j^jiiiikdiB rosen sobot, in praznikov.
j*Ued dsfly oaospt
gyodayi and Holiday*
PROSVETA
„TEAR XXXIV.
Uradniški in uprovnilki prostori:
Ottioo of Publication: MST South Lowndolo Am Rockwall 4*04
1« M OO
Acceptants for mailinf at spadal rato postage
for in section lios. Act of Oct t, 1S1T, authoriaod on Juna < IIIS
erika in Rusija idpisali vojni pakt!
-	■	s	I
Državni tajnik Hull naznanil, da se je sovjetski zunanji komisar Molotov nahajal v VVash-ingtonu in konferiral z Rooseveltom o ustanovitvi nove fronte.—Washington zanikal poročilo o izkrcanju japonskih čet na ameriških otokih. Hitlerjeve legije začele ofenzivo na ukrajinski fronti
WASHINGTON, D. C., 12. Amerika in sovjetska Ruda včeraj podpisali pakt najemne pomoči nodoljo-Tojne proti nacUakl Nem-ta Htelilom ter povojna eko-kooperscljo. Dalja Jo bil sporazum glada uotono-druge fronta v Evropi v lds.
pni Je bil/ nosnanjeno. da iličtn palci podpiaall Velika ja ln Rusija v Londonu. nI omanjena v sobe-
dogovoru.
ral tajnik Cordall Hull in Litvlnov. sovjetski posts podpisala pakt ob riaraj popoldne. Nekaj ur )• predsednik Roosevelt raids se Jo sovjetski sunanji V. M. Molotov nahajal Vuhingtonu od 29. maja do iJsaiJa ln se udaleieval konfo-ni katerih Ja bila rasprava ofenzivi združenih naproti osliču in povojni roll i Evrope, uaesljivlh virov so doana-da it« predsednik Roosevelt sovjotaki komisar aklonila da projtokol. čigar ve-poteča 30. junija toga nadomesti nov dogovor fle-pošiljanja ameriških bojnih tiakov ln dru««sa vojne-itarlala v Rusijo. 8 okleni-vojnega pakta Je bUa oja-solidarnost med Ameriko, o ln Veliko Britanijo.
Washington, D. C.. 11. jun.— idiednik Roosevelt je predlogom vojnega ¿veta za Pa-tt popolno poročilo o ameri-pomorski zmagi v bitki z Ja-prl otoku Midwayju. To i« zgodilo na konferenci v hiii. Člani so potem izjavi-& je Roosevelt podal detaj-"*> poročilo o porazu enot »nske bojne mornarice.
Jjotasno je mornarlčnl de-rtiTlen' /anikal radijako poroto iz Tokija, da so se japonske «krcale na Aleutijskih oto-« w raztezajo 1500 milj dart Alaske preko severnega Sflfika.
Mi n"*amo nobenih informa-J10 «krcanju japonskih čet na
«tijikih otokih," je rekel "Krvnik mornaričnega de-"™*nta. "Gotovo je to, da se ;noUn nf*povabljen gost poja-
fli teh otokih."
>"rl Harbor. HavaJ. 11. jun.— Ch^ter W. Nimitz, vr-P°veljnik ameriške bojne ■¡Jan« ni PaflfikUt Je na.
g* Je bila polovica ja-Jr"/1 bojnih ladij potopljena ^«"iov^na v bitki pri otoku 7*7JU V bitko so Japon-L Jf1' }tMeni bojnih ladij in F "o Ittal. •
IVpoina poročila javljajo,
^ P01*« ladij
E*-1 ^ tisoč pomorščakov ni utegnil pobrati po-C*kov « potopljenih to po-^ bojtfhUdiJ. Bitka je začela zad-Je tri dni in s popolno ame-
leglje so začele novo ofenzivo na fronti pri Harkovu, ukrajinskem industrijskem središču, kjer so se pred nekaj tedni vr-$le srdite bitke/
"V tem sektorju ukrajinske fronte so zadivjale vroče bitke, ko so nemške fašistične čete začele ofenzivo," se glasi uradni komunike. Ta ne omenja poteka ofenzive na tej fronti, kjer so Rusi pred nekaj tedni ustavili prodiranje nemških čet proti Rostovu, kjer se odpira pot proti kavkaškim pokrajinam. Sovjetskim armadam na ukrajinski fronti poveljuje maršal Ti-mošenko.
Sovjetski brambovci so obdržali vse svoje pozicije pri Sevastopol^ veliki mornarični bazi na Krimu ob Črnem morju, se glasi drugo poročilo. Nemške čete pod poveljstvom generala Ericha von Mannsteina so uprizorile več naskokov na ruske pozicije, a so bile vržene nazaj z
velikimi izgubami.	AJrpoč Grčiji
Ruski letalci so sestrelili šest-p«__a«.
najst nemških bombnikov v bitkah nad Sevastopolom. Letalci operirajo tudi v ozračju sektorjev pri Sevastopolu in bombe, katere so vrgli, so razbile tristo nentfkih tovornih avtov z vojaškimi'četami vred.
Kairo. Egipt. 11. jun.—Britske oklopne kolone, topništvo in pehotni oddelki so se udarili z osiščno oboroženo silo vzhodno od Bir Hachelma danes zjutraj, se glasi uradno poročilo. V Bir Hacheimu se nahajajo svobodne francoske čete, ki uspešno odbijajo osiščne napade na to trdnjavo.	**
Ujeti nemški in italijanski vojski so povedali, da so prišli ukazi iz Berlina in Rima, da mora osiščna sila zavzetf trdnjavo
Bir Hacheim za vsako ceno.
.'"v
Rim. 11. jun.—'Thi so priznali, da so angleški letalci metali bombe na Taranto, italijansko mornarično bazo, da so bombe porušile več vojaških objektov, zanetile požare in ubile 20 ljudi, 75 pa ranile. Prej so sngle-ške bombe padale na Neapelj in Syracuse.
5 î^ ayju
trajala
P^ljurena
«mago.
Kltajaka. II. Junto. ,, lt* v Cuhaienu, važ-fe. ;	križišču v za-
fa 5J, province Čekiang, £U*ponske naskoke ln

n «u.uuv Japoncev
S* V K,t** P« tem me-Mnjih petih dneh.
U. jun—Hitlerjeve
Dotok olja iz Texasa v Illinois
Vladni odbor odobril . gradnjo projekta
Washington. D. C« 11. Federalni produkcijski odbor, kateremu načelu je Donold M. Nelson, Je odobril konstrukc Jo oljnih 24-palčnih cevi. po kste-rlh bo teklo olje iz Longviews, Tex., v Salem, l\l Nelson Je dejal, da bo razdalja na črti. po kateri bo prihajalo olje, skrajšana za polovico, ko bo projekt zgrajen. Teksaško olje. ki bo teklo
v Illinois, bo potem transport^ rano v vzhodne države, kjer je pomanjkanje gaaolina
Stroški konstrukcij» cevi « niso bili preračunani Nelson je dejal da bo konstrukcijo financirala federalna korporscijs za
rekonstrukcijo financ Crta,po
kateri bodo položene cevi. je dol-550 milj ^1-voc.viS*
Grški kralj dospel v Washington
ai -•, " - i .'•'.,	' ■ ]
Važne konference z Rooseveltom
Waahington. D. C. 11. jun.— Grški kralj Jurij II. je včeraj dospel v Washington na serijo konferenc s predsednikom Rooseveltom in drugimi ameriškimi voditelji. Predsednik in njegova žena sta ga sprejela z vsemi častmi v Beli hiši.
Kralj se je pripeljal z letalom Clipperjera iz Londona v Baltimore, Md. V Washington je dospel z avtomobilom. Roosevelt in drugi visoki uradniki so gt sprejeli in pozdravili pred Belo hišo, ko je stopil iz avtomobila. Med grupo, ki ga je pozdravila, so bili načelnik federalnega vrhovnega sodišča Harlan Flske Stone, podpredsednik Henry A. Wallace, predsednik nižje kongresne zbornice Sam Rayburn, skoro vsi člsni kabineta, senator Tom Connally, načelnik senatnega odseka za zunanje zadeve, in Sol Bloom, načelnik odseka za zunanje zadeve nižje kongresne zbornice.
