnUn>k (Tintenzeug), i datngfcl fiiobuk za pomlad z nakitom (Rciher), 1 damakt površnik za pomlad, radi preselitve po ugodnih cenah v hiši: Gradišče štev. S, 1. nadstr. (zadrana-skim gledališčem) vpogled: vsak dan med S. in 3. uro popoldne.	2130
Fy	■ s/
rane Kovic
LJubljana,	2293
15 i ?J3" Vodmat, Za. oifcs cesta štev, 1P,
»i naznanjam spojim znancem in prijateljem, da sem pričel svojo
[krojaško obrt
Vsakovrstne slamnike
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu, kakor tudi tudi slamnate £svljo (šolne), predpražnike, slamnata podplate za v ievlj«
Frenfo Cerar tovarna slamnikov, Stob, p. Domžale.
Tovarna je 7 minut od kolodvora.
15 kg slanine dam onemu, kl preskrbi a v e
M II
tudi izven me3ta, takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe naj se pošiljajo pod i,OJZl, poštno ležeče »Ljubljana«,
[in
se toplo priporočam za obilna na-- ročila. -
krojaško obrt
— Sprojaman.1 popravila lu novo. —-ADOLF ČEPON,
--UI!ca na prati b, Llntil^ni, — —-

^TITffirHT n Povodom bridke Izgube naSe iskreno-^JTSfiA W Aifiuf AA, ljubljene hčerke, sestre, gospodične
IVANKE DORM3S
katero jc Vsemogočni poklical, prevldeno s svetotajstvl v 29. letu njene starosti, dne 28. marca 1.1. v boljše življenje, izrekamo tem potom vsem onim, ki so spremili rajnko na zadnji poti, našo najtoplejšo zahvalo.
STARA VRHNIKA, 30. marca 1919.
Globoko žalujoča rodbina Dormlš.

oziroma _
"a
se sprejme za vodstvo novoustanovljene prodajalna bonsumnega društva.
Nastop sluibe 15. maja. Plača po dogovoru. Prednost imajo poslovodkinje. ki so že delj časa služile v konsuinmb prodajalnah. Ponudbe naj se pošljejo do 20. t. m. na upravo tega lista pod, označbo: ,,fos ovodja kousuma ua Dolenjskem 2305".
Sprejme se zanesljiv, pošten
vajen kooj, tudi starejši. Stanovanje ln hrana je v hiši, plača po dogovoiu.
k Suši, liiib Um ceste št 21.

sistem Hamniond, dobro ohranjen proda tvrcSka
abret <§ ICossip.
Brižos s&r« branju.
na Doleniskem sa da v najem ali proda. —. Vprašanje poštno ležeča Ljnbljana pod Kmečko posestvo.
Valentin Maček
slamnikarska obrt, v Domžalah sprejemam damske modne
slamnike v popravilo
v večji množini. — Oblike so n& željo vedno na razpolago.
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
J^flnton Cerne,
grsver In IzdLlovalelJ kavau.v-štambilljsv
IfaBiS^ciEa, Ossmi trg
m
izrekamo tem potom svojo globolto zahvalo. Zahvaljujemo se vsem, ki so rajnega v njegovi dolgotrajni bolezni obiskali in tolažili, tako posebno vsem gg. duhovnikom in gg. zdravnikom Končno vsem, ki ste ga na njegovem zadnjem potu spremili do groba, tako častiti duhovščini, vsem društvom, zastopstvom in udeležnikom sprevoda.
Žalujoča rodbina Kobi.
spomlad nove obleke
ako se s prebarvanjem starih ln komičnim čiščenjem zamazanih doseže isto,
Najmodernejše barve, prihranek deMrja.
Hitra ln točna izvršitev. — Prva in največja jugoslovanska tovarna za barvanje, kemično čiščenje, pranje in svetlo-likanje perila.
Josip RalCh Podružnlc^:°^ž°ie^ 1'
iPaSina naročita se to£no IzsrSti^a.
f ali oeč strotafikoo
s teoretično in praktično naobrazbo se takoj sprejme.
ii flfnt In !siičt!l Imovin!
Pismene ponudbe naj se predložijo osebno v dopoldanskih urah v pisarni Žitnega zavoda v Ljubljani.
