^oStnlnn plnčand v gotovini Maribor, sobota 14 decembra 1936 Stev 205 (Lelo IX. XVI.) MARIBORSKI Gena 1 Dm VECERNIK Uredništvo in uprava: Ma*iboe, Oeapoaiuiui.lt / Talaton ut cdnitiva 3440, uprava 34«6 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. url > Velja maaetao prejemen « upravi ali po pošti 10 Dht, dostavljen na dom 12 Din / Oglaal po ran Urn / Oglase sprejema tudi ogtaanl oddelek „>vtra" v Ljubljani / PoMni tokovni raflun St tl.40« ^JUTRA” Odločil bo svet Društva narodov Vsebona pariškega predloga - Abesinija ga le odklonila - Kal stori Italija? - Zaradi splošnega odpora bo o predlogu odloill 18. t. m. svet Društva narodov - Predlog bo gotovo odklonjen ŽENEVA, 14. decembra. Društvo narodov je objavilo pariški predlog za lik-vidacijo vojne v vzhodni Airiki, kakor je bil izročen generalnemu tajništvu. Po tem predlogu naj bi Abesinija odstopila Italiji vzhodni del Tigreje, dočiin bi ji Aksum še ostal. V Ogadnu bi potekala nova meja od tromeje med Abesinijo, angleško Kenijo in italijansko Somalijo in »ato čez reko Vebe Šebeli nad Go-rahejem in bi nato presekala mejo angleške Somalije v 45 meridijanu. Mimo tega bi dobila Italija v jugozahodni Abe-siniji veliko ozemlje, na katerem bi se mogli svobodno naseljevati italijanski kolonisti, ki bi uživali posebne pravice. V tej pokrajini bi se uvedel poseben režim, toda pod suverenostjo abesinskega cesarja. V zameno bi dobila Abesinija del ozemlja ob francoski Somaliji s sedanjo italijansko luko Asabom v Eritreji. Vse podrobnosti bi se določile naknadno. Ta predlog odstopa Italiji skoraj polo-vico abesinskega ozemlja, bodisi direktno, bodisi indirektno kot kolonizacijsko ozemlje, kajti gotovo je, da bi Italijani v kratkem segli tudi po jugozahodni Abe-siiiiji. kjer bi naselili svoje ljudi. Na pariški predlog je' doslej odgovorila samo Abesinija, in sicer preko svojega pariškega poslanika. V svojem odgovoru navaja Abesinija, da se zadevni problem ne tiče le Abesinije, ampak pomeni sedanji spor tudi kršitev pravil Društva narodov in kolektivne varnosti. Abesini-ia je bila žrtev italijanskega napada, sedaj se pa napadalcu ponujajo pravice do teritorialnih sprememb, t. j. do polovice abesinskega ozemlja, da bi se omogočila mirna ureditev spora. Društvo narodov naj bi nadalje dobilo pravico do nadzorstva nad drugo polovico abesinskega ozemlja v namene bodočih aneksij. Abesinska vlada povsem nasprotuje takemu predlogu za likvidacijo spora. Abesinija je s tem odgovorom, kakor se je splošno pričakovalo, brez nadaljnjega odklonila Pariški predlog. Italijanska vlada na predlog doslej še ni odgovorila in se misli, da bo prispel njen odgovor v Ženevo šele v ponedeljek ali v torek. Mussolini proučuje predlog zelo natančno od točke do točke. Zatrjuje se, da bo v načelu najbrže predlog odobril, da pa bo odklonil izročitev Asaba kot pristanišča Abesiniji, izpraznitev Aksuina in sedaj predlagano ureditev kolonizacije Italijanov v jugozahodni Abesiniji. Sicer pa z ozirom na sedanji položaj tudi ni izključeno, da bo Mussolini predlog sploh odklonil. V Italiji sc čut/, da izginja prvotno optimistično presojanje zadeve in prevladuje skepsa. Tudi listi pišejo odkrito, da bi utegnil biti pariški predlog samo nov manever Anglije, s katerim naj bi si oprala roke napram Italiji in napram Društvu narodov, v katerem bo podprla tiste, ki so proti odobritvi predloga. Odločen nastop Rusije ir. malih držav ie dosegel, da o pariškem predlogu ne •)o razpravljal niti sankcijski odbor niti °dbor petih, ampak pride pred plenum sveta Društva narodov, ki se sestane tS. t. m. Ata predlog delegata Turčije in delegata Poljske sc je sankcijski odbor •zjavil, da za razpravljanje o tako dale- kosežni zadevi nima pooblastila in more odgovornost prevzeti le svet Društva narodov sam. Laval se je temu predlogu dolgo upiral, na energičen pritisk večine članov se je pa moral končno vdati. Tako se sestane 18. t. m. svet Društva narodov in tu prevladuje splošno prepričanje, da bo svet Društva narodov pariški predlog odklonil, zlasti sedaj, ko ga je odklonila že Abesinija, ter odredil takojšnjo poostritev sankcij proti Italiji. Vse kaže, da bo tudi Anglija podprla akcijo večine članic Društva narodov, ker jo sili k temu tudi stališče, ki ga zavzame ne samo vsa angleška javnost skoraj brez vsake izjeme, ampak tudi angleška spodnja zbornica. Včeraj so imeli v zbornici posvetovanje vsi parlamentarni klubi ter so se sporazumeli, da predlože skupen predlog, po katerem pozove spodnja zbornica vlado, da od- kloni pariške predloge. Predlogu bo priključena skupna izjava vseh strank sledeče vsebine: »Angleška spodnja zibor-nlca obsoja vsako ureditev italijansko-abesinskega spora, ki bi kršila teritorialno nedotakljivost in politično ter gospodarsko neodvisnost Abesinije v korist Italije kot napadalca. Spodnja zbornica bi smatrala vsako tako ureditev za izdajstvo Društva narodov in za nečastno dejanje.« ŽENEVA, 14. decembra. Objava pariškega predloga je vzbudila silno ogorčenje vseh delegacij malih in srednjih držav. Zahteva se celo, naj se predlog zavrne brez debate, ker ne more biti nobenega govora o tem, da bi se sprejel. Predlog je v očitem nasprotju z duhom ženevskega pakta in bi, ako bi bil sprejet, povzročil razpad Društva narodov. Odstop asarys i .£xrsam bmd letnici odcepitve Lužice od češke SC včerajšnjemu predavanju prof. Sedivyja v Ljudski univerzi - Včerajšnji večer tukajšnje agilno delujoče Ljudske, univerze je bil posvečen spominu 300ietni.ee, odkar so lužički Serbi bili odcepljeni od češke državne skupnosti. Potem, ko je tajnik Ljudske univerze prof. Vošter spregovoril prisrčno uvodne pozdravne besede, je naš odlični predavatelj prof. Šedivy v preglednih. poučnih in zanimivih izvajanjih podal glavne obrise iz zgodovine ter kulturnega in nacionalnega življenja lu-žičkih Serbov. Lužički Serbi so danes najbolj zapuščena veja slovanstva. Od časa, ko jih je podjarmil Karel Veliki, so živeli v trpki odvisnosti od nemškega gospod-stva in so doživljali veliko tragiko zapostavljanja, zatiranja in preganjanja. Tudi ob prehodu v pripadnost k stari češki državni skupnosti se položaj v nacionalnem oziru ni mnogo izboljšal, kajti germanizacija ni jenjala, ampak se je nadaljevala. Lužičkim Serbom najbolj naklonjeni vladar je bil Karel IV., ki je izdal izrecno navodilo, da se Lužički Serbi ne smejo preganjati. Dejanska praksa v postopku napram Lužičkim Serbom pa tudi za Karla IV. ni prinesla bogve kakšnih olajšav. Leta 1635 je prešel teritorij lužičkih Serbov kot fevd v okvir saksonske državnosti. Navzlic temu pa so še vedno obstajale gotove vezi s Češko, kar je prišlo do izraza tudi na dunajskem kongresu leta 1815, ko se je napravil sklep, da pripada zemlja lužičkih Serbov Češki za slučaj, da bi izumrla saksonska vladarska rodbina, kar je Saksonska sama leta 1S74 tudi priznala. V tem stanju neprekinjene nacionalne borbe so lužički Serbi preživeli dobo d.o prevrata. Germanizacija je razvidna najbolj iz tega, da so na primer še leta 1900 našteli preko 120.000 lužičkih Serbov, dočim se je to število do zadnjega ljud- skega štetja skrčilo v tendenci uradnega 'rezultata na 62.000 prebivalcev. Ob prevratu pa lužičkim Serbom zvezda sreče ni bila naklonjena, vsi poizkusi, da, bi dosegli vsaj avtonomijo v okviru nemške države, so se izjalovili. Ko je prišel hitlcrizem na površje, jim je le-ta dal