V odgovoru na pozdrave je kralj dejal, da se čuti srečnega v Ameriki. Izpolnila se mu je želja, katero je gojil dolga leta, glede obiska te dežele.
Razgovori med kraljem ln ameriškimi voditelji se bodo nanašali na yojno ln ameriško po-Kralj je dejal, da se močna grška oborožena sila bori na strani zaveznikov proti osišču v Afriki. Dalje je rekel, da jt popolnoma prepričan o porazu osiščnih sil v tej vojni ln da bo Grčija vzpostavljena kot svobodna ln neodvhme države.
fe naaaofce ln	£• W ,nM0lon jekla. js pttfecira] kepo umetntfg
k „"«ir 't«* ~	^Kïfï h^ orolekt te- kavčuka U različnih snovi On
X iT" ^ konnmllto pra-	Pri^ ^^^ÍTIÁm ^ potídal članom c^. da bo
» Z* ».000 Japoncev	vršen do 1. decembra tega^leta ^ poveu oroductrala
Japonci pretepajo ameriške ujetnike
Vladni urad citiral japonsko poročilo
Wsshlngton, D. C.. U. jun — Federalni informacijski urad Je citiral tokijsko rsdioporočilo, v katerem Je rečeno, da morajo ujeti pomorščaki z ameriške bojne ladje Houston, katero so Japonci potopili v pomorski bitki pri Jsvi 27. februsrjs, oprsv-ljati težka dela ln da one, ki se upirsjo, japonski strsžniki pre-tepsjo.
Govornik na tokijski radiopo-staji je bil podadmlral Mitsuo Matsunaga. On je bil identificiran kot bivši poveljnik Japon-skegs letalonosca. F e d e r a ln i urad pravi v svojem komentarju, da Je Japonako postopanje proti ameriškim vojnim ujetnikom kršenje načel mednarodnega prava m humanitete.
Japonski podadmlral Je v svojem govoru dejal. Mda ameriški vojni ujetniki popravljajo vojaška letališča. Med njimi jih je mnogo, ki se ne morejo privaditi Jsfjonskl hrani to so Učni Drugi so lenuhi to uporniki Oni, ki se upirajo in nočejo delati. ao bičani z vrvmi po vojaških strsŽnikih. Ns vsakih sto ujetnikov pridejo štiri strsžniki ¿bičani ujetniki potem delajo, toda na svojih obrazih ka-žejo znake trpljsnje."
Demonstracija izdelovanja umetnega kavčuka
Wsshington, D. C., II. 4un — K D Smlth. uradnik Goodrich Rubber Co, Je prod člani senatnega odseka za poljedelstvo demonstriral izdelovanje umetne-a. kavčuka V desetih sekundah umetnega snovi On
MARŠAL PET AIN VIDI PORAZ OSlSCNIH DRŽAV
Francozi se bodo borili proti nacijem
BOJAZEN PRED RE-VOLUCIJO
Waahlngton. IX C. 11. jun.— Razplet vojne v sadnjlh dveh letih ja uverll maršala Petalna, načelnika francoslto države, da osiščne sile na marejo zmagati, se glase poročila is Vichyja. Po porazu Francozov, ln Angležev pri Dunkirku in pb kapitulaciji Francije je bil Pet+ln prepričan, da bo Nemčija sntagala, dočim je sedaj uverjen, da bodo Nemčija to njeni zavezniki poraženi.
Pierre Laval, načelnik sedanje francoske ^vlade, to admiral Jaan Darlan, vrhovni poveljnik francoske oborožene sila, sta drugač-negs mnenja. Oba verujeta, da Nemčija ne more $ltl poražena. Laval, glavni zagovornik kooperacije z Nemčijo, Jf v razgovoru z nekim ameriškim čaanlkarjem Izjavil, da bi bila katastrofa za Evropo, če bi Vdlika Britanija ln sovjetska Rusija zmagali.
Krogi, ki imajo tesne stike s Petalnom, slikajo starega maršala kot pstriota, ki'ga obkrožajo lntrigantje to isdsjalci, s hoče kljub nemškemu prltiaku ščititi Integralnost Francija. Francosko ljudstvo sa v polni meri zaveda, da bi Petain rad olajšal trpljenje, a je bres moči. Ono ve, ds je moral Petrin pod pritiskom nscljev postaviti Lavala na vladno krmilo, fcer so zapre-tlll s okupacijo va» Francije.
Nacijski pritisk uključuje mnogo groženj, ki bi jih Nemci izpolnili, če bi Francija ne ko-operirsls z njimi. V nemških taboriščih se nahaja poldrug milijon francoskih vojnih ujetnikov in Francozi se boje reprisa-llj. Nemci lahko izstradajo ali pobijejo te ujetnika. Gotovo je to, da bodo Francozi prijeli za orožje, če bodo brltako in ameriške čete invadirale kontinent in zanesle vojno v Nemčijo, ter ae borili proti nacijem.
Hitler bi bil morda okupiral vso Francijo, če bi se ne bal po^ sladic, ki bi jih prineala taka ak-cija. V tem slučaju bi moral poslati nove divizije v Francijo za vzdrževanja "miru in reda" in to v času, ko hoče iztisniti vse, kar more, is francoskih delavcev, ki Izdelujejo bojno opremo za njegovo armado. Nemški diktator se tudi boji revolucije, ki bi lahko nastala v Franciji.
Pomanjkanje premoga v Angliji
Vprašanje rudarskih mezd na reletia
Dotok oTia izTexaaa v Illinois bo ajdova kompsnija produrtrola sodov dnevno
II. jun —Nsčrt glade prihranitve Mat milijonov ton premoga na leto ali prisilna delitev premoga v odmerkih je izbira pred angleškim ljudstvom Ta zadeva je prišla ns površje v parlamentu v teku debato, katera je otvoril John Anderoon, prodsadnik vladnega sveto.
Anderson je dejal, da je nastalo občutno pomanjkanje premoga in da bo U sprejetje načrta gloda prihranitve pol milijona ton premogs meeečno pre prečilo deUtov v odmerkih. Le boriU, ki zahtevsjo podržavljanje premogovnikov, so pobijali detajle načrta, potem, ko so dobili zagotovilo, da bodo mezde rudarjem zvišane, pa so ga odobrili
V imenu isfavoke stranke Je govoril Arthur Groenwood On je dejal, da taboriti sprejmejo načrt s ugovori Delavska stran« ko bo nadaljevala kampanjo sa podržavljanje promofovnikov.
Domače vesti
Oblaki
Chicago.—Job. Hrovat is Gl-rarda, Kana., je 11. t. m. obiskal gl. urad SN P J in uredništvo Pros vete.
Strela ubila rojaka
Arma, Kana.—Dne 6. junija ja bil tukaj ubit od strele Frank Godlna, star 53 let ln doma od Sv. Venclja na Spodnjem Sta-jerskem. V Ameriko je prišel pred 39 leti ln ves čas je bival
v	Kansasu. Zapušča Ženo, tri sinove in tri hčere; eden sin js pri vojakih. Bil je član društva 434 SNPJ. -
Is Waukagaaa
Waukogan — Dno 8. t. m. js
umrl v tej naaelblnl rojak Suha* dolnik, star 78 let ln doms od Vrhnike. SvojaČaano je bil farmar v Mlsaouriju.
Is Pennoylvanlje
. Universal, Pa.—Dne 10. Junija je tukaj umrl T6maž Prevlč, stsr 65 let in rojen v Podgorl pri Stari Osellcl nad dkofjo Loko, član ' in dolgoletni blagsjnlk društva 141 SNPJ. Pogreb pokojnika se vrši v soboto, dna 13. junijs, ob devetih predpoldns.
