OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXIX.—LETO XXIX.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), SEPTEMBER 10, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 177
Domnevanja o vlogi nove indijske vlade v niednarodni politiki
London, 4. sept. — Eden zanimivih učinkov nastopa nove indijske vlade bo ®iorda ta, da bo nastopila tudi Večini mednarodnih konfe-renc in posvetovanj, kamor bo prinesla nedvomno nekaj nove-. Sa. Njen vpliv ne bo majhen.
Danes se je tukaj razširila govorica, da je Pandit Nehru, novi predsednik indijske vlade ^l^lenil, da bo preuredil sestavo Glegacije, ki se nahaja na pa-j'lski mirovni konferenci, ter da o poslal tudi čim močnejšo de-®Sacijo na zasedanje Združenih narodov. Dozdaj je bil glas . ijG v mednarodnem sveta več ^l^'^anj le neslišen odmev an-geškega glasu. Na sedanji pa-'^'ski konferenci indijska dele-S^cija niti spregovorila ni.
Nehru pa bo — tako pričaku-mednarodni krogi — po-, na vsa mednarodna zaseda-le najboljše ljudi. To bi J^tegniio imeti velike posledice, ajti v nekaterih slučajih pome-'^a sedanji konferenci en sam S as že odločitev.
Nikdo ne more reči, ali se bo postavila na stran zapad-Velesil ali na stran Rusije, ajbolj verjetno je, da bo osta-ob strani, ter da bo nastopa-. ^ skladu s svojimi interesi po svojem prepričanju o tem,
Javnost odobrava m za pijance
Wiiiik(
^osli teden se je izvedlo na ^®stah poizkusno glasovanje o ^katerih važnih vprašanjih, o se je preizkusilo javno enje glede nameravane klini-_^a pijance. Vprašalo se je:
Ali
ARETACIJA JUGOSLOVANSKIH VOJAKOV V TRSTU OD STRANI AMERIŠKE VOJAŠKE POLICIJE
TRST, 9. septembra—Ameriška 88. divizija je danes aretirala pet jugoslovanskih vojakov, potem ko je v Trstu eksplodirala neka šest funtov težka bomba. Včeraj so se v Trstu vršili izgredi, v katerih je bilo ranjenih 22 oseb, med njimi sedem Amerikancev.
Jugoslovanski vojaki so imeli*
v posesti pet ročnih granat, pravijo ameriški vojaški viri, ko so bili aretirani po obnovljennju izgredov v znak protesta proti zavezniški vojaški vladi, ki je prepovedala obdržavanje demonstracij ob tretji obletnici partizanske vstaje v Julijski krajini.
(Aretirani vojaki so očividno del majhne jugoslovanske posadke, ki je ostala v zoni A na podlagi sporazuma med Jugoslavijo in anglo-ameriškimi vojaškimi oblastmi, potem ko so se Jugoslovani lani umaknili iz Trsta.—Op. ured.)
Zavezniška komanda je včeraj v formalni izjavi Jugoslovane obtožila, da izzivajo okupacijske sile in da kršijo sporazum, v smislu katerega se je jamčilo svobodno kretanje po avtoriziranih cestah.
Včeraj je ameriška vojaška policija ustrelila na množice slovenskih demonstrantov, ki so se zbrali na šentjakobskem mestnem okrožju, potem ko je civilna policija skušala razgnati de-jnonstrante..
Zavezniške vojaške oblasti pravijo, da so proslavo obletnice partizanske vstaje prepovedale, ker so se zavedale, da se bi taka proslava končala z nasiljem. Koliko slovenskih demonstrantov je bilo ranjenih, poročilo ne pove.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Se strinjate, da se uvede jav-
, ° ^li^iko,'kjer bodo pijanci do-I!' brezplačno pomoč ? Za upe-731^° klinike je glasovalo
/2 odstotka ljudi; proti 22 od ®totkov ka.
neodločenih 4% odstot-
financirala? Da se z davki je glasovalo
, Prašanje: Kako naj bi se ta-
klinika «nancira
odstotkov; da se financira iz ^^stnega dobrodelnega sklada odstotkov; da pijanci sami acajo, en odstotek; da ne ve-kako bi se financiralo, 22 °^tkov.
Važ:
ste
^0 je bilo vprašanje: Ali
2a to, da se vrnemo v prohi-I'^ijo? Da: 13 glasov; proti 79 asov; neodločenih 8 glasov.
g^P'^^^sanje: Imate pijanca družini? Da; 10 glasov; ne, Slasov.
otroško bolnico
Y v, v
otr v uradu smo prejeli za ke-%^° bolnico sledeče prispev-la f?	Louis in Ange-
^^itolich iz 23101 Arms Ave., ^®to venca za pokojno Jen-(s ostjančič; ter Mr. Joseph 866 E. 141 St. $5.
Sl^^' krožku št. 3 Progresivnih sta Mr. in Mrs. Frank ® iz Madison, Ohio, prispe-U- ^ mesto venca za pokoj-
ennie Bostjančič. $5 '^^seph Jenko je daroval pri podružnici št. 48 SANS b Venca za pokojno Jennie
^^jančič.
zdravja-iskajoče mla-te ^ ^ stari domovini, za kate-tev^ v. sredstva za zgradi-bolnišnice, se vsem zaved-l(j. darovalcem v to svrho is-zahvaljujemo!
VOJAKI TOVORIJO ARMADNE TRANSPORTE
WASHINGTON, 9. sept. — Vojni department je naznanil, da vojaki nakladajo blago na ar-madne transporte za inozemstvo, in da se akcija ne smatra za stavkolomstvo. Na zapadni obali pristaniški delavci istota-ko nakladajo refrigatorske par-nike in armadne transporte, ki jih obratujejo trgovski interesi za armado.
Stavka mornaričnih delavcev AFL proti vladnemu stabilizacijskemu odboru, ki je odredil znižanje od podjetnikov sprejetih mezd, se med tem po vseh lukah nadaljuje.
Družina brez stanovanja spala v avtomobilu
Casimir Lesiak, star 28 let, in njegova žena Hazel, stara 24 let, z dvema majhnima otroka-ma Patsy staro 5 let in Julijo, staro 7 mesecev, so prespali noč v avtomobilu, ker ne morejo
Milwaukee.—Zadnjih par tednov so se tukaj poročili: John Boyans in Christina A. Pipan, Frank Skvorc in Eva Poloski, Robert E. Lorence (Racine) in Olga Šimenc, Raymond S. Tra-wicki in Elizabeth Furlan, Irwin J. Naus in Sophie C. Kokal, Ladislaus Szalewski in Valeria Korošec, John F. šušnik in Helen J. Winter, Norbert Meyer in Louise Rozman, Frank V. Gori-char in Olga Glavan, Joseph Schneller in Sophie Domanek, — Zadnje dni so se vile rojenice oglasile pri sledečih družinah; Victor Brulc, William A. Launch (dvojčka), Felix Ku-liga in Leonard Zaidel, kjer so pustile sinčke, hčerke pa pri družinah Martin Gregorčič, Eugene Semrad, Michael E. Cesar in Henry Charweznik.
Grass Valley, Cal. — Dne 1. avgusta je umrl v državni bolnišnici Anton Perhaj, star 57 let in doma nekje na Dolenjskem. Pokopan je bil na državne stroške, ker ni bil član nobenega društva. — Dne 15. avgusta je umrl v bolnišnici Mihael Ro-bus, star 60 let in doma blizu Kranja, Gorenjsko. Spadal je k hrvatskemu društvu v Sacra-mentu. Kolikor je znano, tukaj ne zapušča sorodnikov; — Dne 24. avgusta je v bolnišnici v St. Heleni, Cal., umrl Joseph Gliko, star 56 let, doma iz Ve likega Gabra, fara Št. Vid pri Stični. Tukaj zapušča ženo, dva sinova, dve hčeri, tri vnukinje in brata, v starem kraju pa sestro.
New York. — Znani operni pevec Tony šubel je prevzel službo ravnatelja Metropolitan-skega koncertnega biroja, ka terega je osnoval promoter Jack Petrin. "Do zdaj smo imeli av dicije," pravi Tone. "Shšali smo najmanj tisoč pevcev in pevk, pianistov, violinistov itd. Odkrili smo nekaj izrednih talentov in 20 od teh bo imelo dva kon certa v Carnegijevi dvorani i drugi polovici tega njeseca."
Duluth, Minn. — V bolnišni ci St. Mary's se nahaja Anton Poljanec, star 31 let in rojen tukaj. Iz neznanega vzroka je bil napaden in močno poškodo van. — V isti bolnišnici se zdravi 15-letni sin družine Jase (?) Eveletha, kakor tudi John
SODNIJA USTAVILA STAVKO ELEKTRIČNIH DELAVCEV V PENNL
PITTSBURGH, Pa., 10. sept. — Eno uro po pričet-ku stavke delavcev v elektrarnah Duquesne Light Co. so unijski voditelji pozvali delavce, da se vrnejo na delo. To so storili, ker je sodnija izdala ukaz proti nadaljevanju stavke.
Predse d n i k stavkajočih delavcev George L. Mueller je izjavil, da bo stavkovnemu odboru, čim se snide na seji, sporočil^ da se stavka proti omenjeni družbi more odložiti do petka ali kdaj pozneje.
Mueller je rekel, da se seja najbrže ne bo mogla sni-ti pred jutrom, med tem pa je stavka ustavila ves cest-no-železniški promet.
Sodnik Walter Smart je pozval voditelje unij in kor-pracije v sodno dvorano pozno zvečer 1 n podpisal sodni ukaz proti stavki natančno ob času, ki je bil določen za ustavljen je obrata — eno minuto po polnoči.
Tožbo za sodno injunkcijo je vložila pittsburška mestna vlada.
{Zed. države ne bodo ustavile Ipošiljatev UNRRA-e v Jugoslavijo
najti stanovanja. Lesiak je služil 18 mesecev v mornarici in je bil častno odpuščen. Začasno sta z ženo in otroci živela pri njegovi materi, kjer pa sta se morala umakniti radi materine bolezni. Stanovanja ni mogel najti, pa tudi pohištva nima. Sedaj jim je Veterans Housing Service našla sobo v Marvin hotelu, E. 18 St. in Prospect Ave., dokler se ne najde kje kakšno stanovali je za to družino.
IZ
Varoga z Elyja. — Na Elyju je naglo umrl J. Presern, ki zapu šča družino in več bratov.