veliko koncesij, dovolil je izhajanja koledarja »Krajan«, nadalje izhajanje dnevnika »Serbskih novin« v Budišinu, ki izhajajo deloma v cirilici, deloma v latinici, ter zajamčil nemoteno izhajanje publikacij »Tovarista sv. Cirila in Metoda«, to je nekakšne Mohorjeve družbe. Pri vsem tem pa se je stavil kot pogoj, da so vodilni ljudje hitlerijanci. Tj vodilni možje so se formalno zares vpisali med hitlerijance, toda to svojstvo združujejo z zavednim izpovedovanjem svoje nacionalne pripadnosti. Nato je predavatelj na podlagi številnih lepih skioptičnih slik prikazal kulturne razmere, vodilne može ter narodne običaje lužičkih Serbov, predvsem pa prelepe narodne noše, ki so drugačne pri katoličanih in luteranih in zopet drugačne pri raznih starostih in praznikih, Lužički Serbi so pretežno imoviti kmetje. Predavatelj je seznanil poslušalce z vodilnimi osebnostmi in največjimi sinovi lužičkih Serbov od pesnikov Zelerja in Smolerja pa tja do najpomembnejšega sodobnega lirika Nafke in učenjaka Zaleskega. V svoja izvajanja je vpletel tudi nekatere deklamacije v lužički serb-ščini. Obenem pa je pokazal nekaj slik glavnih naselbin od Budišina, kjer živi še okoli 4000 lužičkih Serbov, ki imajo tukaj svoj impozanten Serbski dom, pa tja do Blotcv. prelepih slovanskih Benetk. Predavatelj je bil za svoja poučna in nazorna izvajanja deležen toplega priznanja. koncert sofijskega tenorista Haralambija toanova Globoko v srcu in v neizbrisnem spominu nam je bolgarska pesem, ki jo je v letošnjem marcu prinesla v Maribor sofijska »Rodina« kot prvi bolgarski zbor. ki je prišel k nam na severno mejo v bratski poset. Drugo priliko za spoznavanje narodne pesmi bratov Bolgarov nam je nudil koncert tenorista sofijske opere g. Haralambija Ivanova, ki je nastopil v torek 10. t. m. v našem Na-, rodnem gledališču. Spored ie obsegal sledeče skladbe: 1. Tri operne’ arije: Puccini: Cavaradossjjeva arija iz III. dejanja »Tosce«, Mascagni: Siciliana iz »Cavallerie rusticane«, ki jo je gost nadomestil z arijo iz Bizetovih »Les pe-cheurs .de perles« (»Iskalci biserov« in Leoncavallo: arija iz opere »I pagliacci«. 2. Dvanajst bolgarskih narodnih pesmi v sledečem redu: Dobri Hristov: a) Lu-kovicki momi. b) Vino pija. c) Milke, !e hajova. č) Hajduška pesem. — D. p. Ivanov: a) Luta zakana. b) Stojan mami duma. c) Vila se gora. č) Ergensko bogat-stvo. d) Ah. Dimitro le. — Georgi Spa-sov: Luti kletvi, b) Ganinitč oči. — Stojan Mihajlov: Ja nadni djado kaval. Večino sporeda so torej tvorile bolgar ske. narodne v priredbi navedenih har-monizatorjev. od kojih je najbolj znan bobri Hristov. ki je učenec slavnega češkega skladatelja Antonlna Dvoraka. Te hesmi so izraz globokega narodnega doživljanja in izrednega srčnega čuta, kakršnega je zmožen zdrav kmečki narod, kakor so ravno bratje Bolgari. Strastna opis »Mariborska tiskarna« itd. Vse to pa je objavljeno že v ovojnem delu. V pravem delu revije so razprave in članki: E. Jarc »Ljubljanski mestni muzej«; dr. M. Dolenc »Ljubljanska rokopisna zbirka pravnih obrazcev in predpisov izza tridesetletne vojne«; dr. S. Škerlj »Italijanske predstave v Ljubljani po .zgraditvi stanovskega gledališča«; dr. R. Andrejka »Zgodovina Primčeve hiše v Ljubljani«; dr. A. Vodnik »Fran-cesco Robba«; R. Fabiani »Orgle v ljubljanskih cerkvah«; dr. F. Stele »Marijino vnebovzetje pri frančiškanih v Ljubljani«; F. Kramberger »Mestna občina mariborska in njeni uslužbenci«; ing. arh. L. Prezelj »Kmetijsko vprašanje velike Ljubljane; M. K. »Zgodovinski razvoj uršulinskih šol v Ljubljani«; L. Kočevar-Meglič »Mestno zavetišče za onemogle na Japljevi cesti v Ljubljani«; J. Orožen »Veliko Celje in nova občinska uprava«; »Rojstvo velike Ljubljane«; B. Wider »Naša kronika«; F. Baš Dirigent: Drujji tenor gosp. K r eš'tlc. zapustite te prostore. Vi samo motite skušnje z neprestanim kašljanjem, zakaj odkar obstoj bonbon morete kaielj preprečiti. PROIZVOD „UNION“, ZAGREB. »Mariborska kronika« in splošni pregled. Številka prinaša tudi več celostranskih in tekstnih slik in risb. Med njimi naj omenimo celostranske slike: Miha Ambrož (ljubljanski župan 1861—1863), in dr. Alojzij Juvan, predsednik občine mesta Maribora. Ostale so med tekstom. Sokolske vtsie Sokol matica pripravlja mladini lep dogodek Pred slovesno razdelitvijo znakov sokolski deci — Lični znak predstavlja mlado Jugoslavijo Agilno matično sokolsko društvo bo jutri dopoldne ob pol 11. uri v mali dvorani Narodnega doma na zelo slovesen način razdelilo predpisane znake in legitimacije svoji sokolski mladini do starosti 14 let. Za ta slovesen dogodek, ki bo nedvomno najbolj solnčen za mladi-,no, je pripravilo društvo poseben spored. ki ga bodo izvajali sokolski otroci sami. Dvorana bo slavnostno okrašena, spo red slovesnosti pa je naslednji: 1. Sokolski pozdrav. 2. Nagovor društvenega staroste. 3. Čitanje poslanice sokolski mladini. 3. Deklamacija »Naprej Sokoli«. 5. Klavirska točka. 6. Deklamacija »Naša srca«. 7. Klavir in vijolina. 8. Deklamacija »Naš znak«. 9. Govor br. Lav-(enčiča o znaku. 10. Razdelitev znakov in legitimacij. 11. Sokolska himna »Hej Slovani«. m Znak za deco Znak za naraščaj. Novi znak za sokolsko deco predstavlja mlado Jugoslavijo, ki pod okriljem Sokola gleda v lepšo bodočnost. Znak je zelo ličen, posrebren, okrogle oblike in meri v premeru 2 cm. Predpisala ga je' Zveza SKJ za vso sokolsko deco do 14 let, dočim je naraščaj že imel doslej svoj znak. Oba znaka vidimo nekoliko povečana na sliki in bosta nedvomno v veliko veselje in ponos mladini. ljubezen vročega jugovzhoda diha iz njih, vino se žari, lica rdijo v veselem razpoloženju, fant pleše »Horo« s svojim dekletom, hajduk poje o majki, o domovini in o carigrajskem črnem vinu. Lepoto bolgarske zemlje poveličuje pesem priprosto, a prisrčno. Mladenič nima nič, toži pol v šali pol zares nad svojim »bogastvom«. Devojka proklinja hudomušnega fanta, ki bi jo samo ljubil, vzeti je pa noče. Iskre oči bolgarske Ga ne nam zableste v vsej svoji lepoti. Kaval (piščalka) vabi mlado in staro v kolo. 1 Tako in podobno se je pri tem koncertu odvijala pred nami lepa, zanimiva bolgarska pesem. Zanimiva zlasti radi svojega takta, ki ie našemu ušesu nekaj nenavadnega in vpliva eksotično. Takti imajo deloma neobičajne vrednote (so petosminski, sedemosminski, sedemšest-najstinski, devetšestnajstinski itd.), kar pesem ritinično razgiblje. Kljub temu pa je v teh biserih mnogo sentimentalnosti. G. Ivanov je vse skladbe zapel z izrednim čutom. Vidi se mu, da vsako pesem doživlja. Glas mu je najprijetnejši in naj-, bolj izdelan v srednjih legah, v višini mu je fokrat nagajal prehlad. V dar je prejel lep šopek. Pri pianinu ga je res lepo in skladno spremljal ravnatelj Glasbene matice prof. g. Marjan Kozina. — Klavirska spremljava je prirejena vseskozi dostojno, narodnemu duhu primerno in tvori glasbeni misli odgovarjajoč okvir. — Obisk je bil sramotno slab. -ak Kroitllts slovenskih mest Te dni je izšla tretja letošnja številka naše odlične revije, ki izhaja štirikrat 'H leto v Ljubljani in je posvečena živ-Jknju in nehanju slovenskih mest v pre-;eklosti in -sedanjosti. Med zelo bogato 1,1 Pestro vsebino naj navedemo konec Oprave Vere Dostalove o »Ljubljani v M°venski povesti« (kar bi bilo treba ob- delati tudi glede Maribora), Ivana Ko-štiala razpravo o »Novem mestu z okolico v popotnih spominih Henrika Coste«, dr. I. Laha svojevrstni nekrolog kavarnarju Krapežu »Zvezda«, g. Luke-žiča prispevek »Še nekaj iz Ljubljane v nekdanjih časih«, spis »Posojilnica v Ma riboni« (Narodni dom), V. Dostalove poročilo »Ljubljana v slovenski pesmi«, Smučarske prireditve Mariborske sokolske župe 1. Smučarski tečaj se vrši od 26. decembra do 2. januarja na Pesku. Stroški znašajo Din 215. — Prijave poslati najkasneje do 18. decembra, sprejemajo se le telovadci, ki so člani nad 3 leta. Odhod dne 25. decembra ob 5.44 do Sv. Lovrenca, odkoder je skupen odhod na Pesek. 