Chicago.—Slovenaka društva in poaamesniki, ki se hočoio udeležiti slsvnostnogs pohoda prihodnjo nedeljo v počasi zastav Združenih narodov, naj stopijo v zvezo s enim sli drugim od sledečih: Joe Kohout, 1910 So. Halsted st, telefon Mon roe 4717; Frank Krazniewski, 2035 W. 18th Place, telefon Cs-nal 7294; Frank J. Bllak, 1811 Blua Island ave., telefon Csasl 5498. Vsi U so v zvezi s civilno brambo ln s araniiranjem deljskegs pohoda.
Nev grob v Raclnu
Racine, Wis -Matt in Mary
Msrenec, oba člana 8NPJ, sta bila obveščena, da js 8. junijs umrls njuns hči Mary v Msyo-
vi	kliniki v Rochester ju, Minn. Deklica je bila stara 19 let in rojena v Raclnu. Poleg staršev ss-pušča tudi brata.
Naši šlsnl-vojskl
Bridgevillo, Pa.-Od društva 295 SNPJ Ja odšel v službo Stri-es Ssms član Jos. H. Klemončlč. Nahajs se v Floridi pri letalih.
Nov slovenski sdrsvnik
Cleveland.—Boris L. Marmo-lya je 7. t. m. aboolvlrai medicinsko fakultoto na univerzi v Buffalu. Mladi doktor jo sin sns-negs rajska Louiaa Mrmoije, ki je bil dolga leta tajnik društvo 142 SNPJ v Collinwoodu. Msti mlodegs zdrovnlks ja sestra br. Jos. F. Dumo tajnika društvs 52 SNPJ. Čestitke!
Turčija postane zavetje nemških beguncev
Ankara, Turčija. U. Jun — Sem dospela poročila is nevtralnih virov pravijo, da sla maršal Hermann Goering in propagandni minister Joaeph Goebbels določila Turčijo sa pribežališče nemških beguncev. TI bodo prišli v Turčijo, če bo Nemčija po-ražena v tej vojni,
Civilna vojna izbruhnila v norveškem distriktu
Voditelji bundovcev obtoženi špionaže
Cikaad zdravnik
m*d obtoženci
Hartford. Conn.. U. Jun.—Federalna velsporota ja obtošila voditelje Nemško - ameriškega bunda, nscijske organizacije, kršenja sakona proti špionažl, ki ja bil sprejet v kongresu 1. 1917, ln pošiljanja Informacij o ameriških militarlstičnih pripravah in obrambi Nemčiji in Japonaki.
Obtoženci so Gerhard Wil-halm Kunse, načelnik Nemško-smariškega bunda; dr. Otto Wil-lumelt, načelnik člkaške podružnice bunda; dr. Wolfgang Ebell, sdrsvnik Is Ki Paaa, Tex., ki Je bil le Interniran kot sovražen tujec; Kurt B. Molzahn, luteran-skl pastor Is Philadelphia, Pa., In Anastaslj Andrejevih Vonaiat-ski, načelnik vseruske fašistične stranke. Slednji Je bil aretiran sadnjo soboto v Thompsonu, Conn., in se nahajs sdsj v uporu v Hartfordu, ker nI mogel položiti kavcija v vsoti $25,000.
Willumelt sa ja mudil na sodišču v Hartfordu, ko ja bila ns-snanjens obtožba. Kun za Ja menda pobegnil ls Amerike v Mehiko ln s seboj v sel važne dokumente s evidenco o delovanju špionskega krožka
da Ja Is na poli v Nemčijo.
Delavski list kritizira Halifaxa
Poslanik obdolien podžigknja sovraštva
U. jun. - List Dsily Herald, glasilo delavske stranke, Ja obdolžil lorda Hallfasa, britskegs poslanika v Ameriki, podžlganja sovraštva proti nemškemu ljudstvu. List' omenja poalantkov govor, ki ga je imel prejšnji dan pred dijski univerze v Svrasusu, N, Y„ v katerem je pobijal trditev, ds bi bilo nemško liudstvo zavzelo drugačno stališče nsprsm nacijem, če bi bili zavezniki bolj popustljivi proti Nemčiji po zaključe-nju prva svetovne vojne.
"Očitno Js, da ne bo noben mir postavljen, če rte bo Nemčije uničena," je dejal Halifax I v svojem govoru kot ga citira Daily Herald
Glaailo delavske strsrtlte trdi, ds je Halifax savrnil politično teorijo britake vlade o veliki raslikl med nemškim ljudstvom in nacijako hierarhijo. "Vprašanje je, v čigavem imenu jo Ha-I lifax govoril," pravi Dally He-| raid "Co Jo govoril v imenu vlado, tedaj so nI držal navodil. A -	Ako je govoril U kot ooebo, bi
Amerika zasegla	moroi odstopiti kot pooionik.
nadaljnje patente	Sorodnoot namenov in ciljev, ne
... ..__. ^ n ..	I pa sHčnost obrosov In jezikov,
utflio tu). Ustnim, j. -■I,*r"*n »» u< vo'nb mmM
V, i tto ljudi ubitih in ranjtnih
NACIJI RAZDEJALI CESKO VAS
Stookholm. Ivodoko. 11. jun. —Civilna vojna je izbruhnila na Norveškem v distriktu Tronde-lagu. V bitkah med. Četami pre-mlerja Vidkuna Quiallnga, Hitlerjeve lutke, in prebivalci Rls-se, Selbuja ln drugih mest v tem distriktu je bilo več sto ljudi ubitih ln ranjenih. Poročilo o izbruhu civilne vojne Je dospelo v Stockholm iz Osla, glavnegs norveškega mesta.
Mnogo oaob, ki so bile ranjene v bitkah, je bilo odpeljanih v bolnišnice v Trondheimu. Poročila sa glase, da Ja Qulsllng poslal regiment vojsŠtvs v boj proti robelem v omenjenem distriktu. Odrejene so bila drastične raprisalije proti prebivalcem v Riaai in Solbuju, toda re-volu prati Qulsllngovt nacijski stranki so vseeno širi.
Berlin. U. jun—Vsi moški v češki vasi Lidioe so bili ustreljeni, ženske poslsno v koncentracijska taborišča, otraol pa v "vzgojna zavoda," nakar so na-oljska Čete rasdejala vas popolnoma, poroča berlinsks radio postaja. Nscijl so obdolšili prebivalce te vasi, da so skrivsll morilce Relnharda Heydricha, pod-načelnika Gastapa, nemške tajne policij«. Je sgdnjl teden podlegel poškodbam, katars je dobil v atentatu.
"Preiakavs je ugotovila, ds so
Eeblvalci Lidiee, vasi v bližini
iadria, skrivali moriics Hey-drieha," aa glasi poročjlo, "Ds-Ije je ugotovile, ds so isvršill sovražno čine prati rsjhu, širili prevratno propagando in Imeli tajne zvese • sovražniki Nemčije. Po dognsnju teh dejstev so bili vsi moški ustreljeni to vss porušena do tal."
London. U. Jun,—Nscijske avtoritete v Pragi so raskrfle, da Ja bilo nsdaljnjlh 28 Cehov ustrollenlh v Progi In Isst v Brnu. Stavilo žrtev v naoljski krvavi čiatkl, ki Je bila odrejena po atentatu na rablja Koydricha, Jo s tem naraatlo na 478.
Predstavniki zavezniških In samejnih vlad v Londonu sodijo, ds je bilo pol milijona ljudi ustreljenih, obešenih In poklanih v evropskih državah, katere so okupiralo nemške in Italijanske čete. Zri vt> osiščnih reprisalij ukljMČujojn moške, Ionske in otroke Vsi so bili maaakrtrani ubtofho sabotaže, zaroto to zvez f sovražniki ooiščs.
ss
znonil
no-800
ooiščnih patentov. Dvesto ismed Nemčija ne more odbitne Telefunken11 vil ti ss tičejo M'' letalskih napadov radijske in televizijske opreme Born, Avies, II. jun.-Urodnik tor operotov.	I |)fU Frankfurter Zeltung je pri-
«nal, da Nemčija ne mora od bi
Tifus kosi ljudi v Sangha ju
AonghoJ, II. Jun.—Po Japoncih kontrolirana radiopostojo v tom meetu je rozglaolla, da tifus probt volee v ftonghoju Poleg to bolezni ss je pojavilo tudi kolera Govornik je opozoril prebivalce, naj store potreb-
jati angleških letalskih napadov na svoja mooto In induotrijoka orodiščo, ker oo njeno bojno letale zapne Uma no mnogih frontah. Te oo rs z tezo Jo ud severne Norveške do ooverne Afriko Uradnik je tsrazil tudi upanje, da bo nemško Ijudetvo vzdržalo pod udarci maanih angleških ne-padov. Obračun pride po zlo-
ne korake, do oo zo v orujo jo pru- mu sovjetske oborožene sile na U epidemiji	'vzhodnih frontah	*
Vreme vpliva na spol otrok?