Strabane, Pa. — Dne 25. avgusta je umrl Joseph Bostjančič, star 59 let, doma iz Mesač pri Radovljici, v Ameriki 33 let. Zapušča ženo, sina, hčer, brata in dve sestri.
BODO IZMENJALI ZNAMKE ZA ZRAČNO POŠTO
WASHINGTON, 9. sept. — Poštni urad zagotavlja trgovce in industrijalce, kot tudi posameznike, da bodo od 26. septem-brat za dobo 60 dni spremenili poštne znamke, ki so sedaj 8 centov za zračno pošto in ker stopi s 1. oktobrom v veljavo nižja cena in sicer samo 5 centov za unčo težka pisma. Stare znamke se bo izmenjalo na vsaki pošti in se bo dobilo zanje poln kredit.
Vodja gonje proti Jugoslaviji je republikanski senator Bridges; zadeva železniških tračnic pojasnjena
PRODUKCIJA ELEKTRIČNIH ČISTILCEV NAPREDUJE
Na»zborovanju tovarnarjev za izdelovanje električnih čistilcev, ki se vrši v Clevelandu, je bilo poročano, da se v Zedinjenih državah danes producira po 200,-000 strojev na mesec, oziroma, da je bila proizvodnja električnih čistilcev v letošnjem juliju ' 25 odstotkov večja kot pa v ju-, liju 1'941.
Značilen Članek o Rasi ji v lista lorda Beaverbrooka
LONDON, 9. septembra (O. N. A.) — Konzervativni angleški list lorda Eseaverbrooka je 3. septembra priobčil dolg uvodnik pod naslovom; "Rusija." V njem priporoča "modro in prijateljsko obnašanje" napram Rusiji, češ da bo to služilo v dobro "bodočnosti vsega človeštva." Beaverbrook je bil v* "
Lord
splošnem Rusiji naklonjen, odkar je tekom vojne obiskal ge-neralisima Stalina v Moskvi, toda ta članek je bolj izrazit v tem pog'ledu kot so bili dosedanji. Poleg tega pa prihaja tudi v trenotku, ko je večina angleških časopisov precej spremenila svoj ton.
To novo noto je prvi prinesel londonski "Times" pretekli teden. Liberalni londonski krogi mnogo razmotrivajo o vprašanju, ali pomeni omenjeni članek v Beaverbrookovem "The Evening Standard", da se bo ta smer poglobila, in zakaj.
Zvračanje krivde na Kpsijo ne bo nič pomagalo
Naj bo temu kakor hoče, ta novi naglas v angleškem tisku bi zaslužil največjo pozornost v Zedinjenih državah, kjer celo liberalno časopisje piše baje — sodeč po tukajšnjih brzojavkah — v popolnoma nasprotnem smislu..
List "Evening Standard" piše na primer o zadevi, da velja žigosati Rusijo kot edino krivo sedanje napetosti naslednje;
"Takole naložiti vso odgovornost za nezadovoljivi razvoj mednarodnega položaja izključ-
"Ruske notranje potrebe so obnova in razvoj. Ruski domači viri bodo zahtevali vso pozornost sedanje generacije v miru. Odkar se je rodila, Sov jetska unija ni mogla še niti enega samega dne posvetiti izgraditvi svojega blagostanja, ne da bi zunanje sile intervenirale v sovražnem, smislu, ali grozile to storiti.
"Zategadelj je ne le razumljivo, temveč je bilo popolnoma neizogibno, da uporablja Rusija svojo novo silo in svoj vpliv v mednarodnih zadevah kot eden vodij zmagovalcev v smeri osiguranja svoje varnosti."
Jamstvo proti fašističnim intrigam na Balkanu
"Evening Standard" naglaša potem, da bi umik Rusije z Balkana imel posledico, da ne bi
WASHINGTON, 9. septembra — Vlada Zed. držav je dala danes jasno razumeti, da vsled nedavne napetosti z Jugoslavijo radi sestrelitve dveh ameriških letal nad jugoslovanskim oz^emljem ne bo zahtevala, da UNRRA ustavi relifne pošiljatve v Jugoslavijo.
Uradniki UNRRA-e so tudi* ^
so
dali razumeti, da pričakujejo, da se bodo pošiljatve blaga za relif in obnovo—med drugim tudi železniških tračnic, ki so bile prvotno namenjene za Kitajsko— poslane v Jugoslavijo, čim se bo natovorilo ladje.
Amerika ne bo mešala relifa s političnim nesoglasjem
Vladni uradniki, kakor tudi predstavniki UNRRA-e, izjavljajo, da nočejo, da bi se mednarodni relif in delo za obnovo mešalo z nesoglasjem, do katerega je prišlo med Zedinjenimi državami in maršalom Titom. Pojasnilo v tem smislu je bilo podano po sledečih razvojih:
Senator Styles Bridges, republikanec iz države New Hampshire, eden najzagrizenej-ših" nasprotnikov Jugoslavije v ameriški javnosti, je rekel re-porterjem, da je protestiral pri državnem departmentu in upravi UNRRA-e, ker se je za $450,-000 železniških tračnic, ki so bile namenjene za Kitajsko, mesto tega poslalo v Jugoslavijo.
Bridges je danes iznova zahteval, da se ustavijo vse relifne pošiljatve v Jugoslavijo, dokler se zadeva glede dveh Sestreljenih letal popolnoma ne izravna.
Predsednik unije proti nalaganju blaga za Jugoslavijo
Kitajsko z izjemo živeža, ker v kitajskih lukah vlada silen nered in bi torej ne mogle sprejeti blaga. (Splošna korupcija in potrata blaga od strani Ciang-Kajšekovega režima je bila dodaten vzrok te odredbe, kakor je bilo takrat v javnosti poročano).
Takrat je bilo v New Yorku pripravljeno za pošiljatev na Kitajsko 18,600 ton jeklenih tračnic. Namesto, da bi se od teh tračnic plačevala skladišču stanarina, je bilo odrejeno, da se celotna zaloga pošlje potrebnim deželam v Evropi. Za Jugoslavijo je bilo določenih 7,458 ton teh tračnic.
Bolgari volili za republiko; 9-letni kralj odpotuje
SOFIJA, 8. sept.—Bolgarsko ljudstvo je danes potom referenduma odglasovalo za upostavi-tev ljudske republike, ki bo pomagala prinesti mir na Balkanu, je izjavil komunistični vodja Giorgij Dimitrov v radijskem govoru, ki je bil oddajan širom dežele.
"Bolgarija ne bb soyjetska republika," je dejal Dimitrov, bivši tajnik Kominterne, "niti se Predsednik mornarične unije 1 ne bo izvajala diktatura. Pogla-(Longshoremen's Union, AFL), | vitna faktorja bolgarske ljudske Joseph P. Ryan, je časnikarjem, republike bosta večina delovne-
rekel, da člani njegove unije ne bodo nakladali relifnih pošiljatev za Jugoslavijo, "dokler ne bo podvzeta primerna akcija
ga ljudstva in slovanska vzajemnost in bratstvo proti vsaki agresiji.
,	. Bolgarska ljudska republika,
proti onim, ki so bih odgovorni , " ,	, , ^.v .
^ ^	.v,	skupno z drugimi demokraticm-
za sestrelitev ameriških letal.
.	.	..	, . mi svobodoliubnimi narodi bo
(Clani omenjene unije so sedaj;	•'	• ■
zdrav element za mir m demo-
na stavki proti mezdni odločitvi vladnega stabilizacijskega odbora in je torej ta grožnja trenot-no brez praktičnega pomena).
V kontrastu s stališčem dr-
bilo nobene garancije več proti	^ .
obnovi fašističnih intrig protii;!^«^^ ''T T .-'LT"™ miru in pravi naslednje;
"Nekatere krajne struje javnosti glasno poudarjajo neko neizogibnost vojne z Rusijo. Drugi glasovi pravijo, da bi bilo pravilno, ako bi se njenim zahtevam zadostilo. Toda apizar-stvo je izraz, ki žigosa brezplodne, nepotrebne in prazne
ineunaiuunegci	koncesije Nemčiji, ker je bila
no na ramena Rusije, "s daj^^ ^ takrat odločena, da hoče
Vaš donesek za olrolko bolnico v Sloveniji bo znak ljubezni in spoštovanja do potrebnih. V ta namen lahko prispevate tudi v uradu "Enakopravnosti"!
poroka
V soboto zjutraj ob 11. uri se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Miss' Fany Julia Ursic, hčerka Mr. in Mrs. Joseph Ursic, 1070 E. 72 St., in Mr. Charles J. Knotek. Novoporočence-ma čestitamo in jima želimo vse najboljše v zakonskem življenju!
pretirava, ni nič drugega kot nesramnost. Ravno tako pravilno bi bilo reči, da so vsi oni, ki niso ruskega naziranja nekon-formisti — in pomagalo bi ravno toliko. Britanski narod je dolžen stvari miru, da preišče in z naklonjenostjo pregleda, kaj se skriva za ruskim nastopom."
Rusija več trpela v vojni kot kateri drugi narod
List dalje naglaša, da je Rusija utrpela mnogo več škode in izgubila več življenj in uničenje svojega bogastva kot katerikoli drugi narod 1» pravi;
zasužnjiti svet.
"Rusija nima takih namenov", zak^učuje omenjeni list.
BRAT UMRL V DOMOVINI
Mrs. Jennie Valenčič, 464 Franklin Ave., Barberton, Ohio, je prejela žalostno vest, da ji je umrl brat Janez Čelhar p. d. Miklov, v Hrastju pri Št. Petru na Krasu, v starosti 65 let. V stari domovini zapušča dve sestri, Marijo Morelj in Frančiške Mohorčič, v Barbertonu pa omenjeno sestro Mrs. Jennie Valenčič. Bodi pokojnemu lahka domača gruda!
UNRRA-e pa je vodstvo za upravo odvisnega vojnega materiala (War Assets Administration) izjavilo, da se 16 strojev za izdelovanje ledu, ki so bili določeni za pošiljatev v Jugoslavijo, ne bo poslalo tja, temveč da se bodo stroji prodali vsakomur, ki jih je pripravljen kupiti.
Državni department odgovoril Bridgesu in Ryanu
Tiskovni zastopnik državnega departmenta je v odgovoru na proteste od strani senatorja Bridgesa in Ryana rekel časnikarjem, da ameriška vlada smatra, da se je "primerna akcija" v zvezi s sestrelitvijo ameriških letal že podvzela.