2. Župne smučarske tekme bodo dne 5. in 6. januarja pri Ruški koči. Prijavni rok poteče 26. decembra. Program tekem: Člani: tek na daljavo 18 km in smuk 4 km. Članice: tek na daljavo 6 km in smuk 2 km. Moški naraščaj: tek na daljavo 6 km in smuk 2 km. Ženski naraščaj: tek na da- ljavo 5 km ir. smuk 2 km. Naraščaj tekmuje le v B skupini, t. j. 16—18 let starosti. Tekmovalci naj prinesejo zdravniške pole svojega društvenega zdravnika, naknaden zdrav, pregled bo drve 5. januarja 1936 ob 7. uri. Žrebanje prijavljenih tekmovalcev v soboto 4. januarja ob 18. uri na Ruški koči. 3. Župni smučarski izlet bo v prvi polovici februarja. 4. Pete savezne smučarske tekme se vrše 31. januarja in l. ter 2. februarja na Pohorju. Tekme obsegajo tek v daljavo, smuk in skoke vseh kategorij. — Zdravo. Akademija studenškega Sokola Kakor že nekaj let je tudi letos agilno, in požrtvovalno studenško Sokolsko društvo priredilo svojo že tradicionalno akademijo preteklo nedeljo v lastnem domu. Sokoli in prijatelji studenških Sokolov so prostorno dvorano napolnili do zadnjega kotička. Počastili pa so s svojo navzočnostjo Studenčane tudi mariborski matičarji in predstavniki Sokola L, le predstavnikov župne uprave in župnega TO ni bilo. Ro otvoritveni Sokolski koračnici in po pozdravnem nagovoru, ki ga je imel namesto obolelega staroste br. H o č e-v a r, je sledila prva točka bogatega in zanimivega sporeda. Nastopile so deklice s prostimi vajami in rajanjem ob spremljanju narodnih pesmi. Mična je bila že prva točka, deklice vse v narodnih nošah, pred njimi pa harmonikar, ki je spremljal vaje. Moški naraščaj ie nastopil z dvema točkama; nižja vrsta je izvajala raznoterosti na tleh. Občinstvo so presenetili krepki naraščajniki s svojo spretnostjo, s prevali, premeti, mostovi in drugimi težkimi vajami. Prva vrsta je nastopila s težavnimi Ebenovi-mi vajami, ki imajo vse polno lepih gibov iz Angleškega boksa in japonskega džiu-džicu. Nastop naraščajnikov je bil nedvomno krona sporeda, kar je zasluga neumornega vaditelja br. Kovačiča. Naraščajnice so nastopile s plesom rusalk in žele lep uspeh. Vaje je sestavila vaditeljica s. Milena Kranjčeva po godbi Matejovca. ki ie svoje naraščajnice tudi skrbno izvežbaia Skoda le. da so bili svetlobni učinki prešibki. Pri takih točkah naj bi v bodoče posvečali iluminaciji več pozornosti. — Moška dc-ca je nastopila z lepimi skupinskimi vajami na velikem obroču. Vaje je sestavil prav skladno br. Vilec. Po odmoru je bila svečana zaobljuba novega članstva, naraščaja in dece. Tudi je društveni načelnik ob tej priliki razdelil diplome Članstvu ir. naraščaju, ki si jih je priborilo tekom leta. Sledil je nastop članic s kiji. Članice so svojo nalogo častno rešile in žele za svoje izvajanje splošno priznanje. Prav tako uspešen je bil nastop članov, ki so nastopili s telovadno skladbo br. Zorana Poliča. Všeč so bile občinstvu tudi članske vaje* na bradlji. Izvajali so vrhunške prvine, kakor toče pod bradljo in razovme stoje. Zelo lepa je bila zadnja točka na recitacijo Župančičeve pesmi: »Tiho prihaja mrak«. Med odmori je neumorno igral naraščajski orkester. Vsi vaditelji z društvenim načelnikom br. Zupanom na čelu so lahko ponosni na svoj lep sokolski uspeh. Stran 4. Mariborski »Več er ni k« Jutra t Mariboru, dne 14. XII. 1935. Mtmšmke m durfislte uma Ivan Koudelka pri sedmih križih Dne 15. decembra t. 1. obhaja sedemdesetletnico svojega rojstva starim Mariborčanom dobro znani okrajni tajnik v pokoju Ivan Koudelka. Alj je to verjetno, da ta čili, mladostno razpoloženi mož, nosi že 7 križev? 15. decembra 1865 rojen v Vysokem Mytu na Češkem, je bil 1. novembra 1898 kot prvi uradnik slov. narodnosti v politični upravi imenovan za okrajnega tajnika v Slovenjgradcu. Na željo vodje okrajnega glavarstva >3 bil 1. novembra 1906 premeščen v Maribor in se je tudi v Mariboru udejstvoval pri filharmoničnem društvu. Že po kratkem bivanja: v Mariboru je bil z rajnkim g. Berdajsom soustanovitelj »Slovenskega glasbenega društva v Mariboru«, katerega orkester je s svojim sodelovanjem pri gledaliških predstavah v Narodnem domu privabljal veliko naših Slovencev v naš takratni Ta-lijin hram. V lepem spominu so nam krasno uspeli veliki koncerti pod vodstvom našega jubilanta. Redko je bilo takrat število naših zavednih drž. uradnikov, ki so javno nastopali v našem Narodnem domu. V času svetovne vojne se je g. Koudelka kot referent za mobilizacijske zadeve pri okrajnem glavarstvu izkazal kot iskreni prijatelj našega podeželskega prebivalstva. Pomagal je, kjer je bilo le mogoče in marsikaterega je obvaroval grozot svetovne vojne. Leta 1921 je šel predčasno v pokoj v svojo ljubljeno Gorico, da si obnovi svoj, od vojne furije razdejani dom in da uživa med svojimi ljubljenimi primorskimi Slovenci zasluženi pokoj. Vladajoči režim in ker ni mogel doseči povračila vojne škode, so ga prisilile, da se vrne zopet v svojo drugo domovino, v lepi Maribor. In tukaj je v svojem idealizmu bij soustanovitelj društva »Mariborska mestna godba«, pri katerem se je izkaza! kot spreten organizator in temperamenten dirigent. Kljub svojim 7 križem je še danes marljiv blagajnik društva državnih ypokojencev v Mariboru in vnet član upravnega odbora »Nabavljal-ne zadruge drž. uslužbencev v Mariboru«. Ljubiti svoj narod in spoštovati druge, je njemu življenjsko načelo in si je zaradi tega in radi svoje skromnosti, dobrosrčnosti, pridobil simpatije in .-spoštovanje širših slojev. in Zborovanje lesnih trgovcev producentov Danes dopoldne ob 10. uri se je pričelo v lovski sobi pri »Orlu« zborovanje lesnih trgovcev in producentov iz vse dravske banovine. Omenjeno zborovanje je organizirala osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trg. združenj dravske banovine v Ljubljani. Dobro obiskanega zborovanja so se udeležili tudi nekateri narodni poslanci. Zborovanje je otvoril in vodil sekcijski predsednik Franjo Škrbec iz Ljubljane, ki je v svojem uvodnem poročilu označil resen položaj, v katerem se nahaja lesina trgovina in naše narodno gospodarstvo v obče, nato pa ime! obširen referat o sankcijah in organizacije lesnega gospodarstva. Kot zastopnik zbornice za TOI je govoril hi pozdravil zborovanje g. Žagar, nakar je povzel besedo v imenu Zveze lesnih in-dustrijcev tajnik Gorjup. Na sporedu omenjenega zborovanja, o katerem bomo še poročali, so bili tudi Teferati o trgovskih odnošajih z Madjarsko, novih trgih in eksportnih premijah ter o vprašanju kliringa in finančne ureditve eksporta. Krajevna organizacija JNS za I. mestni okraj v Mariboru je imela v petek dne 13. t. m. zvečer svoj letni občni zbor, na katerem je o političnem položaju poročal g. podpredsednik senata dr. M. Ploj. Izvolil se je nov odbor za poslovno leto 1936. Predsednik odbora je bivši narodni poslanec g. Vekoslav Špindler. Ne podpirajte