Atlantic City, N J , II. jun — Evident a, da Je lahko vreme odločilni faktor, ali bo otrok deček ali deklica, je bilo predložena no zborovanju Ameriške zdravniške zveze. Predložila sta jo zdravnike dr. Wiiiism F. Pe-toroeti in dr. Alvto Mayne, pro-fooor medicino na čiksškl univerzi Oba ato trdilo, da ao otroci, spočeti v mrzlih dobah, moškega spola, otroci, spočeti v toplih dneh, po deklice.
Nemški škofje govore o persekuciji
Born, ft vice, 11. Jun—Katoliški Ust Neue Zuercher Nechrkh-ton je objovil pootirsho pismo nemških katoliških školov, ki jo bilo prečiteno v nemških ssr-kvoh 22. marce. To ukijučuje obdolžit ve, do nacijske ovtort-toto poroekutirojo duhovnike In vernike in do oo vsi opoll, naj se peiaekucljo ustavi, naleteli na glulia
PROSVITA
0vi iz
naselbin
pfTKK
12 JUKUA
[Vesti iz stare domovine
ene
NA VISOKEGA ITAJJ
r^ZtfijUBUAW V
po rad!« kili« "ltomunl-naj nakajo ■ odporom
New York. 4. junija (JIC). -li New York Tim« pri _ poročilo svojega dopisnika ^Bema o uporih in nemirih v lih predelih Evrope, iz ka-povzemamo: na terorizem in maščevanja tateout na Heydricha v Pragi L omajala bojevitega odpora , medenih krajih ostala Evro-a razvidno iz sinočnega po-iz Rima, da je nov visok ■■oblasto* padel kot zasede pri Ljubljani To Nicola Žito, načelnik faši-stranke in poveljnik teles-lftraže italijanskega visokega Mtrja v Ljubljeni. Poročilo ¡slutiti, da je bil'napad prej-namenjen visokemu komi-samemu, Pavallč isdaja apel " ta bi zajecil "nastajajoči u preden "se bodo uporabila U sredstva," so italijanski o-niki nagovorili 'poglavnika' iliča, da je po radiu izdal racijo, v kateri je dejal: lom organizacij tako i-inih rodoljubov, ki se u-ijo oblastem v zasedenem o-ilju:	,, . ; . ,
i se izognejo uporabi ostrej -i sredstev proti vsemu prebi-so se oblasti odločile aa-iti komunistom in drugim um razbojniškim adorn sledečo ponudbo: Če po-i orožje in se takoj vrnejo do-f, jih ne bo doletela nobena in prav tako ne njihovih Ta ponudba je zadnja." ijna radijska postaja genera-Mihajloviča govoreč
a tej proklamaciji naznanila, da ao štirje možje "ia okolice Velike iupe Banjaluke sprejeli ponudbo" in se vrnili domov, da bi lahko navedli njihova imena in da so njihovi dnevi šteti, če se bo iz-kasalo, da m to storili iz izda-jalakih namenov.
Nkj novejša. poročila italijanskih oblasti y Jugoslaviji velijo, de je bil ljubljanski župan dr. Adlešič "zaradi popolne nesposobnosti za ravnanje v današnji situaciji" odstavljen in odpuščen in da ga je zamenjal Leon Rup-nik, notoričen italijanofil, ki mu bo pri delu "pomagal" italijanski visoki oblastnik Salvatore Tran-chida, ki je baje član odbora O.V R. R.# italijanske tajne policije.
Berlin o uboju italUanakeoe uradnika
New York, 3. junija (JIC). — Berlinski radio je v sredo zvečer sporočil:
4*Pri Ljubljani so uporniki zvabili v zasedo v gozdovih blizu mesta visokega italijanskega u-radnika in ga ubili, poroča milanski časopis "Corriere Delia Sera". Ubiti je bil glavni pomoč nik načelnika fašistične stranke Tprovincle Ljubljana", dela bivša Jugoslavije, ki je sedaj pod
italijanskim nadzorstvom." *
8000 Hrvatov priatopUo k Ml kajlovltu
New York, 29. maja (JIC). — Lisa Sergio na radiu WQXR:
"Balkanski kvizling Pavelič je znova zmanjšal obroke hrane, da bt ugodil italijanskih zahtevam. Pred mesecem dni je nič manj Jtot 8000 Hrvatov stopilo v četni-ško vojsko generala Mihajloviča in Rim si beli glavo, kako bi rastoči upor zatrl.
ismo iz New Yorka
Janko N. Roga!}
nita ideja slovenske
ije Jugoslovanskega pomož-odbora v Ameriki prihaja videznega mrtvila v mpčno vsestransko oživljen je. Iz Šir-Amerike dobivam bodrilna , naj vztrajam pri svojem kot direktor publicitete, m* slovenski narod v Ame-* je pričal zavedati resne-i položaj« v naši rojstni domo-Hvala vam vsem za tople ie in priznanje, ki je za me-visoko čislano plačilo. Daj-H pomagsjmo vsi in vsak, avsod in vsak čas; večje losti še ni dobil naš na Ameriki kot jo bo dobil »t, ko bo naš trpiči narod v rini s solzami v očeh uži-Mmlljenje dobrosrčnih in
finih slovenskih nJ« Ameriki.
2 vsemi izgovori, pahni-^jozabljenost vso našo pre-kajti naš narod v do-11 ^i na tleh, poln krva-iz katerih odteka sok l* slovenstva, kri naše kr-»j ni čas, da bi sa midva P**, če le potreben resnič-P°nioči Ce >druž
src v
'eni
so oni v domo-v bolesti in boju, . tudi mi združeni v JS^nju m pomoči. Ce
** storjene napake, to je nai pamet sledi J'K-nemu človkkemu srci* * lr"<-nu desetih slovenskih organizad| v Ameri-roko na sodelovanje z ^ k« imajo blagohotno vo-" Pleniti nsmen za bla-^ pomoč krvavečemu na-P"*'«! morja, ^¡j toden sem dobil pl-Yorka, pošilja ga '"krajšek. V pismu spremljive sugesti-^»m upošteval v bo-* ^jbolj tople pe so nje-
1 kat*rlml - Pri-Jf pomožni akciji, ko ; r'"»ramo nabrati naj-
M^OOO.OO, to je: Samo ik vaakega Slovence v
L^nom mi je poeUl tudi ¿■»»«•v O bolesti naše po-Citajte in CJ-potlobita ae v globoko
K rZ*	kl vam
STl'* m trpljenje naših brs-' u v domovuu Ca
10 New
,br«t Leo
1 ^ Pnalel Mter»
vas ta bolestna in turobna izpoved ne gane, potem nimate več *fCa V svojih prsih, ampak— rrirzel kamen.
SLOVENIJA TOŽI ... Kaj čakal, «inko moj? Mar res ne čutii, mar res ne ilutii, da Triglav sivi in mogočni, naš varuh tvdsti tisočletni, vkovan v verige je železne, kot bil bi zlodej bogokletni; da sestre—Drava, Sava. Soča, vse tužne, solzne in krvave, ti nosijo čez morja širna obupne klice in pozdrave? Kaj Je s teboj?