V zadevi železniških tračnic, pa so predstavniki UNRRA-e in državnega departmenta podali naslednje pojasnilo:
"Pred sedmimi tedni je generalni ravnatelj UNRRA-e Fio-rello La Guardia ukazal, da se ustavijo vse relifne pošiljatve na
kracijo na Balkanu."
Uradno se poroča, da je 90 odstotkov volilcev glasovalo za ljudsko republiko, kar pomeni, da je mladoletni kralj devet-let-ni prestolonaslednik Simeon, izgubil prestol. Kot se razume, se bo deček s svojo materjo podal v inozemstvo.
Izid volitev ni nikako presenečenje, kajti proti monarhiji so se izjavile celo stranke, ki so v opoziciji proti sedanji vladi. 'Dan volitev je širom dežele potekel popolnoma mirno.
Predlaga meslne licence za zemljiške agente
Councilman Leonard P. Franks bo predložil mestni zbornici ordinanco, v smislu katere bi morali vsi zemljiški agent je in podjetniki, ki obnavljajo stare domove, dobiti posebne mestne licence, ki bi veljale $25. Poleg tega naj bi agent je in kon-traktorji morali položiti vsoto $5,000 kot kavcijo za pošteno poslovanje. Franks pravi, da je to potrebno, ker so bili mnogi vojni veterani osleparjeni od brezvestnih agentov in kontrak-torjev.
• #
2
ENAKOPRAVNOST
10. septembra, 194G
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING St PUBLISHING CO. «231 ST CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)_____
For Half Year—(Za pol leta)_____
For 3 Months—(Za 3 mesece)----
.$7.00 - 4.00 . 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) ---
For Half Year—(Za pol leta) --
For 3 Months—(Za 3 mesece)--
_$8.00 _ 4.50 _ 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države);
For One Year—(Za celo leto) --
For Hali Year—(Za pol leta)---
-$9,00 _ 5.00
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879.
Harold Laski (O.N.A.)
STALINOVA OSEBNOST
Generalissimo Stalin je velika osebnost, o tem ne more biti nobenega dvoma. Najbolj neposredni vtis je ta, da se nahajaš pred izredno bistroumnim človekom, ki zna biti presenetljivo potrpežljiv in ima mnogo navihanega humorja in šaljivosti. V razgovoru stavi mnogo vprašanj, kadar pa sam odgovarja, dobro premisli, kaj bo rekel.
O tem, o čemer smo se razgovarjali, seveda ne morem mnogo povedati. Kar pa bom dejal, je iskreno — prepričan sem, da so moji zaključki pošteni in tudi pravilni. Mislim, da se bodo moji tovariši strinjali z menoj, da sta dve najbolj jasno značilni črti njegovega nastopa ti, da se loti vsake zadeve naravnost in neposredno, ter na preprost način.
1. Po mojem mnenju ne velja imenovati Stalina diktatorja po običajno sprejetem pojmu — ni dvoma, da je mogočen, jako vpliven, in da vsakdo z največjo vnemo razmišlja o vsaki stvari, katero predlaga. V tem pogledu nikdo ne more z njim tekmovati. Toda obenem je tudi res, da je le prvak v skupini ljudi, ter da mora svoje tovariše v Politbiroju šele prepričati o pravilnosti svojega naziranja. Najmanj trije člani tega Politbiroja niso daleč od njega v pogledu oblasti, katero izvajajo.
2. Izredno velika je njegova vnema, da bi preprečil novo vojno. Dobro namreč pozna veličino ruskega problema. Znano mu je, da bo-rešen le, ako ohranimo mir. Kot mnogo drugih Rusov je tudi on prepričan, da je ogromno sovraštva nagrmadenega v svetu proti komunističnim idealom, toda neoporečno je, da je njegova težnja, da bi našel možnost sožitja z zahodnim svetom.
3.	Njegovo zanimanje pa je vendar v še večji meri posvečeno notranjim kot zunanjim zadevam.
4.	Njegova vpogljivost v pogledu izvedbe socialističnih idealov je mnogo večja kot si misli zahodni svet. Nikakor nima v mislih, da je ruska metoda edina pravilna. Ve, da obstojajo tudi druge metode, ter da so nekatere izmed njih mnogo manj drage — četudi boj počasne. Toda jako težko bi bilo, prepričati ga o tem, da je klasična demokracija v svoji zahodni parlamentarni obliki kot sredstvo, ki naj povede svet v novo smer brez prevelikega odpora.
5. V debati je izredno hiter in na mah razloži vse, kar je postransko od bistvenega. Svoje naziranje pove počasi, toda s tako globokim prepričanjem, da napravi na slu-šalca globok vtis. V njegovih stavkih ni najti nobene retorike. Kadar želi posebno poudariti svojo misel, navede staro rusko prislovico, ki je v skladu z njegovim argumentom, ko da je s tem podal končnoveljavni dokaz.
6.	Angleško zgodovino dobro pozna. Njegovo zanimanje za Ameriko je veliko — mislim, da je predsednik Roosevelt napravil nanj zelo globok vtis. Bogastvo in tehnična sila Amerike mu je knana v vsem njenem obsegu.
7.	Njegova vljudnost je resna, njegovo obnašanje preprosto. Kadar govorite vi, vas pazljivo posluša, in prevajalcu često stavi vprašanja, da bi se prepričal, ali je res pravilno razumel.
8.	Duhovitost ga zanima mnogo manj kot stvarnost. Toda obenem ima največje spoštovanje do znanosti. Misli, da bo ona vlada, ki bo znala najbolje izkoristiti znanost, tudi najbolje služila'interesom svojega ljudstva.
9.	Nobenega dvoma ne more biti o tem, da mu je jasna potreba, da more braniti ruski eksperiment, in da v tem pogledu ne misli le na Rusijo samo. Prepričan je, da je socializem mednarodna ideja, katere rešitev leži v tem, da najde svoj mednarodni izraz.
10.	Civilna vojna in medvojna leta, ko je svet z zaničevanjem gledal na Rusijo, so mu živo v spominu.
ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE V LJUBLJANI
Dne 30. junija so pred palačo "Grafike" v Ljubljani slovesno odkrili spominsko ploščo 50 grafičnim delavcem, ki so žrtvovali življenje v veliki borbi za svobodo svojega naroda in za pravice delovnega človeka.
Ob začetku svečanosti je pevski zbor "Grafike" zapel žalo-stinko. Svečanost pa je otvoril Ivan Štrekelj, predsednik Zveznega tajništva za Slovenijo. Ko je spomladi 1941 leta Osvobodilna fronta pozvala slovensko ljudstvo na oborožen upor, so se temu bojnemu klicu odzvali tudi grafični delavci. Sledili so klicu v prepričanju, da je bila neizprosna borba proti okupatorju edina pot, ki je vodila do svobode.
Grafično delavstvo se ni borilo samo s svinčenkami, njegovo orožje so bile tudi drobne in neznatne črke, njegovo orožje so bile litografske in fotografske priprave. S tem orožjem se je grafično delavstvo kot krt zarilo v podzemeljske bunkerje v prepričanju, da bo to delo v boju za narodno osvoboje; nje prav tako koristno in potrebno, kot je bila odprta borba na terenu.
Govorili ■ so Janez Kocmur, predsednik Podpornega sklada grafičnih delavcev, Tone Faj-far in Andrejevič Srbo. Pevski zbor "Grafike" pa je zaključil slavnost s petjem žalostinke.
v
NOVE KNJIGE IN REVIJE
Izšel je osmi letnik Proteusa. Proteus je ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstvo, si je ustvaril ž 3 pred vojno lepo tradicijo med našimi strokovnimi revijami, v letih okupacije pa si j^ s tem, da je zvesto sledil kulturnemu molku, ohranil tudi dobro ime in je mogel v svobodi nadaljevati z delom. Spomladi 1941 leta, tik pred razpadom stare Jugoslavije, je začel Proteus z novim, osmim letnikom. Izšla je samo ena številka. Od prvega dne zasedbe pa do poletja 1945 je Proteus molčal. Zdaj, ob letu,' pa imamo pred seboj nov letnik, ki je s pravkar izdano deseto številko zaključen.
Ce pregledamo ob zadnji številki osmega letnika delo Proteusa v novem letu, vidimo, da je objavil spet dolgo vrsto član-" kov in razprav z vseh področij prirodoslovnih ved — medicine, botanike, zoologije, geografije, kozmografije itd. Prav gotovo velja, da je zbral Proteus tudi v novem letniku, ki ima 10 številk in obsega 240 strani, mnogo zanimivega in dobrega gradiva s področja prirodoslovnih znanosti in to v preprosti, dovolj dostopni obliki. S tem je dobro izpolnil obljubo, ki jo je dal ob osvoboditvi: da nam bo v vseh naravoslovnih vprašanjih stalen in, zvest svetovalec; da nas bo poučeval o stalnem napredku vseh znanosti, ki nam razkrivajo skrivnosti narave; da nam bo zaupnik, na katerega se bomo obračali za nasvet; da bo prinašal zanimive prispevke, ki bodo vzbujali in krepili ljubezen do narave; da bo tista trdna vez med bralci in strokovnjaki, ki utrjuje sedanji pogled na svet in omogoča sodobno gledanje na vse dogajanje. Proteus izdaja Prirodoslovno društvo v Ljubljani.
*
NOVA ŠOLA V PEČICAH PRI KRŠKEM
V Pečicah v krškem okraju so imeli 30. junija lepo slovesnost. Dozidali so novo šolsko poslopje. Do sedaj jim je za šolo slu-
Stankih pa so uredili vprašanje delovnih moči in denarnih prispevkov. Vaščani , ki so v vojni osiroteli, so kljub temu zbrali v kratkem času med seboj 50,-000 din in do 30. junija so s prostovoljnim delom novo šolsko poslopje dozidali.
v
Stično na Dolenjsko na izkopavanje gomil. Popoldne se je zbralo na gomili precej ljudstva in predstavniki organizacij, ki so pozdravili ministra Ferdo Kozaka in ostale goste. Pozdravni govor je imel ravnatelj muzeja, Kastelic, ki je poudaril važnost izkopavanja za bodoči razvoj slovenske arheologije. Orisal je zgodovinsko pomembnost gomile, kamor so 4000 let pred našo dobo pokopavali tedanji prebivalci svoje mrliče in jim prilagali orodje in orožje. Njih kulturna stopnja in način izdelave predmetov sta važni za sedanji zgodovinski razvoj, ker smo Slovenci kot njihovi nasledniki, tudi marsikaj povzeli po njih.
