st. 29 (1875) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek, 18. julija 1985 Cena: 50 din '3. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Jeseni ZK o upravah ^za dohodke Novi sekretar MS ZK Lju-°jlgna Andrej Ambrožič LjLKiUBLJANA — 11-julija je bila v Zg,.' seja Medobčinskega sveta Ljubljana-okolica, na kateri so za » e®a sekretarja tega organa izvolili je h'[^a '4imbroz>ča iz Grosupljega, ki ZK p osle-i sekretar predsedstva OK V2el osuptje. Novo dolžnost bo presek S sePtembrom, ko se bo sedanji jetar Ludvik Zajc upokojil. a seji so sklenili, da bodo javno I i IPPJP Junijsko poročilo iz IMV vsebuje pomembne organizacijske novosti NOVO MESTO — ZačasnikolegijskiposlovodniorganIMVjel6.julija poročal o svojem delu v juniju novomeškemu izvršnemu svetu. Zamisel, da morata atomobilski in prikoličarski program čimprej narazen, podpira slovenski izvršni svet in stroka. Zavod za organizacijo SRS. Medtem ko glede nadaljnje usode avtomobilskega programa še vedno ni končne poteze, ker se tik pred dopusti dogovarjajo še ambasadorji in ministri Jugoslavije in Francije, paje bilo junija v pogajanjih z Renaultom doseže- nega precej. Pristali so na večino zahtev IMV, ne pa še na vse. Novo je, daje investicija v tovarno prikolic, takoimenovani program IMV III, dobil dokončno podporo v Sloveniji, ne more pa obetavna in 90-odstot- 9 • nav° o poročilu o delu ZKS med 0s n kongresom ZKS organizirali v O OV"ih organizacijah ZK v jeseni. 2a otov>b so tudi, da je evidentiranje p(),ra?ne odgovorne dolžnosti v ZK v °r atnezn'h občinah pa tudi za višje ^ključe ^ V ®*avnem Povs°d uspešno N^vahnejša je bila razprava o de-ten) Prav za družbene prihodke. Pri P°set>en poudarek na avto-bitv^ 1 °^e'avi podatkov terposodo-dj.. Pa tudi poenotenju dela. Pou-n,ejei?0Je bilo, naj bi bila organizacija prihodk'nSk'h uPrav za družbene boij, laka’ ^a bo omogočala 0rrioe 'n uspešnejše delo, kar bo neun l°’ b' se hitreje spopadli z njeirav‘čenim socialnim razlikova-ln bogatenjem. Podrobneje bodo 0 tem na ZK " razPravljali občinski komiteji bodo* PrV'*' iesensk'b sejah, pri čemer SOcj ^devo obravnavali predvsem s a no~političnega vidika. _ J. P. Metliški pevci v ronkih tu^K, — v tem italijanskem mes-tUr. V s°boto pripravili v okviru kul-RonF 3 SOc*e*ovanja pobratenih občin skih k ^a®na ‘n Metlika nastop pev-pr^Z 0rpv iz teh treh mest. Metliko je Do St,VHa* mešani pevski zbor Beti. Pris^č 'S° Metličane sprejeli zelo se if n°’ nast0Pa pevskih zborov pa *0nkUdeleŽi'0 ve*'k° ljudi. S pevci so v "ike e,0{*P°tovali tudi otroci iz Me-Pteži r *50t*° del svojih počitnic rateJ? 'pr' svojih vrstnikih iz pob-Ronkov. ^ogradska banka . zdaj tudi Brežicah Več Lep praznik v Žužemberku Na slavju so se izkazali lovci, na proslavi je govoril Bogdan Osolnik — Kdaj bo delala lekarna? ŽUŽEMBERK — V nedeljo, 13. julija, so krajevni praznik počastili s slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti, otvoritvijo lekarne, lovsko razstavo in množično proslavo na Glavnem trgu, zaključili pa z veselico. 13. julij so si Žužemberčani izbrali za svoj praznik v spomin na ustanovitev prve motorizirane partizanske enote jeta 1943 in na 13. julij 1942, ko je bil Žužemberk prvič osvobojen. Takrat je bila postavljena v Žužemberku prva komanda mesta v Sloveniji, ki ji je poveljeval nedavno umrli domačin Franc Smrke-Jošt. Na slavnostni seji je te dogodke osvetlila Slavka Andrejčič, predsednica skupščine, poudarila pa je tudi pridobitve kraja v zadnjih letih. Sledila je otvoritev lekarne v prostorih starega obrata Iskre, kjer zdaj Emona — Dolenjka ureja večjo samopostrežnico, katere otvoritev je napovedana za 10. avgust. V pritličju so s sredstvi krajanov in delovnih organizacij uredili in sodobno opremili prostor za nujno potrebno lekarno. Proslava na Glavnem trgu je bila dobro obiskana, popestril jo je kultur- BERITE DANES! ni program, slavnostni govor pa je imel Bogdan Osolnik, ki je 1942 kot partizan in atkivist sodeloval pri prvi osvoboditvi Žužemberka. Tov. Osolnik je govoril o izrednem pomenu prve osvoboditve Žužemberka za celotno NOB, poudaril paje tudi dejstvo, daje Suha krajina dočakala konec vojne bolj opustošena kot katerakoli slovenska pokrajina. Že v prvih letih obnove pa nismo delali nikakršnih razlik med posameznimi kraji in ljudmi« je dejal med drugim. Govornik je posebej naglasil pomen, ki ga imajo zvezne mladinske delovne akcije, ki letos že desetič potekajo v Suhi krajini in ji pomagajo iz zaostalosti. Ko pa je v zanj značilnih klenih besedah omenjal današnje razmere v družbi, je dejal, da se moramo bolj odločno spopadati s kršenjem pravil, ki so dobila osnovo v NOB, in ne smemo izgubiti zaupanja v cilje, ki snfio si jih zastavili. R. BAČER no izvozno usmerjena proizvodnja v bodoče vleči za sabo še avtomobilski program, s katerim nima nič skupnega. 9 Novomeški izvršni svet je ponovno poudaril »nič ni v IMV tako svetega, da se ne bi moglo spremeniti, samo da bi zagotovili socialno varnost delavcev.« To velja tudi za predlagano razpolovitev IMV na dva dela, kljub sentimentalni navezanosti nekaterih v IMV na poslovanje pod skupno streho. Tudi novomeški izvršni svet v celoti podpira zamisel o prepolovitvi IMV, priporočil pa je, naj predlog čimprej izpeljejo v praksi, da bi prikoličarski proizvodnji lahko zagotovili mesto v republiškem srednjeročnem planu. Po obisku Franca Popita v IMV se je omajala tudi ŽTP in deblokirala devizni račun IMV, dokaj ugodne rezultate pa imajo tudi v proizvodnji, čeprav je ravno junija prišlo do manjših zastojev. R. BAČER SMRT NA ŽELEZNIŠKEM PREHODU SEVNICA — V nedeljo popoldneje prišlo na zavarovanem železniškem prehodu na Savski cesti v Sevnici do smrtne nezgode. 78-letna Sevničanka Marija Sikole je prečkala železniške tire, čeprav so bile zapornice spuščene. Sikoletova jih je obhodila, takrat paje iz ljubljanske smeri pripeljal potniški vlak, ženico zadel in zbil kakih 20 metrov daleč, kjer je obležala mrtva. V soboto izseljenski piknik V Dolgi vasi pri Kočevju — Bogat kulturni spored KOČEVJE —- Izseljenski piknik, že četrti po vrsti, bo v soboto, 20. julija, v Dolgi vasi pri Kočevju. Priredi ga podružnica Slovenske izseljenske matice v Kočevju. Izseljenci, nastopajočj^narodne noše in drugi gostje ter občani se bodo zbrali ob 9.45 pred občinsko skupščino v Kočevju, kjer jih bosta pozdravila predsednik skupščine Jože Novak in predstavnik Slovenske izseljenske matice Ljubljana Franc Razdevšek. Ob 10. uri bo krenil sprevod udeležencev piknika skozi Kočevje proti brunarici v Dolgi vasi, kjer se bo ob 11. uri začel piknik, ki se ga bodo udeležili naši izseljenci tako rekoč iz vsega sveta, ki so tedni na obisku pri svojcih na območju Dolenjske, Bele krajine, Zahodne Dolenjske in drugod po Sloveniji pa tudi na območju sosednjih hrvaških občin Čabar in Delnice. V kulturnem programu bodo nastopili izmed izseljencev 42-članski mešani pevski zbor Jadran iz Merlbacha v Franciji, pevski trio sester Budja iz Landskroma na Švedskem in mladinska reci-tatorka iz Avstralije. Od domačinov pa bodo sodelovali delavska godba iz Kočevja, mažoret-ke, folklorne skupine iz Dolenje vasi, Fare in Željn, nonet Rog iz Željn, harmonikarji Cveto Križ in brata Veble, pevski zbor iz Fare in zabavni, ansambel Plehbend iz Kočevja. J. P. gkenc, krajše vrste V|hesf^ICE — ^ Petek. 12. julija, so Be°grnjmsrec^ču odprli ekspozituro glavnif S'- tF„. J zc*° hitro na mestu požara gasili še novomeški poklicni 11 °'o: M. Markelj) KAPELE VABIJO V Kapelah za dan vstaje, in jubilej godbe Kapele OK ZKS Brežice in gasilska godba Kapele vabita na osrednjo počastitev 40-letnice osvoboditve, dneva vstaje in 135. obletnice godbena pihala Kapele, ki bo 20. in 21. julija. Jubilejni koncert tamkajšnje godbe bo v soboto zvečer v Kapelah, v nedeljo ob 15. uri se bodo s samostojnimi nastopi predstavili v Kapelah pihalni orkestri iz Proseka—Kontovela pri Trstu, gasilska godba iz Loč, godbeniki iz Rozge na Hrvaškem in domačini. Slavnostni govornik bo podpredsednik RK SZDL Jože Knez. Html BILL'Ml iSKS k# ”, N S 1 V drugi polovici tedna bo sončno in vroče. • Na seji komiteja so razrešili dosedanjega sekretarja Janeza Bambiča, ki odhaja na novo delovno dolžnost v Ljubljano. Za novega sekretarja so izvolili Matjaža Nosana. Matjaž Nosan je bil najprej zaposlen v ribniški ITPP. Po srednji politični šoli je končal študij filozofije in sociologije na ljubljanski filozofski fakulteti. Nazadnje je delal kot predavatelj,v instrukcijskem centru za narodno zaščito v Tacnu. Ko so govorili o materialnem položaju delavcev družbenih dejavnosti, je prišlo spet na dan, da se razmere iz meseca v mesec spreminjajo. Medtem ko je bil ta položaj, gledan skozi osebne dohodke teh delavcev, precej Birokratske besedne plohe Po občinah postajajo naši delegati poslušni, molčeči, malodane pokorno vdani odjemalci poroči! raznih strokovnih služb, ko brez volje dvigujejo roke. Le malokdo še premore toliko potrpežljivosti, da bi prodrl v formalistično paberkovanje, ki ga vsiljuje tako zelo učena govorica za da-našjo rabo. Poročila in predlogi, vedno znova formalni in gostobesedni, ne dajejo nikakršnih plodnih razprav. Povsod so tako hlastno prevzeli vse odtenke političnega izrazoslovja. da se ti ježijo lasje. Neumno bi bilo pričakovati, da bi ob razbohoteni birokraciji dobili razumljiv in preprost jezik, vendar se je ta buini plevel le preveč razrasel. Skupaj s splo- ■ šnimi apeli in nauki je tako nedolžen in neobvezujoč, da spretno zakriva včasih zares korenite družbene spremembe. Ce pa poudarjamo obliko in navidezno zanemarjamo vse-bino in dejstva, se brž prikrade sum poigravanja z ljudmi, če ne še kaj več. Pomanjkanje vseh vrst družbene morale je rodilo vrsto predpisov, uredb, zakonov, ki vztrajno »bogatijo« tudi samouprav/javsko prakso, ki prevzema vse, kar se na konjukturnem tržišču izrazoslovja poraja. Ta parada bombastičnega sloga pa je čisto navadno postavljaštvo tistih, ki ne mislijo in zmorejo te besedne plohe. Samoupravljanje je tudi zato videti bolj siromašno, saj mu ovoji tako nekritično prevzete gostobesednosti zamegljujejo resnični pomen in smisel. D. SEDEJ Umanjkali so ameriški kupci Žužemberška Iskra v hudih težavah, vendar izgube ne bo ŽUŽEMBERK — Domala vse Iskrine tovarne, ki so bile usmerjene na ameriško tržišče, je letos prizadelo dejstvo,vda iz Amerike ni več kupcev. Tak primer je tudi z Iskrino tovarno Keko v Žužemberku, kije nad tri četrtine proizvodnje usmerjala na ameriški trg. Kakšne so posledice za 471-članski kolektiv? »Prodaja v Ameriko seje letos nenadoma v celoti zaprla, to pa pomeni za naše tovarno izpad 2 milijona dolarjev izvoza, saj bomo prodali na tuje komaj za 200.000 dolarjev izdelkov. Trdno smo računali tudi na pogodbo s Kitajsko za izvoz opreme v vrednosti 500.000 dolarjev, a so podpisali pogodbo samo za 100.000 dolarjev. v hudih težavah, računam pa, da se bodo te po dopustih še zaostrile,« pravi direktor Keka mag. Dušan Lavrič, ne da bi stvari olepševal. Da bi prebrodili krizo, sedogo-varjanjo z drugimi Iskrinimi tovarnami za montažo sestavnih delov za števce, ki merijo električno energijo, in za montažo sesalcev. Taka dela naj bi prevzeli letos do konca leta, medtem pa intenzivno iščejo možnosti prodaje na drugih tujih tržiščih za leto 1986. Mislijo, da jim bo uspelo, saj skušajo na hitro preusmerjati programe. Da pa kolektiv Keka še vedno veliko pomeni Suhi,krajini, pove podatek, da so letos prispevali 6 mili- jonov dinarjev za gradnjo lekarne in razvoj telefonije, kupili so dve stanovanji, osebnih dohodkov zaposlenih pa po 1. juniju za doseženo normo nimajo več pod 30 tisočaHT. Poprečni zaslužek v juniju je znašal čez 35.000 din. Domačini občutijo trenutno Iskrino krizo predvsem v tem, ker ne morejo zaposlovati novih delavcev, čeravno je okrog 40 interesentov. Da pa tudi razvojna služba ne drži rok križem, priča dejstvo, da so prav letos osvojili proizvodnjo lastnih keramičnih polizdelkov na osnovi povsem nove tehnologije. Prav ta naložba v vrednosti 60 milijonov dinarjev omogoča hitrejše prilagajanje potrebam trga. R. BAČER Lakomnost ne potrebuje gretja Maratonski zapleti okoli stanovanja dr. Eugena Bienenfelda in Maje Vladič v bloku metliškega zdravstvenega doma — 170 din za garažo_________________________ METLIKA — So pač taki časi, ko je treba kurjavo plačevati tudi v najbolj vročih poletnih mesecih. Prav plačevanje oziroma neplačevanje stroškov za ogrevanje je v tem času ena od vročih tem v Metliki. Gre za dvoje stanovanj v bloku metliškega zdravstvenega doma: trisobno stanovanje bivšega direktorja doma dr. Eugena Bienenfelda in garsonjero medicinske sestre Maje Vladič, prav tako bivše uslužbenke tega zavoda. Dr. Bienenfeld je za lansko leto za centralno ogrevanje stanovanja dolžan 84.493 dinarjev, za letos tudi ni plačal še dinarja in znaša njegov dolg za prvih pet mesecev 35.622 dinarjev, medtem ko Vladičeva za lani dolguje nekaj dinarjev več kot 26 tisočakov, za letošnjih pet mesecev pa 15 tisočakov. Medtem ko bivši direktor za centralno ne plačuje nič, Vladičeva nakazuje po 2.000 dinarjev na mesec, s čemer se ji zmanjšuje lanski dolg. Dejanska cena letošnjega ogrevanja pa je za Bienen-feldovo 3-sobno stanovanje 7.120 dinarjev na mesec, za garsonjero pa 3.000 din. Zapleti z obema stanovanjema pa so se začeli že prej. Leta 1982 je dr. Bienenfeld prekinil delovno razmerje z metliškim zdravstvenim domom in se zaposlil v Zagrebu, decembra lani je v Metliki odjavil tudi stalno bivališče, istega dne pa je Vladičeva, ki prav tako ni več zaposlena v Metliki, v svoji garsonjeri prijavila podnajemnika. V Metliki pa je ostal prijavljen Bienen-feldov sin Josip, ki študira v Zagrebu. Znano je, da se je Josip že 1968 z materjo odselil iz Metlike v Zagreb in takrat so ga tudi odjavili. Ponovno pa se je za stalno prijavil v Metliki proti koncu leta 1979, čeprav v resnici ni stalno živel v Metliki. Vsekakor pa mu je formalno stalno bivališče v Metliki omogočilo, da je lahko vojake služil v Zagrebu. Ko je Bienenfeld prekinil delovno razmerje z zdravstvenim domom, je bila vložena tožba za izselitev stanovanja. Vsa zadeva se kot jara kača vleče ves ta čas. kajti vmes je Bienenfeldov sin Josip s tožbo zahteval, da se ga določi kot imetnika stanovanjske pravice. Tožil pa je stanovanjsko skupnost namesto zdravstveni dom. Sodišče je tožbo zavrnilo, češ da r\g toži pravega naslova, Josip pa se je pritožil na to zavrnitev, ne da bi tožil zdravstveni dom in tako pospešil rešitev. Očitno ne gre za to, ampak ravno obratno, da se vsa zadeva kar se da zavleče, kajti med tem časom tožba za izselitev miruje. Ljubljansko pismo Preveč žlic za plitko devizno skledo Stališče Bajtovega inštituta v prid osnutka deviznega zakona LJUBLJANA — Te dni se na jugoslovanskem gospodarskem prizorišču kopja najbolj lomijo v polemikah ob osnutkih treh zakonov s področja ekonomskih odnosov s tujino. ZIS je tarča ostrih kritik, pa tudi pohval in zagovorov z »druge strani«. Kakšen predlog zakona bo obveljal, ko bo konec tega navzkrižnega ognja, je težko reči. Eno pa je že jasno: sam zakon, pa naj bo tak ali drugačen, -Jugoslaviji ne bo povrnil dolgov v tujini, spremenil njene gospodarske sestave in jo odprl svetu. Vse premalo namreč v takšnih prepirih upoštevamo, da je treba devize najprej ustvariti, šele nato jih je možno deliti. In v čem je jabolko spora? Po mnenju dr. Aleksandra Bajta, ki gaje izrazil v intervjuju za sarajevski tednik »Svijet«, ga niti ni. »Na našem inštitutu pravne fakultete v Ljubljani« je dejal, »smo zastopali stališče, ki je teoretično edino sprejemljivo. To je stališče enotnega deviznega trga. Od vsega začetka smo bili proti povezovanju uvoza z izvozom ni individualni rav-, ker je povsem jasno, da vodi v gospodarstva, brez aktivnejše politike tečaja. Nekateri ekonomisti sicer pravijo, da izvozniki že tako in tako prevečkrat »profiti-rajo« in dosegajo pretirano visoke dohodke. Če bi bilo to res, potem bi mnogo večji del našega gospodarstva izvažal in ne prodajal na domačem tržišču. Zares »profilirajo« le tisti, ki izvažajo na klirinško tržišče. Kritiki osnutkov zakonov pa razmišljajo povsem drugače kot profesor Bajt. Sistem, ki ga ponuja predloženi zakon—pravijo— bi nas vrnil v preteklost, saj smo podoben sistem že imeli, in to v obdobju, ko je naša hipoteka do dolgov tujini najbolj narasla. Vrnitev takšnega sistema bi za delovne organizacije pomenila, da njihove možnosti uvoza niso odvisne od tega, koliko izvažajo, temveč od tega, kakšno mesto so dobili v planu. Dolgov naj torej ne bi plačevali tisti, ki se zadolžujejo, temveč tisti, ki izvažajo. • Miran Potrč, vodja slovenske delegacije v zboru republik in pokrajin, je izjavil, da se slovenski »ne« nanaša samo na stališče zvezne vlade, ne pa tudi na spremembe v deviznem sistemu. Nihče v Sloveniji ni proti konvertibilnemu dinarju, neracionalno sestavo izvoza in uvoza, s tem pa tudi do nepravilnega strukturiranja domače proizvodnje. Mi se torej zavzemamo in smo se vedno zavzemali za tisto trajno rešitev, ki ga predlaga sedanji osnutek deviznega zakona.