Kaj čakal, sinko moj? Mar res ne vidiš,	^
mar res ne silili. '	_[\
da narod tvoj Uran brezčutni barbarsko bije in satira s pestjo, Jekleno okovano, ga z lastne grude besno tira; da majka, brat in sestra tvoja od «rose, smrtne bolečin« trpeče, stoče, obupuje v prihodnjo« črno zre In Sine? Kaj je i teboj? ^ ^ •
Kaj čakal, sinko moj? Kaj le miruješ, mar res ne čuješ, da v robstvo naši so pregnani sinovi, močni in Junalki, da hčere, zdrave in cvetoče, podvržene «photi so divjaiki; da mlsdez nala. nadebudna, prisiljena Je zdaj teptati najdražje narodne svetinje. ' —na lastno mater J« pljuvati? Kaj Je s teboj?
Kaj čakal, sinko moj?
Da se ne zganel. ,
da se ne vnameš,
ko pekel vlada zdaj nad nami,
ko v vas in hišo tvojo rodno
ae tujec nam sovražni stli.
lasti si grudo našo ploŠM* ko govorica naša materina je hud zločin za nas postala ko zvon utihnil nam j« v linah, nam pesem v grlih Je zastala' Jc s teboj?
Kaj čakaš, sinko moj? Mar moja kri po iitah tvojih se res že vsa zvudenfta, j* v srcu tvojem vsa ljubezen do rodne grude 1« posulUa? \ Mar je svoboda, polna »klada, ti mozek ves že otopila in zlobna laž in tuja vera razum je zdravi zastrupila? Govori, sinko moj!
In ako res nič več ne zmoreš mi biti krvni sin in brst, in sko res ne čutil, m ako res ne s|util vseh mnogih mojih tetkih ran, mi bodi vsaj so-človek, vsaj bodi mi—samaritan!
Glasovi iz
naselbin
(Nadaljevanja s i. strani)
šel v U Sallu in okolici. Theresa Dušak mi je obljubila, da bom njen gost, če pridem tja, ali na žalost je ni več med živimi. Lahko, da posetim tudi moje staro mesto Waukegan, ki je tudi mesto Jacka Bennyja, da obi Ščem moja dekleta, Jacks Mesca in druge Jakobe. Ampak na tančno še ne vem, kako bo šlo. Bomo videli, je rekel slepec, ko pridemo t je. It wiH be 14 days of pleasure, kot je rekel Charlie Chaplin. Torej na svidenje!
Ravno-včeraj me je nekam čudno opazoval v poulični neki potnik, ki me končno vprašs, Če sem Primožič. Pravim, de ne, "Mislim, da sem te nekje videl." —"Kje pa?"-MV Pitsburghu."— "O kaj si bil delegat?"—"Da in ti si me peljal v Meadow Lands in Strabane." Tako svs se domenila, kdo sem. Bil je John E. Klančer. delegat 12. redne konvencije ir Puebla, Colo., ki je bil na počitnicah v Chicagu in prišel tudi v Cleveland.
Dne 4. junija je nsš župan Frank Lausche izjavil, ds svto-mobili,, ki imajo lepak MI shsre my csr", ne bodo smeli pobirsti onih, ki bodo Čskall poulične. Torej "no lift for you—you wait for street car or bus." ,
Tako končam svoje dopisovanje se nekaj tednov. Počitnice bom zsključil v Selemu, O,, na pikniku, ki ga bo oglašala Frances Mihevc in kamor prida tudi Fred Vider kot glavni govornik. So long until then!
Frank Barbič. S3.
Registracija iensk sa vojaiha dela v Angliji
London, 11. jun —Nadaljnjih 250,000 žensk v starosti 35 do 40 et se bo registriralo za pomožna vojaška in industrijska dela pfehodnjl teden. Registrscijo ja odredil delavski minister Ernest Bevin. Čez milijon žensk je še zdsj uposlenih v vojnih industrijah.
potegnjena is Burme
New D*lhi, Indijs, XI Jun.— Štiri petine britske srmsde, ki se je borila proti Japoncem v Burmi, so bile potegnjene v Indijo, je dejal general Archibald P. Wavell, vrhovni poveljnik britske oborožene sile v Indiji. On je napovedal, ds bo Burms v bližnji bodočnosti spet prišla pod britsko kontrolo
NiJsaaeaUlvešie lavsfea vaaü sa ¥ aveft" All Ilk i
Domača fronta
War PnxHiction Board, Washington, D. C.
Da zmagamo v tej vojni, mo» rs vaakdo v Združenih državah delati tam, kjer je najbolj potreben in biti pripravljen dati vse, sko trebs, sa stvar svobode. To je ena izmed glavnih ide; v programu mobilizacije človeških sil Združenih držav; to ja tudi ideja, ia katero stoji velika svess svobodnih narodov prot tiranstvu, Združeni narodi.
Združeni narodi kombinirajo vzajemno, vse svoje vire ns lju deh ia materialu, da pospešijo dan zmaee. Združene država dajejo več, kar se tiče orožje, letal in tankov, kot kateri dru gi narod, ker i»amo največje vire za to. Pošiljamo to pomoč svojim prijateljem in zaveznikom v obliki takozvanih "lend-lease" pošiljatav. Kombinirani odbori s mdeèam v Waahingtonu in Londonu določajo, kje so te pošiljstve najbolj potrebne.
Odposlali sano- velike količine orožja svojim zaveznikom in bomo nadalje pošiljali. Pred nekaj dnevi je lend-leasni administra-tor Edward R. Stettinius Jr razodel, da je to sodek»vsr\)e postalo vzajemno, da tudi mi d bivamo pomoč od svojih aav< mikov, kakor jim jo dajemo.
To je zato, ker sedaj Imemo
obsežne skupine vpjsštvs morjs, v Avstraliji in na du In ns brttansluh o
P» V
reko zho-
otokih.
Angleži, ki smo jih prehranjevali in oboroAevsli po ispvas-njenju Dunkirka, sedaj prehranjujejo naše četa na severnem Irskem, jih preskrbujejo s zalogami in jim gradijo taborišč*. Niti en dolar na fre ia raka 'v roko, vse ja knjigovodska transakcija med prijatelji.
Velika Britanija je tudi predala veliko vojaške opreme Združenim drŽavam, vštevšl ce-o tovarna topov. Rusija nas je preskrbela z j ako važnimi podatki o gradnji tankov in nam e poslala tehnična strokovnjake o razstrelivih Avstralija streže našim silam na Daljnem Vzhodu. Ameriške bojne ladje se popravljajo v britanskih lunah, ravno tako se britanske aojne ladje poprsvljsjo v ameriških lukah in ameriški aaro-plani se zalagajo na avstralskih «tsliščih.
Američsni so znani po svetu saradi svoje glasbe, ragtime/' "jazzs" in "swinge". Sedaj pa bodo Američani imeli manj melodij, tako da bodo morali ameriški letalci zapeti po svoje nad nacijsko Nemčijo in Japonsko. To je dejanski po* men nedavne odredbe War Production Board*, ki ustavi izda-ovsnje malone vseh glasbenih instrumentov in rezervira obeto-
eča godala za rabo godb voj-VeČina britekih vojakov -ske, mornsrlce in marine. Bodita ps sigurni, ako bo manj "ba-njov", bo tem več Oarlandovlh pušk. To je rszvldno iz sledečih števil: Skorsj 15,000 ton voj-negs materiala se je rsbLLo u izdelovanje klavirjev, saksofonov in drugih godal v I. 1JM0. To bi dslo železs za 11,500 trukov K) 0 ton, Jekla za ¿3 srednjih tankov, medi ta 40,000,000 nabo-ev .90 kaMbra, bakra za 500 poljskih topo? lflft mm In sluml-nljs za 40,000 aeroplansklh rez-svetil (flare).