Dejal je, da bodo sedaj vse te najdbe last našega ljudskega muzeja in ne kot nekoč, ko so razni tuji znanstveniki sistematično ropali naše kulturne spomenike in jili odvažali v tujino. Za njim je govoril Ferdo Kozak, ki je tudi očrtal v jedrnatem govoru pomen tega dela na kulturnem polju v času splošne
obnove in tako odvrnil vsem, delavsko mladino
NARASLA DRAVA ODNESLA MOSTOVE
Začetkom julija je po več dnevnih nalivih na Koroškem in na avstrijski strani povzročilo,
da je Drava močno narastla nad normalno višino. Tako je" pri Mariboru dne 8. julija na obeh bregovih drveča voda pričela trgati kose zemlje, dreves in obrežnih manjših stavb ter konstrukcij. Ponoči je vodni pritisk omajal most v Studencih nad Mariborom in ga odnesel; voda je podrla tudi meljski most v Mariboru in začasni most v Rušah; potem je voda odnesla del mostu v Dupleku, medtem ko sta ptujska mosta nepoškodovana, lažje pa je poškodovan ptujski železnični nrost. Narasla Drava je odnesla ali poškodovala one mostne objekte, ki so jih zgradili med okupacijo Nemci,
dočim so ostali vsi mostni objekti, ki so bili zgrajeni po osvoboditvi, nepoškodovani.
$
IZKOPAVANJ^: GOMILE PRI STIČNI ,
V letošnjem poletju, ko slo-;
venska mladina vsestransko ob-' France Bevk; "Med dvema navija domovino, je važna tu- Vojnama". "Novele in črtice", di kulturna obnova. Tako se je (Na prelomu, Domotožje, Obra-Ijubljanska univerzitetna mladi-^čun, Medaljon, Pismo, Nevihta, na dne 1. julija odpravila pod i Slabič). Izdala in založila Gre-strokovnim vodstvom muzeja v gorčičeva založba v Trstu.
Eden glavnih organizacijskih problemov v mladinski organizaciji so kadri, in sicer ne po po-ijianjkanju, ker jih je treba samo^ poiskati, temveč učvrstiti mladinskih vodstev po njihovi starosti in sposobnosti. Mladinska organizacija je in bo vedno rezervoar kadrov; v njej se gradijo novi sposobni ljudje za delo v oblasti, ustanovah, množnič-nih organizacijah itd. Ce se bo organizacija okrepila, je treba rešiti stalnost vodstev tako, da pridejo vanje ljudje z dovršenimi poklici, ki bodo največji del časa posvetiti mladinski organizaciji.
Na ta način se bo preprečilo ncnačrtno menjavanje ljudi, ki imajo odgovorne dolžnosti v mladinski organizaciji, a imajo danes stotine drugih poslov in ne utegnejo iti v globino vprašanj, ki jih morajo reševati. Tu je predvsem važno vprašanje sekretariatov, odborov in pomožnega aparata, zlasti če omenimo, da mnoga višja mladinska vodstva nimajo odgovornih za
onim, ki očitajo da v Jugosllaviji ni znanstvenega dela. Naglasil je sodelovanje mladine pri izkopavanju, katera si v novi državi utira pot k svoji znanstveni usposobljenosti za bodoča leta. Po nekaterih nadaljnih ceremonijah je Ferdo Kozak prvi zasadil lopato ob velikem navdušenju z željo, da bi pri tem
delu imeli čim več uspeha.
*
i BEVK: MED DVEMA VOJNAMA
in za druge
O nekaterih organizacijskih problemih mladinske organizacije
,Posnelo iz "Slovenskega poročevalca"
Tretji kongres Ljudske mladine Jugoslavije, mladinski teden, f izkulturni dan, priprave za obsežne delovne akqije, organi-
manjka požrtvovalnosti, da ni
pripravljena delati v dobro
skupnosti, če sc za to najdejo
primerne oblike, ki jo vežejo na
ziranje delovnih brigad za grad-1 življenje in delo v organizaciji.
njo "Mladinske proge," priprav-	,	, , . .
..... I Vendar smo v dosedanjem de-Ijanje logorovanja pionirjev, iz	j,
polmevanie obvez m nalog, ki',., .	^ .	.v. , ,
nitro izvršiti, cesto postavljali ni le potrebna naivecia delav-iih le postavil tretii kongres , .	j-.- t , . v.w
J, f , ...	, .. I glavni namen, ki mora voditi Inost vodstev, ociscena vseh ne-
ju s .e m a me ugos avije, so ^	pri delu in jo vezati z'rednosti. Osnovna administra-
g^oboko poseghv nUadnake	orgmikadjo__to je
sektorje dela.	^
Ker ni zaktiviziran širok krog ljudi okrog vseh nalog, ki jih morajo reševati naša mladinska vodstva, večkrat pade vse delo na enega ali dva človeka, ki se obložena z vsakdanjimi posli, ne utegneta zamisliti nad širokimi problemi mladinske organizacije, najmanj pa nad vzgojo mladine. Nove kadre je treba iskati predvsem pri delavski mladini in. najsposobnejši.
Nad vse važno je dviganje splošnega znanja pri mladinskem kadru, kar bi razširilo njegovo razglednost, počenši oc študija do kulturnega izživljanja. Naloge so iz dneva v dan večje in često se zgodi, da obstajamo pred njimi, so prevelike ir nas preraščajo, a ključ za njihovo reševanje, uspešno, hitro in" temeljito, je pridobivanje znanja. Mladinska organizacija se iz dneva v dan veča in za nje uspešno vodenje ni dovolj samo pripravljenost, temveč poglobitev vse njene veje in probleme. Pridobivanje znanja omogoča da vedno vidimo osnovne naloge, kar nam olajša izvršitev mnogih manjših, vzporednih.
Za uspešno delo v organizaci-
,f?anizacije in preizkusili n'eno
i glavni ^ politični smoter, ki ga
čvrstost, pripravljenost mlaaine	vodstva
in sposobnost mladinskih voj- ^^o raznih pestrih orga-
nizacijskih oblik dela. Politizacija mladinskih množic je uspe-
stev.
Ena izemd važnih nalog rala dinskih orpnizacij je	^
uresničevanje Statut Ljudske
mladine, na katerem temeni vsa;	... v. ,
r , i Najuspesnejsi nacm za krepi-niihova zgradba, ureditev m de-	,	....
...... tov mladinske organizacije le
lo. Tovariš Mile Peončic, dan ,
, stalna pomoč osnovnim organi-sekretariata Ljudske mladine
Jugoslavije, pravi v svojem poročilu na tretjem koijgresu:
"Postavitev statusa pomeni v .laši organizaciji postavitev te-.Ttielja, na kateiem naj počiva /sa naša organizacija!"
Statut Ludske mladine Jugoslavije je v svojih določilih obeležil delo, najvažnejše življenjske probleme mladine in njene vzgoje ter daje široko osnovno,
čvrsto podlago in jasno smer delovanja mladinskih organizacij.}
S statutom Ljudske mladine
zacijam Ljudske mladine Slovenije. Vodstva in pa mladina v osnovnih organizacijah si dostikrat niso na jasnem, kako in kaj naj prav za prav delajo. Or-ganizaci'Ska nejasnost jim dostikrat onemogoča pravilno vodenje dela in pravilno dojemanje nalog. A prav od osnovnih organizacij jo predvsem odvisno, da in kako bodo izvršene naloge, ki danes niso majhne. Zlasti kmečki mladini še do dane^ ni uspelo dati v polni meri pri-
, .. ,	I merilih oblik dela, ki bi jo veza-
Jugoslavije 80 danes
množice m a me, ven j Predvsem je tu vprašanje dviga-
usposabljanja kadra v osnovnih organizacijah uvajanja k redu, ki ga v mladinskih organizacijah še mnogo manjka.
Zlasti pa se je precej zapo-
sirse
pa je njegovo treba početi od tega, da ga spo zna sleherni mladinec in mladinka, ki se smatra za člana Ljudske mladine Jugoslavije.
Sama kampanja za proučevanje statuta ni dobila po tretjem kon-stavilo vprašanje delavske mla-gresu še tolikega* razmaha, kot [ dine, jedra naše mladinske or-je to potrebno. Ni seveda dovolj i ganizacije. Mladinska vodstva samo poznavanje statuta kot pi-! so več ali manj sestavljena iz di-sane besede, treba je najti obli-:jakov, kar je oddaljilo delavsko
IL Njegovo spoštovanje do oblasti kot take je veli
ko. Ostrih napadov se ne boji, in se od srca zasmeje, ako žila navadna kmečka hiša, kija	.	,
ga bodica zadene. Toda udaril bo nazaj z isto silo in vas' imela dve učni sobi. V to šolo | ke, s katerimi ga bo mladina mladino od mladinskih vodstev, gledal s hudomušnim očesom, da vidi učinek svojega od-'j® hodilo 82 učencev. Letos so vnesla v življenje ter ga ures- ki so spregledala vlogo delavske
se vse organizacije v tem kraju ničevala.
govora. Razgovor poteka lahko in nekako elastično, četu- "T -o-— - - , • . - | ,.	. .	...	.v	zavzele, da zgradijo novo solo.;
di so pojmi zgrajeni okrog nepremičnih načel. Mislim,	g kubičnih metrov le-
i mladine v mladinski organiza-
Dnevno se vrstijo veliki uspe- ;ciji, kakor tudi vprašanja njene-hi mladinskih organizacij in ga vsestranskega dviganja na da je realističen in da upošteva tokove javnega mnenja, posestniki so delali pri do- njenih posameznih članov. Nih- tako važnem sektorju gospodar-katere pozna.	Ivažanju peska in apna, na se- če he more trditi, da mladini | stva kot je naša industrija.
UREDNIKOVA PO^A
Pričetek Slovenske šole SND
Cleveland, O. — V soboto 1^-septembra ob 10 uri dopoldne se bo v dvorani št. 2, vhod na 6417 St. Clair Ave., vpisavalo učence in učenke v Slovensko šolo S.N.D. za sezijo 1946—19^^ ki se s tem dnevom prične. * Slovensko šolo S. N. Doma se sprejema otroke od 9. do Izleta starosti.