delamržnežev! Opaža se, da prihaja zlasti sedaj na zimo zopet večje število brezposelnih s podeželja v mesto, kjer si skušajo najti zaposlitve čez zimo. Ker razna podjetja na zimo svoje delavce v večji meri odpuščajo, ne morejo najti zaposlitve, zato se vdajaja-jo pohajkovanju in beračenju po hišah. Da ima lahko mestna občina zadostno nadzorstvo nad njimi, apeliramo na meščanstvo, da ne daje nikomur darov v denarju, ampak da se poslužuje pri tem le blokov »Pomoč potrebnim«, ki jih je izdala mestna občina in ki se dobijo pri socialno-političnein oddelku mestnega .poglavarstva, Rotovški trg 9. in v vseh trafikah. Potrebnim in v Mariboru stanujočim bo dala mestna občina na podlagi teh blokov podporo v obliki, ki so je najbolj potrebni, brezposelni in delo-mržneži iz tujih občin pa bodo odpravljeni v smislu naredbe kraljevske banske uprave o podpiranju brezposelnih in pobijanju delomržnosti v njihove domovinske občine. Ne drsajte se po poledici! V zadnjih dneh smo morali poročati že o mnogih žrtvah poledice. Nevarnost povečujejo zlasti otroci in pa tNdi mnogi odraslejši, ki se po poledici 'drsajo in kažejo v tem svojstvu svoje znanje kakor bi bili na zato pripravljenem drsališču. V imenu javnosti pozivamo starše in vzgojitelje ter policijo, da ostro nastopijo proti drsanju na ulicah, kjer pasanti niso več vami za svoje življenje. Tako je.vse uglajeno. Je mnogo slučajev, kjer so treščili na tla in se poškodovali starejši ljudje ravno na teh zdrsanih mestih. Kaj Mariborčani izgubljajo. V mesecu novembru prijavljeni in oddani najdeni predmeti pri tukajšnji policiji: 1 aktovka s šolskimi potrebščinami, 1 moški žem-per, 1 ročna torbica s 190 Din, 1 moški jopič in 1 sivi moški klobuk, 1 denarnica z 11 Din. 1 denarnica z 50 Din, 1 košara s pecivom, 1 zlat obesek z verižico. 3 otroške plenice, 1 športna čepica, 1 črna usnjata rokavica, l mala otroška boa, 200 dinarjev, 1 fotografsko merilo. 100 dinarjev, 1 moški površnik (huber-tus), 1 vreča z mehaničnim orodjem, 1 otroški površnik (hubertus), 1 mladi črni pes, 1 moški poročni duble prstan, 1 žen-z rdečim kamnom, 1 denarnica, 1 svinjska koža, 1 m glota, 1 okvir s sliko, 1 otroška čepica, 1 zastava, 1 verižica z obeskom, 1 duble prstan, 1 mlad črn pes, 1 moški poročni dubl prstan, 1 ženska črna rokavica. Ljudska univerza. Na »Univerzitetnem večeru« v ponedeljek, dne 16. decembra se hočemo spomniti vsestranskega pomena naše slovenske univerze. Trije naši mariborski akademiki in sicer predsednik društva g. Peterin ter gg. Cvetko in Androjna si stavijo lepo nalogo, da bodo očrtali kulturni pomen in razvoj naše univerze, v drugem delu pa položaj našega akademika. G. Cvetko se bo pečal z vprašanjem bistva sodobne univerze. njene kulturne funkcije in njenega odnosa do naroda. Medsebojno bo primerjal naše tri jugoslovanske univerze in te zooet z inozemskimi univerzami. OLevu N. Tolstem bo ob priliki 15-let-nice njegove smrti predaval v dvorani Ljudske univerze jutri v nedeljo ob pol 11. uri dopoldne vseučiliški profesor g. dr. K. V. Spektorski. Predavatelj bo pred stavil mariborski javnosti zlasti pa ljubiteljem ruske književnosti velikega ruskega pisatelja, katerega mnoga dela so prevedena tudi na naš jezik. Izredni občni zbor naše Tujsko-pro-inetne zveze. Tujsko-prometna zveza v Mariboru se že več časa bavi s težko-čami in nedostatki, ki ovirajo gospodarstvu Slovenije prepotrebni razvoj tu- Danes v soboto velefilm V« MAMICA • • Frančiška Gaal „Grajski kino“ »Staribor« je imel svoj mesečni sestanek v četrtek, dne 12. decembra v Narodnem domu v Mariboru. Ta večer je bil posvečen spominu raj. prijatelja Antona Rebola. Poročal je o njegovem delovanju njegov prijatelj vpokojeni po* stajenačelnik Mohorko, spominjajoč se ga v ganljivih besedah ter ga proslavljal kot pravega nacionalnega, idealnega borca, ki ni iskal pohvale in plačila, temveč je deloval iz golega idealizma za osvobojenje Slovencev, zadnja leta pa za dobrobit vpokojencev, vdov in sirot. Z velikim zanimanjem so poslušali zbrani »Staribora«, ko jim je spretna govornica, pokojnikova hčerka Franja, govorila o zaslugah blagopokojnega ter ga jim predočila v njegovem neumornem delovanju pred vojno, med vojno ir. ob prevratu. Nedvomno ima pokojni Tone Rebo] nevenljive. velike zasluge za slovenski Maribor. Prehitro je v diskusiji za slovenski Maribor minul ta prekrasni večer našega »Staribora«. Odpri roke, odpri srce... Zunaj v Stu-| dencih trpi v siromaščini in bedi mati šestih otrok, sama brez zaslužka, v mrazu sredi zime brez kurjave in tople jedi. Dobra srca mariborska lahko pomagajo revi s prispevki, ki jih iz prijaznosti prejema uprava našega lista. Smrt blage žene. V 66. letu starosti je preminula v tukajšnji splošni bolnišnici gospa Marija Zlokarnikova, mati ekonomskega uradnika pri tukajšnji splošni bolnišnici in tašča poslovodkinje tukajšnje podružnice Tiskovne zadruge gospe Marije Zlokarnikove. Rajnka j« bila plemenita, blaga in usmiljena slovenska žena, ki si je z dobroto svojega srca pridobila simpatije in priljubljenost pri vseh, ki so jo poznali. Žalujočim ob teiki iaoibi naše. iskreno sožalje! rizma. O tem se je razpravljalo tudi že na anketah v Ljubljani ter sklicuje sedaj za sredo 18. decembra ob pol 11. uri v sejni dvorani zbornice za trgovino in obrt v Ljubljani izredni občni zbor obeh slovenskih Tujsko-prometnih zvez. Na podlagi referatov se bo izdelala resolucija ter predložena kompetentnim čini-teljem drž. uprave. Železniškim uslužbencem in upokojencem, ki so v mesecih aprilu, maju, juniju t. 1. naročili personalni premog pri postajni blagajni na koroškem kolodvoru, se bo sedaj izplačala istotam razlika med takratno in sedanjo ceno ter hkrati povrnila že pobrana banovinska trošarina na potrošnjo personalnega premoga. Vabila za XV. akademski ples srno te dni razposlali. Spričo ogromnega števila smo morda nekatere, ki se želijo udeležiti plesa, prezrli, zato prosimo, da nam oproste in javijo svoje naslove po reklamacijski knjigi, ki je na razpolago v trgovini H. Sax, Grajski trg. — Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru. Društvo jug. državnih in samoupravnih upokojencev v Mariboru priredi svojim članom in njihovim družinam v sredo dne 18. decembra ob 8. uri zvečer v »Gambrinovi dvorani« zanimivo »božičnico«, združeno s petjem in godbo. Čez 8 dni bo Boiii! Praznično razpoloženje poživi dobro pecivo in razne druge sladkosti. — V Scherbaumovi pekami in v vseh njenih podružnicah dobite dober in okusen Scherbaumov kruh, kakor tudi vsakodnevno sveže pecivo. Mlečni kruh „Mara“, sadni kruh, iorte, šartelj, kekse in okraske za božična drevesca. — Vse to dobite v na/popolnejši izdelavi in v naravnost izbrani kvaliteti. Dobro in poceni, kakor če bi pecivo in sladkarije pekli sami doma. Pri naročilih v naprej točna in solidna postrežba! NIHČE NAJ NE ZAMUDI mmmmmmmmmmmmammmmmmammmmmmammmmmmmmrnmmmrnmm ogledati si BOŽIČNA DARILA in okazijo z označenimi cenami v krasno dekoi iranih izložbah zlatarja M. JLGERJEV sin MARIBOR, GOSPOSKA UL. 15 Čudovita ciarila — neverjetno poceni I Obroki — cenik brezplačen ! 