« Dr. Aleksander Bajt pa hkrati sodi, da niti sedanji niti novi sistem ne more rešiti problemov izvoza, to je problemov našega nič nimamo proti ukinitvi deviznih računov delovnih organizacij, v našem interesu je tudi, da bi dinar postal edino plačilno sredstvo na domačem trgu, je poudaril Potrč in dodal: — I# vse naše pripombe, sugestije in predloge pa smo dobili iz zvezne administracije odgovor, da je vse to možno doseči samo s pomočjo predlaganih osnutkov deviznih zakonov. Glede na razna etiketiranja in ocene na račun hrvaško-sloven-skega predloga, čeprav še sploh ni bil v širši javni razpravi, je upravičena bojazen, da bomo bolj zaposleni s formalnimi kot z vsebinskimi vidiki sprejemanja deviznega zakona. To potrjujejo tudi skrajno previdne formulacije v slovenski skupščini, ki sicer izražajo zelo konkretno in odločno nesoglašanje s predlogi ZIS, hkrati pa puščajo odprta vsa mogoča vrata za dialog in se želijo izogniti vsakršnemu uradnemu prepiranju med zagovorniki različnih stališčo isti temi. VINKO BLATNIK Za ZK ne bi smelo biti r dopusta Na seji OK ZKS Trebnje kritično o (ne)dosega-nju zastavljenih gospodarskih ciljev TREBNJE — Kakor kažejo analize o uresničevanju programa gospodarske stabilizacije v občini Trebnje, trebanjsko gospodarstvo nazaduje. Rezultati so takšni, s kakršnimi seje občina lahko ponašala leta 1978, izvoz se slabša, poleg tega pa občino pesti tudi pomanjkanje kadrov in perspektivnih programov. Zato so na seji občinskega komiteja ZK, ki je bila pretekli ponedeljek, sprejeli usmeritve za nadaljnje delo, katerih jedro je, da se je treba nasloniti na lastne sile. Čeprav v občini niso črnogledi in je razpoloženje vse prej kot kapitulantsko, je vendarle res, da gospo- darstvo ne dosega zastavljenih načrtov, zapisanih v načrtih in resoluciji. To pomeni, da bo občina zaostajala za siceršnjim republiškim povprečjem in se bo zdaj zdaj spet znašla na tistem mestu, kjer je že bila. Ob vsem tem pa nekaterih dejavnostih obnašajo. Kakor koli že: lani jeseni je zdravstveni dom dr. Bienenfeldu poslal pogodbo o plačevanju centralne kurjave, na katero pa je odgovoril samozvani nosilec stanovanjske pravice, sin Josip, češ da pogodbe ne bo podpisal, da študira v Zagrebu in da mu njegove finančne možnosti ne omogočajo plačevati tako dragega ogrevanja in da ga naj obvestijo, kdaj bi mu lahko odklopili radiatorje. Pogodbo so seveda poslali tudi Vladičevi, ki je odgovorila, da je ni podpisala, češ da je zaradi službe v drugem kraju nekaj dni na teden odsotna, in da jo naj obvestijo, kdaj bodo odklopili radiatorje. Kako se bo grel njen podnajemnik, ni povedala, očitno to ni njena skrb, prav tako ni jasno, kako v tistih dneh, ko ni v službi v drugem kraju, s podnajemnikom živita skupaj v garsonjeri. To pravzaprav ni pomembno, še kako pomembno pa je, da sta dve stanovanji v Metliki prazni, in to v časih, ko je vsak kvadratni meter stanovanja dragocen, ko zmanjkuje denarja za nadaljevanje gradnje novega bloka, ko je stanovanje ena najpomembnejših dobrin, ko si ljudje za to, da pridejo do svojega stanovanja, cela leta odpovedujejo vsemu, čemur se odpovedati da, ko si morajo svojo skromno streho nad glavo dobesedno prigarati in pristradati. Seveda oba »prizadeta« pridno plačujeta stanarino, družbeno subvencionirano: Bienenfeld za 3-sobno stanovanje (79 m2) 3.643 dinarjev na mesec in Vladičeva za garsonjero (32 m2) 1.440 dinarjev mesečno. To v primerjavi s kurjavo ni noben strošek, poleg tega se pa s plačevanjem stanarine ne gre igrati, kajti pri tem se zakonov ne bi dalo tako obiti, opomini tudi ne bi dolgo prihajali nazaj z oznako »odpotoval« oziroma »ne postoji ova adresa«, kajti pri tem je človek hitro ob stanovanjsko pravico pa naj bo njen »nosilec« oče, sin ali kdo drug. Tako sedaj tečejo tri tožbe: ena za izselitev (tej se bo kmalu pridružila še druga), dve za plačilo stroškov ogrevanja. Oba, Bienenfelda in Vladičevo toži tudi metliška stanovanjska skupnost. Poleg stanovanja imata v 6-stanovanjskem bloku tudi edini garaži, zanju pp upravljalcu, stanovanjski skupnosti, plačujeta po — 170 din na mesec. To ceno sta postavila kar sama, menda stajo celo valorizirala, češ da sta prej plačevala še manj. Stanovanjska skupnost je že lani zahtevala, da plačujeta ekonomsko ceno garaž, to je po 1.539 din na mesec in ju za razliko med njuno samovoljno postavljeno »valorizirano« in ekonomsko ceno toži. Garaži seveda oddajata. A. BARTELJ kakor da bi bilo gospodarstvo cvetoče in na najvišjem vzponu. Ta ugotovitev velja za skupno porabo, zlasti pa za zdravstvo in šolstvo, kjer sploh ne upoštevajo razmer v občini. Vzrokov za nazadovanje gospodarstva seveda ne gre iskati samo v občini, ampak tudi v objektivnih okoliščinah. Res pa je, da bi se dalo z bolj realnim planiranjem in preusmerjanjem proizvodnje izogniti marsikateri čeri. • Na seji so govorili tudi o izgubarjih. Reševanje IGK seje že začelo, vendar bo treba pohiteti z začetkom proizvodnje, saj .bo sicer občina ob precejšen delež družbenega proizvoda. Marsikaj nejasnega je tudi okoli mirenske IMV, kjer pa računi že večkrat doslej niso bili čisti. Vsekakor si bodo v občini prizadevali najti možnosti za sanacijo tovarne, kar pa je v sedanjem času težje, kakor bi bilo pred leti. V sklepe so zapisali, da morajo osnovne organizacije redno spremljati priprave na sprejemanje planov za naslednje srednjeročje, izvajanje ukrepov ekonomske stabilizacije, zlasti pa seje treba opreti na lastne sile in pospešiti inovacijsko gibanje. Sekretar komiteja Milan Kranjc je pred koncem seje opozoril vse. da za Zvezo komunistov v sedanjem času ni dopustov. Tako morajo člani komiteja redno obiskovati osnovne organizacije, za katere so zadolženi. J. S. INOVACIJE BODO SKRAJŠEVALE REMONTE V ATOMSKI KRŠKO — Že od sredine junija opravlja okoli 300 delavcev jedrske elektrarne Krško in 350 delavcev iz organizacij. ki so sodelovale pri gradnji naše prve nuklearke, posebna in do podrobnosti načrtovana remontna dela. Še posebno pozornost posvečajo napravam, ki jim letos poteče garancija. Ob koncu prejšnjega tetina so pričeli pregledovati reaktorsko posodo oziroma zadrževalni hram, hkrati pa so začeli z redno menjavo okrog 40 gorivnih elementov in premeščanjem ostalega goriva. Pri tem zaradi nekaterih inovacij, s katerimi naj bi že prihodnje leto skrajšali remont za 5 dni, malce kasnijo, glede na celotni program pa dela potekajo po načrtu. UspeSna mirenska vitka V Dani komaj sproti izdelajo dovolj te pijače MIRNA — Vsak privarčevani dinar je dober. Zato ljudje povsod, kjer se le da, izkoristijo možnost cenejšega nakupa. Tak nakup pa je mogoče opraviti tudi v industrijskih prodajalnah, ki jih kupci v zadnjem času dobesedno Milica Kos: Kupci najbolj prašujejo po vitki. oblegajo. Tudi Danina industrijska prodajalna na Mirni je te dni, ko so končno napočili vroči dnevi, vsak dan bolj polna. Prijazna prodajalka Milica Kos rada pove, da se zdaj kupci najbolj ogrevajo za sadne sirupe, saj je to najcenejša pijača za otroke. Poleg tega ljudje močno sprašujejo za nov Danin izdelek — vitko. Najbolj cenjen je okus po ananasu, potem po oranži, višnji in jabolkih. Prav nič nenavadnega pa ni, da po tej pijači najpogosteje segajo ženske. Med alkoholnimi pijačami je najbolj cenjen rum, kije po mnenju mnogih strank najboljši na jugoslovanskem trgu. Ob koncu pogovora, kije bil v resnici kratek zaradi kupcev, ki jih je v teh dneh v resnici veliko, pa je Milica izdala še skrivnost: Dana namreč odkupuje steklenice z navoji, česar ne počno nikjer drugje. J. S. NAŠA ANKETA Bazeni namesto morja? Zadnjo soboto in nedeljo smo končno dočakali pravo poletje- -pošteno tople dneve brez dežja in neviht. Vročina je dodobra napol- I nila naše toplice in bazene kljub razmeroma kar zasoljenim cenaffl• pa tudi rečna obrežja so bila marsikje precej obljuden a. Mnogi t ako tudi nadomeščajo »izpad« letovanja ob morju, ki je vse večjemu številu zaradi visokih cen nedosegljivo, sicer pa — komu ne prija tovrstna osvežitev v vročem poletnem dnevu? Tako bodo bazeni in sploh vsi za kopanje primerni kraji gotovo še vse poletje precej oblegani'1 vročih sončnih dneh, čeprav odgovori, ki smo jih zbrali za našo današnjo anketo, tega ne dokazujejo. Sicer pa drži, da v prenekatere^ kraju ali v bližini nimajo bazena oz. vode, v kateri bi se d‘ osvežiti. LOJZE ŠTRUCELJ, kmet iz Gribelj: »Jaz se kopam v svojem znoju na njivah. Naša vas leži ob Kolpi, pa sem se lani enkrat kopal, letos pa še ne in tudi ne kaže, da bo kaj časa. Na kmetiji je poleti največ dela. Če si že vzamem kakšno uro časa, si ga za počitek, da potem lahko bolj delam. Nazadnje sva bila z ženo na morju pred 13 leti na poročnem potovanju. Družina skupaj še ni letovala. Imam 6 otrok, sedmi je na poti. Letos sta bila dva otroka na morju, otroci pa se seveda poleti hodijo kopat na Kolpo.« P* FRANC KOČEVAR, direktor ^ tliškega Kometa: »Letos družina ne P skupaj na morje. Otroka bosta šla v kol J nijo, midva z ženo pa bova dopust Pre^j la doma. Tako kot vsako leto bom ho®jj na Kolpo, kije res zlata vredna, saj jetop* j in čista reka in je Belokranjci ne zai°('j njamo za nobeno morje. Letos se botn^ radi zastrupitve Krupe in Lahinje kop^j Kolpi nad izlivom Lahinje. Skran^ povsem zadovoljen bom z nekaj dnevi | Kolpi. Človek je doma, ni gneče, *** I sence je dovolj pa še v tovarno lahko vs°j dan skočim na hitro pogledat.« ZVONKA BRCAR.prodajalkavnovo-meškem Okrasu iz Smolenje vasi: »Na kopanju v toplicah menda že šest let nismo bili. Vikende in sploh vse proste trenutke smo porabili za gradnjo hiše. Toda letos pa bomo šli na morje. Tistih 10 dni se po celoletnem delu prileže, predvsem pa je dobro za otroke. Letos bomo šli v prikolico moževega podjetja v Rovinj, ker smo morali letovanje v Dolenjkinem počitniškem domu odpovedati, ko je hčerko ugriznil pes. Seveda izbiramo za letovanje čimbolj poceni varianto.« MIROSLAV SELAN, dipl. inž. lesarf tva iz Kočevja: »Trenutno služim vojak«' Mostarju, zdaj pa sem na dopustu. Seve“* bi se mi kopel v bazenu prilegla, a kaj, P ^ v Kočevju to ni mogoče. Pred leti smo it .' radili nov pokrit bazen, ki pa ne deluje11' poleti ne pozimi. Zdaj se lahko kopa1’1' edino v rudniškem jezeru, kjer pa je vseflf .oi kako kavbojsko. Rinža je za kopa' preveč umazana. Sicer pa letošnje pol«9j| ni kaj prida in kopanja ne pogrešat" preveč. SOFIJA MELKIČ, medicinska sestra v ribniškem zdravstvenem domu: »Imamo pokrit bazen, a ga podobno kot Kočevci ne moremo uporabljati niti pozimi niti poleti. V Bistrici se ne moremo kopati, ker je preveč umazana. Edina možnost je morje, tja pagremo samo enkrat na leto za nekaj dni, in še to le malo premožnejši. Kje naj bi, se v pasjih dneh namakal Ribničan?« MILENA MASNIK, blagajničark* j industrijski prodajalni IGK na Račje"0 .1 lu: »Pred leti so v Trebnjem imeli b Zdaj ga zaradi slabega vzdrževanja 01 in Trebanjci se nimamo kje kopati, ■ tanejo nam toplice ali Kolpa, kamofs . nekoč zelo radi hodili, zdaj pa tudi Kav i dui uuuiii, ^uaj pa iuu* a ni več tako čista, kakor je bila Tako0 . ostane le še morje, toda tam Pre^V^jJ samo 10 dni, poletje pa traja precej “vi Če bi imeli v Trebnjem bazen, bi tudi J ■ -A' veseljem hodila na kopanje. Po Ten1«1 čofotajo le otroci.« JELICA KORŠIČ iz Arnovega sela: »Za kopanje pri nas ni časa. V sezoni, ko je najbolj vroče, zorijo breskve in ni misliti na ohladitev v Krki ali bazenu. Naprstebi lahko preštela obiske v Čateških Toplicah. Letos pa se bomo morali odtrgati od dela in peljati na kopanje poldrugo leto starega sinčka. Šli bomo v Terme, saj je Krka preveč umazana. Škoda, saj je njeno obrežje bolj vabljivo od gneče v Čateških Toplicah., KRISTIJAN JANC ml., vodja Sevnici: »V nedeljo smo dosegli rek0 tisoč kopalcev. V soboto jih je bil® ^ dan prej, torej na običajen Novi bazen postaja največje Sevničanov, če je sončno. Vodo pa °v ^f\ tudi kopalci iz drugih krajev* A premorejo bazen. Zaenkrat igra ansambel za ples, v avgustu Pr'Pr°VA k; še igre brez meja. Takrat bo zanesi)1 J ,K... več kopalcev, saj je morje za mnog i talo predrago.« , \ NEVENKA PAVLIN, delavka iz Krškega: »Ne kopam se kaj Letos sploh še nisem bila v bazeffu. Pri bazenu Celuloze smrd^^jj umazano pa še tekmovalci imajo vso prednost. Do Brestanice pa rim avtom ne upamo, poleg tega je bencin predrag za $0 tak la^ji ž Prednost ima gradnja hiše, ki jo z možem le stežka zdelujeva. Z « pravzaprav že celih 10 let, odkar sem poročena, nismo privoščili črtnega, skupnega oddiha na morju.« , J kmetijstvo SEVNICE 200 TON temu — Ta občina ima, kljub skih* 'fna sorazmerno malo kmetij-2 Površin v ravnini, veliko obvezo setver Vo Plenice po republiškem nem načrtu. Konec minulega ted-W®PriWi žeti ranejše sorte. Žanje laio ^en' zadružni kombajn, de-bod tU^* zasebniki. Pričakujejo, da kar° 0{**CUP**‘ predvidenih 200 ton, nah^ ye^.kot v nekaterih večjih obči-1 noljšimi kmetijskimi zemljišči. Od vrat do vrat Kmete iz Semiča in okolice zanima odškodnina, toda o njej ni ne duha ne sluha SEMIČ — Huda toča, ki je nedavno oklestila vinograde v se-miškem predelu, je ob že tako težkih časih prenekaterega občana spravila v obup. Jezijo se nad obrambo pred točo, ki jo občina plačuje, a je tokrat odpovedala, še bolj za zato, ker jim nihče ne ve poyedati, kam naj se obrnejo zavoljo odškodnine in po kakšnih merilih bo ta razdeljena. Več primerov je bilo, ko so prizadeti vprašali glede vsega tega v zadrugi, a niso vedeli nič konkretnega, vprašali so na občini, spet ni bilo pravega odgovora. Če se že taka naravna nesreča primeri, bi morali ne glede na dopustniški čas ljudje po pisarnah poskrbeti, da bi bili oškodovanci vsaj obveščeni, kako bo z odškodnino, kdaj bo in kako jo bodo določali. V prizadetih vaseh bi morali razobesiti en sam list papirja z ustreznim pojasnilom, pa vseh teh nevšečnosti ne bi bilo. R. B. Brežice: jeseni republiška r razstava sadja in cvetja * Začele se bodo priprave na pomembno prireditev * x I BREŽICE — Brežiški grad bo od 18. do 21. oktobra spet okiten s cvetjem, ki bo tokrat uokvirjalo najlepše in najboljše slovensko sadje. Razstavo sadja in cvetja bodo dopolnjevale predstavitve V KLETEH SE OKOLI 140 VAGONOV VINA LESKOVEC — Dohodkovni odnosi so se v temeljni organizaciji Vinogradništvo—kleti krškega M-Agrokombina-ta dobro uveljavili pri pridelavi in odkupu grozdja. Po poračunu so pridelovalcem grozdja v juniju kot doplačilo za letnik 1983 izplačali skupaj 2.945.400 din. Višina doplačila je bila odvisna od kakovosti grozdja. Sicer pa prodaja vina že za petino zaostaja za načrti, zato so v tozdu popravili letošnji plan. V kleteh je približno še 140 vagonov vina. Po besedah direktorja tozda inž. Darka Marjetiča so vzroki za upadanje prodaje v zmanjšani kupni moči potrošnikov, v menjavi okusa pivcev in v premajhni osveščenosti trgovcev in gostincev, ki jim gre samo za zaslužek. Orhideje najbolj donosne Agraria z lastno vzgojo cvetja veliko prihrani Imenitna lovska RAZSTAVI v~~ Lovska družina Plešivica v dpi !!"berku< k' je leta 1945 začela in sltnn ^ *^anL danes pa jih ima 96 Žuž Tek,a™ lovnih površin, jev doz'6 ir Pr'Prav'la razstavo, ki s. 'JJa . laskave vocene tudi v ***** kr°gih. Številno rogovje, srne .živali od medvedov do n,jv ’ |aza'h kun in ptičev je zani- kraian: ,!,si J° ogledujejo številni Jan>- (Foto: R. Bačer) O — * ‘ v Sejmišča Pr&E : V soboto so rejci do treh , Ha seiem 398 pujskov so »h vi ov starosti. Prodali žive tet po 499 din kilogram e teže. ČATEŽ — Na vrtnariji Agrarie postopoma uvajajo lastno vzgojo nekaterih vrst cvetja, saj tako prihranijo dragocene devize. Tako so na primer iz semena vzgojili za letošnjo prodajo že 60 tisoč ciklam. Prihodnje leto jih bodo imeli 70 tisoč. Tokrat so prvič začeli tudi z lastno proizvodnjo gladiol. Na zunanjih površinah jih imajo posajenih 200 tisoč. Čas cvetenja se bo zaradi hladnega vremena nekoliko zavlekel, računajo, da za dva ali celo tri tedne. Gladiole bodo cvetele do oktobra. Na Čatežu vsako leto povečujejo tudi število orhidej. To sezono so vzgojili 27 tisoč velikih cvetov in 110 tisoč cvetov mini orhidej, za prihodnje leto pa jih napovedujejo že 150 tisoč. LETOS PRIDELEK 1.000 TON KUMARIC? KRŠKO — Setev industrijskih vrtnin je med kmeti v krški občini že kar dobro zakoreninjena, saj jim daje dober dodatni vir zaslužka. Zvečine pa je tudi urejena prodaja po načelu naročene proizvodnje. Tako bo letos 200 pridelovalcev kumaric s 23 hektarov predvidoma pobralo okoli 1000 ton pridelka za kamniško Eto in črnomaljski Belsad. Kooperanti krškega M-Agrokombinata so posejali tudi rdečo peso (na površini 9 ha 36 kmetov) in zelje (38 kmetov na 12 ha). Pričakujejo pridelek okoli 550 ton. Vrtnic bodo letos narezali nekaj nad milijon, anturiuma pa okoli 65 tisoč. Pelargonij so imeli 115 tisoč in približno toliko drugih lončnic. Zdaj ugotavljajo, da so orhideje najbolj rentabilne in da seje naložba v njihovo vzgojo zelo dobro obrestovala. J. T. Kmetijski nasveti ^vest električni pastir pastir ni le učinkovito zamenjal človeka, marveč je postopno, t.i. čredinsko pašo, ki šele lahko 0tn°gočii t .T"0111 111 5?aie Prav ' na''rlno' postopno, t.i. creuinsKO paso, ki sete iuiiku Novost S(f Pa^ne učinke. O njih so se rejci že dodobra prepričali. I2(lelovai3e obnesla povsod, to po svoje dokazujejo tudi številni Prodajo C' naPrav (Herkules, Novak, Ris idr.), ki nimajo težav s Kb elektri^e obnesc 'e strokovno pravilno nameščen električni pastir M°ker p.C-na,°8raja, kot tudi pravijo, Začne se že z izbiro zemljišča. e trave 01 Pr‘mereh, saj goveji parkelj ne sme raztrgati ruše, tudi veljaj za Pašo tako in tako niso primerne. Prilagoditi je treba *3°Vršino jSt u* namembnost. Pri pašno-kosni rabi travinja je celotno 531,10 Past |3 razde*d' na do 22 čredink, če pa nameravamo bast'r sev? >m!ado ln P'tovno živino, jih zadošča 4 do 6. Električni ^lektrič 3 varuje tudi običajen, nečredinski pašnik. njo m"13 °8raJa je lahko stalna ali prestavljiva. Četudi gre za l111’ doloj k*ti solidno postavljena. Koli naj bodo debeli 15 do 20 °lje kosta Cm’ t*a *a*lko S(-'žejo 70 cm globoko, iz trdega lesa, naj-V|tehi svetilu0®3’ akac'jevcga al> hrastovega. Če je pašnik na valo-RrestavljjViK Potrebujemo več, na ravnem manj. Žica naj bo pri 'p.kelejša D ?8r^j,ah debela od 1,2 do 1,5 mm, pri stalnih pa pol a,jo, Vej.'