S tem se opozarja starše n® "■.o izredno lepo priliko, da pi"'" peljejo svoje otroke v Slovensko šolo SND, da se priučijo slovenskega jezika. Vse .ie bo poučevala dosedanja teljica Mrs. Antoinette Simčic-Pristojbine za šolanje ni nobe-le. Slovenska šola SND je pr^' 3ta vsem otrokom slovenski staršev, kateri se resno želij" priučiti slovenskega jezika. 2a" to ste vsi dobrodošli iz širneg^ Clevelanda. Pouk se bo vršil o sobotah dopoldne in popoldni' kot bo uro določila učiteljica učenje.
Znanje slovenskega jezika f lanes važnejše, kot je bilo oreje. Sedaj . imajo Slovenci ^ starem kraju svojo držaV Ljudsko republiko Slovenijo ^ okvirju Jugoslavije. Ta napr®" iek v prihodnjih letih lal^^^" jrinese lepe prilike tistim a®®" "iškim Slovencem, kateri bod iobro obvladali slovenski j®^' 3ato poslužite se sedaj	I
cija dostikrat ni urejena v orga nizaciji, kaj šele statistika, ki b. omogočala pravilno ocenjevanje položaja. Predvsem je treba po udariti pravilno razdeljevanje članskih kart, ki ne smejo veljati le kot papir, ureditev spiska članstva mladinsko organizacije, redno plačevanje članarine itd. Sprejete direktive često ostajajo pri posameznikih, kritika dela ni pomoč in prava kontrola nad izvajanjem nalog, temveč večkrat le komandovanje, naredba, ki preide pot iz višjih lorumov do osnovnih organizacij in tam ostane.
Vodstva sama se često vsled pisarniškega reševanja nalog oddvoje od mladine ter ne znajo dela prenesti v širino. Največji uspeh mladinske organizacije je gotovo ta, da za gotove naloge no zainteresiramo samo mladino, temveč vse ljudstvo, kot je to napravila mladina banjalu-škega okrožja, ki je na delovnih akcijah zainteresirala večino prebivalstva. Za delo in operativnost mladinskih vodstev moramo angažirati čim širši krog ljudi, strokovnjakov, prosvetnih delavcev itd., ki nam bodo mnogo pomagali pri izvedbi težkih nalog.
Princip demokratičnosti, ki je že dolgo časa praksa mladinskih organizacij dasi so se ponekocl vsled vojnih razmer vodstva postavljala, moramo danes še bolj dosledno izvajati, kar je tudi eno glavnih pravil našega statuta. V pričetku jeseni se bodo vršile volitve vodstev osnovnih organizacij Ljudske mladine, zatem
n pošljite svoje otroke v /ensko šolo S. N. Doma na ]lair Ave.
Slo-gt.
Erazem Gorshe, taj:
inik'
iz-
\li se zanimate za
zobrazbo?
\
L. B. Bauer, direktor za ibrazbo odraščenih pri clev® 'andskem šolskem odboru SP" •oča, da bodo v kratkem
'i s poukom v 22 šolah za
VS8
'iste, ki si želijo izpopolniti ije angleškega jezika in je prc 'sem namenjeno priseljence^' la se omogoči vsem, ki to želiJ"' priučiti se čitanju in pisavi an Ulešjine, poučiti se o ameri® godovini, obliki vlade in teko lih zadevah. Lansko leto je •azrede obiskavalo nad 2,0 )seb, ki so predstavljale 32 n® rodnosti. S poukom so bili ^ Telo zadovoljni. Kdor želi ura ao zgotoviti osmi razred ja"^' šole na ta način, bo dobil v '■erni šoli odraščenih vse _ ce, da si dobi graduacijski ceT ifikat, kateri mu bo omogo"' )biskovanje nadaljnih višjes® ikih razredov. Vsi ti razredi Klraščene v nižjih razredih )rično 7. oktobra. Za vse P^^ Irobnosti pokličite Division ® Vdult Education Cherry 3^
/ okrajne in okrožne odbore, n® :ar bodo sklicani kongresi ^ j posameznih ljudskih republika ■ i Volitve delegatov za tretji ko®^ i yres Ljudske mladine Jugo® _ : ;ije so znatno potrdile mlad'® ^ ke organizacije in je pri nj ■ jodclovalo precejšnje števi nladine.
1)6
Volitve, ki so pred nami. smejo pokazati širine mladins arganizacije samo po šteVi ^ •ideležene mladine, temveč ni® a jo biti odraz njene aktivni ' (i jo moramo doseči skozi
dobo, ko se pripravljamo nanj^ Naloge, ki danes stoje P^®^. mladino, bomo morali vklji^^ v volitveno kampanjo, s moramo pričeti, in zanjo zai^^^ resirati vso mladino, vse
Člane
mladinske organizacije, da se ta način še bolj povežejo z nj°'^
Z izpolnjevanjem Statuta, predvolitveno kampanjo , mo rešiti mnogo organizacij® / skih .problemov, utrditi org zacijo, da se bo še globlje za ^ drala in zakoreninila v mla in postala njej neobhodna. ^ panjo za volitve pa mora spr Ijati globoka politična de . nost.	Jelo
10. septembra, 1946
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Mlinarjev Janez
Spisal: F. Kočevar
(Nadaljevanje )
"Marjetica!" jo pokrega oče
začudivši se, "sam ne vem, kaka se mi zdiš danes. Saj vendar ne pojdeš z jerbasom k Sv. Ani! Skoraj bi umaknil privoljenje, ravnokar dano, ko bi mi ne bilo zaradi sosede Martinaške. Daj mi torej jerbas semkaj, da bom jaz položil tvojim kozam."
Marjetica zardi, kakor bi jo bil s krvjo polil; lice ji je rdeče, kakor purpala na polju, še nikdar ji ni oče ničesar očital, ker tudi ni bilo treba, kajti ubogala je vse od kraja, kakor otrok. Hitro dvigne svoj jerbas ter ga postavi na tla, svitek pa položi na vrh detelje.
"Ljubi oče, nekaj bi vas rada Še prosila."
"Le govori, kaj bi rada, saj Veš, da ti izpolnim vsako pa-ftietno željo, četudi bi ne smelo biti. Skoraj bi uganil, da hočeš nekaj drobiža za medico in slad-^ice, kajneda, Marjetica, da sem jo zadel?"
"O kaj še, oče, prav nič mi ne hodi medica na misel."
"Kaj pa torej bo?" jo povprašuje radovedni Pengar.
"Prosila bi vas, ljubi očka, da 'ni skrbno pazite na mojega čr-norogca, kadar boste pokladali kozam, da ne bodo druge koze odrivale siromaka od jasli.""
Pengara posili smeh in srč-^0 rad obljubi, kar želi njegovo nedolžno dete. Martinaška je komaj čakala, da bode konec besedi, da se razidejo. "Vendar torej," mrmra ženica, ko se Pen-Sar odpravlja proti domu, "vendar gre," mrmra starka, ki je imela grdo navado vseh svojih tovarišic, da je rada sama s seboj govorila, kadar ni bilo nikogar blizu, ki bi ji delal druščino. Le malokdaj ji je postal ta mlin; tedaj sta si pa nos in brada bi-najbližja soseda. Oba sta bi-2 bradavicami obrastla. Ka-
dar jo je pa kdo razsrdil, ga je začela obirati, kar je prav mojstrski znala; njene ustne so šle na dolgo in široko, da je bilo groza videti brezdno, ki je zijalo med nosom in brado. Lica, usnjate barve in podobe, so se ji tedaj napihovala, kakor kovaški mehovi! In vendar je tudi ta strah božji na svetu imel nekdaj svoje lepe ure in srečne dneve. Stari ljudje so pripovedovali, da je bila nekdaj jako lepa in prijetna ženska stvarca božja. Kar se je v vasi zgodilo, je vedela vse, četudi ni hodila od hiše do hiše novic pobirat; znano ji je bilo, kaj so kje jedli, kje so se skregali, kaj in koliko je kdo dolžan, kdo se ženi, celo to ji ni bilo neznano, kar . sta si dva na skrivnem povedala na ušesa. Pa kako je vse zvedela — vedel je le Bog. Bila je
kakor stari rotovški boben, ki prvi oznanjuje vsako oznanilo. Vkljub vsemu temu ji "pa vendar ni mogel nihče do živega glede poštenja, rekel ji je k večjemu, če jo je sovražil, da je coprnica. V svojih mlajših letih je služila večinoma za pestunjo. Po naključju je prišla v celjski grad, kjer je služila pri grofu Erazmu IL za malo deklo v kuhinji. Tu se je naučila kuhati. Njen hudi jezik jo je odpravil iz službe, kar ji pa ni bilo kdo ve kaj na škodo, kajti pričela je sama kuhati in kmalu je zaslovela kot najboljša kuharica po celi okolici. Kjerkoli je bila od tedaj kaka pojedina, je morala Martinaška kuhati. Pa drug, precej darovit posel je opravljala — babica je bila. Oboje to ji je dajalo toliko, da je lahko zložno živela v krčmi, iz česar so ljudje sklepali, da mora imeti denar in da ga celo daje na posodo. Od rodovine ji je vse pomrlo. Prav zato pa je bila tembolj ponosna sama nase in zlasti na svoj samski stan; vedno se je štela med dekleta, katerim je brez mere pripovedovala, koliko je imela ljubčkov in snu-bačev, pa še kakšnih!
Slovenci v Kanalski dolini
Posnelo iz "Slovenskega poročevalca"
"Pariški sklepi dajejo Italiji Kanalsko dolino s Trbižem, v kaleri pred svetovno vojno sploh ni bilo Italijanov."	Edvard Kardelj
Kanalska dolina med Julijskimi in Karnskimi Alpami ter Karavankami je v geografskem pogledu podaljšek Savske doline. Njen vzhodni del—Bela peč—je bil zgodovinski sestavni del Kranjske, ostala Kanalska dolina pa sestavni del Koroške. (Pokrajina je po večini hribovita. Več kot tretjina ozemlja je neplodnega, več kot tretjina odpade na planinski gozd, skoraj šestina na planinske pašnike. Le 1.6% vse površine odpade na njive in vrtove in le 10.2% na travnike.