54» GRAJSKI KINO Telefon 22-19 Danes, soboto najboljši in največii film Frančiške Gaalove M Ha m § ca »k Tudi najbolj razvajen kinoobiskovalec s« bo zadovoljil pri teni filmu. Kupite vstopnico pri predprodaji. Prirpravlja se atrakcija za Maribor: »Kraljevi valček«. Matineja. V soboto ob 14. in nedeljo ob 11. uri napeta pripovedka iz divjega zapada »Resnica zmaguje«. Ker Mayn-rad. Kino Union. Danes, petek, grandi-jozno veledelo »Bedniki« po istoimenskem romanu Viktor Hugo. Hatodkc p&edeiim REPERTOAR. Sobota, 14. decembra ob 20. uri: »Ma* Someščani«. Red C. Nedelja, 15. decembra ob 15. uri: »Beneška noč«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Poljska kri«. Znižane cene- Ponedeljek, 16. decembra: Zaprto. Torek, 17. decembra ob 20. uri: »Majo meščani«. Red B. Kaj bo v nedeljo v gledališču? Ob 15. uri popoldne ponove »Beneško noč*< klasično opereto J. Straussa. Z mnos;W* komičnimi situacijami prepleteno dejanje se godi v Benetkah. — Zvečer, bo ponovitev Nedbalove vedno privlačne in zlasti muzikalno krasne operete »Poljska kri«. — Pri obeh predstavah veljai0 znižane cene. Prihodnji premieri bosta »Vest« in »Bajadera«. »Vest« (L’homme que j’ai tue| je igra v treh dejanjih s prologom, W jo je napisal Maurice Rostand. Je učinkovito in globokoumno pisana obtožba vojne. »Vest« režira režiser ljubljanske drame Ciril Debevec. — Za božič bo premiera Kalmanove operete »Bajadera«. To je v muzikalnem pogledu morda eno najlepših Kalmanovih del, ki m« daje poseben čar orientalni kolorit. Vsebinsko je »Bajadera«, ki jo uprizore v Harastovicevi režiji, vesela in pestra. Aktivni državni in samoupravni usluŽ' benci ter njihovi družinski člani kako? tudi razni drugi gostje dobrodošli VstoP prost. Ob tej priliki se bo obdarovalo >" pogostilo 22 najbednejših članov, ki s° že posebe prejeli obvestila oz. povabila- Združenje pekovskih mojstrov v Ma' riboru obvešča svoje čltfne, da je ufflr g. Kugler Franc, bivši pekovski mojster na Teznu in vabi vse svoje člane, da ^ udeleže pogreba v nedeljo ob K uri s pobreškega pokopališča. HRANILNE KNJIŽICE prevzamem v plačilo pri nakupu vsakovrstnega pon1' štva, tapetniških izdelkov in drugih stanovanjskih potrebščin. Ernest Zelenka, zaloga pohištva v Mariboru, Ulica 10. oh' bra št. 5. V nedeljo popoldne Vam nudi razvedrilo spored in koncert v Veliki kavarni. Sokol Limbuš priredi v nedeljo Popoldne ob 15. uri ljudsko igro »Sta Ilija«. Vabi vse Mariborčane in okoličane. Odbor. Najlepše božično darilo -je nalivno pero. Oglej si veliko zalogo v Tiskovn zadrugi, Maribor, Aleksandrova 13. V Mariboru, dne 14. XTI. 193„ '•mmmmaffOSimmBSBmmmmmm 3va in Alba-neževa. v ponedeljek pa Sirakova m Vidmarjeva lekarna. Nepošten hlapec. Pri posestniku Alfonzu Hoge.nwa.rtu v Framu je bil zaposlen od 1. do 31. marca t. I. 301etni hlapec Mihael Mikolič. Bil je marljiv delavec in zato se je gospodarju čudno zdelo, da je 31. marca zapustil službo brez vsake odpovedi, dasi mu je bil gospodar dolžan še 20 dinarjev. Stvar se mu je zdela sumljiva in ko je hotel neko nedeljo vzeti gospodar zlato uro in verižico, je zaman iskal, kajti zlate ure in zlate verižice v vrednosti okrog 2000 dinarjev, ni bilo nikjer. Takoj je padel sum na hlapca, ki so ga orožniki izsledili pri nekem posestniku. Pri zaslišanju je vsako krivdo tajili. Ko so preiskali vse kote. so našli skrito uro in verižico. Hlapec Mikolič se je moral zagovarjati pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sod'šča ter je bil radi tega obsojen na mesec dni strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. Bela kuga. Pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se je morala včeraj zagovarjati komaj 191etna delavka Ivana G iz Maribora, ki si je pustila po neki 351etni tkalki odpraviti telesni plod. Pri Ivani pa so nastale komplikacije, tako. da so jo morali prepeljati v tukajšnjo porodnišnico, kjer je prišla vsa zadeva na dan. Ivana je bila obsojena na 1 mesec strogega zapora, Pavla pa na 5 dni zapora. »Ali moja. ali smrt«. 211etni Rudolf T iz Ješence pri Račjem je prišel s samokresom v roki v hišo, kjer stanuje Kristina E. Stopil je proti njej in naperil samokres, pri tem pa vzkliknil: »Če ne boš moja, te ubijem«. Potem, ko je iz-'dtei to grožnjo, se je odstranil, vsa preplašena Kristina pa je o grožnji obvestila orožnike, ki so radi nevarne grožnje ovadili Rudolfa državnemu tožilstvu. 7. motiko le pobil očeta do smrti 21 letni Anton Perger iz Kušincev v Slovenskih goricah. Ko je hotel braniti mater pred očetom, je zamahnil z motiko proti očetu in mu zdrobil sence, da so možga- EVGENIJ SABANOV: fk&rmat^c fi roman I. Sluga Damaz se je sunkoma predramil iz prijetnega dremeža, ki ga je bil premagal sredi popoldanske vročine vedrega avgusta. Prestrašeno je planil kvišku in široko odprl oči. Skoraj tik pred njim se je na veliki grajski terasi ustavilo letalo, iz katerega sta stopila pilot Pankracij in neznanec šestdesetih let s koščenim obrazom, napol osivelo košato brado in precej veliko plešo. Pogled na čudnega neznanca ga je tako zmede'., da je še pozdraviti pozabil in se je zgenl! šele na pilotove besede: »Sporoči gospodu prihod pričakovanega gosta!« »S posetnico ali ustmeno?« je vprašal in se prestopil z leve na desno nogo. »Ime n’ potrebno,« je dejal neznanec. '•Gospod me pričakuje in i*ak ve, kdo sem.« »Prosim !* Damaz se je poklonil in že hip nato izg-nii v gradu, in ko se je vrnil, >e sporočil: »Izvolite! Gospod vas pričakuje.« Neznanec je odšei molče za Dama-z«ni, ki ga je trla nezr.atiska radovednost. Premišljeval je na vse načine, kako bi pričel razgovor, da bi izvedel, kosa vodi k svojemu gospodarju in po kak šnih opravkih prihaja, iztuhtal pa ni nič Pametnejšega kakor prazno pripombo: ni pljusknili po tleh. Na posledicah usodnih poškodb je oče Jožef Perger kmalu zatem izdihnil. S smrtnonevarnimi poškodbami so prepeljali v bolnišnico brezposelnega delavca Franca Piberšnika. Po nerodnosti je zašel pteko meje in ker se na graničarjev poziv ni hotel ustaviti, je graničar sprožil. Piberšnik se je s smrtno-nevarno rano v pljučih zgrudil. Usodni padec po stopnicah. V četrtek zvečer se je v Smetanovi ulici 44 stanujoča Dora Juršetova zelo hudo ponesrečila. Po temnih stopnicah je Jurše-tova tako nesrečno padla na steklenico, ki jo je imela v rokah, da si je dlan desne roke zelo nevarno razrezala. Zadobila je več centimetrov dolgo zevajočo rano, ki jo je moral na pomoč poklicani zdravnik takoj zašiti. Umestno bi bilo. da se policija zlasti v Smetanovi ulici pobriga, če so hodniki in stopnice predpisano razsvetljene. Steklenice kradejo. V Krekovi ulici 5 stanujoči inžener Radoslav Šturm je prijavil tukajšnji policiji, da so mu neznani storilci preteklo noč ukradli iz zaklenjene kleti, v katero so vlomili, zaboj s 25 praznimi steklenicami piva in 23 praznili radenskih steklenic ter ga na ta način oškodovali za nekaj stotakov. Tatvina perila. Nepoznani potepuh, ki ^e je včeraj popoldne klatil Pt) Cvetlični ulici in beračil, je ukradel poštnemu zva-ničniku Vinku Baumanu iz Cvetlične ulice s podstrešja mnogo perila, ki se je tam sušilo. Policija bo raznim beračem, ki hodijo ob petkih po mestu, odslej še bolj gledala na prste. Sejem za prašiče. Na sejem 13. t. m. so pripeljali 90 prašičev. Kupčija je bila slaba in je bilo prodanih 36 prašičev. Cene mladim prašičem so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari 65—75; 7 do 9 tednov stari 80—90: 3 do 4 mesece stari 125— 160; 5 do 7 mesecev stari 200—250; 8 do 10 mesecev stari 290—370; leto stari 500 —700; kg žive teže 5.50—6 Din. mrtve pa 7—9 Din. Kakšno bo vreme. Mrzlo vreme traja dalje, pretežno oblačno, najbrže sneg. Tako pravi dunajska napoved. fatiteii Šestdesetletnica akademskega Hruštva „Triglava" Celje, 14. dec. 1935. Ali res živimo tako naglo, da je taka razlika med danes in pred desetimi leti. ali je morda razlika le med 50 in 60-letnico? — Komu ni hudo, ko se spomni, • Ha* »Take vročine kakor je danes, zlepa še nismo imeli,« »Da,« je odgovoril kratko tujec. >V letalu se to menda ne čuti tako hudo?