Zadovolji svafo sedar
tudi s zalogo vilic,'no-
lev, nožtčev ln manikurnih Iksr-jic. WPB je odločila, da ao te stvari sa sedaj nepotrebne in ja ustavila njih izdelovanje po 90. juniju. WPB Je tudi aatro omejila isdelovsnje namiznega blaga in drugih rezil. Glejte pa, kaj ae s tem prištedi: 6000 ton jekla in ieleaa, MOO km "stainless" jekla, 600 ton bakrenih zmeei in manjša količina niklja, kroma, kavčuka in plaatičnih snovi — vse te kovine in material je nujno potreben v boju t svobodo.
Predsednikov odbor proti zapostavljanju pri uposlovanju (President's Committee on fair Employment Practice) ja zopet posegel vmes, da se mora « Črnci, ravnati pravilno glede priložnosti ss vojno delo. Odbor je dolgo mesecev dobival pritožbe, da črnci ne dobe prilike do is-vež ban j a, da se nadomesti pomanjkanje brodogradilnih delavcev v jugovzhodnih državah. Zadnji Mden ja stopil v dotiko šolskimi oblastmi v državah Tennessee, Mississippi, Alabama, Georgia, South Carotins in Florlds, ds se ustanovijo veftbal-ni tečaji sa črnce, ki delajo v veeb važnejših brodugradUliih strokah". To je, kakor ja odbor poudaril, "odločen korak V pravo smer".
Urad sa administracijo vas o-pominja, ako še vedno iščete dovoljenje sa nabavo sladkorja, War Ration Book ali Sugar Purses Certificate ss domače konserve, sa morata obrniti na svoj lokalni War Price and Rationing Board—ne na Šok), kjer se je vršila reglstracijs . . . OPA poziva motoriste v rac ionskih vshodnih državah, naj ne skušajo porabiti vsa svoje gasolin-ska kvota, marveč naj ostanejo pod njo, ako le mogoče ... In Idlni lastniki ob atlantski obali n na pacifičnem severozapadu se pozivajo, naj spreoaenijo svo-i
Slovenska Narodna Podporna Jednola
im
OLAVMI OOBOn
rWCSNT CA IN KAR.
r^viuan. «i uj,
Il praOsadalk
UJ.
Masajalh........—
K, Ujntk bol <KM.--.-JMW VltMOVMK. <IU*M. m Ud oZZZ^mi

¿DIIAKi CAMU.ua
S«. LawnSala Ava.. Chlaaga. IU.
SU t" iUL JSm Sa. !■<—<>Il Ave. chu-««u. tu. S». UwimUU Av» . OMaasa, UL Sa. taMMala A va., chiaaa«. ill. Sa. LawnSala Ava., Chic mo. III.
t va* caíase* ni.
I va,, c i i UM", UL
Sa. Lawadaia
amna,
zahnick.
Smgt
paSpraSMdniK.
-------Sm H Uatfataal. Pa.
..ost W. SSUk Si, CSivaUnd t»-.u.
jos
CULKAIL arva M maolitm. 4
©SroUa.
41«
Kg«»
aow aso to!ÏSv.1^'iq*ÎÎi
Sruga akroAla------------------
»VHtc. vaut aballa. _______ijm
UATM PSTSOVICM. VINCaWT CAWKAa
Ava- JuhnitoMi ra. imi k n. Ma. i, OaSSals. ea.

r a vtnaa
HMMCO a, XVHU.
Mçoa ave an DONAI.D J. LOTaiCN auuoLMi LJSCM „
■—SIS E IMM ai, CtevalHas. OMq
SS47 Su Uwadaia Ava., Chlc«a% ni
ÜS £	cmaasa, Ut.
mtt ao Lawnda)« Ava.. ChlMaa. ■
^^ V1®
l«s0 s». Lamiwre Ava., iü» so Trumbull Ava..
IU. Ill

rSANX VSATAMUCM SOANK ■SaljC .Z.
i». ana,
iasssrnsviœuc
..........11» Thmi Si, Luaama, Ha
ysil MuAoaa Ava.. ÇlawUad, Ohla •^-.tflS fVval Ava., lahmiawa. Sa. ^m a. 1MU» utrvoi, cUvalaad.
ANIMBW ISIl'M

JOHN OUI»
raao maluai
... nmjja. Lawadala Ava
mt, _.
Ay , CSaiáfiiíe Waslalaa Ava., Pava,
--------W» Chasinul St., M, S- riUshttfaS. Vfc
Ava., CMaasa, IU
w omsd, om«
la
a. m
jo kurjavo ia olja na premog, ako morajo , . . WPB ja odredil, da ne morete dobiti nove telefonske službe, rssun sko ste sa-poslenl v vojnem sli nujno potrebnem civilnem delu in sko morete dokazsti, da je telefon nujno potreben ss vsše dalo . , , Prodaja življenje-rešilnih obls-čil iz kavčuka je Mls omejena na tovorne čolne ia tsnksrje .,, Konserviranje citronovega sadja in citronovega aoka je bilo izvzeto izpod stropa cen — in živež ss mačke in pee postsvlje-ns pod Istega.
Pismo iz Londoná
(Izvirno poročilo Prosvetl) 21. maja IMS
Lani aem vam pissla o "Em-
i pisala o pire Day", ko Še nista bili v voj-nt Mi smo takrat stali sami Štirinajst dni preje smo imeli zadnji, najbolj divji nočni pad na London. Takrat nismo vedeti, da >e bM zadnji napad, da jih ne bomo imeli več vse eto do drugsfa "Empire Dsys." Vedeli smo le, ds smo prestsli zimo, strsšno zimo, ko smo Imeli noč za nočjo bombe nsd Londonom. Tskrst sem vsm pissls o "veličini", "greatness", britskega imperija. Na o njegovih tniljah na svetovnih zemljevidih, o mi-ijonih njegovega prebivalstva. O dakkovidnosti in modrosti voditeljev, ki so odločali o politiki dominljov. Ki ao sa odlašiU, da gredo skupaj s Anglijo prvega
dali so, kaj pomeni ta vojna ss
svet in življenje celo najodda-Ijanejših otokov in celin. Prostovoljno so sa odločili, da so šli v vojno, poslsli čete prako mor-a. poslsli hrana, vojne potrebščina, surovine, zgradili tovarne sa vojno produkcijo, etvorili pilotske šola. Na radi kaka sentimentalnosti, ne radi dobičkarstva: ker Jim Je sdrsv Instinkt aovoril, ds Je vojne ena In ne-ddjlva, da je Anglija samo majhen otok na severozapadnem koncu Evrope, da JI ja treba pomagati, če hočemo zmago ,
Na drugI strani — tako sem vsm pissla — pa smo Imeli E-vropo, kjer Ja divjsl vas konflikt, kojega izid bi najbolj neposredno prizadejal jUffte na-ode. Kako so btli oni modri? TrapetsM so In čakali, kdo pride prihodnji na vrsto. Njegov sosed, njegov prljstelj in ssvez-nlk? "Hvala Bogu, samo, da Jaz nisem, mogoče bom oa Jaz bolj srečen kot moj sosed, ne smem potegovati sa nesrečneža, ti-M bom miroval, mogoče pa le na me ne bo prišla nikoli vrsta. Sosed bo Imel težke časa, smili se ml, sli malo mu privoščim, kolikokrat Ja pa mane obrcal, zdaj pa ima. bo že videl."
Tako se padali drug sa drugim Pokazala aem vam lani U dva načina obnašanja, na eni strani britsko, na drugI evropsko, Evrope je že Mfl|| te na. Brltakl Imperij je sam Zapisala sem vam Cbur-rtu! lov* kam da, ki jih je govo ril Ameriki l Iti* Itoel* vi iskali tako dolgo, da britska §vo-
notep-«e stal
bods in neodvisnost podlešeta ln potem bost o vseli stvar v roke. ko bc na tri č^tina «a is* gubi j ens — vi, popolnoma sO>
mir '	r
Zelo, selo različen je bil nsš poloèaj na lanski 'Empire Day', kakor Ja na letošnji. Le eno leto Je od takrst. Vse je drugi če» samo ena stvsr je ostala enaka: nala prepričanje, da bomo zmagali. Lani smo vedeli to prsv tako, kakor vemo letna, Ksko ln kdaj; to js drugs stvsr,
0	tem si nikakor nismo bili ns Jssnem in nismo rsdl govorili in rsčunali o tem. Letos je drugače Vemo, ds bomo imsli Invazijo kontinente, ds vojns ne bo trsjsla neskončno dolgo. Močna zsvesnike Imsmo letos. Skupsj stojimo s Ameriko in Rusijo, ksko je ves drugačen letošnji "Empire Day"! Letos je duh napada, ofenzive v zraku, lani smo le "vzdržali . Celo tresneži govora; "Drugo leto bo v glavnem končano".