Upravno je bila dolina v Av-stro-ogrski razdeljena na šest občin v Koroški, sedma občina Bela peč, pa je pripadala Kranjski. V londonskem paktu so zahtevali Italijani le zahodni del
Kanalske doline (občine Ponta belj, Lipalja ves, Naborjet in Ukve), ne pa Žabnic, Trbiža in Bele peči. Svojih zahtev niso opirali na narodnostne razloge, ker do leta 1918 na tem ozemlju Italijanov sploh ni bilo, ampak so svoje zahteve opravičevali izključno s strateškimi razlogi, a ne z obrambnimi, temveč napadalnimi, ker si je hotela Italija s priključitvijo prelaza pri Na-borjetu odpreti pot v osrčje Celovške kotline.
Ti napadalni strateški razlogi S0 bili v londonskem paktu naperjeni proti Avstriji. Toda ko se je po propadu avstro-ogrske monarhije osnovala Jugoslavija, so Italijani—zopet iz napa-
dalnih razlogov—razširili svoje' zahteve še na vzhodni del Kanalske doline s Trbižem.
Po sanžermenski mirovni pogodbi (1919) in rapallskem dogovoru (1920) je Italija dobila vse zahtevano ozemlje. Z zasuž-njenjem Kanalske doline je Italija zavzela ofenzivne položaje proti Jugoslaviji in dobila možnost, da v primeru napada na Jugoslavijo vdre preko slovenske Koroške v Dravsko dolino, v odprto ozemlje pri Mariboru, kjer je vojaški prodor vsekakor lažji kakor čez gorovja in hribe na jugoslovanski-italijanski me- { ji. S teh položajev so v letu 19411 Italijani pričeli napad na Jugoslavijo.
Na pariški konferenci so se-' daj zopet prisodili vso Kanalsko' dolino Italiji. Težko razumemo' ta sklep, ki dovoljuje državi na- [ padalki, premagani Italiji, ohraniti položaje proti napadeni državi, zmagoviti Jugoslaviji, ki je bila ena najzvestejših zaveznic v vojni Združenih narodov proti nemškemu in italijanskemu fašizmu.
Poudarili smo že, da je Italija zahtevala po svetovni vojni to mejo izključno iz strateških razlogov (na druge razloge se ni mogla opirati, ker do konca svetovne vojne v dolini ni bilo niti enega Italijana).
Po pravici se vprašujemo, kdo bi imel pravico zahtevati strateške meje—ali napadalec ali tisti, ki je bil napaden? Ta razlog je sicer za Jugoslavijo postranskega pomena, ker Kanalske doline ne zahteva iz strateških razlogov, ampak zato, ker na tem ozemlju prebivajo Slovenci, zato, ker je to ozemlje gospodarsko navezano na ostale slovenske pokrajine in ker je to ozemlje važna in edino ugodna zveza s Slovenci v Reziji in s slovenskim ozemljem v dolini Žile med Šmohorjem in Beljakom na Koroškem.
Slovenci so se naselili v Kanalski dolini že konec šestega stoletja, ko je po poročilih zgodovinarjev okoli leta 584 padla rimska poznoantična utrdba v Meglarjih ob vhodu v to dolino v slovenske roke. Pozneje so Kanalsko dolino ponovno spravili pod svojo nadoblast Langobar-di, a okoli leta 730 so koroški Slovenci to ozemlje spet osvobodili langobardske nadoblasti.
Kanalska dolina je bila ob tem času pot, po kateri so se naselili Slovenci v Reziji.
Skoraj do konca srednjega veka so bili v Kanalski dolini naseljeni samo Slovenci. Šele v 15. stoletju se je prebivalstvo krajev Naborjet in Trbiž, ki sta tedaj dobila tržne pravice, v zvezi z živahno tranzitno trgovino iz Benetk in Dunaja, ponemčilo. Iz te dobe so tudi skoro vse nemške naselbine okrog Trbiža. Pon-tabel je kot mejni predel postal nemški zaradi vojaštva in urad-ništva šele sredi 17. stoletja, v dobi Habsburžanov in Benečanov.
To stanje ostane nespremenjeno do srede 19. stoletja, odkar imamo prve statistične podatke o narodnostni pripadnosti. Po tej statistiki so bile tedaj tri občine popolnoma slovenske, v dveh so imeli Slovenci nad 10% prebivalstva in le ena, obmejni kraj Pontabel, je bila zaradi vpliva urdaništva in vojaštva popolnoma nemška.
Po uradnem . štetju i z leta 1910, na katerega so se opirali strokovnjaki medzavezniške komisije, ki naj bi preučila narodnostni položaj v Julijski krajini, je bilo v Kanalski dolini od 8,614 prebivalcev 6,397 Nemcev in 1,682 Slovencev, po slovenskem privatnem štetju pa 3,464 Nemcev in 3,379 Slovencev.
Podatki avstrijskih uradnih štetij se opirajo namreč na ob-čevalni jezik iij so zaradi tega celo po priznanju avstrijske sta-
tistične komisije pomanjkljivi. Zato je treba te rezultate vzeti z rezervo in upoštevati prej slovensko privatno štetje iz leta 1910.
Nemško prebivalstvo se je leta 1940 začelo preseljevati v Nemčijo. V Kanalski dolini jih je ostalo še okoli 300. Ostali pa so tam skoro vsi Slovenci— okrog 3,000 po številu, ki so edini prvotno naseljeni prebivalci. Vsi Italijani in Furlani v Kanalski dolini so se tja naselili po letu 1918.
Kanalska dolina je vrh tega razen ob svojem izhodu pri Pon-tablu obdan od vseh strani samo s slovenskim ozemljem, tako od vzhoda na Gorenjskem, od juga na Primorskem in od severa pri Ziljski dolini. Dolina veže jedro slovenskega ozemlja na Kranjskem po edini in najugodnejši poti z rezijskimi Slovenci v Reziji, poleg tega pa je zveza med ostalimi Slovenci in med slovenskim ozemljem od Šmohorja do Beljaka. Na tem ozemlju pa je bila celo po uradnem štetju vse do svetovne vojne nedvomna slovenska večina.
Kanalske doline torej tudi ni mogoče izločiti iz slovenskega ozemlja; zaradi njene neobhodno potrebne zvezne vloge v okviru slovenskega ozemlja samega. S tem, da se zaradi nekaj tisoč Italijanov, ki so se naselili v Kanalski dolini po letu 1918, še naprej pusti Italiji ta dolina, se prereže za nekaj kilometrov naravna zveza med Ljubljano in sloyenskim ozemljem v Reziji ter s slovensko dolino med Šmo-horom in Beljakom. Blizu 6,000 Slovencev v Reziji in Kanalski dolini bi izpadlo iz meja združene Slovenije, zveza z okrog 17,-000 Slovenci na Koroškem pa bila silno ovirana.
Kakor drugod v Julijski krajini, je Italija tudi v Kanalski dolini s svojo politiko raznarodovanja nasilja in krivice zgu-
bila vse pravice, vladati nad tamkajšnjimi Slovenci, ki so se s svojo osvobodilno borbo in v nizu manifestacij po zmagi izrekli za priključitev in združitev svojih krajev z Ljudsko republiko Slovenijo v okviru Federativne Ljudske republike Jugoslavije.
Edino opravičilo, da se Italiji prepusti nadoblast nad Kanalsko dolino, bi bilo v tem, da hočejo zavezniki prepustiti državi napadalki ofenzivne položaje proti svoji najzvestejši zaveznici v tej vojni, ki jo je Italija napadla. Nobenega dvoma ni, da bi bil majav tak mir, ki bi temeljil na tako krivičnih sklepih. Naši narodi na tak mir ne morejo in ne bodo pristali.
Na tako odločitev tudi ne bo-. do pristali prebivalci Kanalske doline, ki so tudi v teh dneh znova dvignili glas za obrambo svojih pravic, ko pišejo v Pariz; "Tudi na tem koščku slovenske zemlje je volja ljudstva drugačna kakor so sklepi pariške konference."	N.
mODROCI
Cotton in Felt Modroci sedaj po znižanih cenah od $12.95 naprej.
Pri nas dobite tudi Sealy Innerspring Modroce, dalje lesene in železne postelje in vzmeti (Springs) raznih velikosti.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 ST. CLAIR AVE.
JOHN SUŠNIK, lastnik
Predvojni bungalow
od E. 185 St. — 4 sobe in kopalnica spodaj; 1 soba zgoraj. Garaža in velika lota. HELEN De-VANNA, KE 6523 — 535 E. 185 St.
VASI ČEVLJI
bodo zgledali kot novi, ako jih oddast« ? popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno Izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 St. Clair Ave.
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd., IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:	' i
ENdicott07l8
DAJTE VAŠ FORNEZ SČISTIT SEDAJ!
Boljša postrežba in boljše delo. Fomez in dimnik sčiščen po "vacuumu." $4 do $6
National Heating Co.
Postrežba širom mesta FAirmount 6516
Mesec september je najboljši za sajenje stalnih cvetlic. Dobili smo veliko izbiro vsakovrstnih cvetličnih korenin, katere ostanejo v zemlji skozi leto; tudi lepe prave nagelne imamo.
F. Jelerčič
Cvetličarna 15302 Waterloo Rd., IV 0195
Al's Radio & Electric Service
1011 East 64th Street
Albin Zbacnik, lastnik Popravljamo radio aparate in električne predmete Prvovrstno delo in tpčna postrežba
Ako vi
NAMERAVATE GRETI Z PLINOM PLANIRAJTE PRAVILNO
• Najemite kontraktorja za gretje, ki je na splošno znan z ozi-rom na inštalacijo dobre grelne naprave. Pomnite, da dobra grelna oprema je brez vrednosti če ni pravilno inštalirana.
Naj vaš kontraktor za gretje pregleda vaš dom, za kar vam rade-volje preskrbimo potrebne listine, in potem mu naročile, da jih nam izroči v preučitev. Družbino poročilo o preučitvi bo poslano tako vam kot kontraktorja. To poročilo bo vsebovalo podatke za popravke na vaši grelni napravi, kateri znabiti, da so potrebni, da bo vaša plinska grelna oprema uspešno delovala. To je brezplačna postrežba, ki je namenjena v pomoč vam kot vašemu kontraktor ju.
Dajte vašo grelno inštalacijo v pregled ko je gotova, da boste sigurni, da se je vse detajle o pronajdbah in določbah za grelno opremo upoštevalo. Tudi v tem oziru vam bomo radevolje pomagali.