« »Da.« »Aparat povzroča veter, ki hladi.« »Da.« ^Prileteli ste gotovo od daleč?« »Da.« »Pri nas doslej še niste bili?« »Da.« »Smo precej oddaljeni od sveta, tako-rekoč svet zase. v katerem je prihod vsakega gosta redek, zato nenavaden dogodek. »Da.« Med tem govorom, iz katerega ni radovedni Damaz ničesar izvedel, sta prispela pred neka vrata, ki so se sama odprla. Vodila so v malo, čakalnico pri kakem zdravniku podobno sobo s skrbno zagrnjenim oknom in razsvetljeno sre di belega dne z umetno svetlobo. Ko so se vrata prav tako sama zaprla, kakor so se prej odprla, se je sluga Damaz znova priklonil neznancu s košato brado, mu pokazal z desnico na naslanjač in de jal službeno; »Izvolite! »Hvala.« Tujec je sedel in si z roko podprl glavo. »Gospod se je zelo razveselil vaše- kako polni vere in zaupanja vase in v življenjsko moč toli čislanega našega dru štva smo obhajali 7. marca 1925 v Mariboru društveno 50-letnico, ki so se je u-deležile tudi vse oblasti, saj je bila društvena zastava takrat odlikovana od Nj. Veličanstva kralja. Udeležilo se je takrat društvene proslave vse, kar se zanima za narodno in kulturno našo preteklost, da izkaže svoje priznanje društvu, ki je vzgajalo generacije najodličnejših narodnih delavcev. Od takrat so se časi bridko izpremeni-li: na zunaj in na znotraj. Nima več smisla manifestirati za pretekle tradicije, pa če bi nam bile še tako pri srcu, treba je računati s trdotami gospodarskih razmer in zato bo proslava 60-letnice na moč skromna. Pribiti pa je treba, da so se vezi tudi na znotraj zrahljale. Trigla-vansko tovarištvo in prijateljstvo je sicer ostalo in ostane, a sile časov in razmer bi hotele dati društvu smer in vsebino. ki bi ne bila v skladu z njegovo tra dicijo. Zato je dobro, da se je društvo zave zopet znova ob svoji 60-letnici. — Kar priznajmo, da so se prilike spremenile, odkar ie društvo odšlo iz tujine, pri- h in sveta Srečanje z Sevom v filmskem ateljeju Doživljaj Ulmskega igralca Harryja Baura Med prijatelji filma je zbudila nedavno pravcato senzacijo vest o dogodku, ki se je pripetil v filmskem ateljeju ob priliki snimanja nekega francoskega filma, da sta namreč dva leva udrla iz svojih kletk ter raztrgala znanega francoskega filmskega igralca Harryja Baura in Karla Rogiera. Toda že naslednjega dne je v časopisju izšlo avtentično poročilo, ki prikazuje omenjeni dogodek sledeče: Harry Bauer in Karl Rogier imata pri omenjenem filmu zanimivo sceno z dvema levoma. V trenutku namreč, ko bi se imela pojaviti leva pred filmsko kamero, bi se morala porušiti vsa dvorana in pod-kopati pod ruševinami Karla Rogiera. Pri snimanju je šlo vse v redu do trenutka, ko sta imela priti leva, ki sta se pa pojavila na sceni preje kakor bi bila morala. Režiser je zbegan uzrl leva, kako prihajata leno in počasnih korakov, saj sta dobila pred prihodom na sceno veifke količine mesa, da nista bila lačna. Približala sta se Rogieru, ki ga je v prvem trenutku obšel strah, ki pa je kmalu zatem spoznal situacijo in se znašel v mirnem ravnotežju, zroč levoma naravnost v oči. Bila je namreč krivda krotilca ži- ga prihoda. Gotovo prihajate v važni zadevi.« »Da.« »Pa tudi jaz sem se vas razveselil. Že tri mesece ni bilo pri nas žive duše iz onega sveta, ki leži tam nekje za gozdo- vi in gorami.« »Da.« »Kako je neki tam? 'r teh dolgih letih samevanja v tej odljudnosti sem že sko raj čisto pozabil, kako izgledajo vasi, trgi, mesta, obljudene ulice ... Gotovo se je v tem času mnogo spremenilo?« »Da.« Damaz je postal od obupa nervozen. Tujčev suhi »da« ga je čisto vrgel iz tira. Naposled se je pa resignirano vdal, vstal, se znova poklonil in dejal: »Ivolite!« Vrata so se znova avtomatično odprla, toda sedaj niso vodila več v pred-sobče, ki ga je razsvetljevala luč solnčne-ga popoldneva, ampak v obokati hodnik z umetno razsvetljavo. Damaz je bil trdno prepričan, da bo tujca ta čarovnija začudila in pripravila do izpraševanja, toda bradač je ostal prav tako miren in tih. kakor da bi mu bife znane že vse skrivnosti Maklena in sploh vsega sveta. Niti najmanjša poteza na njegovem obrazu se ni spremenila, ko je stopal ob Damazu po hodniku in skozi razna prej docela nevidna vrata, ki so se neslišno sama odpirala in zapirala. Tudi tedaj, ko sta nenadoma obstala sredi velikega laboratorija s fantastičnimi napravami, se tujec nj začudil. Ozrl se je samo malomarno naokoli, da bi videl, če že ni na cilju. Toda prav tedaj se je oglasilo za njegovim hrbtom trdo in odrezano: znajmo pa tudi, da si ni našlo novih širo-. kih nalog, kajti samo društveno zatočišče, čeprav z nekoliko socialne primesi, s podpiranjem potrebnih članov, ne more biti vsa vsebina akademskemu društvu, kajti doma je odpadel oni, v preteklosti najvažnejši, narodni postulat Zato vidimo, da živi naš Triglav zgolj . v svoji preteklosti, a tudi v preteklosti je velik. Ob 60-lctnici se je treba tega zavedati, katji nezavedati se tega, bi vodilo v usodno zmoto. Društvo, ki ima tako lepo preteklost, ki ima svojo zgodovino in svojo tradicijo, sme s ponosom obhajati, čeprav na skromen način svojo 60-letnico, da premeri svojo pot, da razbere sile, ki so izšle iz njega v korist in blagor slovenske zemlje, sile, ki so se zbirale in zopet ločile in pripravljale narodu pot v težko pričakovano novo domovino. In ko pretehta Triglav v svoji častitljivi starosti svojo vsebino ter preceni svoj delež na narodnem preporodu, pa se zaveda vse one ljubezni, ki je je bil vso svojo dobo deležen, ki je je deležen tudi danes, si lahko mirno ponovi historično priznanje: »Triglav«, narod je s tabo zadovoljen! — Dr. P. St. vali, ker ni obeh levov izpustil pravočasno. V zadnjem trenutku se je režiser spomnil, da je treba pač preje porušiti zidove, ki so zgrmeli na Rogiera in ta obvarovali pred napadom obeh levov. Pri tem je bil Rogier lažje ranjen, prav tako tudi Harry Bauer, ki je stal za njim, ker nista toliko pazila na zidove, .kolikor na preteča leva, ki ju je kmalu zatem krotitelj zalovil v kletki. Vsekakor pa je dragocen snimek resničnega doživljaja, ki se je odražal na Rogierovem obrazu v grozi trenutka, kajti kamera je medtem nemoteno napravila svoje delo. V Filadelfiji: »Društvo za zaščito ljudi«. Na nedavnem občnem zboru Drušhu za zaščito živali v Filadelfiji se je napravil soglasen sklep, da se spremeni namen društva in da se preimenuje to društvo v društvo za zaščito ljudi. Ob uj priliki so vodilni člani omenjenega društva povdarjali, da potrebujejo sicer živali še naprej zaščite, da je pa treba računati s tem, da je danes važnejša pomoč ljudem in njihova zaščita kakor pa zaščita živali. V trenutku, ko je bil v časopisju objavljen ta hvalevredni sklep, so pričele deževati razne denarne poši-ljatve. Večina dobrotnikov je ostala anonimna, v enem tednu pa je društvo prejelo lep znesek 120.000 dolarjev. »Pozdravljeni!