. ebelejša je nasploh priporočljivejša, saj jo živali bolje vi-Premer pa povrhu še zmanjšuje električni upor. nan!u3'*"'b elelctridnih pastirjih so napelja Prihl;* J^lia pribli^nn ^OrmnaHtlomi navl . . jane tri ali štiri žice. Prva - .. 1 Približno 30 cm nad tlemi, naslednje pa naj tudi sledijo 2a Palov jCo raz o tem"Va SC rnan.i dela, se bo pri nas še bolj uveljavil, kot seje nas učijo izkušnje drugih dežel. Inž. M. L. 5 * 'v N * N N * * I I ! » Koren lečen i« Pomen v prehrani Korenček vsebuje veliko vitaminov in mineralnih snovi, zato ga priporočajo za shujševalne diete. V 100 g sveže snovi je 4 do 7 mg karotinoidov, 8 mg vitamina C, 0.06 mg vitamina BI, 0,05 mg vitamina B2 in 0,6 mg niacina, od mineralov pa vsebuje največ kalija (341 mg), slede: natrij (116 mg), kalcij (37 mg), fosfor (36 mg) in železo (0,7 mg). V korenčku je še vitamin E, H, jabolčna kislina, et-rični olji pirolidin in daucin (15 mg/100 g), glutamin. glicin, lizin in druge proste aminokisline. Vsebuje 87—93% vode, 1% beljakovin, 0,2 do 0,3% maščob, 4 do 12% sladkorja, 1,7% celuloze, 1% pepela in 0,15% skupnih kislin. Korenček je zelo učinkovit pri zdravljenju gnilobnih procesov v črevesju, zato ga priporočajo zlasti za dojenčke in otroke, ki imajo želodčni črevesni katar. Nastrgan kOtenček, ki ga skuhamo v kašo. pospešuje apetit, otroci se lepo razvijajo, poveča pa se jim tudi odpornost proti nalezljivim boleznim. Pri shujševalnih kurah nekaj dni uživamo samo korenček, lahko pripravirrto tudi liste v špinači. Jed pospešuje prebavo in preprečuje napenjanje. Pri preobilici želodčne kisline in hudi zgagi priporočajo korenčkov sok, ker vsrka odvečno kislino. Korenček odpravlja vodenične otekline, čisti kri in pospešuje izločanje seča. Pri sladkornih bolnikih redno uživanje korenčkovega soka vpliva na izločanje sladkorja, pri revmatičnih in ledvičnih obolenjih pa se pri rednem pitju korenčkovega soka zdravstveno stanje precej izboljša. Pri prehladih, gripi, bronhitisu in vnetju grla se zdravimo s korenčkovim sirupom, ki ga pripravimo iz prežganega sladkorja in korenčkovega soka. Dr. MIHAELA ČERNE Kmetijski inštitut Slovenije sadnih jedi, izdelkov iz. medu in lešnikov, razstava domače obrti in • ženskih ročnih del. Sodelovala bosta tudi Žito in Medex iz Ljubljane. Aktivi kmečkih žena bodo poskrbeli za raznovrstne sladice in druge jedi iz sadja in zbrali zanimive izdelke domače obrti. Na grajskem dvorišču bodo prodajali sadje in sadike sadnega drevja, v Artičah pa bodo prikazali ravnanje s kmetijsko mehanizacijo. Vsi štirje razstavni dnevi bodo izpolnjeni s strokovnimi posveti in srečanji. Udeleževali sejih bodo sadjarji kooperanti, članice aktivov kmečkih žena, za katere bodo ponazorili ureditev kmečkega dvorišča, pedagoškim delavcem pa bodo prikazali uvajanje šolskih vrtov v osnovne šole. J. T. Spet čebelarski raziskovalni tabor pri Krškem Na predavanje so vabljeni tudi drugi občani KRŠKO — Letošnji raziskovalni čebelarski tabor bo nadaljeval lani začeto delo, na novo pa bo vključena skupina za kostanjevega raka, za morfologijo in za raziskavo obnašanja čebel. Vse to naj bi prispevalo svoj delček h globljemu poznavanju čebelarstva. Raziskovalni tabor bo imel tudi nalogo izbrati in dodelati najprimernejšo metodologijo za mladinsko raziskovalno delo v srednjih šolah. Začel se bo 21. julija in trajal teden dni. Izhodišče bo imel v gasilskem domu na Gori pri Krškem, za raziskave pa bo zajemal širše območje krške občine..Na taboru, ki ga tehnično organizira Čebelarsko društvo Krško, bodo pod vodstvom petih mentorjev sodelovali mladi čebelarji srednješolci. V okviru tabora bodo tudi predavanja, na katera so vabljeni tudi drugi občani. Tako bo 22. julija predavanje o čebelarstvu, 24. julija o gobah in 26. julija o čebelarskem pašnem katastru. Vsa predavanja bodo ob 18. uri v gasilskem domu na Gori. J. B. in M. Z. CN HRIBČEK BOM KUPIL«. Ureja; Tit Doberšek s I s \ I s I s I N I A I S I S Pridobitev dovoljenja za stekleničenje Da bi si vinogradniki pridobili za stekleničenje vina potrebno strokovno usposobljenost (po 9. čl. Pravilnika o načinu vodenja registra vinogradnikov, proizvajalcev grozdja in vina — Ur. 1. SRS št. 16/77), je Društvo vinogradnikov Dolenjske na srednji kmetijski šoli Grm leta 1982 preko Centra za pospeševanje kmetijstva pri Zadružni zvezi Slovenije organiziralo pod strokovnim vodstvom predavateljev Kmetijskega zavoda Maribor poseben tečaj za stekleničenje vina. Od 67 prijavljencev je tečaj končalo 56 vinogradnikov, ki so po preizkusu znanja prejeli spričevalo, da so tečaj uspešno končali in si s tem pridobili eno od potrebnih listin za izdajo dovoljenja za stekleničenje vina. Od 56vinogradnikov, kisotečaj uspešno končali, so si do danes le 4 pridobili dovoljenje za stekel-ničenje vina, vsi ostali pa zaradi skoraj nepremagljivih tehničnih ovir niti niso sprožili postopka za pridobitev dovoljenja. Eden izmed vinogradnikov, ki si je to dovoljenje pridobil in vino uspešno stekleniči, mi je povedal potek postopka za pridobitev dovoljenja. Za dovoljenje je zaprosil, ko si je z velikimi stroški' pridobil potrebna tehnična sredstva za stekleničenje vina. Postopek je naslednji: Na Komite za družbeni razvoj občine, kjer vinogradnik živi in vino prideluje, je poslal kolkovano vlogo, oziroma prošnjo za izdajo dovoljenja za stekleničenje vina, Vlogi je priložil potrdilo o prever-bi znanja iz kletarstva, ki ga je prejel po končanem tečaju za stekleničenje vina, registrsko številko, pod katero je vpisan v register vinogradnikov pri pristojnem organu (kmetijskem referentu komiteja za družbeni razvoj) občinske skupščine, navedbo, da poseduje potrebno aparaturo za stekleničenje vina, navedbo, da ima na voljo ustrezne prostore za stekleničenje vina, in naknadno še potrdilo (živilsko knjižico) o zdravstvenem pregledu vinogradnika. Pristojni občinski upravni organ je po prejemu vloge (z zahtevanimi prilogami) razpisal komisijski ogled prostorov in aparature vinogradnika. V komisiji so bili: kmetijski referent komiteja za družbeni razvoj, ki vodi postopek, ter kmetijski in sanitarni inšpektor. Na podlagi zapisnika o komisijskem pregledu je komite za družbeni razvoj pristojne občine po 9. čl, Pravilnika o načinu vodenja registra proizvajalcev grozdja in vina (Ur. 1. SRS štev. 16/77) izdal vinogradniku ODLOČBO, s katero se vinogradniku (ime in priimek) dovoljuje stekleničenje vina lastne proizvodnje z obrazložitvijo, da je komisija pri ogledu na kraju samem ugotovila, da izpolnjuje pogoje za stekleničenje vina, ker ima: — ustrezne prostore za stekleničenje, ki ustrezajo higienskim zahtevam — stroj za pranje steklenic — stroj za razkuževanje steklenic — ustrezno črpalko za pretakanje vina — razklični filter za natakanje vina v steklenice — stroj za zapiranje in etiki-ranje steklenic. Prosilec je opravil zdravstveni pregled in poseduje živilsko knjižico ter ima potrdilo o preizkusu znanja iz kletarstva. O postopku za izdajo spričevala, da je vino primerno za stekleničenje, in o skoraj nemogočih pogojih pri nabavi tehničnih sredstev za stekleničenje vina pa drugič. T. D. J X I S i s I X I X I X i X i X I X i X I X I X i X I X i X I X i X I X i X I X i X I X I X i X I X I X I s X I X i X i X i X i X I X I X I X I X J Bo Krško polje jutri žitnica? Graditelji hidroelektrarn na startu, kmetijci še zaostajajo — Racionalen je edinole celovit razvoj, ta pa zahteva sočasne posege v več panogah BREŽICE — Posavsko kmetijstvo je dočakalo svoj veliki trenutek, možnost, da se s sodobno obdelavo 13 tisoč hektarov površin postavi ob bok Pomurju in Vipavski dolini. Kmetijstvo je panoga z največjimi naravnimi prednostmi, zato programski svet za Krško polje pri Medobčinski gospodarski zbornici spodbuja njegov razvoj. Zavzema se, da se sočasno z energetiko, z gradnjo savskih elektrarn, rešujeta vodno gospodarstvo in kmetijstvo. V programe pa ne bo vlagal samo investitor, ampak celotna družba. Investitor je dolžan nadomestiti 1000 hektarov poplavljenih površin in sovlagati v usposabljanje novih zemljišč. V brežiški občini jih je 700 ha, v krški 200.in naprej , do Sevnice in Radeč še 100. To bo napravljeno, toda istočasno bi lahko veliko naredili za Krško polje in za površine tja do Obsotelja, če bi hkrati reševali vodno-' gospodarski in kmetijski program, ker ju povezujejo melioracije in hidromelioracije. Za Posavje bo velik uspeh, če se bo še pravočasno dokopalo do kmetijskega razvojnega programa, kajti časa ni veliko. Investitor je tik pred startom, zato Posavci upravičeno pričakujejo pomoč širše družbene skupnosti. Racionalen je edinole celovit razvoj, ta pa je v interesu cele Slovenije, ne le Posavja. Jože Avšič, predsednik programskega , sveta za Krško polje Programski svet za Krško polje postavlja zahtevo počisti Savi, kar je tudi obveznost Slovenije do drugih republik. V Posavju temu niso kos, zato so na posvetu v Radečah predlagali republiško koordinacijsko telo za posredovanje pri največjih onesnaževalcih. Svet želi, da bi posavska regija čimveč neprijetnih posledic, ki jih bo prinesla v ta prostor gradnja vodnih elektrarn, obrnila sebi v korist ali jih vsaj ublažila. Čuti se dolžnega, da investitorja sproti opozarja na stvari, ki jih,on ne opazi/zaznajo jih pa ljudje, ki tam živijo. Do zdaj je, kot smo zvedeli na posvetu z novinarji, investitor dobro sodeloval s programskim svetom za Krško polje in upošteval njegove zahteve. Svet želi, da se v kmetijski program vključi tudi hribovito območje na obeh straneh Save. Vse razvojne aktivnosti bo poskušal uglasiti in doseči strokovno obravnavo, saj pri tako celovito zastavljenih nalogah samo to lahko pripelje do pravih rezultatov. J. TEPPEY Plug naj gre takoj za žanjcem V novomeški občini je pripravljenih 36 kombajnov — Pšenica dobro kaže NOVO MESTO — »Priprave na žetev so končane, računamo, da bomo na 500 hektarih pogodbenih površin žetev končali v desetih dneh,« pravi dipl. inž. agronomije Miro Škufca, pospeševalec za poljedelstvo v novomeški zadrugi. Vse vasi vedo, kdaj pridejo na vrsto za kombajn, cene pšenice in kombajniranja so znane. Zaradi slabega vremena v juniju, ko je precej travnikov ostalo nepokošenih, bo imelo seno manjšo krmno vrednost. Čez poletje je potrebno manjkajoče snovi nadomeščati v obliki sveže trave oziroma paše, v poznojesenskem in spomladanskem času pa lahko strniščni dosevki dajejo dober pridelek in dobro prebavljive krme s potrebno količino beljakovin. Strokovnjaki priporočajo po možnosti še isti dan po žetvi preorati strnišča, nato pa jih posejati z mnogocvetno ljuljko, kije dala na Šentjernejskem polju odlične rezultate, V istem letu je dala dve dobi košnji in še eno v naslednjem letu pred setvijo koruze. Seme ljuljke imajo na zalogi v zadružnih prodajafnah po lanskih cenah, ki znašajo do 350 din za kilogram! Na en hektar površine pa je potrebno posejati okrog 40 kilogramov tega semena. Kot pravi pospeševalec Miro Škufca, pri letošnji žetvi ne pričakujejo nobenih težav, saj so založeni z gorivom in rezervnimi deli za stroje, ki se radi kvarijo prav tedaj, ko od njih največ pričakujejo. R. B. Modrost o vinu Zbral Bojan Ajdič j • Kor pijan ubija, bo trezen obešen. (J. Heywood) • Kruhova pijanost je najhu-jša. (Slovenski pregovor) • Tisti, ki nimajo drugih velikih sposobnosti, se običajno hvalijo, da so veliki pijanci. (S. Peroft). • Nekatere je treba opijanili, da spraviš iz njih besedo resnice. • Kakor je jsvet lepši za pijanca. toliko ogabnejši je pijanec za druge. • Baba je za krčmo vaba. • V vinu se utapljajo tudi največje skrbi. (Simonid) • Pitje in kajenje skrajšala življenje. (J. Stritar) IZ NKŠIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN l »Krka« šesta med največjimi v Sloveniji Na seznamu 300 največjih je 19 naSih tovarn SLOVENIJA — Čeprav v svetu nekateri že predvidevajo razpad gospodarskih kolosov na manjše enote, ekonomske revije še vedno objavljajo sezname največjih firm. Tudi pri nas poznamo te sezname. Ekonomska politika iz Beograda objavlja tak seznam za Jugoslavijo, Gospodarski vestnik pa za Slovenijo. Pri slednjem je glavno merilo dohodek, ki je bolj ekonomska kategorija kot prihodek. Lani je bil med največjimi delovnimi organizacijami (ta pojem uporabljamo kot najbolj oprijemljiv in najmanj tuje zveneč, sicer med največjimi prevladujejo sozdi, čeprav tudi to ni pravilo) prav gotovo TAM Maribor. Tako je bilo tudi predlani. Sledi sozd Slovenske železarne, REK Velenje, Slovenijales — DO Trgovina, potem pa je na odličnem šestem mestu že novomeška Krka, tovarna zdravil. Kako odlično je to mesto, govori med drugim podatek, da je po številu zaposlenih šele na 25. mestu, prav tako po prihodku. In Krka je od predlani napredovala za eno mesto. Že na 9. mestu seje znašla Nuklearna elektrarna iz Krškega, ki pa je prvič na seznamu. Potem dolgo časa na lestvici največjih tristo ni zaslediti imen z našega območja. Šele na 29. mestu je Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj iz Krškega. IMV, ki je sicer četrta delovna organizacija, je s predlanskega 12. mesta zdrknil na 32. mesto. Potem pa sledijo SGP Pionir na 59. mestu, Novoles na 60. mestu, Novoteks na 87. mestu, Riko iz Ribnice na 99. mestu, Labod na 144. mestu, Lisca na 151. mestu, Belt iz Črnomlja na 181. mestu, Jutranjka iz Sevnice na 190. mestu, Inles na 200. mestu, Lik Kočevje na 222. mestu, Oprema iz Kočevja na 229. mestu, ZKGP Kočevje na 238. mestu in Itas na 240. mestu. Malo pred koncem_seznama največjih slovenskih delovnih organizacij sta se znašla tudi GG Novo mesto in Zdravstveni center Dolenjske iz Novega mesta, ki sta zasedla 259. oziroma 260. mesto. Na potezi so krajani Prvi krog evidentiranja je navrgel 1921 imen, vsaj dvakrat toliko jih še manjka NOVO MESTO — Socialistična zveza je letos aprila začela evidentirati možne kandidate za delegatska mesta v interesnih skupnostih in za skupščinske zbore in s tem začela postopek za volitve v letu 1986. O tem govori Niko Rihar, predsednik Občinske konference SZDL Novo mesto. »Pri prejšnjih volitvah, ko smo volili čez 5000 delegatov za SIS in občinske zbore, smo imeli dobrih 1000 kandidatov več, tokrat pa smo celotni volilni postopek začeli mnogo prej, zato pričakujemo tudi bolje izvedene volitve. Prvi krog evidentiranja smo začeli aprila letos z dogovorom, da v predsedstvih družbenopolitičnih organizacij in izvršilnih odborih SIS ocenijo dosedanje delo delegatov in dobre ponovno evidentirajo, če imajo še možnost podaljšati mandat. Na osnovi tega smo dobili na spisek evidentiranih 1391 imen od 3705 sedaj izvoljenih in za občinske zbore 530 imen od sedanjih 1128 izvoljenih.« Govorit e o prvem krogu evidentiranja. Kdaj se začenja drugi krog in kaj bo ta prinesel po vaših pričakovanjih? ' »Z drugo fazo postopka evidentiranja začenjamo po počitnicah, v Niko Rihar septembru. Ta faza je zelo pomembna, ker želimo v tem času do konca leta na široko odpreti fronto evidentiranja. Segla naj bi na zbore delavcev, na sestanke krajanov, v društva in do posameznikov. Vsak ima pravico predlagati imena ljudi, ki jim občani zaupajo.« Ali je struktura doslej evidentiranih zadovoljiva glede na dogovor o kadrovski politiki? »Med doslej evidentiranimi v okviru SZDL je po starosti več kot 20 odst. mladih, okrog 40 odst. evidentiranih ima vsaj srednješolsko izobrazbo, članov ZK pa je preko 20 odst. Ta struktura je zadovoljiva, skušali pa jo bomo še izboljšati v korist mladih in toVarišic.« Ali se evidentirani strinjajo s kandidaturo? »Evidentirani za zdaj sploh še ne vedo, da so na spiskih, in to do jeseni tudi ni potrebno. Šele ko bo postopek evidentiranja končan, bomo začeli ljudi spraševati, če bi pristali na kandidaturo. Naši občani se ne zavedajo, da pomeni priznanje že to, da jih sploh evidentirajo. Res gre za odgovornost, ampak to breme moramo vsi nositi. Prav tokrat se mi zdi izredno pomembno, koga bomo kasneje kandidirali in izvolili, saj bo od bodoče generacije izvoljenih odvisen naš srednjeročni razvoj.« Kdaj bo javnost izvedela za imena možnih kandidatov za najbolj odgovorne funkcije v občini, ker je v pogovorih že slišati za imena, ki pa niso nova? »Če se že pojavljajo imena za take funkcije, so to le ulične govorice. Zaenkrat je od 2000 evidentiranih toliko možnih bodočih županov, če dam primerjavo za to funkcijo. V okviru SZDL doslej o tem nismo razpravljali, do jeseni pa bomo prišli do spiska možnih kandidatov za take dolžnosti.