Defek SISlS
jafba obrti pri kakem krojaškem moj. stru, bodisi na dežoli ali v mostu. — Naslov: FETKR JOŠT, Naklo 17. 2279
P. n.
Dovoljujeva si vljudno naznaniti, da sva s 1. aprilom prevzela drogerijo, parfumerijo in fo-tomanufakturo J. Fiedlerja v Celju, Kolodvorska ulica 5,
ki jo bodeva v povečanem obsegu vodila pod imenom —mi S JI NI TRS =s—
Priporočava se blagohotni naklonjenost! in beleživa odličnim spoštovanjem
ctiie. v enriiu 1919.	Kramar & Vrtovec.
obenem koreSpondentlnjja in dSsponentiinJa
katera je bila že v mirnem Času par lot v trgovini Špecerijskega blaga ln cJeSelnfh pridelkov, popolno zmožna slovenskega in nemškega jezika so sprejme. Hrana in stanovanja v hiši. — Prednost imajo gospice trgovskega tečaja z odliko in znajo še stenografijo, hrvaščino in laščino.
suhe in lepe
kupuje po najvišjih dnevnih cenah
tvrdka: Frassc Dole-sc, Hrani.
čebelni vosek
suhe satine in -odpadko sveč
kupuje po najvišji dnevni ceni
J. KOPAČ, pvečar, Ljubljana, Celovška cesta PO.
Ponudim:
detelfo »Lucerno«,
lepe metle, krtače za ribanje, prain* Sug odprt ali v zavitkih, vazelino in kremo za čevlje, vsakovrstne čsence za žgonje
in likerje, fini rum iu slivovko 40%
močno, najfineje namisuo olje, vinski kis, žgano kavo, žreblie — žičnike
po najnižjih ceneh.
Javna dražba
P^mensfslb SsobiE Sn mladiti žrebcet).
.Dne 15. aprila 1919 ob 9. uri dopoldne bo v Pragerskem (na preddvor*
žrebetišča) javna dražba 115 toplokrvnih plemenskih kobil v starosti od 4 di 8 let, dne 18. aprila 1919 ob isti url in na istem mestu pa dražba 32 dv» letnih, 1 triletnega žrebca in 3 triletnih skopljencev.
Polovica kobil in žrebcev jo reaorvirana samo za konjerejce okrajnih glavarstev Ljubljana okolica. Krško, Novomesto, Črnomelj in Kočevje, droga polovica pa za konjerejce iz sodnih okrajev Ljutomer, Gor.Radgona samo Št. Jursko okrožje, Brežice, Ptuj, Ormož iu Maribor levi in desni breg.
Piekupci so Izključeni.
Vsak konjerejec se mora izkazati s potrdilom pristojnega županstva, da se . esnično bavi s konjerejo.
Prevzemniki prvo- in drugovrstnih kobil se pismeno zavežejo, da ob« držo plemenske kobile vsaj tri leta za pleme. Prodaja kobil v tej dobi s« sme izvršiti le z dovoljenjem oddelka za kmetijstvo dež. vlade v LjUblJanL
Kupnino bo takoj plačati, žival na mestu odgnati.
Upravičenim kupcem so kobile na ogled na dau dražbe od 7. ure zjutraj daljo.
Konjerejcl so opozarjajo, da konji niso podkovani iu tudi niso vajen) vožnje ter so vsled tega nesposobni za daljšo hojo po trdi cesti.
Na dan dražbe bo na postaji Pragersko konjorejcem na ra -.polago 20 praznih vagonov za eventuelnl transport konj po železnici.
Povodce (halftre) je vsekakor prinesti seboj.
Dražba se vrši ob vsakem vremenu.
Gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani sprejme
z visokošolsko naobrazbo, ki se uvrstita po dosedanji službeni dobi ozir. praksi v X. ali XI. čin. rr.zred državnih uradnikov.
Pravilno kolkovane prošnje, katerim je priložiti dokaz o starosti, državljanstvu, jezikovnem znanju, fizični sposobnosti in o dovršenem študiju na tehniški visoki šoli z IL državnim Izpitom je predložiti
do 15. aprila t. L
Gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani,
dne 31. marca 1919.
prodata samo na cele vagone od postaje Sisak za takoj veletrgovina z žitom in deželnimi pridelki
Načelnik:
Prelat Kalan, s. r,
Ustanovljeno leta 1S31.
Ustanovljeno leta 13S1
Vsled sklepa okrajnega sodišča SHS v Ribnici z dne 1P. marca 1919 oprav. št. 47/10 6 se vrši dne 14. aprila 1919 ob 9. uri dopoldne na licu mesta v Ribnici št. 29 prostovoljna sodna dražba v sapušclno dno G. februarja 1.1. v Ribnici umrle Marl:e vdove Vovk spadajočih proraičala ln posestva vloS, žt. 53 kat. obč. Ribnica, obstoječega i?, hiše fct. 29 v Ribnici, kleti in 3upe, štirih parcel njiv, petih parcel gred, dveh gozdnih parcol tor raimernlb vžitnih pravic do posestva vlož. št. 3 kat. obč. Klbuica.