THE EAST OHIO GAS company
Dekle
za hišno delo in strežajka za delo v gostilni, podnevi. Stalno delo. Vpraša se v Perrotti Cafe, 390 E. 156 St.
Ženska za gospodinjstvo
izkušena; in za varstvo dveh otrok. Ni težke kuhe ali težkega perila. Bi lahko tukaj stanovala. Plača $25 tedensko. Pokličite, FA 8929.
Dekle
z srednješolsko izobrazbo; prijazne zunanjosti in vešča slovenščine, dobi dobro službo pri slovenskemu zobozdravniku. Zglasiti se je pri DR. A. L. GAR-BAS, 6Jfll St. Clair Ave., v Slov. nar. domu.
BENEŠKI ZASTORI NAREJENI PO NAROČILU
Prvovrstno delo — proračuni dani. Tudi prenovimo in popravimo zastore
MILES PARK VENETIAN BLINDS MFGS.
VETERAN
MI 0201	Ob večerih: FA 3973
ŠIVILJA
ki je vešča rezanja podlog za suknje. Stalno delo in dobra plača.
ASTOR FUR Co.
8407 Hough Ave.
ZA PREKLADANJE TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway
4 Plača 93%ic na uro Čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff
Nickel Plate R.R. Co.
E. 9th & Broadway
POMOČNICE ZA 'URADNIŠKI LUNČ ROOM
TUDI IZURJENA PEKARICA
Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
Morate biti vešči angleščine.
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 35 let se naj priglasijo.
Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in uniforme.
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
10. septembra, 1946
PISMA IZ STAREGA KRAJA
Slovenci so še verni, a izdajicam ne sledijo


Erazem Gorshe, 1116 E. 72 St., Cleveland, O., je te dni prejel zanimivo pismo od M B, Ferenčakove iz Ljubljane, v katerem odgovarja na vprašanje; "Ali je* cerkev svobodna in vera?" Ona piše dosledno sledeče:
"Ljubljana, 8. avg. 1946
"Cenjeni g. Gorshe!
"Vprašate v kakšnem odnosu stojimo sedaj Slovenci do cerkvenih krogov. Tu bi Vam mogla navesti najrazličnejša doživetja. Predvsem, vera je prosta. Vsak lahko gre v cerkev, lahko pa to tudi opusti. In če so danes cerkve tako prazne in redko kateri otrok zaide v cerkev h krstu in se ljudje zadovoljijo samo s civilno poroko, temu ni kriva brezbožnost Slovencev, ampak bestialnost, hi-navščina in izdajalstvo cerkvenih krogov. Se je zgodilo v letih trpljenja, da je" bila mati sina — partizana javno izgnana od m^še iz cerkve, ker ima sina bandita . . . Prišel je k nji mež-nar in ji rekel, da se naj odstrani !
"V prvem navalu groze so se ljudje najprvo zatekli v cerkev in njene kroge po pomoč in zaščito. Ti krogi pa so se z prvim momentom brez oklevanja — (z malimi častnimi izjemami) — postavili očitno na stran okupatorja. Škof Rozman in njegov dvorec je bil od prvega do zadnjega dne pod strogo stražo Italijanov, potem pa Nemcev.
"Moja svakinja, ki je prebila eno leto v taborišču na Rabu je pripovedovala najznačilnejše za Slovence. Vsaka interni-ranka je znala povedati: mene je spravil sem naš župnik, . . . da sem tukaj, je kriv naš kaplan in če se še kdaj vrnem, me cerkev ne bo nikdar VQČ videla! Ko so se pa zvečer spra-
vile k počitku in umirile, si pa i slišal iz vseh oglov rožljanje' rožnih vencev in prisrčne mo-1 litve k Bogu. To se pravi, da vere in Boga Slovencu iz srca nikdo ne bo iztrgal in tudi ni-kdo nima tega namena. Da bi bil pa gospod župnik še kdaj tak gospod, pred katerim bi se cela vas tresla, tega ne bo nikoli več. On se ima danes striktno držati samo svojega duše-pastirstva, vse drugo opravlja ljudstvo samo.
"Da je narod prišel do te samozavesti, je naredil mučeniško pot, kot jo Vam jasno kažejo slike v poslani Vam knjigi. Takih knjig Vam še lahko pošljem. (Zal, da tiste knjige od nikoder ni, opomba Gorsheta). Vam se bo gotovo zdelo to nekaj nemogočega, a je vse doku-mentarično dokazano in je živa resnica. To so sami Kristusi slovenskega naroda. Nikdar pre-žaljeni, nikdar pozabljeni.
"Nikdar ne boni pozabila slike, ko so pripeljali z Dolenjske Italijani dolge kolone kmetov v četverostopu, v s i povezani eden z drugim z verigami . . . Tako povezani so šli na Rab, smrti v objem. Vmes so bili starčki in otroci. Šele, če ste vse to videli in doživeli, zamo-rete razumeti, da se je ponižni, Bogu vdan slovenski narod za-mogel tako izrevolucionirati, ker je imel samo dve alternativi: ali umre izdajalsko, ali umre častno!
"In vse je šlo v hribe . . . in vsak je vedel: če pade on, stopi na njegovo mesto deset drugih! Jaz tukaj govorim samo o Slovencih, a isto je bilo z Hrvati, in isto s Srbi. To so historije brez konca in kraja!
"Prisrčno pozdravlja Vas in Vašo družino,
"Ferenčakova".
Pismo mladega pionirja
John Zaje, 452 E. 157 St., Cleveland, O., je prejel pismo od svojega nečaka, mladega pionirja, Janeza Zajca iz Ljubljane, v katerem pravi sledeče;
"Ljubljana, 10. julija 1946.
"Dragi stric Janez!
"Naznanjam Vam, da sem prejel Vaš paket in pismo 9. julija. Zelo, zelo sem se ga razveselil in tudi vsi naši domači. Prav lepo se Vam zahvalim jaz in moji starši. Bilo je vse v najlepšem redu. Preveč ste se oškodovali, stric. Ne vem kdaj Vam bom mogel kaj povrniti. Vse mi pride prav, kar ste poslali. Samo čevlji so mi preveliki in sem jih dal moji mami, ki ji tudi prav pridejo, naramnice in cigarete pa atu. S kakavom se rad posladkam.
"Zelo me veseli pas in rečem mojim tovarišem: to vse mi je poslal moj stric iz Amerike. Jaz sem mali pionir in hodim z mojim tovarišem pionirjem delati udarniško, ker imamo veUko dela. Pri nas delamo vsi. Popravljamo ceste, mostove, podiramo kunkerje, čistimo, zasipavamo jarke, katere nam je zapustil naš veliki sovražnik. Kmalu bomo zbrisali vse njegove sledove z naše lepe slovenske domovine.	*
"Zdaj je konec šole. Zdelal sem tretji razred z prav dobrim
spehom. Še eno leto bom hodil v nižjo šolo in če bo šlo po sre- j či bom šel potem v gimnazijo, j "Prejmite najboljše pozdrave | od Vašega nečaka Janeza vsi j skupaj, cela družina, najbolj pa Vi stric Janez. Vas ne bom nikoli pozabil!
"Janez Zaje".
Proda se
pohištvo za obednico, štiri stole in mizo ter omaro. V dobrem stanju. Pokličite KE 2788.
Prodajalka
v pekariji; unijska plača, za pe-karijo na 12422 Madison Ave. Zglasiti se je pri LAKEWOOD BAKERY, inn Detroit Ave.
Naprodaj je
peč na premog za gn'etje in za | kuho. Je kot nova in po zmerni; ceni. Poizve se na 38^ E. 160 St '
Mlad fant
bi rad dobil sobo in hrano pri mirni družini v okolici Five Points. Kdor ima za oddati, naj pusti naslov v uradu tega lista.
Popravljamo pralne stroje in vsakovrstne hišne predmete
SHORE APPLIANCE CO.
14416 St. Clair Avenue GL 6012 — po 6. zv. KE 0U8
DEKLETA IN 2ENE
za fine Sterling suknje, suits ali FUR COAT, direktno iz tovarne po najnižjih cenah v Clevelandu. na Will-Call pokličite
Beiuio B. Leustig
1034 ADDISON ROAD	ENdicott 3426

HASTY TASTY DRIVE IN, INC.
18482 LAKE SHORE BLVD.	/
Fini Steakburgers — hamburgers — sendviči
Odprto podnevi in ponoči — veliko prostora sa par kan)#
I
i^a^nanilo m ^aljbala
s lužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem prežalostno vest, da je kruta smrt iztrgala iz naše srede našo ljubljeno in nikdar pozabljeno mater in staro-mater
1884
1946
FRANCES TURK
rojena Steklasa
Blagopokojnica je po daljši bolezni, sprevidena s svetimi zakramenti za umirajoče, za vedno zatisnila svoje mile oči dne 9. avgusta 1946, ob 4.10 uri zjutraj. K večnemu počitku smo jo položili dne 12. avgusta iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih na Calvary pokopališče.
Doma je bila iz vasi Prelesje, fara Št. Rupert na Dolenj- : Mr. in Mrs. A. Meklan, Mr. in Mrs. Joseph Menart, Mr. in skem, kjer zapušča mnogo sorodnikov. Ob času smrti je bila 62 Mrs. Victor Miklavž, družini Misič, družini Mramor, družini let stara.	i Mrhar, Mrs. Mary Palčič, Mr. in Mrs. John Pate, Mr. in Mrs. A.
Tem potom si štejemo v d(jJžnost, da se iskreno zahvaljuje- ' Per se, Mr. in Mrs. Lawrence Petkovšek mL, Mrs. Theresa Petkov-mo v prvi vrsti vsem sorodnikom, ki so nam bili v pomoč tekom šek, Mr. in Mrs. Joseph Pikš, Mr. in Mrs. John Podrzaj st.. Mr. bolezni ljubljene matere kot tudi v dneh naše žalosti. Zahvalo i John Podrzaj mL, Mr. Edward Podrzaj. Mr. in Mrs. John Polin, naj prejmejo: Mr. in Mrs. John Steklasa in družina, Mr. Frank : Mrs. Antonia PrebiL Mr. in Mrs. A1 Regal, Mr. John Renko, Mr. Steklasa mL. nečak pokojne, ki je prišel iz Kanade. Mr. in Mrs. i i" Mrs. Ralph Ricksecker. Mr. in Mrs. Joseph Salehar. Mr. in Louis F. Kirsch, Mr. in Mrs. Jack Turk in družina, Mr. in Mrs. Mrs. Anthony Selan, Mr. in Mrs. Jack Serak, Mr. John Simončič.