« R. 3AČER Dobro zastavljena sanacija Krkina tovarna izolacije, ki je lani poslovala z izgubo, bo že letos brez rdečih številk — Kaj potem? NOVO MESTO — »V tovarni Izolacije so lani sprejeli ustrezen sanacijski program, saj predvideva tehnološke izboljšave, uvajanje novih proizvodov in višjo stopnjo dodelave izdelkov ter usmeritev v izvoz,« so menili v novomeškem izvršnem svetu, ko so nedavno tega obravnavali težave te delovne organizacije, ki je začela poizkusno obratovati leta 1983. Zanimivo, da je prvo leto poslovanja TOZD Izolacije končala s pozitivnim rezultatom, leta 1984, ko so se stroški za energijo ob istih prodajnih cenah za 98 odst. povečali, pajekonec leta znašala izguba okrog 130 milijonov dinarjev. Izgubo so začasno krili v Krki iz rezervnih skladov posa- USPEL DAN KOMETA VINOMER — Srečanje zaposlenih in upokojencev metliškega Kometa, ki so ga v počastitev 25-letnice te delovne organizacije pred časom pripravili na Vinomeru pri Metliki, je zelo lepo uspelo. Pripravili so krajši kulturni in športno-zabavni program, za ples pa jim je igral ansambel Slavček. Kometove delavke je obiskal tudi Zvone Dragan, ki je bil z metliškim rojakom prof. dr. Kambičem na zasebnem obisku v Beli krajini. Vsi, ki so se udeležili tega srečanja, so se izrekli za to, da bi tak »dan Kometa« počastili vsako leto. NA VESELICO V TOPLICE DOL. TOPLICE — V soboto, 20. julija, priredijo topliški gasilci veliko vrtno veselico »na Jasi«. Prireditev se bo začela ob 17. uri. Veselica bo združena s tekmovanjem v gasilskih veščinah. V prijetnem okolju gozdne jase bo goste zabaval popularni ansambel »Henček«, obetajo pa tudi razne dobrote in dobro pijačo. Dobiček je v celoti namenjen obnovi gasilskega doma. Z obeh plati strpnejši odnos Z NOVOMEŠKE TRŽNICE člani društva Rom se čutijo zapostavljene, hkrati sami zahtevajo: družba naj ne -------------------------- podpira več lenuhov — So miličniki in preiskovalci res prekoračili pooblastila? NOVO MESTO — Na ponedeljkovi tržnici so se tudi tokrat drenjali prodajalci breskev, ponujali sojih po 160 do 180 din kilogram. Hruške so stale 250 din, višnje 200 din, paradižnik 140 din in paprika 250 din kilogram. Naprodaj so imeli tudi stročji fižol po 140 din in krompir po 100 din kilogram. MLADI METLIČANI NA LETOVANJU METLIKA — Zadnjo soboto seje 10 otrok iz metliške občine vrnilo s tabora Sutjeska na Fruški gori, kjer so preživeli dva tedna počitnic, istega dne pa je 10 mladih Metličanov odpotovalo v Ronke, z Metliko pobrateno mesto v Italiji, kjer bodo pri svojih vrstnikih ostali 14 dni. Od 25. julija do 8. avgusta bo 14 otrok iz te belokranjske občine letovalo v Špadičih pri Poreču v letoviški bazi ZPM Ljubljana Šiška, od 26. julija do 7. avgusta pa 45 otrok v Nerezinah v bazi ZPM Krško. NOVO MESTO — Predsestvo društva Rom, ki obstaja v novomeški občini od leta 1983, se je 12. julija sestalo s predsednikom občinske konference SZDL Nikom Riharjem. Obravnavali so delo društva in aktualne zadeve zadnjih tednov, ki med Romi burijo kri. Predsednik društva Rajko Šajn o v ič je povedal, da so Romi obupani, razočarani in nimajo zaupanja v nekatere upravne delavce, ki sebavijo z njihovo problematiko. Društvo samo pa se v družbi čuti zapostavljeno, ker ne dobi nikakršne finančne pomoči za delo kot nekatera druga društva v občini. Če uradno pišejo krajevnim skupnostim ali ustreznim službam, dajejo predloge, nanje sploh ni odgovora. V okviru društva gojijo razne športe, toda na katerokoli igrišče pridejo vadit, jih krajani podijo. Prav zato so v šmihelskem romskem naselju že dogovorjeni za parcelo, na kateri bi rv° tu, postregli samo z ražnjiči 1 čevapčiči. ¥$i ___________________________j V času od 3. do 10. julija novomeški porodnišnici rodile: ja Lunar iz Kanižarice — Urško, N* Plasaj iz Ozlja — Dejana, Duša® Galez iz Cerja — Ivano, Silva r**a včič iz Črnomlja — Patricijo, p.j Jeglič iz Orešja — Boštjana, Cindrič iz Metlike — Tomislava, IL, mina Božičnik iz Koprivnice — ško, Liljana Žagar z Vrha pri Pa % Simona, Ana Trlep iz Biča — Marija Spudič iz Kamanja— Dej^f Marija Vovk iz Kostanjevice ria, Mojca Konda s Trate — Hej a Marija Perko iz Krmelja — And L Djurdja Babič iz Brihova — p«# Breda Jaška iz Gradca — PetraT Šipelj iz Jeperjeka — Vesno, Nastav iz Metlike — Aleša, Tati« Murn iz Kočevskih Poljan —- A A Ruža Kumar iz Žužemberk* .j , Šenica z DolfH Suzano, Slavica —, na Dusper s Potoka — Sa5a’Jji#' Strojin z Vinkovega vrha — ®*j / Majda Bračika iz Smolenje V7L' Ano, Marija Bevc iz Štatenber / Boštjana, Vilma Kojič iz Trebnje*^ Nušo, Nada Murgelj iz Ždinje v jj Matejo, Marija Zupančič iz Crn / — Evo, Majda Derganc s P®1® jp dečka in Marjana Tudija iz Krt*5 vasi — deklico. ,0f IZ NOVEGA MESTA: Ire®.%i> rajšek iz Kotarjeve 2 — Kata® gp Marija Štamfelj iz Ulice Slavk* ma 10 — Mitja. 1 Sprehod po Metliki. PO SPREKTAKULARNEM fp DCU STROPNE OBLOGE v O raciji Hotela Bela krajina, je b’1® ■rf' kaj časa zaprta, la"čne so P?*1*-1®,. v gostišče Na dragah. Zdaj je SP redu: restavracija je preurejena. lahko v njej je, poje, pije Kljub temu pa se gostje v teh P.er»s dneh veliko raje zadržujejo na- m. hotela, kjer je hladneje, pa 5e ljj® po cesti, koder hodijo raztr dekleta, je lepši. V PARKU NOVOZGRAJEN ^ KRIŽIŠČA blizu samopostrež® ™ vine je postavila Vinska ki svt>f panojev z reklamnimi plakat’ ^jl® vina. Končno seje nekdo °P°S j j/ je pričel ponujati potujočim s-\ofeiiL kraje to, kar zmoremo in pre . |Ct P Upati je, da bo dobila Vinska kmalu posnemovalce. Št. 29 (1875) 18. julija,!: Črnomaljski drobir nekateri nasedejo — Cene sl__ °Jno žetev in povezavo žit so ur r, uradno določene — letos velja d|a kombajniranja za te posle 9.000 arjev to. da Je 7-daj domala vsak čm T. krajini, posebno pa v onpr^^ °Ečini, zaskrbljen zaradi so vxnaŽ5nostl okolja, ampak govorice so r tUd- Pretirane- Pfed kratkim ■zvedr01113^0' lz zanesljivih virov smot ri1, da Eodo na njihovo uradno Da sr! t i v?z‘*' odpadke še Metličani, ie M j reag>rali. Izkazalo seje, da nni? pot sum odveč. gor NIH POSTAJ VEČ kot DoIpo Gobja letina je letos odlična, Posta' Uradn‘h zadružnih odkupnih dnm ^ kot 8°1x1 P° dežju rastejo še bliant0 cUP0Valnice' Konkurira 1 ju-iznainia Emona, poleg nje pa še vrsta nikov t-1 PrekuPČcvalcev — zaseb-strošv zaradi nižjih poslovnih Don„ V^ne Pečajo nobenih davkov) niihJaj0 nekaj več, kljub temu je DoHzJ! zaslužek s prekupčevanjem pre„.mano odličen. Tem bodo organi a vsak hip stopili na prste. m u s niški zobotrebci cionalPRAVE SO STEKLE — Tradi-nčaro. Eniški sejem suhe robe in lo- sentemVK bi? letos v nedeIJO. E v ok^f Številne komisije, ki delajo Že 7ax organizacijskega odbora, so tudi i de*at‘- Kakor pričakujejo, bo obisk , pri5l° v Ribnico več tisoč nn°n iz vseh strani Slovenije. Goro zavzeli malo gobarski Na Mal° goro’ ki Je pravi množi iv rai’ se zadnJe £ase zgrinjajo Prece'T ' 8° ,rJev> med njimi je tudi nek -J jobljančanov. Invazijatraja že du ževxr’ 2310 n‘ čudno, daje v goz-°bl juri * Judi kot gob. Malagorapaje da °e”a tudi zaradi tega, ker se men-Kot k , 'iki gori sprehaja medved. »->■ aze. so tudi medvedi spoznali, da Zoper t8°bam Pret' iztrebljenje, pa so Pl zastavili vso svojo avtoriteto, za uh x0 SREČANJE — Prijetno davnn°’ Eolj pa za oko je bilo ne-blian° sff^nJe plesnih skupin iz Lju-Zgrnil r*bniškem domu JLA se je med a množlca obiskovalcev, ki so Posta, lahko občudovali tudi Groh a,°.ln mično Ribničanko Dijano doživet 1° n-iene soplesalke. Res lepo Drobne iz Kočevja ČepPLfi1CE SO LE PREDALEČ — kočev'V JC avtom°bilski servis Avto-tehničp umed "ajbolj strogimi glede Ustratr' .Pogledov, so se Kočevci le Po p0't j,?3 8a bodo v resnici ukinili. v°zila x ° Zehnični neoporečnosti kakšrm 6 ,vek že pelje v Delnice, za tako kaž130^0 zadevo pa že ne več. In Pri Avr l da E° avtomobilski servis okočevju še nekai časa ostal. MAH^rnnEEEONI OVIRAJO RAZ-'astnik ,,”. NIA — Kakor je dejal Pri K0x '.od'skoteke A v Šalki vasi Ja ti;lef,,yjlyje že Pfed časonvzaptosil bil, ■ I °da telefona v hišo ni doti Zoper V ga 'majo sosedje, kar govo-2at° pa 'Zgovor o tehničnih ovirah, mam tllri,sf v Kočevju ustavlja malo dlskoteke č Kompas lastniku ez telefnn c Ubil Pfipeljati goste. Ste. Takn i .. najave pa seveda ne ■ P°šta astn'k diskoteke čtika, da m bo it,w|1|0vcfala svoje zmogljivosti vanja. potem zanj več razume- Ji^banjske iveri Jz . ' ■ ' PR°Tl icuc^0 železničarji Zares nič v ?dSTVU? — Nič, prav Počistili iar ?ndar'e Pa bi lahko malo fZhiŠko nr„ ’ ?' teče vzporedno z žel-,c Oarrireč v^° m Temenico. Ta jarek x!uje od,„x n° P0ln vode, tako da ne Vtrjenih z bližnjih zamo- vxSltuPina i. araciI tegajepreddne-’ ko sn tajanov zagnala krik in VMnov07;,Vld?E na travnikih nena-JttkajJnii J tesnici pasejenekita-x,0s>lnice v yet odločil za predelavo za inamf‘bijsko vozilo, torej ni P°|0bnega aZ'J° vesoUcev ali kaj NA °ELU - Tudi v . misijp ki ■ 1 lmaj° že nekaj časa !?tov. "aj bi iztrebila del birok-T Pisarni zi/?mis‘ja sestavljena iz sa-Ireb^ lahvb mačkov- Torej tudi za c m'0 šalo Ha npotabimo zdaj že n, .°r če’h: {eJ0 opravilo podobno, ifja. m dajali izsuševati žaV,KNEŽji vasi *»e2u^°PR!SPEVEK RISPEVEK ^ b** v kra^ — Preteklo nedeljo r?kfendu JeVni skuPnosti Knežja vas °Vali n na ka,erem so krajani Sr>vka. kUv!edbi krajevneg a samo-x?ljžanje h„ raiani so glasovali za po-*s*edniih sedanjega samoprispevka, ^zvoj injr Pet *et bodo plačevali za “jih taZv°j iar‘ pet ,et bodo plačevali za 1 °sebn Ltruk,ure po 3,5 odst. sv-tpevek s d°hodkov. Za samo-“• ktajan'Je °dlolčil° ve« k°t 87 IZ NtkŠIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN El Dodatno razočaranje v Dragatušu Kje »na kraju samem«? LE TRETJINA ODGOVOROV ČRNOMELJ — V občinskem komiteju za družbeni razvoj so spomladi razposlali anketne liste vsem delovnim organizacijam, da bi dobili osnovne podatke o njihovem nameravanem razvoju v prihodnjih letih, toda doslej so dobili le tretjino odgovorov. Ne pomagajo ne telefonski klici, ne pismene urgence, ne prošnje odgovornim v posameznih kolektivih. Podatki so namreč nujno potrebni za sestavo predloga družbenega plana občine. Se je prostor Letovanje na morju letos za 64 odst. dražje KOČEVJE — Počitniška kolonija za otroke iz kočevske občine bo letos od 10. do 20. avgusta v Puntiželi pri pulju, in to že štirinajstič po vrsti, nam je povedal Stane Jajtič, predsednik občinske Zveze prijateljev mladine Kočevje, ki to letovanje organizira. Doslej je za letovanje prijavljenih 120 otrok, predvidoma pa naj bi v tej koloniji letovalo 160 otrok, predšolskih in osnovnošolskih. Prijavljanje še ni zaključeno. Stroški za 11-dnevno letovanje znašajo na otroka 24.000 din. V tej ceni je vračunan poleg hrane in prenočišča še prevoz, dodatna malica in plačilo mentorja. Vendar bodo starši plačali za otroka največ 10.000 din, in to tisti, kjer dosega dohodek na družinskega člana preko 15.000 din na mesec, ostali pa manj, medtem ko bodo brezplačno letovali otroci iz družin, kjer imajo dohodek na člana pod 3.000 din. Cena letovanja je letos za 64 odst. večja kot lani. J. P. Daleč od resolucijskih ciljev DRAG ATUŠ — Okrog 30 lastnikov parcel, na katerih nameravajo zgraditi deponijo odpadkov za črnomaljsko občino, je v strahu pred novo ekološko onesnažitvijo nejevoljnih že od tedaj, ko so prvič izvedeli za namero občine. Pričakovali so vsaj dodatnih pojasnit, namesto tega pa doživeli novo razočaranje. Dobili so dopisnice, s katerimi jih pristojne službe vabijo 10. julija ob 11. uri kot stranke na pogovor zaradi odkupa zemlje za deponijo odpadkov. Pisalo je, da se bodo sestali »na kraju samem«, vendar je la kraj 8 hektarov obsegajoči gozd. Ljudje so ob napovedanem času prišli, tavali po gozdu, se klicali, hupali z avtomobilskimi sirenami. Ker nikogar ni bilo, je večina odšla domov. Z veliko zamudo sta prišla »na kraj sam« k mali skupinici najbolj vztrajnih krajanov le dva predstavnika Komunale, ki pa nista vedela odgovorov na postavljena vprašanja. Ta dan ni prišlo do nikakršnih pogovorov, ljudje so razočarani odhajali domov. Bržkone bo zaradi nerodnih vabil, ki jih smatrajo za potegavščino prve vrste, nasprotovanje še večje. K BAČER Delegati zahtevajo konec prekomernega zaposlovanja in zdrav razvoj ČRNOMELJ t- Vsak dan dovažajo v črnomaljsko občino okrog 1000 delavcev, večinoma nekvalificiranih, hkrati pa se ne dosti manj domačinov s kvalifikacijami vozi na delo v druge občine. Letos za več kot 5 odstotkov povečano zaposlovanje bolj škoduje kot koristi ob dejstvu, da je proizvodnja kar za 13 odst. nazadovala. Takega mnenja so bili delegati v zboru združenega dela, ko so 9. julija obravnavali gospodarske rezultate ob periodičnem obračunu, oziroma v petih mesecih poslovanja. Četrtletni rezultati domačega gos- cijskim dogovorom. Petmesečni rezul- podarstva vzbujajo skrb, saj kazalci v tati so nekoliko ugodnejši in kažejo na nobenem pogledu ne ustrezajo resolu- ožviljanje gospodarstva, kljub vsemu Zatika se pri denarju Zaradi pomanjkanja denarja so zdraviliška zdravljenja borcev vse krajša — Stanovanjska vprašanja ČRNOMELJ — Življenjske razmere borcev in vojaških invalidov, kakor tudi zagotavljanje socialne varnosti je v črnomaljski občini zadovoljivo. Nerešeno je le vprašanje zobozdravstva, prav tako pa je vse manj denarja za zdravstveno varstvo borcev, kar se kaže v kvaliteti in obsegu zdravstvenih storitev. Zato v Črnomlju opozarjajo, da je vsako nadaljnje poslabšanje razmer na tem področju nesprejemljivo. Za zdravstveno varstvo v dispanzerju za borce skrbita zdravnik in medicinska sestra, ki ugotavljata, da borci v glavnem bolehajo za kroničnimi degenerativnimi obolenji srca in ožilja in revmo. Borci pritrjujejo, da je bila patronažna služba bolje organizirana pred leti. ko ie ena sestra delala le zanje. Morali bi organizirati tudi nego na domu, a trenutno za to ni denarja, zato bi morali toliko bolj razviti sosedsko pomoč. 1 zgleda, da se bodo razmere do konca leta zboljšale vsaj na področju zobozdravstva, ko naj bi za borce začeli delati zobozdravnik, asistent in zobotehnik. Znatno upada tudi število borcev, ki odhajajo na zdraviliško zdravljenje. Medtem ko jih je bilo še leta 1981 133, v zdraviliščih pa so preživeli po 20 dni, jih je bilo lan i le še 54, zdravljenje pa je trajalo v povprečju samo 12 dni. Zato so v zadnjih nekaj letih zagotovili denar za zdavljenje ali oddih borcev v Strunjanu in Banjolah celo iz občinskega proračuna. Letos je bilo sicer odobrenih 77 zdraviliških zdravljenj, kar je največ po letu 1981, vendar so ta znatno krajša.' pa so v razpravi delegati Belta, Gorenja, Goka, posebno pa semiške Iskre, opozarjali naslabosti. Meniliso.daod gospodarstva, ki ima poprečno 90 odst. opreme za odpis, ki ne zmore investicij in ima še slabo kadrovsko zasedbo, ni mogoče pričakovati ob koncu leta bistveno boljših uspehov. V razpravi so se ustavili tudi pri 15 izgubarjih v prvem četrtletju (zdaj jih je že manj!) in menili, da je 150-milijonska izguba za občino veliko breme. Razveseljivo je edinole dejstvo, da se Komunala in IGM tokrat nista pojavila na črni listi: prvi po zaslugi višjih cen, drugi pa zaradi uspešne sanacije. Tokrat so obravnavali in tudi sprejeli smernice za sestavo novega družbenega plana občine in izrecno poudarili, da v prihodnje razvoj ne sme več sloneti na povečanem zaposlovanju in nizkih osebnih dohodkih zaposlenih, marveč na industriji, ki bo tehnološko bolj razvita, na inovacijski dejavnosti in posodobitvi opreme. R. BAČER OTVORITEV DOMA ČRNOMELJ — LD Loka pri Črnomlju vabi vse ljubitelje narave in lova na otvoritev Lovskega doma v Bistrici v nedeljo, 21. julija, ob 14. uri. Ob 8. uri se prične tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Pridite, postregli vas bomo z lovskimi specialitetami! LD LOKA V vrtec vpisani nerojeni otroci Velika stiska v ribniškem vrtcu poraja neutemeljene govorice RIBNICA — Ribniški otroški vrtec je premajhen. Maja so sicer sprejeli nekaj novih otrok, tako da je sedaj v njem 260 otrok, vendar čaka na sprejem še 80 malčkov. Širitev vrtca je za zdaj še vedno le v načrtih, med starši pa se širijo govorice, da sprejemanje v vrtec poteka po zvezah. znaša zdaj poldrugo leto, se bo zmanjšala,« je dejala Rojčeva. MILAN GLAVONJIČ Upanje še živi Proizvodnja v črnomaljskem tozdu IMV odvisna od stroja, ki nosi letnico 1929 »Trenutno ima tozd v Črnomlju tri osnovne probleme: zagotovitev lesne mase, investiranje v energetske objekte in zagotovitev kadrov,« pravi Jože Panjan, predsednik začasnega kolektivnega organa v Tovarni opreme IMV Črnomelj, ki je pod družbenim varstvom. Pripravili so tudi že poročilo o dvomesečnem delu novega vodstva, v katerem je rečeno, da GG Novo mesto kljub dosedanjim obveznostim iz pogodb ne dobavlja lesa in tako spravlja tovarno v nove težave. »Želimo doseči le redne dobave brez kakršnihkoli olajšav ali popustov pri cenah,« poudarja tovariš Panjan. Druga najhujša težava je v dotrajanosti opreme in premajhni zmogljivosti sušilnic in trafopos-taje. Lokomibila za proizvodnjo pare, potrebne pri sušenju lesa, nosi letnico 1929, zato so vsak dan v strahu, da ne bi povsem odpovedala. S tem pa ne bi zavrla le dela v črnomaljskem tozdu, ampak v vsej prikoličarski dejavnosti IMV. Potrebno bi bilo investirati v novi kotel, sušilnico in trafopostajo. Tretji problem tiči v kadrih, ker bi morali na nekaterih mestih zaposliti nove ljudi, ti pa se za tako negotovo delovno organizacijo ne odločajo. Pričakujejo podporo pri sanacijskih prizadevanjih, od delovnih organizacij pa kolegialnost na ta način, da ne bi zaposlovali delavcev iz IMV, dokler je upanje na uspeh sanacije. V splošnem pa tozda v Črnomlju in Semiču za zdaj ne iščeta možnosti sanacije izven IMV, ker to ne bi bilo v skladu s prizadevanji za kompleksno sanacijo IMV. R. B. »Približno tako vprašanje je nekdo postavljal tudi v krajevni skupnosti,« je rekla direktorica VVO Majda Šilc Andreja Hojč. »Toda jaz ponovno poudarjam, da imamo pri nas komisijo, ki sprejema otroke v vrtec. V njej je tri četrt članov izven naše delovne skupnosti. V njej so predstavniki krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, skupnosti otroškega varstva. Člani komisije dobro poznajo razmere v posameznih družinah, tako da v resnici odločajo o sprejemu na najbolj pošten način. Sicer pa imamo tudi pravilnik, ki se ga komisija dosledno drži. In po tem pravilniku nima nihče kakih izključnih pravic pri sprejemu v vrtec.