To posestvo so proda skupaj ali pa po posameznih parcelah za skupne izklicno ceno 20.599 K ali pa za izklicne ceno njegovih sestavnih delov sna' šajoče skupaj 20.599 K. Izklicno ceno premičnin se naznanijo pri dražbi.
Vsak ponudnik za nepremičnine mora pred ponudkom položiti naroki sodnega komisarja kot vadlj lO^/o izklicne cene. Najvišji ponudki za premičnino so morajo plačati takoj, za nepremičnino pa v štirinajstih dneh po za» vrženi dražbi na roki sodnega komisarja.
Ponudki pod izklicno ceno se ne sprejemajo.
Prodajalci, oglušeni dediči po Mariji vdovi Vovk si pridržujejo po završenl prostovoljni družbi eno uro časa, da se odločijo za potrditev ali pa za odklonitev najvišjega ponudka za nepremičnine. Dražbeni pogoji in zemljiškoknjižni izpisek se smejo vpogledati med uradnimi urami v pisarni notarja Josipa Smodej v Ribnici.
Ribnica, dne 30. marca 1919.
Josip Smode!,
2244	notar, sodni komisar.
najnovejšega sestava, fino emajllrane, enostavne, ter popolnoma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej.
Glavno zastopstvo KINTA svetilk, Ljubljana, Dunajska c, 12.
Telegrami: KINTA Ljubljana.
liter 00 vinarjev prodaja
Danes nenadomestljivo perilo se žtedi samo z
S Tovarna mila ln sode Io. Fock, Krnuj
Poskusni zavoj s 4 >/a kg vsebine.
VMBU——111 — i' rogHMB—H—^
Dele. glavnica K 10,000.000 Rezerva K 300.000 :-:-:
sprejema vloge po
Kupita ss dve
Generalna reprezentanca za baterije, žarnica, elektrotehniko, (izdelek svetovne slovanske tvornice) za kraljestvo SHS
Janko Pogacar, Zagreb,
začasno Ljubljana, Ilirska ulica 3tevšlka 29:1.
kakor tudi
bencin In olje
za avtomobile. Cenjene ponudbe naj se blagovolijo poslati na „Kranjsko tvormeo železa in ključavničarskega orodja v Kamnika". 2282
Pri naši poslovnici kupljene srečke so zadele«
ŠL 10202, Izžreban dne 16. oktobra 191$, IV. lot št 88805, izžreban dne 11. oktobra 1917, VIL lot, K 60.000 St 34.155 in it 60.606 K 10.000 it. 7788 la 5L 130.169
K 30.000 .....St 68.433 K 5.000 . . . . St 68.429
mnogo dobitkov po K 2000, 1000, 800, 400 ln veliko dobitkov po 200 K,
Naprodaj je v Ljubljani vila z gospodarskim poslopjem ln arondiranlm omejičenim, okrog vile ležečim svetom, obsegajoč sadni vrt, njive in travnike v skupni izmeri 3 ha 86 a 90 m*. Ves svet je vporaben tudi za stavbišča. Leži ob gradu na Lončarski stezi. — Tudi se prodasta hiša št 24 na Starem trgu la en travnik v Karlovskem preil-mealjn v izmeri 69 a 3 mJ. -- Natančnejša pojasnila dajo dr. Frlan, odvetnik, MiklošiCeva cesta St 4/1. 2281
Pozor ! gj-nnRiK^mn
Izplačali smo na dobitkih za K 1,582.040.
Ljubljanski denarni zavodi naznanjajo, da so se dogovorili, poslovati pocenši s 14. aprilom 1.1.
od 8. ure zjutraj do 2. lire nnnnldftp.
^rlfrodnSe žrebanje Irafa od 9. aprila do s. maša 1989.
Izžrebalo se bode 64.000 dobitkov in l premija v znesku H 17,975.800'-
Srečke prodaja
Naznanjam si. občinstvu, da sem
MT otvorll "3M!
Ljubljanska kreditna banka v UubSfanf
kot poslovaloa razredne loterije ln njena podružnico
v Celju In Celovcu.
Blagajne so odprte
Cena srečke: Vi K 200, >/2 K 100, «/, K 50, »/s K 25.
!grs!n! načrti is ;ss pojssr.iis br&ipisins! Bsbitkl jlailjl?! takoj in brsz cdbltks!
P. t. stranke prosimo, da se po tem ravnajo.
L Tišler, sofMi mojster. I
^OT^ss^s-raPss^ Pozor !
r HHmmhHHEmŠh
Urfaia konzorcij »Slovenca«,
Odgovorni uredniki Josip (jostinCar s Liubljani«
Jugoslovana i tiskarna v Ljubljani.