George Turk in družina, Mr. in Mrs. Frank Ipavec ter Mr. John Beber.
Najlepšo zahvalo izrekamo vsem onim, ki ste položili krasne vence h krsti blagopokojne, kar je bilo v dokaz vašega spoštovanja do nje. nam pa v veliko uteho. Zahvalo izrekamo sledečim: Mr. in Mrs. John Steklasa, Mr. Frank Steklasa mL, Mr. Vinko Steklasa, Mr. in Mrs. Louis F. Kirsch, Mr. in Mrs. Jack Turk in družini, Mr. in Mrs. George Turk in družini, Mr. in Mrs. Frank Ipavec, Mr. John Beber. Bailey Meter Production Dept.. Mr. in Mrs. L. Bertonaschi. Mr. Leonard Bosco. Mr. in Mrs. Budd Carr. Mr. in Mrs. John Centa, sledečim klubom in oddelkom Cleveland Graphite Bronze Co.: Credit Union, First Aid Dept.. Foreman's Club. Old Guard. Athletic Club, Waltonians. Development Lab.. Personnel Dept.; Mr. J. Davidson. Mr. in Mrs. Frank Gerchar. Mrs. John Gornik in družini, Mr. in Mrs. W. A. Greenwald, Mr. in Mrs. Frank Gruden, Mrs. Theresa Gruden. Mr. in Mrs. Joseph Hren, društvu Ilirija št. 56 SDZ, družini Kaitis, družini Klanac, Mr. in Mrs. Frank Knafels, Mr. Joseph Marzlikar st., Mr. in Mrs. Joseph Marzlikar mL, Mr. in Mrs. Anthony Korošec mL, Mr. in Mrs. Joseph Kraiger. Mr. in Mrs. Lad Krejci, Mr. in Mrs. Louis Krivačič. društvu Lipa št. 129 SNPJ. Mr. in Mrs. Louis F. Novak,
Mrs. A. Skander, Miss Jean Skander, Miss Anne Skully, Mr. Edward Skully, Mr. Herman Skully, Mr. Frank Skully, bralu pokojne Mr. Frank Steklasa st., bivajoč v stari domovini, kije potom svojega sina tukaj daroval za sv. mašo, Mr. in Mrs. John i Steklasa in družini, Mr. in Mrs. Frank Strogin, Miss Iva Trskan, Mr. in Mrs. Jack Turk in družini, Mr. in Mrs. Anthony Urbas, I Mrs. Mary Verbic, družini Wenzel, Mrs. Mary Zajc, Mrs. Mary Zalar, Mr. in Mrs. Frank Zobec, Mr. in Mrs. Louis Zorc ter Mr. ' Frank Zupančič.
Iskreno zahvalo naj sprejme kvartet Glasbene Matice, ki je zapel v srce segajoče žalostinke pokojni v spomin ob krsti; dalje Mrs. Frances Selan od društva, Ilirija št. 56 SDZ za ganljiv govor I v pogrebnemu zavodu ter vsem, ki so se udeležili molitve skupno z članicami od podr. št. 25 SŽZ, ter Mrs. Mary Otoničar, ki je vodila molitev; Mr. Andrej Skerl od društva Lipa št. 129 SNPJ za ganljiv govor na pokopališču ter vsem omenjenim društvom ; za vso pomoč in tolažbo.
I Hvala lepa sledečim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu: Mrs. J. Davidson, Mrs. Joseph Hren, Mr. Edward Kaitis, Mr. Louis F. Kirsch, vozniku Mr. Louis Krivačič, Mr. I Edward Lampert, Mr. Louis F. Novak, vozniku Mr. Edward Po-j drzaj, Mr. Anthony Selan, vozniku Mr. Edward Skully, Mr. George Turk ml., vozniku Mr. Rudolph Zupančič ml. in vsem
Mr. in Mrs. Podrzaj st., Mr. in Mrs. Dick Proudfoot, Mr. in Mrs.
Joseph Rejman, Mr. in Mrs. Frank Rejman, Mr. in Mrs. James I društVomVkaterih ie'biu'po'koinič7čianicI" A. Slapnik ml., družini Sturzenberger, Mrs. Ann Valtman, Mr.
in Mrs. Homer Zion.
j Našo globoko zahvalo izrekamo sledečim, ki so drago mamo j obiskovali v njeni bolezni, jo tolažili in bodrili ter ji delali krat-Mr. in Mrs. Anthony Zupančič, Mr. Rudolph Zupančič in dru- i kočasje, da je lažje prestajala bolečine: Mrs. Theresa Gruden.
žini, tor sledečim sosedom, ki so skupno darovali za prekrasen venec in sv. maše: Mr. in Mrs. Pavcan, Mr. in Mrs. Babic, Mr. in Mrs. Urbiha, Mr. in Mrs. Hanibal. Mr. in Mrs. Markolia. Mr. in Mrs. Korošec, Mr. in Mrs. Sustar st., Mr. in Mrs. Sustar ml., Mr. Frank Sustar, družini Pozelnik, družini Sire, Mr. in Mrs.
Mrs. Podrzaj, Mrs. Mary Langenfus, Mrs. Frances Selan, Mrs. Mary Turk.
Hvala lepa tudi Mrs. Mary Langenfus in Mrs. Mary Znidar-šič, ki ste nabirali prispevke pri sosedih za skupni venec in za sv. maše. Enako najlepša hvala Rev. Baragi in Rev. Tome od
Cevka, Mr. in Mrs. Pa j k, Mr. in Mrs. Zbasnik. Mr. in Mrs. Zni-	| cerkve sv. Vida za obiske v času bolezni in podeljene sv. za-
daršič. Miss Eleanor Znidaršič, Mr. in Mrs. Lokar, družini Bogo-	i kramente, kot tudi Rev. Tomcu za opravljene pogrebne obrede
vich, družini Goegge. Mr. in Mrs. Podrzaj. Mr in Mrs Krivačič.	| v pogrebnemu zavodu, cerkvi in na pokopališču.
Mr. in Mrs. Turkman. Mr. in Mrs. Piks. Mr. in Mrs. Gregorac.	; Najlepša hvala tudi pogrebnemu zavodu Jos. Žele in sinovi
Mr. in Mrs. Sega. Mr. in Mrs. Frank Alich. družini Skully. Mrs.	' za izborno urejen pogreb in vsestransko postrežljivost in pomoč
Langenfus. Mr. in Mrs. Mramor. Mr. in Mrs. Bart Alich. Miss	i v žalostnih dneh. Hvala tudi pogrebcem ter vsem. ki ste pokojnico
T^_xi___T-1__• _	m#____X..X1.	__T>__l_	______r	j
Esther Jelenic, Mr. in Mrs. Mlakar, Mr. in Mrs. Auth, Miss Beck, Mr. in Mrs Brezar, Mr. in Mrs. Poklar, Mr. in Mrs. Jancigar, Mr. in Mrs. Fabian, družini Trcek, Mr. in Mrs. Hočevar, Mr. in Mrs. Zupančič, Mr. in Mrs. Walters, Mr. in Mrs. Duilo, Mr. in Mrs. Kikel, Mr. in Mrs. Kodrič, Mr. in Mrs. Engert, Mr. in Mrs. Centa, Mr. in Mrs. Legan.
Našo prisrčno zahvalo izrekamo sledečim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše blagopokojne: Mr. in Mrs. Joseph Bednarczyk, Mr. Henry Bednarczyk, družini Bogovich, družini Brezar, Mr. in Mrs. Budd Carr. Mr. in Mrs. Joseph Centa. Mr. in Mrs. Frank Faletich. Mrs. Anna Garvas, Mrs. John Gornik st.. Mr. in Mrs. Frank Gramc. Mr. in Mrs. Val Greczanik, Mr. in Mrs. Joseph Grgas. Mrs. Theresa Gruden, družini Harris. Mrs. Josephine Brovat, Mr. in Mrs. Walter Iliff St., Mr. in Mrs. Walter Iliff ml.. Mr. in Mrs. John Ivančič. Lorain. Ohio, družini Ivančič, E. 61 St., Mr. in Mrs. John Javornik. Mr. in Mrs. Anton Jeršan, Mr. in Mrs. J. Kievets, Mr. in Mrs. Louis F. Kirsch, Mr. Anton Jaksetich, Mr. in Mrs. John Koblek, Miss Margaret Klanac, družini Klun, Mr. in Mrs. Frank Knafels, družini Kodrich, družini Koporc, Mr. in Mrs. Frank Kramer, Mr. in Mrs. Louis Krivačič. Mr. in Mrs. Edward Lampert, Mrs. Mary Langenfus, Mr. in Mrs. F. Leskovec, Madison, O.. družini Levstik. družini Ludvik, Mr James Luzar, Mr. in Mrs. A. Malensek, Mrs. L. J. Mandel, Mr. Clyde McKeon.
spremili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Ako smo slučajno izpustili ime katerega, ki je na en ali drugi način nam pomagal in prispeval ter izkazal svoje sočutje, prosimo, da nam oprostite ter vsem izrekamo toplo zahvalo za vse.
Ljubljena, zlata mamica! Ura je odbila tek Tvojega življenja. Tesno nam je bilo vsem, ko si poslednjikrat dihnila, v naša srca se je naselila neizmerna bol, saj smo izgubili naš najdražji zaklad—našo nadvse ljubečo mater, ki nam je stala ob strani skozi naše življenje. Usoda je hotela, da je nehalo biti Tvoje zlato srce, in zdaj počivaš v grobu hladnem, kraj svojega življenjskega druga, ki je odšel v večnost pr&p Teboj. Spomin na Vaju, draga roditelja, bomo ohranili med nami na vekomaj, s tolažbo v srcih, da se enkrat zopet vsi skupaj snidemo na kraju večnega miru in blaženstva—tja, kjer ni ne bolečin in ne muk.
Počivaj ta v miru—sni vaj ta sladko!
Žalujoči ostali:
VALENTINE, EDWARD, FRANK,
SANLEY IN VICTOR, sinovi FRANCES, poročena Zorc, hči JACK ZORC, zet
JENNIE. BERNICE in MARGARET, sinahe '
LARRY, vnuk
FRANCES MARIE, vnukinja
Cleveland, Ohio, dne 10. septembra 1946