« je povedala Hojče-va. Po podatkih izpred dveh let je ribniška občina na dnu slovenske lestvice glede števila otrok, ki so vključeni v organizirario varstvo. Vzrok za to pa so seveda premajhne zmogljivosti. Resda so bili preteklo leto dograjeni dodatni prostori, vendar še vedno ne zadostujejo. Prošenj pa 'e iz leta v leto več, nekateri starši prijavljajo tudi otroke, ki še niso rojeni. Rešitev je v povečanju vrtca. Nekaj korakov je bilo že narejenih v to smer. Po idejnem načrtu naj bi zgradili še pet oddelkov za 120 otrok in novo pralnico, ker se- Telefon, ki buri duhove V mirenski krajevni skupnosti bodo začeli priključevati telefone — Razumevanje za pošto MIRNA — V mirenski krajevni skupnosti je bilo zadnje čase slišati veliko kritičnih besed o telefonih. Duhove je burila obljuba, da bodo novi telefonski priključki nared že za krajevni praznik, to je junija. Dejstvo pa je, da telefoni na dan krajevnega praznika še niso zvonili, vendar je bilo omrežje kablov napeljano do roka. Seveda je bila taka nestrpnost odveč. V času, ko je povsod manjkalo telefonskega kabla in je bilo potrebno najti vse mogoče poti pa tudi zvijače, da je kabel prišel na Mirno, so vsi očitki, milo rečeno, vsaj nepravični. Končno ni bilo vse odvisno od odbora, ki je v napeljavo omrežja vložil vse sile. Pošta je namreč pogodbo o montaži centrale sklenila z Iskro. Torej pri vsej stvari ne gre za enostavne zadeve, saj je bilo v dela vključenih več partnerjev. »Nekateri si predstavljajo, da je takale zadeva nekakšen hokus — pokus, kjer uspevajo najbolj spretni,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Mirna inž. Maks Kurent. »Vendar pa gre za zapletene odnose in tudi dosti težak organizacijski podvig, kjer vse ni odvisno od naročnika, to pot krajevne skupnosti. Zato se ne bi hotel ne opravičevati niti iskati vzroke za domnevni zastoj. Lahko rečem le, da je Iskra končno opravila montažo centrale na Mirni. Prav tako so pripravljene že pogodbe z naročniki. In kdor je obveznosti po- • Zmogljivost telefonske centrale na Mirni bo poslej 600 telefonskih priključkov. 200 priključkov bo samostojnih, 400 pa dvojnih. Enojni priključek bodo dobile gospodarske organizacije in naročniki, ki mesečno porabijo 1000 impulzov, ostali pa bodo dobili dvojne priključke. Omejitev pri tem dvojnem priključku je le v tem, da se partnerja ne moreta poklicati med seboj ali oba hkrati telefonirati. ravnal, bo lahko telefoniral v enem mesecu. Pa tudi tu še ni čisto dokončno mogoče reči zadnje besede. Novomeška pošta ne pomni takšnega pritiska pri napeljavanju telefonov, kakršen je pri nas v naši občini. Zato je v nenormalnih razmerah vsako načrtovanje toliko težje. Torej bo treba imeti razumevanje tudi za pošto,« je dejal Maks Kurent. J. S. danja ne ustreza več. Vse skupaj pa bi po sedanjih cenah veljalo 650 milijonov dinarjev. »V tako situacijo smo prišli zaradi tega, ker do leta 1977 v Ribnici na tem področju nismo naredili nič’,« pojasnjuje ravnateljica. »Zdaj pa seje očitno marsikaj spremenilo tudi v odnosu do organiziranega družbenega varstva. Starši so spoznali, da otroci, ki obiskujejo vrtec, kasneje tudi boljše uspevajo v šoli. Sicer pa se Ribnica tudi industrijsko razvija, a vsi otroci nimajo tu stare mame, da bi pazila nanje. Zato je edina rešitev gradnja dodatnih prostorov. Če nam bo uspelo, da bomo pridobili 650 milijonov dinarjev in bomo zgradili pet novih oddelkov, potem bomo za naslednjih 10 let rešili problem otroškega varstva v Ribnici. Pa tudi čakalna doba, ki PRI KADROVANJU NALOGE NISO URESNIČENE ČRNOMELJ —. Na nedavnem posvetu sekretarjev vseh 66 osnovnih organizacij ZK včrnomeijski občini so ocenjevali idejnopolitično aktivnost in uresničevanje z resolucijo zastavljenih ciljev na področju gospodarstva v prvih petih mesecih letošnjega leta. Ob obravnavi aktualnih vprašanj s področja SLO in družbene samozaščite so poudarjali, da je potrebno takoj dopolnjevati politično varnostne ocene, dlje časa pa so se zadržali ob aktualnih nalogah komunistov v pripravah na volitve. V prvem krogu evidentiranja se komunisti niso izkazali, saj je zelo malo kadrovskih predlogov za organe ZK v občini in navzgor, več pa so evidentirali ljudi za nova vodstva osnovnih organizacij. DOMAČE TRNJE • Če bi priimki označevali značaj človeka, potem bi biti najpogostejši priimki v Jugoslaviji — Uzmovič, Zgubovič in Zaklanovič. • Naše gospodar st vo spominja na kanalizacijo — vedno nekaj smrdi. • Nič čudnega, če se mnogi nogometaši po končni nogometni karieri začno ukvarjati z gostinstvom — saj so tam tudi odvisni od črnega fonda. M. BRADAČ GETRTK0V INTERVJU Trg je začel delovati Zaloge kočevskih podjetij se večajo — Tekstila-na je kadrovsko na tleh — Servis bo še! KOČEVJE — V nasprotju s splošno razširjenim prepričanjem kočevskemu gospodarstvu niti ne gre tako slabo. Združeno delo dosega z resolucijo zastavljene cilje, po rasti dohodka, sredstvih za akumulacijo in drugih kazalcih pa je celo nad republiškim poprečjem. Seveda imajo tudi v tej občini težave z izgubarji, tovarnami z neperspektivnimi programi, kadri in seveda zalogami. Več pa je o sedanjem gospodarskem trenutku povedal Dušan Popovič, predsednik komiteja za družbeni razvoj v občini Kočevje. »V kočevski občini večkrat prekritično gledamo na naše dosežke. Seveda je kritičnost upravičena, ni pa prav, da nas sili v apatijo. Raču- Dušan Popovič: Glede avtoservisa bomo z Avtokočevjem našli rešitev do konca leta. ni namreč kažejo, daje naše poslovanje dobro, saj dosegamo boljši dohodek, kakor je republiško povprečje, prav tako nam več ostaja za akumulacijo. Dobre uspehe smo dosegli tudi na zunanjem trgu. Letos smo v prvih šestih mesecih povečali izvoz, za petino, tu imam v mislih seveda izvoz na konvertibilno tržišče. Za načrti na klirinškem območju pa zaostaja Oprema, ki bo v drugem polletju nadoknadila zaostanek. Sicer pa je absolutni rekorder med izvozniki Avtokočevje, potem sledi Lik, Trikon. Vse kočevsko gospodarstvo izvozi za 660 milijonov dinarjev na konvertibilne trge, Avtokočevje pa le za 100 milijonov manj. Vendar ta prevozniška delovna organizacija precej deviz porabi za sebe.-« Toda slišati je, da imate težave v kmetijstvu, Tekstilani, Itasu? Kako jih rešujete? »Glede na to, da je bilo o kmetijstvu zadnje čase v resnici veliko slišati, se bom omejil na ostale delovne organizacije, ki imajo probleme. In trenutno ima največ težav prav Tekstilana. Ta delovna organizacija je kadrovsko tako rekoč na tleh. Med 550 zaposlenimi delavci sta le dva z visoko izobrazbo. Poslovno pa tudi ne stoji nič bolje. Bremeni jo za 800 milijonov zalog, ki vežejo znatna obratna sredstva in posledica je nelikvidnost. Izvršni svet je že imenoval komisijo, ki bo pripravila program kratkoročnih ukrepov za sanacijo tovarne. Trenutno ne potrebujemo dolgoročnih ukrepov, pa tudi kasneje jih ne bi potretx>vali, če kratkoročni ne bodo rodili sadov. Zdaj razmišljamo tudi o združitvi z Vutek-som iz Vukovar#. V Itasu gre na boljše in referendum o združitvi tozdov v enovito delovno Organizacijo je uspel. Sicer pa tudi pri nas opažamo, da je začel delovati trg. Zaloge se večajo, povpraševanje po naših izdelkih je vse manjše. Melamin, ki je laminate proizvajal za lesno industrijo, ki je tudi v krizi, je zmanjšal proizvodnjo le-teh za 14. odst. Nasprotno pa izvozniki ne čutijo težav.« Precej razburjenja je v zadnjem času povzročila vest, da bo Avtokočevje ukinilo svoj avtomobilski servis. Ali bo izvršni svet kaj ureknil? »Res je novica, da bo avtokočevje ukinil servis povzročila precej hude krvi. Kakor pa kažejo naši sklepi, z ukinitvijo ne bo nič. V Avtokočevju sicer dokazujejo, da imajo veliko prostorsko stisko, da že svojih tovornjakov nimajo kje servisirati, da imajo s servisom izgubo in podobno. Toda kam bi prišli, če bi trgovska podjetja ukinila vse nerentabilne trgovine na obrobju občine, če bi prevozniška podjetja ukinila avtobusne proge, kjer se vsak dan vozi le po nekaj potnikov. Skratka, zadevo smo preložili na konec leta, ko bomo skupaj z Avtokočevjem našli tudi rešitev,« je dejal Dušan Popovič. J. SIMČIČ \ IZ NNŠIH OBČIN J IZ NlkŠIH OBČIN V Bukošku se pohvalijo z mladino Gasilci vedo, da se ji morajo tudi oddolžiti BUKOŠEK — To je vas, kjer si generacije prijateljsko podajajo roko, kjer med starimi in mladimi ni nesporazumov. Zares je prijetno poslušati starejše, ker tako navdušeno govorijo o mladini. Z njo se srečujejo v gasilskem društvu. Vanj je včlanjen ves mladi rod od prvega razreda osnovne šole naprej. »Imamo pionirsko mlajšo in starejšo desetino, mladinsko moško in žensko desetino. Vse se udeležujejo tekmovanj in zastopajo društvo navzven,« je s ponosom pripovedoval blagajnik Ivan Bajc. »Pa ne samo to, mladina sodeluje pri vsakem delu, ki se ga lotimo v vasi. V Bukošku imamo mladinski zabavnoglasbeni ansambel Mladi vandrovčki. Ta nam pride prav tudi pri uprizarjanju igric. Lani smo naštudirali Kekca, v novi sezoni pa bi radi zaigrali komedijo Dan žena.« Ivan Bajc Ivan Bajc dela v društvu dvajset let. On je sicer Selan, vendar je doma tik na meji med Bukoškom in Seli, zato se počuti v Bukošku kot doma. Všeč mu je, daje društvo tako delavno. Na pobudo gasilcev so v vasi sprejeli samoprispevek za asfaltiranje cest, ki ga bodo plačevali pet let. Gasilci čistijo in vzdržujejo tudi opuščene vaške vodnjake. Vzorno so prenovili dvorano in orodjarno gasilskega doma, kije eden največjih v okolici. Če jim zmanjka denarja, ga vzamejo iz svojih žepov in za opremo doma so sproti dodali vsak po enega tisočaka. Mladini se oddolžijo za delo tako, da jo peljejo na izlet. Letos so šli že tretjič. Izbrali so si Beograd, za njihovo pot pa je prispevala tudi tovarna Elan iz Begunj. Društvo je že nekaj let pobrateno s tamkajšnjim industrijskim gasijskim društvom in pionirska desetina iz Bukoška nosi na tekmovanjih majice i Elanovo oznako. J. T. Elizabeta de Gleria Prednost posavskemu centru Tako menijo v Brežicah, ne ve se pa, kako se bodo odločili sosedje Na Senovem so se prijatelji, sodelavci, učenci in domačini te dni z žalostjo v srcih poslovili od rojakinje in dolgoletne ravnateljice glasbene šole v Brežicah Elizabete de Gleria. Rasla je v rudarski družini, pred vojno končala nižjo gimnazijo, po osvoboditvi pa seje izšolala za učiteljico. Ob delu je nato dokončala glasbeno smer višje pedagoške šole. Službovala je v Kostanjevici, Leskovcu in Brežicah, kjer je od 1967 do upokojitve 1983 vodila Glasbeno šolo. Na nižji gimnaziji in pozneje na brežiški osnovni šoli seje razdajala pri vodenju pevskih zborov, s katerimi je žela nepozabne uspehe na pevskih revijah v občini in regiji. Zelo rada se je posvečala mladini in se iskreno veselila uspehov pri glasbeni vzgoji svojih in .drugih učencev glasbene šole. Ljubezen soji vračali in ji ob grobu takole spregovorili: BREŽICE — Pri obravnavi bodoče samoupravne organiziranosti zdravstva, da bi ta ustrezala zahtevam družbenega dogovora Slovenije (1984) po večji učinkovitosti in racionalizaciji, seje zborom občinske skupščine na seji 15. julija pridružila skupščina občinske zdravstvene skupnosti. Delegate so seznanili s štirimi možnimi variantami. Prva je ustanovitev delovne organizacije Zdravstveni center Posavje, za katero vsi menijo, daje najustreznejša. Druga je povezava v »Mladi nikoli ne razmišljamo o smrti, zato vsak odhod človeka, ki je z nami delal in nas vzgajaj, občutimo kot nekaj, kar se ni moglo, ni smelo zgoditi. Težko verjamemo, da vsakega življenja mora biti nekoč konec, težko se potolažimo, s tem, da za človekom ostaja le njegovo delo. NA MORJE LETOS 163 OTROK IZ BREŽIŠKE OBČINE BREŽICE — Otroško okrevališče na Debelem rtiču pri Ankaranu je letos sprejelo na letovanje 53 predšolskih otrok. Starši so prispevali po 5.416 din za desetdnevno bivanje, razliko do 9.500 dinarjev pa so zbrali s prispevki skupnosti otroškega varstva, občinske zdravstvene skupnosti in skupnosti socialnega skrbstva. Na morju bo te počitnice letovalo še 110 šolarjev. Tudi pri teh otrocih so odločilni zdravstveno stanje in socialne razmere družine. delovno organizacijo v Novem mestu, tretja enaka povezava s Celjem in četrta organiziranost v Zdravstveni center Brežice. Zbori so predlagali občinskima skupščinama v Krškem in Sevnici, da tudi tam analizirajo možnosti za bodočo organiziranost zdravstva in se do izteka leta izrečejo za svojo varianto. Iz razprave predsednika občinske skupščine Mirka Kambiča, povzemamo ugotovitev, da v Posavju uspešno opravljajo svojo nalogo vse službe, ki so jih do zdaj poenotili. To so inšpekcije, banka, služba za zaposlovanje in šolstvo, kjer so razmejili usmerjeno izobraževanje. Sodeč po teh izkušnjah, bi bila tudi regijska organiziranost zdravstva lahko uspešnejša. To bo potrdila ali ovrgla strokovnaštudi- Draga tovarišica de Gleria, vaše dolgoletno prizadevanje za- vzgojo mladih glasbenih navdušencev je obrodilo sadove, vaša ljubezen do pesmi, vaše znanje in ustvarjalnost živijo dalje v stotinah mladih, ki so obiskovali našo glasbeno šolo. In ko bodo ti vaši učenci kdaj pa kdaj zamišljeno ubirali strune na kitari, bodo v mislih gotovo poromali k vam, da bi se vam zahvalili za to, kar ste jim dali, ker takrat, ko so stali pred vami, besed zahvale niso znali ali pa niso zmogli. Naj se vam v imenu vseh teh iskreno zahvalimo in še poslednjič izrečemo spoštovanje. Prisrčna hvala za to, da znamo zaigrati, da znamo prisluhniti, da znamo živeti bogateje.« ZBOR LB—ZDRUZENE BANKE PRVIČ V KRŠKEM SADILI SMREKICE ZA ŠPORTNO IGRIŠČE ja, kije že naročena. V razpravi je bilo še omenjeno, daje preveč izpostavljen interes izvajalcev in premalo interesov zavarovancev. Pa tudi od kakovosti storitev v Zdravstvenem centru bo odvisno odločanje in z njim odliv pacientov v zdravstvene ustanove zunaj regije. Vsi štirje zbori so se nato načelno izrekli za predlog sprememb samoupravnega sporazuma glede boleznin, ki naj bi obveljale že ta mesec. Do zdaj je bila osnova povprečje OD v minulem letu, po novem pa naj bi se to izravnalo z naraščanjem osebnih dohodkov delovne organizacije v tehkočem letu. Isto velja za boleznine nad 30 dni, da delavci, ki so res bolni, ne bi bili prikrajšani za 40 do 50 odst. prejemkov. Zdravniki v zdravstvenem centru so s tem v zvezi dali pripombo na ukinitev bolniškega dopusta za nego staršev. Menili so, da bi zdravstveni delavci presodili, kdaj je to nujno' potrebno, kajti sicer se bo povečal pritisk na bolnišnico, kar je zagotovo dražje. Sicer pa je tako ali tako pričakovati, da v delovnih organizacijah ne bodo več tako brezbrižni do bolniških oziroma do bolnikov, ki niso pravi bolniki. J. TEPPEY KRŠKO — Ljubljanska banka — Združena banka Ljubljana ima danes prvič sejo zbora v Krškem. V Delavskem domu Edvarda Kardelja med drugim sprejemajo tudi temeljne planske usmeritve za sestavo srednjeročnih planov temeljnih in združene banke za obdobje 1986 do 1990, razpravljali pa bodo tudi o vlogi LB pri financiranju stanovanjske in komunalne gradnje. STUDENEC: Studenčani bodo kmalu prišli do svojega igrišča za številne športe: rokomet, mali nogomet, odbojko in košarko. Tamkajšnješportno društvo, ki ga vodi prizadevni delavec brežiškega Gozdnega gospodarstva Lojze Mlakar, je to podjetje v štirih celodnevnih delovnih akcijah posadilo okoli 15.000 smrekic. S tem so zaslužili 120 tisočakov, in igrišče na Studencu, zaenkrat še brez asfaltne preproge, bo zanesljivo nared do sev-niškega občinskega praznika. Zelo kritični do zamudnikov Občinski komite ZK Krško o sklepih treh problemskih konferenc KRŠKO — V preteklih mesecih je krška občinska organizacija Zveze komunistov izvedla tri problemske konference, in sicer o mednarodnem sodelovanju, vzgoji in izobraževanju ter inovacijski dejavnosti. Na teh so ocenili razmere na občinski ravni, izluščili bistvena vprašanja in se dogovorili za akcijo komunistov. Do predloga sklepov teh konferenc, ki sojih pojasnili Slavko Kunej, Hilda Božič in Jože Crle, so se prejšnji četrtek opredelili tudi člani občinskega komiteja. Ker so o delovnih dokumentih za konference že poprej razpravljali v osnovnih organizacijah ZK, katerih pripombe in predlogi so bili zvečine upoštevani, pričakujejo, da bodo komunisti v svojih okoljihZa-vzeto spreminjali razmere. Med komunisti—prosvetnimi delavci so opazili, da si šole med seboj ne priznavajo dela, čeprav bi bilo bolje, da bi vsak najprej pometal pred svojim pragom. Pri periodičnih obračunih naj bi v delovnih kolektivih prav tako kot ob celoletnem pregledu poslovanja obravnavali tudi, kaj soustvarili in prispevali delavci inovatorji. Veliko bi že storili, če bi »pol tovarn v krški občini očistili in poskrbeli za primeren red in disciplino,« je nazorno dejal sekretar občinskega komiteja Jože Habinc. • Podpredsednik občinskega izvršnega sveta Niko Žibert je ob oceni gospodarskih gibanj v prvih letošnjih mesecih opozoril na velike izgube Pionirjevih temeljnih organizacij Gradbeni sektor in Togrel. Prav zato izvršni svet pripravlja analizo, kako naprej v gradbeništvu, tudi v luči priprav na gradnjo savskih hidroelektrarn. Predsednica komiteja za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva Silvana Mozer pa je opozorila, da mora predvideni visoki tehnologiji pomagati usfreznaštipendijska politika, v vseh okoljih pa je nujno pohiteti z obravnavo srednjeročnih in dolgoročnih planov. Od 83 osnovnih organizacij ZK jih kar 21 še ni opravilo svoje naloge evidentiranja za nova vodstva v naslednjem mandatu, poročilo pa bi moralo biti na CK do 24. julija. Za tak neodgovoren odnos so naslovili kritiko ne le na OO ZK, ampak tudi na zadolžene člane komiteja za te organizacije — zamudnike. Že dosedanje analize pa kažejo, da se neugodna gibanja nadaljujejo, da namreč med evidentiranimi ni dovolj mladih in žensk. »Čeprav je na območju Brežic in Krškega veliko kmetov, jih moramo v ZK iskati z lučjo,« je poudaril sekretar medobčinskega sveta ZK Posavja Valentin Dvojnoč. P. PERC Konfekcionark jeseni kar za devet oddelkov Kam z njimi na delovno prakso? Kot krt marljivi raziskovalci V sevniški občini uspešen mladinski kmetijski raziskovalni tabor (KRT) KRIŽ POD R^ZBORJEM — Tod deluje že od začetka minulega tedna (jutri se končuje) kmetijski raziskovalni tabor (KRT). V tukajšnji pašni skupnosti bodo mladi raziskovalci med drugim z električnim pastirjem ogradili okrog 60 hektarov pašnikov. žganski trust kmetijskega pospeševanja v občini. Kakšne so še preostale oblike? V soboto so v eno takih ograd spustili živino kmeta Ivana Pompeta, pri katerem tudi prebivajo. Pogovarjali smo se z Brigito Berdik, predsednico komisije za kmetijstvo pri republiški konferenci ZSMS. »Naša komisija je bila pobudnik te akcije, naleteli smo na zgledno sodelovanje zadružne zveze, univerze v Ljubljani in v Mariboru, ostalih kmetijskih šol in seveda tudi kmetov in scv-niškega kmetijskega kombinata,« pravi Brigita, zadovoljna z uspehom. brigadirjev. Štirje sadjarji so izrazili željo, da se spoznajo s kombinatovimi sadovnjaki.