Na letošnji "Empire Day" na bomo vaš gledali nazaj Niti na
Kurili, kako Ja sdaj. Ugibali u> sa naprej, Na bomo govorili o liri takem Imperiju Lotos bomo govorili o ogromni sili, ki so Zsveznice. Poglejte, tri dr-žsvs; Združene države ameriške, Zvess sovjetskih republik, Britski imperij. T« tri zaveznice so zmagovalka nad nemškim rajjiom, nad fašistično Itslijo, nad Japonskim cessrstvom. Kakšne države so zmsg"v*lk*? Niso nsvsdne države, kakor smo jih bili vsjeni v Evropi Vsaka med njimi Je zvesa več držav. Kakor imamo v botaniki čvat-
1	ice-košarke, ali cvetlice s kobu-Ijl, Isto so države, ki so tri zaveznice, Nekateri cvetovi so na pecljlb in izhajajo Iz istega mesta na vel ki «— češnje cveto in rastejo tako. Druge ps imajo — kakor regrst—košsrico, v katero Je posajeno njeno cvetje.
Vaša Amerika Združene države ameriške, 44 držav, zmešane skupaj is sto narodov Z vseh koncev sveta so sa prtaelili. V miru in rezunieveaju šiva ln delajo skupej Zapustiti, odvadili ao ae morali nekaterih svojih narodnostnih poaobduati, lu sa ne zlagajo s drugimi, ker imajo interesa, da SO skupaj '¿m vse Je tako najboljša. Taka je ae-veznica Amerika, ne ena država, združena države, salo ptri*iav-Ija ogromno moč, veUkdtieko bo» gastvo.
is med seboj. Pred stoletji*.
se odselili od tuksj in se na-
Sovjetska svess. Koliko plemen, koliko jezikov vsebuje, goji, brsni. Ni to Rusijs, celo v naslovu nimsmo besede ruski. Ns ogromnem ozemlju so se združili rssllčnl nsrodl pod Isto politično, socislno in ekonomsko obliko držsva. Dolgo nismo vedeti, kako je bilo tam. Njihova moč se je preizkusile, ko jih je nspsdel sovražnik In vsi smo strmeH. Niso Imeli msnjšinsklh problemov ln zaprek, niso imeli kvizlingov, niso imeli aatiranlh narodov, ki bi paktirali s sovražniki. "Rusija ja tsko moč-ns, kskor se nsm niti sanjalo ni vseh sad njih 10 lft,H tako mi js rskel ssdnjo nedeljo postaren Železniški ursdnlk'ns mali po> staji v podeželskem mestecu, kjer sam čaksls na vlak. Tako mislijo splošno v Angliji, Nova Rusijs Je pridobile ss sebe ne-števila različnih nsrodov ln plemen, ki šive ns vsllkem ozemlju ln pomenijo veliksnsko moč v ekonomskem, politJčnpm, sira-tngičnem pomenu, i Nazadnje ša u britskem imperiju, Amerika ki Rusija sa moči ns strnjenem osemlju. Naš imperij pa Je raskropijea pa svatu okoli. Družba oddaljenih Qtokov in felin je narahlo_povf-csns med seboj, so
Silili na novih semljah. Ista anglosaksonska kri? Ds, deloms. Ali poglejte Kanado, koliko ima Francosov, Vsi imajo ista interese skupaj, to Ja kar Jih drži skupsj. Ds, nekaj J« trebi Žrtvovati zi skupne interes«, ali če se izplsča, zakaj n«.
Vidite, to so država, ki bodo zmsgovslke v tej vujni. Tu bodo sile, ki bedo odločale o mirovnih določbah in bodočnosti svete Znanstveniki ge in členke o povuj Koliko pišejo o evropski 'Miail
vrope To so taorlje. Zmagoval k« pa bodo prinesle k mirovnim konferenesm svoja Izkustva, kako so se naučile urejevati svoje dršave, da so ;močtie in da so premsgalc "Nsdrajh" Nobena med njimi nI enotna, samostojne država, kakor smo Jih bili vajeni v predvojni Evropi. Nobena med njimi nI držsvs, kskor jo vodi Hitler • svojim nad nemštvom, svojo nordljsko-gar-msnsko nad raso, ki je poklicana In Izvoljena, ds vlada nad drugimi
Take ao moje misli zs letošnji Empiie Day". Morda gredo predaleč naprej, prehitro v bodočnost, Ker ljudje danes ml* slljo za Avstralijo, ko Jim omeniš imperij Hkrbl jih, če Jim bomo poslali četa In orožja dovolj. da bodo kne tetklm časom, ki pridejo ned ajo. lika be še vesnilke alia sadile sa mirovno kunfcrrmieti Ali, končno bo tudi to naloge ataraga h rt takega Imperija, de pokaže svoj sgled življenje bodeče Evropo ftrltakege imperija, ki Je vseh nesreč na svetu, ki gs Hitler uničili da bo mk sa vei-na čase. Brit sluga unpen ja. ki samujj sam dolge stavil v sdaj i* una
sebi.	Dolenjka,
pišejo knji-ijni Evr
ropala
o združenih drievek E-
ropi. fade
P10STETA
»poda, na! narod čaka. Zlomil ga ni beneški meč, uničil ga ni turški plamen, prestrašile ga niso nemške vislice, pa ga ne bodo strle italijanske verige in ječe! Naš narod trpi, kakor ni še trpel nikdar, škriplje z zobmi in čaka. Nikdar in nikoli se ne bo posrečilo Italijanom ta narod pridobiti, ta narod, ki je trden, krepak in kremenit, kakor skala, na kateri stanuje. Za nas ne obstoja vprašanje: ali pojde Italija iz teh krajev, ampak samo: kdaj pojde! (Živahno odobravanje in ploskanje.) Zato izjavljam v imenu onih pol milijona Slovencev, ki bivajo v zasedeni Kranjaki, Istri, Trstu, slovenskem delu Goriške, kojega zakoniti zastopnik sem tu, da mi protestiramo proti nasilni okupaciji od strani Italije, da protestiramo proti barbarskemu < postopanju italijanskih oblaati v naših krajih, protestiramo proti temu, da bi mirovna konferenca v Parizu hotela proti naši volji pridružiti naše kraje komurkoli. (Ploekanje.) Izjavljam, da priznavamo kot svojo državo edino le državo Srbov, Hrvatov in Slovencev* kateri ostanemo zvesti do smrti, da ostanemo zvesti svojemu narodu, pa naj se Zgo-

bogat, bi ga nihče ne podil od tam, ali siromakov ne trpe, pobili bi ¿h, pobili! Stiskal je pesti. Nimajo srca, nimajo! Da ni prostora, pravijo, ali zanj bi se že našel proetor, drugi bi se lahko malo stisnili, — on bi potrpel, na slami bi spal na tleh. Kako pa doma? Na eni postelji ležita z ženo in še najmanjšega otroka imata pri nogah — a kak je ta počitek zanj, ko je tako bolan in slab!
Zakaj so ga spodili iz bolnišnice? Oh, ti, ti gadje! Kakor paradiž se mu je zdela bolnišnica, ko je omahoval po ti slabi cesti, po mrzli snežni brozgi proti domu v skrbi,* v siromaštvo, v glad.
Ali Bog je pravičen, Bog je pravičen! Ne bo dopustil, da bi se vlačil tako okrog, kakor pobito pee.