« Tujec se je obrnil in zagledal pred seboj bolj prikazni iz onostranstva, kakor živemu človeku podobno bitje. Dolga, nenavadno sloka, iz samega okostja in kože zgrajena postava je nosila na vrhu sorazmerno preveliko koščato glavo, pokrito na temenu z kodravimi, ko volna belimi lasmi. Pod nosom so se širila široka, starčevsko nagubana usta, ob obeh straneh šilastega, nekoliko zakrivljenega nosa so pa ležale v globokih duplinah še nenavadno žive in nemirne oči. Njihov pogled bi utegnil marsikoga navdati s strahom, bradati prišlec se je pa ozrl vanje prav tako mirno, kakor v oči malega, nedolžnega o-troka. Sluga Damaz se je temu začudil bolj kakor vsemu prejšnjemu, toda še preden je njegovo začudenje doseglo vi šek, ga je že ošinil po ušesih oster ukaz: »Pojdi!« Damaz se je molče poklonil in že hip nato izginil skozi ozko odprtino v steni, ki se je za njim neizprosno zaprla in o-nemogočila vsako prisluškovanje. »Torej mi je usoda vendarle naklonila visoko čast, da stoji osebno pred menoj slavni biolog profesor Hilarij Kabaj!« je spregovoril mršavi dolgin. »In meni še večjo, da sem gost občudovanega iznajditelja dr. Servacija Eva-rista. In to celo v njegovem tajinstve-nem laboratoriju v še bolj tajinstvenem skrivališču daleč od vsega pozemske-ga,« je odgovoril prišlec. »Preveč hvale, dragi profesor,« je vzkliknil dr. F.varist. ^je prihodnjič. ZANIMIVA POMOTA. Pri zadnjih angleških volitvah se je zgodilo, da je sto*pil na volišče kot polnovreden volilec tudi majhen šolarček Volilna komisija v londonskem predmestju se je glasno nasmejala, ko so se naenkrat odprla vrata in je na volišče stopil majhen dečko, ki je zahteval svojo glasovnico. Kmalu pa so se člani volilne komisije prepričali, da se volilcu ne smejo smejati, ker je res volilec in pravilno vpisan v volilni imenik ter da ima torej pravico voliti. Po veljavnih angleških po stavah sme namreč voliti vsakdo, ki je vpisan v volilni imenik, najsi tudi je njegovo ime le. po pomoti z^šlo med volilce. /-mo so gospodje malemu volilcu izročili glasovnico. Kako je mali mož volil, to seveda ni znano. Ugotovili pa so, da je nje gov^oče pri sestavljanju hišne pole po po moti svojega 71etnega sina zapisal v ru-bnko 21 Iet starih. 7!etni možiček je to- rej smel voliti, oče bo pa zato plačal kazen 3 funtov šterlingov. Mariborski natakarji prirede dne 19. decembra t. 1. v Gambrinovi dvorani ob 21 uri božično veselico s plesom, nakar že sedaj opozarjamo cenj. občinstvo. Filmska. Igralec: V morje naj skočim? Kako bom pa prišel ven? R ež i s e r: Mejie briga, saj vas v filmu po tej sceni ne potrebujem več. Darujte za spomenik ViteSkega kraSjja Aleksandra I. Zedin telja v Mariboru! WINDFIX ima stalilo im zalogi, Ferdo Ussar, GlaVnl trg 1.'____' Sf>68 VINO Din 7.—., izvrstno, bufet Pobrežje. GosposVetska 56. 5667 POZOR! Tapetniška dela brez konkurenco in solidno pri Ferdu Kuharju. Vetrinjska Ul. 26 5571 I>A SE NE BOŠ VIUči L. kdo bi ti popravil snežne čevlje najboljše in najcenejše, kakor tudi drugo popravilo, pridi k Lovec-u. Glavni trg 4, dvorišče. • 5687 KOŽUHOVINO FINO kakor navadno dobite po solid nih cenah pri Železniku. Kopališka ulica. Prevzema popravila. 5691 Ma// oglasi Razno v GOSTILNI »Pri večernem solncu«t Splavarska 5, danes in jutri poic-dina krofov ter domačih krvavic in jeternic. Za obilen obisk . se priporoča Marija Drčar. 5729 JOS T1CHY IN DRUG Konces. elektrotehnnično 00 djetje. Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56. izpeljuje elektroinstalačije stanovanj hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev lestencev svetilk, elektrolit-stalacijskeša blaga po kon uirečnih cenah ftotodi Ut iodmdi v dražestnih vzorcih POHIŠTVO lastnega Izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22, nasprotij tvrdke V. Weixl, 0-t SPALNICE, JEDILNICE, kuhinjske opreme, stole vseh vrst za takojšnje dobave zajamčeno kupite pri Novaku, Vetrinjska 7 Koroška S 4285 JEDILNE IN SPALNE SOBE. sperane, politirane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48 gramofone in šivalne stroje popravlja strokovno in po zmernih cenah mehanična delavnica Ju-stm Gustinčič. Tattenbacho-va 14, Maribor. 4375 ZIMA je TU! Vaših koles ne rabite več! Nudi se Vani prilika, da jih pustite temeljito osnažiti emajlirati, poniklati. vse kroglične ležaje zbrusiti, tako da bodo do prihodnje spomladi zopet popravljena, kakor 110-va. Shramba koles in motor-jev čez zimo. Hitra postrežba. Zajemčeno in solidno delo! orezkonkurenčne cene. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič. Maribor J attenbachova ul. 14 Zadostuje dopisnica, da pridem na dom po kolo. ___________555^ POZOR! CENJENE DAME' POZOR! Novootvorjenl damski frizerski salon Anica Božič Go. sposka ul. 3, se Vam'priporoča za vsa v njeno stroko spadajoča dela. Železna vodna in trajna ondulacija. Ma-nikura, masaža in barvanie las. dobro in poceni. 5722 najprimernejša božična DARILA so: listnice, denarnice, tobačnice. ročne, šolske, spisne in potne torbice, kakor tudi potni kovčeki v največji izbiri pri Ivanu Kravosu. Maribor, Aleksandrova cesta 13. 5727 Sirite „Večernik“ DELAVCI POZORI Sredi mesta oddam lepo sobico in dobro hrano poccni točnemu plačniku. Hrano in stanovanje oddam takoj. Vpra šati v StroBinaierjevi ul. 3 b. 5736 OGLAS. Katasterska uprava v Mariboru odda licitacijskim potom dvoriščne lokale v držav ni hiši Krekova ulica 8, pripravne za različne obrti. Licitacija.se vrši dne 23. decembra 1935 ob 9 uri v pro štorih katasterske uprave v Mariboru, soba št. 4 (poslopje sreskega načelstva). Informacije daje šef Katasterske urpravc. -5675 NAJCENEJŠE BOŽIČNO DARILO je slika iz ateiijeja Makart, Gosposka 20. Stalno nameščeni plačilne olajšave! 5693 5693 DOBRO IN POCENI HRANO dobite samo v Gregorčičevi ul. 12/11, levo. 5602 V GOSTILNI DRAVOGRAD Maribor. Smetanova ul. 54 v soboto n nedeljo pojedina me šenih, jeternih in krvavih lno bas. Tudi dobra vina f/04 Pozor! Dobila sem prvovrstno PRIMA DOMAČE VINO od Din 6.— za iiter čez ulico Gostilna »Mesto Ptuj«. Tržaš ka cesta 7, pod vodstvom M. Seifried. 5706 V DOBRO OSKRBO sprejmem dojenčka. I »opise na upravo »Večonrka« pod »Mati«. 5712 tti Bud Poceni dobro a ulica 14 trpežno ŠIVANJE ODEJ iz vate. volne in puha. Izgotovljene odeje v veliki izbiri najceneje pri Novaku, Koroška cesta 8. 5331 PRVOVRSTNO VINO liter po Din 6,— od 5 litrov naprej pri Kokoschinegg. Košaki 18. 5669 Prodajam prvovrstno VINO lastnega pridelka od > litrov naprej. Cena Din 8.__. Cvet-lična ni. 25. __ 5718 STARO viNO od 5 litrov naprej do praznikov liter a Din 5.— toči Sok in Hofrat. Meljski hrib. 5713. PRIDITE VSI V GOSTILNO »TRIGLAV« na- Glavni, trs! V soboto in nedeljo Zvečtjr koncert ter pojedina gosk, klobas in divjih zajcev, do-moči krapi, dobra zabava. Se priporoča gostilničar 5720 •P I/ MALl CONTINENTAL 5 let jamstvo! c . : IVAN LEGAT, Maribor, Vetrinjska ul. 30 Telefon 24-34 ŠTAJERSKO VINO! Kdor hoče res dobro vino liter po Din 8.— piti, mora na' Tezno v gotilno, poleg šole k Horvatiču priti. Se priporoča gostilničarka-: 5701 Posest HIŠA NAPRODAJ. Vrtna ul. 19, Pobrežje 5735 Družinske hiše, vrt. okolica od 12.000 naprej; Maribor levi breg, dvodružinska vila 180.000; trinadstrop licu Din 525.0G1); trgovska dvohad-stropnica 550.000; dvon.id-stropnica. Krčevina. 200 OOot gostilna, kavarno proJaia Posredovalnica Maribor, Slovenska ul. 26. £7 1,0 Novozgradba, 2 sobi. kuhinja, veranda, vrt Din 17.500. — Novozgradba, dve stanovanji, velik vrt 35.000. — Lopa moderna dvostanov. vila 275.000. tudi knjižice. — Posestvo. 