« • Pompetova kmetija je kot gostitelj vseh teh mladih postala nekakšen mo- • To ni običajna brigada, nas jezani-malo, kako poteka delo 23 mladih na tej akciji. »Povezujemo znanje s prakso. To je bil osnovni namen naše zamisli. Mladi, bodisi učenci ali študentje, so se v šoli marsikaj naučili, tu skušajo to prenesti v življenje. Dogovorjeno je, kaj želimo v tej skupnosti kmetov narediti, to je predvsem gradnjaograd za živino, vendar se za urnik dogovarjamo vsak dan sproti. V sevniški kooperaciji so pripravili še seznam vrste drugih kmetij, kjer dela po nekaj »Domala vsak večer so posebni strokovni pogovori, ki jih vodijo najuglednejši kmetijski strokovnjaki. Tako je bil v ponedeljek med nami dr. Janez Verbič za pogovor o prehrani živali. Poleg najvidnejših strokov-najkov fakultet kljub poletnemu času sodelujejo strokovnjaki kmetijskega inštituta, območnih strokovnih kmetijskih pospeševalnih centrov, npr. iz Celja in zadružne zveze. Porhurei bodo predstavili računalniške linearne programe. V taboru imamo računalnik commodore.« Britiga Berdik: »Tukajšnje izkušnje so nas ohrabrile, tako da se bomo v prihodnjem letu lotili akcije bolj na veliko.« Tu je 18 profilov kadrov iz 11 fakultet in šol. Naša prvotna želja je bila, da bi tu zajeli dve tretjini mladih, ki so se odločili za študij kmetijstva, vendar ne izhajajo iz. kmetij. Naneslo je tako, da so prišli sem taki, ki izhajajo večinoma s kmetij. Prepričana sem, da se bo marsikateri izmed njih še vračal sem. Vsekakor si bomo pridobili koristne izkušnje, ki bogatijo mladinsko prostovoljno delo v povezavi s strokovnostjo.« A.ŽELEZNIK SEVNICA — Edina srednja šola v tej občini — Srednja tekstilna šola — bo v jeseni začela pouk v vseh devetih oddelkih. V prvem letniku začenjajo šolanje tokrat kar štirje oddelki, med njimi nova smer tekstilnega konfek-cionarja I. Sevniška šola z vpisi in zasedenostjo učenk pravzaprav ni imela nikoli težav. Tukajšnja in konfekcijska industrija širšega zaledja kadrovsko štipendirala večino učenk, kar pomeni, da tudi kasneje z zaposlitvijo ni težav. Šola dela v novih oziroma obnovljenih prostorih. Kljub temu niso brez težav. Ravnateljica Alenka Žuraj — Balog postavlja na prvo mesto izvajanje delovne prakse učenk. Doslej so učenke šivale v prostorih Jutranjke na Radni. Ker jih bo po novem dosti več, se rta šoli bojijo, da bo prostor premajhen. Pri delovni praksi se morajo nasploh povezovati z združenim delom. To lepo teče z. Jutranjko, kjer se učenke s svojimi izdelki vključujejo v program dela na domu. Odkar ima Lisca v proizvodnji tudi program bluzi se. lažje vključujejo tudi v to proizvodnjo. Dogovarjajo se tudi z drugimi tovarnami. Želja šole je tudi, da bi, če že ne more prednjačiti v tehnološki opremi pred tisto v tovarnah, imela vsaj podobne stroje. To še lep čas ne bo mogoče. Predvsem skrbni vzdrževalci iz obeh sevniških konfekcijskih tovarn pomagajo, da stari šivalni stroji sploh še tečejo. ^ ^ Poračun sprožil val govoric o delitvi plač Na občini so se le približali predvidenim osebnimi dohodkom KRŠKO — Po krški občini so se zadnji čas razširile govorice, češ kakšne plače so si razdelili na občini. Konferenca deiggacij tovarne Djuro Salaj je zahtevala pojasnilo in občinski izvršni svet je pripravil informacijo o izplačilih osebnih dohodkov delavcem in funkcionarjem SO Krško, s katero je na zadnji seji občinskega komiteja ZK seznanil navzoče tudi podpredsednik IS SO Niko Žibret. »V letu 1985 smo opravili doslej le približevanje k osebnim dohodkom, ki naj bi jih funkcionarji prejemali po prejetem družbenem dogovoru. V maju je bilaopravlje-na valorizacija akontacij za delovno skupnost ter voljene in imenovane funkcionarje na podlagi ugotovitev o rasti izplačanih sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu občine Krško v prvem trimesečju (31,6 odst. na povprečje 1984) in na podlagi ocene, da bodo v prvem polletju 1985 izplačana sredstva za OD v združenem delu porasla za 40 odst. v primerjavi z lanskim povprečjem. Tako je bil ob izplačilu OD za maj 1985 opravljen tudi poračun že izplačanih OD— za prve štiri mesece. Zdaj znašajo akontacije OD zaposlenih v upravnih organih od 23.508 din do 67.314 din neto v delovni skupnosti in od 77.220 din do 102.244 din neto za voljene in imenovane funkcionarje, in sicer za predsednika občinske skupščine 102.244 din neto (brez minulega dela), predsednika IS 98.096, podpredsednika IS ip predsednika komiteja za družbene dejavnosti 93.137, sekretarja sekretariata za občo upravo in upravnopravne zadeve in sekretariata za notranje zadeve 87.043, direktorja uprave za družbene prihodke 85.663, sekretarja sekretariata za ljudsko obrambo 84.283, namestnika predsednika komiteja za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva 77.220, direktorja geodetske uprave 82.748, sekretarja SO 88.908 in sekretarja IS 77.371 din neto (brez minulega dela),« je med drugim rečeno v informaciji. BRIGADIRJI POMAGALI STUDENČANOM STUDENEC: Predračunska vred nost za izgradnjo vodovoda Studenec — Rovišče — Hudo — Brezje znaša več kot 35 milijonov dinarjev, krajani pa bodo naložbo oplemenitili tudi z udarniškim delom. 140 gospodinjstev je podpisalo, da bodo za vodo prispevala po 150 ur in še 70 tisočakov, tudi v obliki strojnih ur. Pred dvema tednoma so krajanom pri zemeljskih delih za več kot 4 km dolgi vodovod pomagali brigadirji piranske pomorskešole, ki sodelujejo na zvezni mladinski delovni akciji »Kozjansko 85«, prej šnji petek pa je Studenčanom zopet pomagalo 80 brigadirjev mladinsk delovne brigade »Kosmaj« iz Obrenov-ca. Novo v Brežicah KOSCEV PA NI OD NIKODER Pravijo, da je kopališče pri Hor?3' tiču kot nalašč primerno za krneč*? igre, za tekmovanje koscev. Mojs* kose bi delo opravili brezplačno,saj 1 še pomerili med seboj zaradi nas'°!f Turistično društvo bi se jim nato od®; | olžilo s priznanji, ker s kojnjo ne imelo nobenih izdatkov. Škoda,.®? niso bojj pohiteli, saj so nemški otročki vsako leto letujejo ob Krki, medle pomendrali že precej trave. , ,, KLETKE V BLOKIH - Kaže.* nekateri rejci malih živali še niso:sl i predpis, da stanovanjski b®1 '^o primerni za tako dejavnost. Ko n ________________________________nrin®u. požarnovarnostne komisije pr® kaj njič pregledovale podstrešja, se lahko zgodi, da bodo poklicale pomoč še kakega drugega inšpektoj ki se ne bo strinjal z golobi v klet? Tudi društvo proti mučenju živali* imelo kaj videti. LAHKO MILIJONARJEM - ’ ko si o brežiških šolah najbrž n® j: Sevničani, če so medtem koliko računalnikov bodo doDtl-ponudbi Iskre Delta so namreč nici napačno prebrali, da velja D ^ nalnik 1,25 milijona dinarjev-. Naj ! uodo ostrmeli, ko bodo zvedeli, ® , osnovne šole naročile 43 raft* ■ ni kov, srednja šola pa 9. ZavsesK PJ bo izobraževalna skupnost plačati 13 milijonov dinarjev. 1* OTEPAJO SE KUPCEV Dinosu so ukinili prodajo na dro® pa ne samo v Brežicah, ampak drugod po Sloveniji. Za tolažbo i* odprto vsako tretjo ali vsako v-rt soboto v mesecu, vendar je to zaJJ^ že ovira, saj materiala ne dobij® krat, ko ga potrebujejo, in tud1 vedo, če bo čez. mesec dni na zal-Vseeno bi bilo'dobro,dabijavnost ■ več vedela za razloge poslovanj31 novem. 12 BR€i P-OR0DNIŠNIC£ V času od 29. junija do 6. jubJL; brežiški porodnišnici rodile. Kuhtič iz Manje vasi — Petro, H?!j Mugoša iz Krškega — Nino, M®rj Boranič iz Šenkovca — Adrij ' Nada Čandar iz Brežic — Daria.b, gica Horvat iz Gradne— BorkcvL ka Tomše iz Dobenega — Sii®|\| Štefka Sotler iz Sremiča — ve* Martina Rupar iz Dol^Skopic rjano, Marija Sintič z Gradca — na, Martina Balon iz Pišec , srnino, Višnja Prčič iz Nedelj3 Ivano, Anica Kelhar iz ČrešnjU Mateja, Alenka Kodeh z Vrha pr'j štanju — Anžeta, Stanka Medve*. Orešja — Sandija, Božica Nova Ključa — Tihomirja, Sanja Ašadj Samobora — Sanelo, Ana Krev ■ Dunaja — Nino, Renata ZagmaJs Bizeljskega — Andreja in T3 ■ Nada Cirnski iz Čerine — Benja in Gizela Bizjak iz Krškega — Ma -Čestitamo! J Krške novice SKRIVAJO INOVATORJE d nekaterih delovnih kolektivih v jj kem so tako silno nevoščljivi inovatorjem ali pa se skrivajo za J ... - . -da *"• rabljeno krinko nevednosti, da morali na občinsko podelitev in nagrad poklicati kar z obč* raziskovalne skupnosti. Ker s® j slovesnosti le vsaki dve leti,se |£id vrlimi krškimi inovatorji morda ^ šel kdo, ki bi v tem času P° učinkovito inovacijo zoper »pozabljivost« IZGUBA — Nič ne kaže,' isf K krška občinska zdravstvena skuP% es®, ■ podobno kot mnoge njene se Sloveniji, kaj hitro rešila bf^i - - - - - • rdečih številk. Zdaj govorijo že® rih milijardah izgube in če bosi naprej, se lahko pripeti, da bo® f, dne bolnik zaman iskal nimo injekcijo, v zdravstvene!® Sevniški paberki OGLEJTE SI KARTE — izvršni svet je v torek obravnavi vrašanj iz urbanizma in u V prostora. V razgrnitvi je del st^’ nih rešitev za zazidavo tak°»-j# Inptn 511 vanega kareja III vvzhodnei® Gradivo si lahko ogledate na if cptini^lzp Izramt/np chnnnnštl ’ . sevniške krajevne skupnosti lavnik od 6. do 14. ure vse o® K meseca. Enaka dokumentacij3 SP ogled tudi v sejni sobi občins , / pščine vsak delavnik od 7. do .ji’ Pripombe krajanov bo ob'?^”1 svet krajevne skupnosti. Na tej pripravljeni osnutek bo za1®*^' javno razpravo na zbore ob-šele zatem v dokončni sprejel®-^ se nameravajo vseh zakoniti® ™ kov. , #6 ŠOLA PLAVANJA — V so® nju z občinsko zvezo za telesci! turo pripravljajo v sevniškei®..^ šolo plavanja. Pričetek bo Prl|j'* sredo. Otroke bodo poučevanj dan od 9. do 11. ure, odraslGg ključno v času, ko je bazen zap tale kopalce. To' bo od 1^' ntl 20.30. Prijave zbirajo na ba3^. otroke bo 20-urni tečaj stal 1' za odrasle pa 1.500. DRUŽABNO SREČANJE bo videl, da sem napravil absolutno vse, kar je možno, le proti rZ.a.m.^0*’ O'5*™ šel nikogar. In moja gladovna stavka ni nič drugega kot upor v(iaisk ,VICI’ ^ so m' j° povzročali manjhni in neznačajni ljudje in katere je doži-nemot° °lj**6*3 birokracija podpirala. Ne gre torej samo za to, da bi jaz še lahko m.,,«"0. de*ak *emveč, da zmaga pravica, v celoti, to pa pomeni, da mora biti m°J>m zahtevam zadoščeno v celoti.« njegovega zavzetega, trdega dela. Zato ni bilo prav poredko moč slišati, daje dr. Rugelj dal tem intelektualcem mlajših in srednjih let več kot vsa leta študija na raznih fakultetah. Tako prepričljivo zna in zmore razdajati sebe resnično le človek, ki je zaljubljen v svoj poklic>Še več, delo dr. Ruglja pušča tako močne in vidne sledove prav zato, ker z njim in zanj živi. PAVEL PERC Tako Je zapisal v pismu članom te- skun N* s.^uPnost' >n didaktičnih Korrlsl v.Tinjah na avstrijskem dr I Cm znan' slovenski psihiater rojaif116* *^u8eU> dolenjski (mirenski) skmv 'Zzednfm sestanku skupnosti in udeležiliV L'ubljan:- ki so se8a kom t Predsednik republiškega vfix' CJa za zdravstvo Borut Mikla-Drn/n pziznani zdravniki, med njimi Miša Sh lV Milčinslci.je Rugljeva hči SDor H d .povedala, da ne gre za ti če f u8lja s kolegi, tradicionalis-alk ^J3I,aV ie absurdno, da imajo ti v so nr o - .J' VS° oblast’ k,Jub temu da one reCCJ neusPešni. Gre predvsem za nemogočanje in izničenje nekoč že postavljenega Hudolinovega načina Rnnrnja a*k°b°likov, za ukinitev hniit eVe®a d(da' za prepuščanje alko-tnH °V 'n nj'*10v>h družin postopkom ari'C'?alne Ps'biatrije, ki ne daje V0Jlvih rezultatov. Nekajletna , lnenea redkih posameznikov je o pesek v oči nepoučenim. Rezul-Qbe lmaJ° tako slabe, da sijih ne upajo tine 1 \ m .zuano je, da sama abs-nca n' tudi zdravo življenje. Čeprav je dr. Jože Ramovš večkrat t P7"'- da nc gre jemati izredni sesane kot manifestacijo, še najmanj pa protestno, temveč naj bi se seznanili s anjem dr. Ruglja in spregovorili o iz-usnjah z Rugljevim delom, je koga Rui' »graditeljev" (kot imenuje dr. ZnfCJ V svoietTI najnovejšem delu n;j.a8ov'ta pot bivše alkoholike in /LT družinske člane) za hip le ,a" S0 Pa tudi dakticnih skup, njihov° ^r' srcu' ko so zvedeli, da je zelo Vod'telj. prijatelj in nedvomno odločen3^!'''’ vztraJen mož ,rdno ■ da bo šel • do konca z za predstavnikom di-'in in gostom ni bilo gladovno stavko, če ne bodo izpolnjene vse zahteve. Ko je predsednik komiteja za zdravstvo sporočil, da so ukrenili vse, kar je bilo možno, da bo dr. Rugelj spet lahko delal v ambulanti na Bohoričevi, je že zavel veter optimizma. Prof. Milčinski je povedal, da si je prizadeval, da bi vse sile v slovenski psihiatriji povezali, a žal v tem ni uspel. Opozoril je, da tudi drugi alkohologi pri nas delajo po Hud-olinovi metodi. Ustvariti kaže tolerantno atmosfero, ki na področju • Dr. Janez - Rugelj je v soboto prenehal z gladovno stavbo v pro-- štiji Tinje na avstrijskem Koroškem, ki jo je začel zaradi tega, ker so mu njegovi nasprotniki na razne načine onemogočali delo pri zdravljenju alkoholikov. Očitno seje dr. Rugelj za konec gladovne stavke odločil, ker so ustregli njegovim zahtevam. Tako so že pred časom v Univerzitetnem zavodu za zdravstveno varstvo v Ljubljani odločili, da bodo dr. Ruglja zaposlili s polnim delovnim časom in mu omogočili delo, prav tako bo dr. Rugelj lahko delal v ambulanti za bolezni odvisnosti, ki deluje v okviru psihiatrične klinike UKC. alkohologije ne bo izključevala drugih. Ni mogoče izključevati splošne psihiatrije, ki jo dr. Rugelj imenuje »tradicionalna«, s čimer misli, da je zastarela, nehumana. Pretresljive so bile izpovedi »graditeljev«, ki jim je delo Ruglja in njegovih sodelavcev rešilo družine na robu prepada. Sodelavci dr. Janeza Ruglja, mladi zdravniki in psihologi, učitelji tudi kar niso mogli prehvaliti ZA ZAČETEK — OPOZORILO V naselju ob Cesti herojev spore majnih otrok (do 7 let) rešujejo z zavihanimi rokavi kar starši, sosedje, mimoidoči. Tako se zgodi, da je otrok vsak drugi dan tepen, vendar ne od staršev, pač pa od sosede, tovariša. ki pride mimo.ko se zaletita fantek in deklica s kolesi. Krivca (ali tudi ne) dvigne, ga strese, oklofuta. Od strahu, padca in klofut otroku uide v hlače, skratka, doživi pravi pretres. Kako morejo ti mladi ljudje, ki imajo tudi sami majhne otroke, pretepati tuje? Ti naši otroci, posebno na Cesti herojev, imajo zelo mah gibalnega prostora, saj je spodaj reka. zgoraj hitra cesta. Kako bi bilo, ko bi s šoferjem, ki je polnoleten in povzroči prometno nesrečo, po nesreči še fizično obračunali? Mneje nas staršev, ki si ne želimo takih telesnih obračunovanj z našimi otroki je, da bi moral te ljudi nekdo opozoriti. Starši s Ceste herojev Sem Tončka Gabrova bralci Dolenjskega lista, »D«’"0 tisti, ki ste spremljah v h,:®® Eot Gabrovih« objavljeno Magija' a8ov'ta pot dr. Janeza k> stel^00^3 Gabrova. Z vsemi. Čutim P,°znali nas in našo pot, se natTo bzU’ čeprav vas P°z- stiski se Vellko knvico in v vica c: ačam na vas. To je kri— Janezi, dC ®,?d' našemu vodji dr. dovoliir, ®Ju 'n hkrati nam. Ne merial J*111’ da b'nas v°dil in us-Vzrok 7 napreT brez oviranja, njeeovi 3 to v‘dim