Ali pot je težka, strašna: — leden mraz mu je legel od nog gori proti srcu; saj bo umrl prej — kakor pride domov! Bog ae ga usmili in potem bo žel plačilo, večno zveličanje, nebesa. O, na drugem svetu bo boljše, lepše!
Kakor senca se je vlekel po cesti dalje. In vedno je čakal: zdaj, zdaj padem, zdaj umr-jem. In ne bo greha, ne bo sramote. Njegovi otročički bodo brez strahu, brez groze mislili nanj.
Večno se je vlekla pot, večno. In ie vedno ga je držalo nekaj kvišku, še vedno ga je nekaj porivalo naprej. Joj, kako žaloetno je ležalo solnce na ledenih mlakah! •• %
Počasi, počasi ae je odmikala pot in vendar je bil skoraj prestrašen, ko je stopil iz gozda. Doli v dolini je zagledal vas. Torej jo vendar ie enkrat vidi, torej vendar ie ni pel! Težko ae umira, joj!
In naenkrat mu je bilo, da ne bo ie umrl, o ne! Ne bo mogel umreti, ne bo mogel! Spomnil se je mačke, katero je hotel enkrat ubiti. Zlomil ji je hrbtiiče in jo puatil' za plotom, da se-gnije. Ali drugi dan jo je videl, kako ae je vlačila. Ni je mogel ubiti do kraja, čeravno mu je bilo vselej neznosno, kadarkoli jo je zagledal. In ie tedne se je vlačila okrog — tako Že pol-poginjena.
Tako bo z njim! Vlačil se bo okrog in ljudje ga bodo gledali težko, kakor on nekdaj tisto mačko, in žena ae bo mučila vssk dan ž njim in težko bo čakala, reveži, siromaki — ne umirajo človeško. Lačni eo, niti tiste slabe hrane niao siti, lepih besed ne slišijo, nimajo kota, kamor bi se stisnili in mirno čakali na smrt.
O siromaki ne umirajo človeško! Kakor živina, kakor živina ln ie slabše.
In vlekel se je dalje proti vaai, kjer se ga prestraši žena bolj, kakor bi bil prišel iz groba, kjer bo odjedal svojim otrokom kruh, kjer ni mesta zanj in ni zavetja.
Zimsko solnce se je bledo ln mrzlo nagibalo za hribe . . .
(Konec.)
VSAKDANJA TRAGEDIJA (Nadaljevanje.)
Saj se ne upa domov, ne upa se ženi pred oči, ne upa se iti krast svojim otrokom še tisto bo-ro trdo skorjo, ki so jo dobili kje iz usmiljenja.
Obesil bi se ali karkoli.
In spomnil se je, kako so pripovedovali v bolnišnici, da se je neki bolnik v gozdiču nad domačo vasjo obesil, ko so ga poslali domov. In ženi je pisal, da ji ne mara delati nadlege, ker ima njo ln otroke preveč rad. In vsak, kdor je govoril o tem, je dejal, da je mož napravil prav.
In če bi ne bilo sramota in greh .. .
Zdrznil se je .,. Ura je bila enajst, počasi se je odpravil iz krčme. Strašna pot se mu je zdela; pri vsakem koraku je omahoval. Po ušesih mu je vedno zvenilo: Najbolje bi bilo, da se človek obesi, najbolje! — Mehanično je potipal za ozki paa, ki mu je držal hlače. Kakor da je prijel za žareče železo, tako ga je zapeklo v prstih. In vendar ga Je Izpreletelo nekaj, kakor zadovoljstvo, da je pripravljen. Dreves je doeti ob potu ln veje so nizke. Nehote je pogledal vsako drevo, mimo katerega je priifl. — To bi bilo dobro in to. Tukaj so veje preelabe, Um bi bilo previaoko!
Kmalu ni čutil nič več bolečin in utrujenosti. Opotekal ae je in omaloval, kakor pijanec, ali zavedal ae ni. Prišel je do malega gozda in tu je primerjal in izbiral vea goreč ln vnet. — To bi bilo pravo drevo — je dejal večkrat ravno s tistim dopedajenjem, kakor da bi al izbiral debla za hišo. In pod smeko se je ustavil. Lepa smreka, vitka, visoka. Široke veje so segale prav do tal in se plazile po zemlji, kakor da odpočivajo v travi. Človek bi šel kakor po lestvi navzgor, stisnil bi se v tiste goste veje, da bi ga nihče ne videl, niti zdaj niti po smrti. Stopil je črez jarek in ae postavil pod drevesom; čisto se je skril med veje in zadovoljno je gledal proti vrhu. Prav nič ni bil nemiren in žaloeten. Dolgo je stal tako, topo in nekako veselo. Odrešen bo — konec bo. — In takrat je hotel seči za pas — ali čudno, roke mu niao ubogale, ni Jih mogel upognltL Se parkrat )e poskusil v strahu. In spomnil ae je besed lz krščanakega nauka: Duh je voljan, a meso je slabo! — Prestrašeno je strmel v veje, topo in brez misli, kakor otrok ln potem ga je prevzela groza. Videl se je viseti gnilega in prekletega med vejami ln v ušesih mu je zadonelo tisočero glaeov: — Greh! greh! pekel! — večna kazen božja! — V strahu Je odakočil nazaj na ce-
Listen to
PALANDECH'S RADIO BROADCAS
Featuring a Program o!
YUGOSLAV FOLK MUSI Everj Satardiy, 1 to 2 P.l STATION IVHII
1IM Ukcrck. (T« ri ». Dtal

ZASTOPNIKI LIS PROSVETE
so vsi društveni tajniki ln taja člani, Id Jih društva iavolijo
LINCOLNOVE NEPOZABNE BESEDE
. Dandanes je med nami preveč neresnice, ki zavaja mnenje publike. Ampak Abraham Lincoln je rekel da: "Z vsemi ljudmi se včasih lahko norčuješ, z nekaterimi ae lahko vaelej, toda iz vaeh ljudi se ne moreš norčevati vedno." Po tem takem, ako je Trinerjevo grenko vino obdržalo svojo vrednost že od leta 18S7, ste lahko prepričani, da je ta želodčnica mili odvajalec in zanesljiva priprava. Po 55 letih ni zgubilo najmanj svoje vrednosti. Počutite se izvrstno, sveži za vaše delo, in to je danes neobhodno potrebno. Njegova nova primes Vitamin B-l, ki učinkuje za pospešitev apetita, ga je naredila boljšega kakor kdaj prej. Kupite ga pri vašem lekarnarju. . . vprašajte za izboljšano Trinerjevo Grenko Vino z Vitaminom B-l in kupujte vojne bonde in znamke!	—(Adv.)
Barborich. sa
PR08VETA 2S57 So. Lawadalo Avs» Chics*
TISKARNA S.N.P,
SFRRjKMA VSA
v tiskarske obrt spadajoča deli
Strašno se je zaamilll sam sebi. Zakaj ravno on, zakaj ravno on nima miru, da bi legel in v miru čakal na smrt! Vsaj to bi mu privoščili. In v svoji kratkovidnoeti je proklinjal zdravnike. Ti ao ga Izgnali iz bolnišnice, ti! Ne privoščijo miru siromaku, ne privoščijo! če bi bil
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJUU.1 TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Naše zahteve
SNPJ PRINTERY
tttaaar1- 4iiri*up*t* ** —* ^^vr.
•mtotno naroinlao. Ksr^ulni še pUtaJo pri
tadnlk. ao Ras ao prištele k aarošalaš. Tseof sedaj al vsroks- ra»
da Jo tast peodra« aa člaao SWPJ. Ust Piosvota Jo vašs Isstnias »s
eotovo |e v vsaki draftfcrf nekdo. M M sad ŠMal Msl tssk Ssa.
PoJesaJlot—Vselsj kakor hiti* kateri «ah članov prenshs biti i jas SNPJ, ali če se prsosli proč od družim In bo sahteval asm avo) » tadnik. bode moral tisti «lan la dotlčns družine, ki Ja tako naročena aa dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvniltvu in» in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako ti>*» «* stori, tedaj mora upravništvo mižati datum sa to vsoto naroin»™