23 oralov, velik sado-nosnik. 4 vagone sadja, 8 gl. živine, pri mestu 135,000. — Gozdno veleposestvo. 210 era lov, les 80 let star, 60.000 kub. metrov za sečno, 2 žagi. velika lviša in druge stavbe, 1,200.000. — Posredovalnica »Rapld«. Gosposka 28. 5721 Prodam SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam. Zrkovska c.- 33v Pobrežje. 5734 STANOVANJE. dvosobno s pritiklinami v j. nadstropju oddam s l. I. 1936. Pogledati v Krčevini. Aleksaii drova 14 med 8. in 14; uro. 5671 __________ TRISOBNO STANOVANJE s. kopalnico oddam takoj. — Aljaževa ul. 25, 5703 DVOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo takoj oddani Stu-dcnci. Aleksandrova 7. 5707 SOBO IN KUHINJO, čisto, s pohištvom. oddani-Smetanova 62, odda SOBA se odda takoj v pjdnaieni. Strossmajerjeva ul. 28-11 nad-str.. stanovanje ctev V 5512 Veliko, solnčno. prazno SOBO oddani gospodični. Maistrova ul. 17-11, vrata 12. 5721 OPREMLJENO SOBO lepo, ,s posebnim vhodom« oddam takoj stalnemu 'ur.ne* ščencu. Stritarjeva ul. 5-1. ____________5624___________ opremlTeno SOBO s prostim vhodom oddani. — Kacijanerjeva ul. 22-1. vrata 3. Melje. 5692 PO UGODNI CENI prodani lepo kredenco. Naslov; Betnavska cesta t8. 5726 PRODAM KONCERTNE C1 TRE. Mizarstvo, Koroška 39. 5730 ODDAM SOBO s prostim vhodom dvema os-o barna. Barvarska 3. pritličje. 5719 Siuibo išše REVNA, ABSOLVIRANA UČITELJIŠČNICA išče kakršnekoli inStruk^je-Podučevala bi tudi klavir. Naslov v upravi »Večernika« 5739 zadnje novosti i 5S0 Prodani malo rabljeno SPALNICO In KUHINJO. eventuelno odstopim tudi stanovanje. Mlinska ul. 2». 5737 ŠIVALNI STROJ. pogrezijiv, proda mehanik Draksler, Vetrinjska ul. 11» 5717 Kupim Za Božič najlepša in naj cenejša darila so naše smučke, sani in drsalke železnina Maribor NAJBOLŠE PLAČUIEM staro zlato, srebrne krone in umetno zobovlje. A Stumpf, Koroška cesta 8 4369 GRAMOFON po možnosti s plesnimi plošča mi. Ponudbe pod »Dobra znamka« na upr »Večernika«. 5698 KUPIM ŠIVALNE STROJE v dobrem stanju. Naslov v upravi »Večernika«. 5700 Kupim dobro o,hranjen AFRIK na veliko in malo dobavlja po brezkonkurenčnih cenah samo Franjo Novak. Vetrinjska 7, Koroška 8. 5709 Stanovanie Din 500,— NAGRADE DAM ■ tistemu ki mi preskrbi dobr(? stalno službo kontoristinje blagajničarke. Ponudbe prosim na upravo lista pod »Stal na služba«. joSP UPOKOJENEC vešč knjigovodstva, korespon dence, osobito dopisovanja\:1 oblastmi ter strojepisja, *šče pisarniške ali kake Irure sluz be. Naslov pove uprava lista-5705 Službo dobi Sprejmem takoi NATAKARICO zmožno kavcije. Jakob župan, gostilničar, Marija Dre/-' je. 5708 mesite n m Poceni oddam SOBO IN KUHINJO na Poljanah št. 50, »Rapid«, Studenc. 5683 POCENI ODDAM KUHINJO in dve sobi ali eno s kabinetom. Tezno, Gregorčičeva 4, pri postajališču. 5725 ODDAA1 MODERNO DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico 1. lan. 1936. Vpra šajte hišnika, Cankarjeva 25. 5728 J. LAH GL.TRG 2 Božim jejet* za praznike je vso blago cenejše v TRGOVSKEM DOMU“ MARI BOR Sprejmejo se tudi hranilne knjige v plačilo- Z* 600 -00 ‘din 59-Št-23-26 din '99-, ‘drair kotnGtm tam x n javim faksom 2S731- 65S $/« -39.J-Otn oikc sneiketc-hw hodCaicno st.zf-zo 'din /i5.-it.30-W W- 9S99lr-69? din 59.7 it 26-19 din-69 - it: 50-39 din 39 - OptO Skafcniciu zd dett, 'K' nivea^ yCREME iffff >:W- KSttaflrl Smem |HpTTIk MB pred hišo je za hišne lastnike nevarnejša od požara ! JAMSTVENO zavarovanje stane malenkost. Sprejme KRAUS K., MARIBOR, Vetrinjska ul. 11 ______________ 5716 3adio aparati | “ svetovne znamke pri strokovnjaku 3. Bezenšeku, radiotehniku Maribor, Vetrinjska ulica 17/1. Opravilna številka IX I 4037/35-7 Draibeni oklic Dne 5. februarja 1936 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga Studenci vi. št. ISO Cenilna vrednost Din 113.282*50 Najmanjši ponudek Din 56.641*25 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX., dna 3. decembra 1935. kupuje jajca samo pri strokovnjaku, kjer se vsak komad pred prodajo pregleda Kari Fokter, ttgoviaa z jajci Prešeroeva ul. 19 Pri odvzemu 50 komadov popust! CREME V triadnih rimskih dneh uporabljajte NIVBA-KRBMiO proti škodljivim učinkom vremena. Zaradi cueerita, bi “ vsebuje, je vaša koža po NTVEA-KRBMI gladka, sveža in odporna. Edini slovenski dnevnik na ozemlju bivše maribor tke obiatti te »Veternik M NTVEA-KREMA. v skattjali m mbaii Din &50, 6—. 12»— in Din 25.--. Ze to priproato dejstvo nalaga našemu mesto in vsemu slovenskemu Podravja očito nalogo poskrbeti za to, da bo mogel uspešno vršiti svoje nacionalno poslanstvo. To pa bo mogoče le tedaj, ako .Veternik” izpopolni tndi svoje oglaae, zlasti male oglase, ki so neverjetno poceni. Sedaj šal pogrešamo stotine Sloveneev, trgovcev, obrtnikov, posestnikov, zasebnikov itd., ki bi, ko kaj prodajajo, kupujejo ali išiejo, morali oglaševati v „Ve-čeraikovih* malih oglasih. „Veternik* dela za Vas, delajte VI zanj! Soomnite se CMD 7S/55-65/2^29. Najelegantnejše 5581 zimske plašče in obleke kakor tudi Trenchcoate Hubertuse Plašče za dečke i Gumijaste plašče za gospode in dame dobite pri Francu Cverlinu krojaštvo in konfekcija Maribor, Gosposka ulica Vse lastni izdelek! ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■> j kupujte svoje po* rebščlne pri naših incerentih» .!■■■■■■■■■■■■■■■■■ Stanje hranil, vlog oiu.u oo milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din Sprejema hranilne yloge na knjižice in m> tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje vezi. palice, maže itd. Stoječ, sport-oddelek, Maribor, Jurčičeva ulica 8. 552§ Naiiepie božično darilo dober radio-aparat TELEFUNKEN radio - aparati Ugodne cene! BLAUPUNKT radio-aparati samo pri Ugodne cene! Radio Starke!, Maribor, Trg svobode6 $emperit*Llbuce obroči, prvovrstni in ceneni (verige nepotrebne) Pozimi žčitne šipe proti mrazu. elektr. za 6 in 12 volt Otta za zimo, Vacum-Castrol-Shell in Astra na zalogi — 18° stopinj nobeno zamrzovanje vode v hladilniku Vse za avto in motor pri 5690 Ing. R. LOT Z, Maribor, Frančiškanska 13 Svetli premog drva ter carbopaquet najcenejše pri H. Vrhunc Maribor, Maistrova ul. 17 Telefon 24-36 Lepa iošma jdmb v parfumeriji BRANKO SUČE VIC MARIBOR, Slovenska ulica & lllaribor Zdrave noge zdrav narod, zato dobro usnjato obutev • / 489,5 RANILNICA Centrala: (MARIBOR Gosposke - Slovenske ulite DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Najbolj verna naložba denarja, ker jamii za vloge pri tel hranilnici Dravska banovina s telim svojim premoženjem m z vso svojo davčno močjo — — Hranilnica izv rš u j e vse v denarno stroko spadajoče posle to i n o in k u I a n t n o Snrp i P m 9t vloge in knjižite na tekoči račun pi C J C ilia po nafugodnejžem obrestovanju Podružnica: CELJE Južnoštajerska hranilnica pMt££ižUt m stofefo kupite najnoljše pri domači tvrdki Ivan Kovačič, Maribor Slovenska ul. 10 Koroška c. 10 Novodospeli krasni servisi, oglejte si izložbe. KVALITETA PRVOVRSTNA! Vsled nabave direktno iz tovaren, so cene čudovito nizke. — Prodaja tudi na obroke. Specijalna delavnica okvirjev za slike! pri naših inseren-kupujfe tlh ter °9ia*ujte O POSOJILNICA R. Z. Z O. P. MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 ieingai! :h vrst popravljam na .llevo takoj. Sprejemam oopravilo 'vse vrste če-v. Delo solidno trpež eene zmerne. Leo Babič Stolna ulica 4 4679 Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.