predvsem v res VelikU\etjd' de,a- Ta zahteva Sadela r>n i®a ‘n disciplinirane-svojcev 2dravUcncev in njihovih dar Se človll^i,011 terapevta- Ven' na tak n Je ^'sto na tleh, le alc tačin strmo dvigne. zdravo!nxfn' c'li je: usmeriti se v Nek. Vekavredno življenje. Potrebni' da so za to zmorejo i ov^k' napori, katere pa je , redki. Moje spoznanje uvidel’ a3 .zm°re vsakdo, ki je zaradi’alLJ.e 1el sv°jega življenja Pripravlien ? zaPravil 'n je človettkaJ storiti, da bi Rugelj s * vsaJ naPrej' Dr ttiočnr. ojtmi (našimi) uspehi zdrav., pre,sc8a tisti večinski del °čju TVa’ deluje na tem podr-ker , em smo kamen spotike, a SO V VoAini ■ ne,r, S° v Večini L^otejeno moč. imajo skoraj Sprašujem sebe in hkrati vas: Ali. ti ljudje sploh vedo, kaj pomeni' biti človek, ki uči s svojim zgledom? Ki strtemu človeku ne pomaga z besedami in nasveti, ampak ga usmerja in uči, da si pomaga sam? Povejte mi: S kakšno pravico nam uničujejo njega in njegova dela? Ali ne vedo, da ga potrebujemo? Da ga potrebujejo ljudje, ki še vedno tiho trpijo gorje alkoholizma, se sramujejo svoje nesreče in sebe? Vsi, ki smo se znašli v peklu alkoholizma, smo se prav tako kot oni drugi rodili zato, da bi živeli srečno. Niti alkoholiki niti njihovi svojci nismo po svoji volji postali to, kar smo, ampak smo posledica nekoga in nečesa. Prisiljeni smo iskati pomoči od srečnežev, ki prav tako niso ničesar prispevali k temu, da so srečni. Vendar si jemljejo pravico, da nam milostno delijo svojo naklonjenost. S svojo pametjo, ne morem razumeti, onemogočajo človeka — strokovnjaka, ki se s toliko voljo preda reševanju tako vpijočega problema naše družbe, kot je alkoholizem. Mi vsi, ki dobro poznamo njega, njegovo prekipevajočo voljo in energijo, vemo, da zanj pomeni ne delati isto kot umreti. Zato je njegova oblika protesta — gladovna stavka nekaj, kar spoštujemo in hkrati želimo, daje ne bi bilo treba nadaljevati. „ , _ „ Gabrova Tončka V POČITNIŠKI KOLONIJI V FAZANU Letos sem se prvič udeležila počitniške kolonije. Z avtobusom smo se v Fazan odpeljali v sredo. Razdelili so nas po skupinah. Žalostni smo bili, ker nismo šli takoj na plažo. V začetku je bilo vreme bolj kislo, a že tretji dan smo se naučili plavati. Priredili smo tudi tekmovanje v plavanju. Ob dnevu borca pa smo imeli proslavo. Nekateri že komaj čakajo, da bodo prišli domov. JOŽICA BALKOVEC MRLIŠKA VEŽICA V ARTIČAH Mrliška vežica je dobila svojo dokončno obliko, uredili smo tudi njeno okolico. Graditi smo jo začeli z lastnimi denarnimi sredstvi in prostovoljnimi delom krajani KS Artiče. Dela so se začela lani v začetku decembra, aprila pa smo jih nadaljevali. Delovne akcije, ki so bile ob sobotah in nedeljah, so bile dobro obiskane, mojstri pa so delali tudi med tednom. Pri izgradnji vežice, ki je trenutno najlepši gradbeni objekt v Artičah, so se Artičani znova izkazali. DUŠAN ČANČER novin. krožek, OŠ Artiče TUDI DRUGI SO NAS OPAZILI Člani novinarskega krožka delujemo zelo organizirano in aktivno že dobrih deset let. Lahko rečemo, da smo s svojim delom zadovoljni, še bolj pa z rezultati. Do letos smo imeli objavljenih 1147 člankov. Zanimivo je, da objavljamo na slovenskem in hrvaškem jezikovnem področju. Naši člani so za delo prejeli nešteto knjižnih nagrad, pisnih priznanj, diplom, značk, nagradnih potovanj in letovanj. Ogledali so si Grčijo, Hrvaško, Istro, Savudrijo, Šibenik, Ohrid, Pokljuko. Ime svojega kraja smo ponesli širom po Jugoslaviji. Ljudje so nas bodrili k še večji zagnanosti. Prejeli smo tudi mnogo čestitk in pred kratkim osem čudovitih knjig, ki nam jih je podarila neznanka iz Ljubljane, ki je bila pred petdesetimi leti vpisana pri nas v prvi razred. ALENKA CIZEL nov. krožek Artiče jgsnica o pokvarjenem stroju .Odgovor na pismo bralke z naslovom »Prodali so ml pokvarjen stroj« la v Sje Slobodanka Hasanovič kupi-zna Pa^' veleblagovnici pralni stroj gara- * Obodin, ki ima kot vsak stroj prej2,cijsk‘ list. V trgovini strojev ne rj “Samo pred prodajo, ker to sto-vila,rir°«Vajalec. je stranka ugoto-^ ji stroj ne dela, je glede naga- pisma in odmevi rancijski list poklicala 21. februarja servis Obodin v-Ljubljani. Serviserje bil pri stranki 13. marca. Zopet je Ha-sanovičeva javila, da je stroj neuporaben 22. marca in serviser jo je obiskal 27. marca, vendar jeni bilo doma. Medtem je tudi oddelkovodja našega oddelka večkrat urgiral na servisu. Serviser je bil zaradi popravila pri stranki celo petkrat, dvakrat je ni bilo doma. Da bi zadevo pospešili, smo se dogovorili s Hasanovičevo in servisom, da stroj popravimo in preizkusimo ves program pranja v naši pralnici, in to 5. junija, vendar je serviser zbolel in stroj je bil popravljen in preizkušen 12. junija. Medtem je 7. junija stranka brez našega dovoljenja, samovoljno odnesla iz veleblagovnice pralni stroj Gorenje, česar pač nismo mogli niti smeli dopustiti, in je bila o tem obveščena milica. Hasanovičevo smo ustno in pismeno obvestili, da je stroj popravljen, vendar je izjavila, da stroja Obodin ne mara več prevzeti, ker je zgubila vse zaupanje v stroj te znamke in -sposobnost serviserjev. 21. junija smo ji izdali nov pralni stroj znamke Gorenje in rešujemo naprej reklamacijo s servisom Obodin Ljubljana. NAMA, TOZD veleblagovnica KOČEVJE NOVO MESTO — Jakčev dom v Novem mestu je od 28. oktobra, ko so ga odprli, do konca leta obiskalo §.000 ljudi. Letos od junija pa je dom obiskalo že 5.965 ljudi, v glavnem mladine, sindikalne skupine, upokojenci in drugi posamezniki, med njimi tudi 46 tujcev. Redni, vsakotedenski gostje so obiskovalci iz obeh zdravilišč Šmarjeških in Dolenjskih Toplic, potem delavci iz raznih delovnih organizacij, študentje akademije za likovno umetnost iz Ljubljane in Zagreba, na žalost pa ni obiska delovnih kolektivov iz novomeške občine in šolarjev iz ostalih dolenjskih občin. Za zgled jim je lahko osnovna šola Gornja Radgona, ki je obiskala dom kljub veliki oddaljenosti. Franc Šali, ravnatelj Dolenjskega muzeja, je poudaril, da si želijo čimveč organiziranih kolektivnih obiskov, predvsem šolskih, pri katerih bi si učenci lahko ogledali še Študijsko knjižnico, muzej in druge kulturne znamenitosti Novega mesta. Tako bi spoznali kulturo lastnega naroda, kar je nadvse pomembno za uveljavljanje ideje o bratstvu in sodelovanju med narodi, šele ko spoznaš sebe, lahko ceniš druge. Jakčev dom se ubada tudi s težavami, predvsem s pomanjkljivostmi v stavbi in problemi same notranje poslovne ureditve doma, kot so popisovanje slik, fotografiranje, ureditev inventurne knjige, kartoteke, oblikovanje fototeke, diateke. Ta mesec je v načrtu izid Vodnika po Jakčevem domu avtorja Milčka Komeija. Kasneje pa lahko pričakujemo še izid koledarja s 13. Jakčevimi deli, ki ga bodo izdali zato, da bodo dobili manjkajoča POSAVSKI MUZEJ SE PREDSTAVLJA BREŽICE — Nova, v stilu turističnih prospektov zasnovana publikacija Posavskega muzeja doživlja veliko pohval. Gostom, ki se mudijo v regiji, nazorno posreduje zgodovino brežiškega gradu, njegove arhitekturne in freskovne znamenitosti. V kratkih opisih zbirk, ki jih dopolnjuje to slikovno gradivo in tloris gradu, bralcu predstavi zbirke in razporeditev razstavnih prostorov. Prospekt je vabljiv za oči, vsebuje pa tudi delovni čas muzeja, tako da hoteli in gostišča lahko vsak trenutek povedo gostom, kdaj si lahko ogledajo muzej. denarna sredstva za izid kataloga oziroma zbornika o Jakčevem domu DOBRO OBISKAN — Jakčev dom v Novem mestu ima vsak dan dovolj obiskovalcev, vendar pa bi bilo lahko med njimi več šolarjev. (Foto: MiM' in njegovi zbirki. Pripravljajo tudi Jakčevo likovno mapo. J. ŽAGAR V programu 6 novih filmov Med njimi tudi Veter v mreži F. Robarja Vse bolj se uveljavlja misel, da je za kolikor toliko dostojno raven slovenske filmske ustvarjalnosti treba vsako leto omogočiti snemanje najmanj petih celovečernih in seveda ustrezno več kratkih filmov. Tako je filmski svet Vibe pripravil program za prihodnje leto, po katerem naj bi slovenski filmski ustvarjalci posneli 6 celovečernih filmov. Kot prvega iz programa moramo omeniti film novomeškega režiserja Filipa Robarja Veter v Mreži, ki je zasnovan po literarni predlogi, romanu Novo mesto Mirana Jarca. V načelno sprejetem programu so še: Čas brez pravljic s predvidenim režiserjem Boštjanom Hladnikom, Ljubezni Blanke Kolar z režiserjem Borisom Jurjaševičem, Desovila z režiserko Polono Sepe in dva filma, ki naj bi ju posneli po izvirnem scenariju, ih sicer film Takšno je naše življenje režiserja Ta-lala Hadija in Halleyjev komet režiserja Karpa Godine. PREDVSEM DELOVNO — Udeleženci 4. likovne kolonije v Novem mestu se v glavnem zadržujejo v ateljeju, kjer pod nadzorstvom mentorice akademske kiparke Dube Sambolec spoznavajo akademski način dela. (Foto: M. Markelj) Jakčev dom čaka šolarje Letos si je ogledalo stalno razstavo v Jakčevem domu že blizu 6.000 obiskovalcev — Kmalu Vodnik Likovna delavnica 4. likovna kolonija v Novem mestu — V ateljeju NOVO MESTO — V hotelu Metropol se je prejšnji petek, 12. julija, začela nadaljevalna izobraževalna kolonija, ki jo je pripravilo že četrtič v Novem mestu Združenje likovnih skupin Slovenije. Udeležuje se je 9 mladih likovnikov, ici delajo pod vodstvom akademske kiparke Dube Sambolec. Program kolonije je zastavljen tako, da poteka samo v ateljeju, osnovni namen pa ni ustvarjanje kpnčnih del, marveč spoznavanje dela in učenja. Po tem se novomeška likovna kolonija loči od številnih drugih. V soboto, 20. julija, si bo mogoče ogledati delo kolonije. Po 5. uri popoldne bodo vrata ateljeja odprta tudi javnosti, v nedeljo in še v ponedeljek dopoldne pa se bo hotel Metropol za teh nekaj dni spremenil v likovno galerijo. Udeleženci kolonije bodo po hodnikih, ateljeju in drugih prostorih raizstavili študije in delovne risbe, ki so jih naredili v času kolonije. POSTAVITEV SKULPTUR V STRAŽI STRAŽA —Tu bosta danes, 18. julija, končala svoje delo v okviru prvega malega likovnega tabora akademska kiparja Slavko Kranjc iz Celja in Tone Demšar iz Ljubljane. Eno leseno skulpturo bodo postavili v Straži pred ‘ trgovino,_ drugo pa pred stavbo krajevne skupnosti. Ob tem naj še povemo, da je dva hrasta za omenjeni skulpturi prispevalo Gozdno gospodarstvo, ki je kiparjema tudi omogočilo uporabo svoje luščilnice za les. UČBENIKOV JE DOVOLJ! NOVO MESTO — V novomeški Mladinski knjigi že poteka pospešena prodaja šolskih učbenikov. Na voljo imajo večino učbenikov, manjka le učbenik za matematiko za prvi razred in skoraj vsi učbeniki za 6. r. osnovne šole. Za srednje šole imajo vse knjige, le za 4. letnik usmerjenega izobraževanja jih nekaj še ni izšlo. Knjige so dražje povprečno;za 40 odst., so pa tudi primeri kot atlas, katerega cena seje podvojila. Kot opažajd trgovci, starši zadnja leta kupujejo knjige že takoj po zaključku šole, zvezke in ostale potrebščine pa kasneje. Tako porazdelijo izdatke na več mesecev. Šolskih knjig in delovnih zvezkov imajo dovolj na zalogi. V prvih dneh pouka bo Mladinska knjiga organizirala prodajo učbenikov na SŠTZU v Novem mestu, seveda za ustrezne usmeritve. J. Ž. »Ločki godbeniki, naši stel« Dobovška krajevna skupnost proglaša godbo za svojo, saj se vedno odzove LOČE — Tukajšnja gasilska godba je slavila 65-letnico obstoja močno pomlajena in poslušalci so jo tudi zaradi šestih deklet, ki igrajo v njej, navdušeno pozdravljali. Njen sedanji mentor in dirigent je Bratislav Roguljič iz Brežic. Ta se veliko posveča poučevanju naraščajnikov, pred njim pa je imel reden pouk za mlade dolgoletni prijatelj ločkih godbenikov Stjepan Obrubič. Med ustanovnimi člani godbe živita še Janez Drugovič in Franc Kežman. obeh so se spomnili na 'jubilejnem koncertu, priznanje pa so izročili tudi 81-letnemu Francu Bogoviču, kije bil pri godbi 60 let. Sedanji predsednik in najstarejši član godbe je Jože Supančič. Denar za prve inštrumente so si za glasbo navdušeni Ločani zaslužili z nabiranjem in prodajo premoga iz savske struge. Igrati seveda še niso znali, zato so se obrnili na godbenike iz Rozge na Hrvaškem, s katerimi so ostali vse do danes v prijateljskih stikih. Zadnjo vojno je večina godbenikov preživelav izgnanstvu in tam so s slovensko pesmijo bodrili ljudi. Po vrnitv, so godbeniki privabljali v svoje vrste mlade fante in jih navduševali za igranje. Godba ni bila več samo vaška. Odzivala* se je vsem povabilom iz krajevne skupnosti in ta jo danes upravičeno proglaša za svojo. V povojnih desetletjih je navezala prijateljske vezi s številnimi godbami v Sloveniji, na Hrvaškem in v zamejstvu. Tudi strokovno se je izpolnila in sodelovala na mnogih srečanjih. Koncerte je prirejala v raznih slovenskih mestih. K njenemu glasbenemu napredku je veliko pripomogel kapelnik Stjepan Obrubič, ki je vodil godbo od 1981 do 1984. Po preselitvi v Zagreb je odnehal in zamenjal ga je precej manjši Bratislav Roguljič. Godba ima na leto povprečno po 60 nastopov. Če prištejemo še vaje, potem si lahko mislimo, da morajo člani žrtvovati za igranje veliko prostega časa. Vezi, ki jih med njimi spleta glasba, so tako trdne, da jim ure, kijih preživijo skupaj, nikoli ne pomenijo tlake, ampak notranje zadoščenje in obogatitev bolj ali manj enoličnega vsakdanjega življenja. j TEPPEY fjonr -L JL G® Ink m foto slišal: Milan Markelj % ,-3ri m CELO ZA MLADINSKI TURIZEM SE MI ZDI TALE HOTEL LE PREVEČ SKROMEN. I dolenjski list pred 20 leti Strahu pred reformo ni Nekateri samo čakajo, kaj bo prinesel novi sistem. — Strašansko neurje v ribniški občini — Nekultura ZAVZETOSTI IN STRAHU, ki sta*vladala ob prvih napovedih gospodarske reforme, ni več. Prvotna neutemeljena preplašenost se je razblinila. Ponekod že dokaj resno razmišljajo o tem, kako se pripraviti na ukrepe za utrditev gospodarstva, marsikje pa so še vse preveč ravnodušni. Najmanj utemeljena so razglabljanja o tem, kaj bo prinesel novi sistem in kaj bodo prinesli novi ukrepi. Od kod ta brezmejna prostodušnost, ki verjame, da bo nekdo nekaj prinesel? Zal je razgovorov in pomenkov te vrste kar precej. »Boš videl, kako bo! Kaj vse bo prinesel novi sistem! Dinar bo v letu dni tako velik in tako težak, kot zlepa ni bil. Marsičemu se bo treba odpovedati,1« NEURJE, KAKRŠNEGA ljudje ne pomnijo, je 4. julija pod večer močno prizadejalo tudi ribniško občino. Največ škode je po naseljih na Gori nad Sodražico. Viharje prihrumel od Notranjskega preko Blok in v manj kot eni uri naredil velikansko škodo. LOKA, NEKDAJ zanemarjeno in zapuščeno novomeško kopališče in gostišče, je zadnje časa precej pridobila na ugledu predvsem • zaradi solidne in prijazne postrežbe. Prav zaradi tega pa je prišlo do male vojne med kopalci in zakupnikom gostišča. Mladi ne morejo razumeti, da je nekdo prevzel v last in resno oskrbo gostinski inventar in da so minili časi, ko je z napravami na kopališču lahko vsak počenjal, kar je hotel. KULTURNO—PROSVETNA društva v sevniški občini zamirajo. Zadnja leta je njihova dejavnost celo v okoliških središčih močna upadla. Ponekod valijo krivdo na pomanjkanje sposobnih ljudi, spet drugod pa opažajo splošno mlačnost do kulture nasploh. Večina društev letos ni opravila občnih zborov niti ni sestavila načrtov za bodoče delo. Kulturni domovi so zanemarjeni prav tako kot kultura. Niti telovadna društva jih ne morejo uporabljati. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 15. julija 1965) av E3 SVETU OKOLI MINISTROM se ne spodobi, da bi hodili naokoli v zamazanih oblekah, še posebno ne, kadar predstavljajo svojo državo v svetu. Britanska premierka Thatcherjeva je pokazala ženski smisel za red v hiši in je za vse člane svojega kabineta priskrbela posebne kupone, s katerimi si ministri lahko dajo zastonj očistiti obleke. "••O. BREZPLAČNO si je želela urediti življenje tudi 33-letna Tajka, čeprav ni vedela za ugodnosti ministrskega življenja v Veliki Britaniji. Zato je stvar uredila po svoje. V posteljo si je spravila dvoje jajc in nato je lahkoverneže prepričala, da je po dveh mesecih nosečnosti znesla jajci. Začelo se je pravo romanje na dom lažneja-jčarice. Romarji so jajci po božje častili, dajali denar in prinašali hrano. Vse bi se razpletlo po načrtih domiselne ženske, če se ne bi vmešala policija in aretirala lažne jajčarice z obema babicama vred, ki sta menda spremljali rojstvo jajc. NEKATERI pa morajo za vsakdanji kruhek trdo delati in mednje spada tudi neka Ornella Pacelli, ki je podpisala pogodbo za snemanje seksi filma, kot v Italiji rečejo pornografskim izdelkom filmske umetnosti. Vse skupaj najbrž ne bi zbudilo posebne pozornosti, če ne bi novinarji odkrili, da je Pacel-lijeva daljna sorodnica pokojnega papeža Pija XII. Sveti mož pač ni kriv za pota svojih daljnih potomcev, a igralki bo sorodstvo najbrž prišlo prav v borbi za že omenjeni vsakdanji kruhek. IN KO SMO ŽE pri pornografiji in smo Thatcherjevo tudi že omenili, vtaknimo v ta sprehod po svetu še ameriškega predsednika. Vse troje nam pomaga povezati zahteva britanske premierke, da morajo Otočani bolj paziti na svoje moralno zdravje in je zato posredovala želje posebne britanske ženske komisije, ki jo skrbi poplava pornografije na britanskem tržišču, samemu predsedniku Reaganu. Mož naj bi dosegel, da bi njegova država. nekoliko omejila izvoz pornografije na angleško tržišče. Bomo videli, če bo kaj pomagalo in če ne bodo nastale praznine zapolnili Italijani, ki so menda tudi vešči takšnega posla. Kaj so pred 8 1 )ol enjsl ie Novice. Na domačem polju o bi iod i svet Koliko korakov naredi kmet pri oranju? — Hudo ponižanje Rusije v pomorski bitki — Trte letos rodijo, da že dolgo ne tako lepo (A k o bi) kdo štel, koliko korakov napravi poljedelec, kadar orje, .bi naštel na dan 9600 korakov. Po 75 cm dolžine znesejo ti 7,2 kilometra. Ako ima kdo 50 oralov polja, katero po dvakrat na leto preorje, stori na leto 720 kilometrov pota, to je 96 milj. Ko bi tak človek 55 let in 234 dni oral, napravil bi 40.068 km dolgo pot, to pa je ravno toliko, kakor je dolžina okoli cele zemlje. No, marsikateri poljedelec torej lahko reče, da je že obhodil celo zemljo, četudi le -— na domačem polju. (M i 1 i j a r i j a) je v novomeški okolici skoro popolnoma prenehala. (R u s i j a) je hudo ponižana. Ponosno brodovje, kije tako samozavestno plulo proti Vladivostoku, zadelo je pri otoku Čušimi v morski ožini med Korejo in Japonsko na japonsko brodovje. Dva. dni je trajal boj, in rusko brodovje je bilo uničeno. Samo par ladij je ušlo. Rusi so izgubili 22 ladij; ena za drugo se je potopila vsa preluknjana od japon- skih strelov, nekaj ladij pa so jim vzeli Japonci, škoda znaša samo na izgubljenih ladjah blizu 300 milijonov kron! Ubitih je bilo nekako 8000 mož, 4000 vjetih. Japonci so imeli prav male izgube. Poraz Rusov je tako popoln, da ga zgodovina skoro ne pomni enacega. (Stara) izkušnja vinogradnikov je ta, da vinska trta po vročem suhem poletju drugo leto močno rodi. No ta skušnja obistinuje se letos pač v polni meri. Lansko poletje je bilo jako vroče in suho in temu dosledno so letos trte zaroda tako polne, da skoraj bolj polne ne morejo biti. Naj je zagnala trta iz mladike ali naj je zagnala iz. mladike priraščene staremu lesu, vse je polno zaroda. Da, še celo naravnost iz. starega lesa, iz. debel trt izrAstli poganjki so letos rodovitni. In kak zastaven zarod je to, da ga je veselje pogledati. (Iz. DOLENJSKIH NOVIC 15. julija 1905) Po skoraj 30 letih znanstvena raziskava genijevih možganov — Veiiko število posebnih možganskih celic — Rezultati raziskave samo za znanost Letos je minilo celih 30 let od smrti slavnega fizika in genialnega teoretika Alberta Einsteina. Cas je potrdil, da je imel veliki mislec v mnogočem prav, ko je postavljal drzne in nove teorije o naravi vesolja. Danes pozna njegovo ime vsak šolarček, brez njega si ni mogoče zamisliti sodobnega pojmovanja vesolja in temeljnih fizikalnih procesov, pa vendar o samem Einsteinu ne vemo vsega, kar bi javnost lahko vedela. Predvsem ne poznamo skrivnosti njegovih možganov. Kot je zapisal Ronald Clark, je pokojni fizik nekoč izrazil željo, naj bi njegove možgane znanstveno raziskali. Ali so raziskave opravljene? Kakšni so rezultati? Kje so Einsteinovi možgani shranjeni? Kdo jih hrani? Znano je, da Einstein ni maral grobov in da so ga po smrti leta 1955 kremirali, pepel pa raztresli po neznanem kraju. Vendar so med avtopsijo odstranili genijeve možgane. Avtopsijo posmrtnih ostankov velikega misleca je opravil patalog Thomas Harvey v princetonski bolnišnici in možgane tudi konzerviral. To je bilo vse, kar se je do nedavnega vedelo. Pred tremi meseci pa je znanstveni svet preletela novica, da je nevropatologinja Marian Diamond z univerze Berkeley opravila raziskavo Einsteninovih možganov in v tkivu odkrila nenormalno število posebnih možganskih celic, katerih naloga je večstranska: proizvajajo mielin, ki varuje živčne celice, in vpijajo kalij, ki nastaja med aktivnostjo možganov. Gre vsekakor za pomembne celice, katerih delovanje je povezano s procesi mišljenja. Diamondova rezultatov svojih raziskav noče dati v javnost niti ne dopušča kakršnih koli predpostavk o nenormalnosti Einsteinovih možganov. Trdi, da je možgane primerjala le z majhnim številom drugih možganskih primerkov, kar pa je za resno analizo premalo, še manj pa za kakršne koli resne zaključke. »Z možem sva primerjala Einsteinove možgane z vzorci možganskega tkiva enajstih ljudi, ki so umrli v bolnišnici Veterans Ad-ministration Hospital v Martin-ezu v Kaliforniji, in pri tem ugotovila razlike. V vzorcih, vzetih s štirih območij Einsteinovih možganov, je bilo več glia celic kot v vzorcih ostalih možganov, vendar so bile razlike statistično važnejše le pri vzorcu prednjega levega temenskega režnja,« je za novinarje povedala nevropatologinja in na vprašanje, ali ni prav ta del možganov pomemben za procese abstraktnega mišljenja, samo še dodala, da bi morala za trdnejšo primerjavo . imeti najmanj 50 vzorcev možganov različnih ljudi. Medicinski strokovnjaki nočejo govoriti o rezultatih svojih raziskav, ki naj bi jih bilo že nekaj. Vendar ni mogoče priti niti do imen vseh tistih, ki so menda imeli priložnost raziskovati Einsteino- Vesoljni potop: da ali ne? Se bo gladina svetovnih morij zaradi taljenja večnega ledu dvignila? — Upanje v novih virih energije Temnogledim napovedovalcem bodočnosti ni težko ustvariti grozljive podobe katastrof, ki preže na človeštvo, saj smo res stopili na usodna razpotja. Med nesrečami, ki nas čakajo, je tudi svetovni potop, o katerem se že nekaj let krešejo kopja strokovnjakov in nestrokovnjakov. Kot meni večina znanstvenikov, se krešejo zaman, saj do potopa ne bo prišlo. Gre za predvidevanja, da se bo poprečna temperatura na zemlji dvignila za nekaj stopinj, kar naj bi povzročilo topljenje večnega ledu na obeh polih, predvsem pa na Antarktiki, kjer je v ledenem pokrovu blizu 90 odst. vseh svetovnih zalog sladke vode. Sta-litev ledenega pokrova bi seveda močno dvignila gladino Svetovnih morij, to pa bi prineslo uničenje 2E VESTE, DA JE Times najslavnejši časopis na svetu letos zabeležil 200-letnico izhajanja, in sicer s številko 62.026? Resje, da seje nekdanja nesporna slava prvega in najboljšega že pred več leti osula in da so ta znameniti londonski dnevnik prehiteli po pomenu, odličnem novinarstvu in drugih stvareh nekateri drugi časopisi, da še zdaj plava v dolgovih in še zdaleč nima več takšnega vpliva, vendar je tudi res, da je v 200 letih postal pojem novinarstva. Mnoge rubrike, ki so dandanes nekaj tako običajnega v vsakem časopisu, so se prvikrat pojavile na straneh Timesa, pa naj bodo to pisma bralcem, križanka ali nepodpisani kratki uvodniki. Svoj čas so članki v limesu blesteli tudi zaradi brezhibne angleščine in odličnega novinarskega sloga. Times je slovel tudi po prodornih in izvrstnih komentarjih o svetovnih dogodkih. Časopisje leta 1785 ustanovil trgovec s premogom John VVIater. Ob ustanovitvi seje list imenoval Daily Universal Register, ime Times pa je dobil tri leta kasneje. Ugled časopisa je rasel iz leta v leto in 1877. leta je naklada znašala že 50.000 izvodov, kar je za tisti čas izjemno veliko. V 20. stoletju je časopis začel bolehati, predvsem ekonomsko. Večkrat je zamenjal lastnika, izgubil je svojo prodornost in vplivnost, v obdobju 1978—1979 pa kar 11 mesecev celo ni izhajal. Pred štirimi leti je Times kupil avstralski založniški mogotec Rupert Murdoch za 2 milijona funtov. Ta je vsebino nekoliko Spremenil, vnesel nekaj zabave in časopisu naklada ponovno raste. Lani je izhajal v nakladi 460.000 izvodov. cvetočih mest in vsega drugega na sedanjih morskih obalah. Do zvečanja poprečne temperature bo zanesljivo prišlo, pravijo znanstveniki. Zaradi vse večjih količin ogljikovega dvokisa in prahu, ki nastajata pri izgorevanju fosilnih goriv, se zastavlja nevarnost, da bo prišlo do učinka tople grede, se pravi, da se zemlja ne bo več ohlajala v vesoljski prostor, marveč se bo začelo ozračje segrevati. Splošna otoplitev pa seveda po prvem premisleku grozi staliti večni led. Znanstveniki odgovarjajo, da bi v primeru, ko bi poprečna temperatura porasla za 8 do 10 stopinj, sploh ne prišlo do taljenja večnega ledu, marveč ravno do obratnega pojava: ledu bi bilo več, gladina morij pa bi se znižala. Zaradi povečane vlažnosti v zmernih podnebnih pasovih bi nastajalo več padavin, se pravi tudi snega v polarnih podnebnih razmerah, to pa bi pomenilo več novega ledu. Seveda tudi izsušitev morij ni najbolj prijetna slika bodočnosti. Zato je bolje, da verjamemo tistim strokovnjakom, ki pravijo, da bo človeštvo do takrat, ko naj bi prišlo do takšnih katastrof, tehnološko že toliko napredovalo, da bo uporabljalo neškodljive energetske vire. Ogljikov dvokis, ki se zdaj zares nevarno kopiči v ozračju (računajo, da bo koncetracija naj večja okrog leta 2100), pa bodo počasi posrkala svetovna morja. Ta naravni proces teče že tudi zdaj, vendar pa morja niso kos strahovito povečanim količinam. Kot so izračunali, bo trajalo okoli 300 do 500 let, preden bodo svetovna morja posrkala vso odvečno količino plinov. ve možgane. Mož, ki za ta imena ve, je patalog, ki je opravil avtopsijo genijevega trupla, a tudi on noče govoriti. Vseeno pa so ti dogodki ponovno obudili zgodbo o Einsteinovih možganih, ki je prav zanimiva. Po opravljeni avtopsiji 1955 je patalog Harvey možgane shranil v tri steklene posode, kiji" je zložil v kartonsko škatlo, v kakršno pakirajo jabolčnik znamke Costa. Ta škatla seje dolgo valjala v patologovem uradu za hladilnikom. Kot je Harvey svoj dejal, ni pri pregledu možganov' odkril nič posebnega, zato se m kaj dosti zmenil zanje. Nadležnim novinarjem, ki so ga takrat spraševali, kaj je odkril, je deja samo, da bo rezultate že spožbcjj. javnosti. Pa nič, skoraj 30 let ml' glasu. Sedaj že ostareli patalog^ star je 72 let in živi v Westonu " ima še vedno pri sebi vse trl steklene kozarce z Einsteinovimi možgani, ne da bi kaj sporom1 javnosti. Morda bi vse skupaj res utonil0 v pozabo, ko ne bi dr. Diamondova preko nekega članka v časopisu zvedela, da so Einsteinovi možgani še ohranjeni. Berkeleysjja univerza je sprožila pravo akcij0 in predstavnikom te ustanove J( uspelo prepričati Harveya, da J£ odstopil nekaj vzorcev Einsteinovih možganov za analizo. PRGIŠČE EINSTEINOVIH MISLI — Najlepše, kar lahko doživimo, je skrivnostno; to je izvit vseh resničnih umetnosti i" znanosti. — Ne verjamem v teološkega boga, ki nagrajuje dobro in kaznuje zlo. — Moj politični ideal je demokracija. Spoštujemo vsakega človeka in ne delajmo it nikogar idola. — Domišljija je pomembnejša kot znanje. — Če sediš eno uro z lepim dekletom, se zdi, da je minila minuta, a sedi za minuto na vročo peč, zdela se ti bo daljša od ure. To je relativnost. Dr. Diamondova je vzorce an°' ližirala, nekaj malega je o sV0J\ odkritjih že povedala, več Pr bodo zvedeli samo strokovnj3^ in znanstveniki preko komunik3' cijskih zvez, ki so jim dostop30 Javni splošni »firbec« pa je za efl' rat ostal z dolgim nosom. Namesto rezultatov analiz novinarji izbrskali na dan vts novih vprašanj in dvomov. Eih? ein menda ni nikoli izrekel želi' da bi po njegovi smrti brskali njegovih možganih. Celo obratih naj bi bilo. Kdo je potem doV° odvzem možganov? Einsteinov sin, se glasi odg£>v Hans Albert Einstein, hidravh^ inženir, ki je umrl leta y-Njegov podpis stoji na dovolili11 ^ Hrup okoli genijevih možS3 nov se polega in bo za nekaj 33.. ,vof: gotovo zamrl, zanimanje h zbujali drugi dogodki, drug30 skrivnosti. Do takrat, ko bt>m zvedeli za rezultate raziskav, P3.1, najbolje, da skrivnost Ernste3' . vih možganov iščemo tam, kje^ najbolj jasna — v Einstein3 mislih. Te so vsakomur dostop čeravno morda ne razumljiv0^ Odstranjevanje nadležnih in nelepih maščob^ blazinic na stegnih — Plastična kirurgija cvetoč Plastična' kirurgija v ZDA je v zadnjem času postala ena izmed najbolj cvetočih in pomembnih medicinskih strok. Ocenjujejo, da je bilo lani opravljenih nič več in nič manj kot 477.000 operacij, s katerimi so polepšali videz, mnogim nezadovoljnežem. Med njimi je bilo tudi mnogo takih, ki si grd videz zgolj domišljajo. Dermatologi opravijo vse več plastičnih operacij z laserjem, predvsem operacije, s katerimi odstranijo materina znamenja. Na kliniki v Layfordu se ukvarjajo s posebno vrsto plastične kirurgije, z odstranjevanjem maščobnih blazinic. Na to kliniko, ki je urejena kot prijetno zvetje, s šumečimi palmami in cvetočimi grmi, je zavila tudi 37-letna Viclo-ria. Prišla je z željo, da bi se znebila blazinic, ki so se nabrale na obeh stegnih. Ni se jih mogla znebiti ne z dieto ne s telovadbo. Bila je prava kandidatka za nitev maščobnih nabreklin, bila drugače vitka. dr- Kot pravi strokovnjak za to. Serson, je postopek sila prepr a Ko operira, mu ves čas igra n« glasba. Najprej napravi vrez m to črpa iz ustreznih delov s^®no maščobo, ki odteka v steK posodo. Tekočina je tno^30, ,,.|i dobna piščančji maščobi. P° ^ urah zašije posebej vsak vre3 stegnu. Omenjena pacientka J r, operaciji imela vsako stegno^.^ njše za 7,5 cm. Victoria Je .e, vesela, ker seje znebila te nadl po dveh do štirih mesecih P3 tudi popolnoma okrevala. r(fi Takšna operacija stane j; dolarjev, kar pa je kar pr ^ toliko stane danes dober aVlcjjo vprašanje je, kdo si opef3 lahko privošči. A J- 2Ai» (Vir: NeWS A nagrada v družinsko vas NEJC STARIČ iz Družinske va-® je bil na zadnjem žrebanju izbran med reševalcev naše male nagradne križanke in žreb mu je dode-j, Za naSrado knjigo »General iz ungle« znamenitega pisatelja B. favna. Pisatelj, ki je bil dolgo zelo .j.r,vnostna osebnost, velja za od-..ne8a Pisca, njegova dela pa upra-no uživajo sloves. nrii"^te fiana^nj0 križanko in Ppsijite rešitev najkasneje do 26. ju-Ja na naslov: Uredništvo Dolenjega lista, Germova 3, 68000 mesto, s pripisom KR1ŽAN- TTTT —| prgišče -lil Tf+T , r f^ T-L i- 4. |_f —| » * «i.j. .-L J"« je treba odgovoriti z r®snjc0Samim S,re'0m “ Z P. GOLUBOVIČ *. je najbolj vzvišen je ' lastnine, ljubosumnost pa tpnfnJ0 strah, da ne bi izgubili 9a> kar imamo. A. STRINDBERG ^as tapotičenja.lepole’ naP0Či M. BOR NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA •'W 1 JN. fy„ i tl' m ... I JJL 1 tl UPtRNI SKLADAT tU N0VD SREBRO UIH0SKU VOZILO 1 RIM. VARU! OGNJIŠČA 1 UCRT OL UPOGIB TELESA M. IME 1 ZELO IHUA KOVINA 't ' 1 Lfr. MLtUNl iZDfcLhK PREGRIN- JALO K UUfcLbZtNL SlNJSKt V 1 tSKfc IGR 11. RAUIU1E LE VIZIJ A PHtSKUS PHIS1 AS SP HIIIZMA - % RUSKI VLADAH KRUHUVtC VERSKA LUCINA MUUHILO ► NAJVEČJA KOPENSKA /IVAI UL svtiu :TIUP.IVIESU OlStCl MAZILO 1 UH VtLIKAS RIBIŠKI PRI BUH ‘HIRA na ' SR ELO SR bOOZ t!Vl ZlMZbLbN GrtiVI VtLIKAN PllCJA SAMICA ASKfcHC , UHMA SULVUJA >HJGHrtVtL JEL UbRAzA JAVilR KAHttlUN« SVHII.KA KONICA/ IRSKA RE-PUBL. ARMADA liUZDN A ŽIVAL LtlALSIVD SMROUKAV RA SPUUNJI OtL VALA DRŽAVNA BLAGAJNA POLJSKA UVfcTlCA ol MAKtU, KOLU • MLINSKI /LbB Zlitina, ki se lahko spominja Nitinol je legura, ki ima nenavadno lastnost, da si zapomni določeno obliko in se _ ob določeni temperaturi vrača vanjo — Kovina bodočnosti_ vlak Lahko zravna zobe ali zaustavi v polni hitrosti, lahko zausta- ! Pot krvnega strdka in pogasi Požar, lahko poenostavi telefons-e zveze in omogoči pogon moto-Ja na vodo. Vse to lahko naredi obni tehnološki čarovnik — j °Va kovinska zlitina, ki so ji dali me nitinol, kar je okrajšano ime, estavljeno iz, začetnih zlogov in fk sledečih besed: nikelj, titan in ^.aval Ordnance Laboratory (Ra-'skovalni center vojne mornarice). •me pove, iz česa je nova zlitina "arejena in kje sojo prvič naredili. Jena najveličastnejša lastnost pa , « zapomni določeno obliko Udi, če ji t0 obliko potem sfv^0 ab 'Zgubi. Je temno j e oarve, upogljiva, da se kovati taniti, ne rjavi in je zelo odporna. Njen »spomin« pa je povezan z °t°čeno temperaturo, k ,°8lejmo si preprost primer, nov° nenava(Jn0 se lahko obnaša ti Va zlitina. Vzemimo žico iz ni-zvi° P°tem j° segrejmo in ohrH° y sPiralo. Ko se ponovno in j| ’ jo lahko poljubno zvijamo vSa[.sPreminjamo obliko in bo v n0se' obstala. Toda ko jo ponovil,,.,, Srejemo na prejšnjo tempera-zviln Se bo v Lipu sama od sebe “a V spiralo. Ta °moBnJ50SObnosf »spominjanja« možn najrazličnejšo uporabo, °žnosti so pravzaprav neizčrpne. Wii,r° zlitino je slučajno odkril k°Vajin Buehler. direktor Razis-ko ;e neS.a mornariškega centra, klja j,[a?lskoval lastnosti legur ni-Pr.meri"^3' Iskal Je namreč naj-oblo« Jso zlitino za zaščitno Zemeiici.raket- ki so Pr' vračanju v 1°, v? ko ozračje podvržene ze- močne m temPeraturam zaradi diteij ®a trenja. Najbolj je iznaj-sPosobPre:Seneti'°, ^ 'nla zlitina t-_. n°st »spomina« samo v na- tanč Ce no se odmerjeni sestavi (55 : 45). fazmerje le za malo spreme- ni, nenavadna lastnost zlitine izgine. Ameriška mornarica je po prvih poskusih nitinol patentirala in o novi zlitini tudi obvestila znanstvenike, vendar je-z.adržala v tajnosti tehnologijo izdelave in nekatere druge pomembne podatke. Iznajditelj je s pomočjo inž. Davida Goldsteina izdelal tudi prvi motor in ga dal patentirati. Potem je nitinol za dlje časa izginil v pozabo in o čudežni zlitini ni bilo nič slišati. Vendar so se tajna raziskovanja in poskusi nadaljevali. Zdaj seve, da so strokovnjaki iznašli način spajanja cevi brez varjenja. Spoj naredijo tako, da ga obvijejo z nitjo iz nitinola pri temperaturi 100° pod ničlo. Ko se žica ogreje na običajno temperaturo, se tako stisne, da nastane praktično popoln spoj. Na ta način je mogoče spajati tudi kable in optična vlakna, ki so bodočnost telefonije. Spoji optičnih vlaken doslej niso bili mogoči, proizvesti pa je zaenkrat mogoče le vlakna določene dolžine. Mikro spoj z ni-tinolovo nitjo rešuje to tehnično težavo. Raziskovalci so preskušali uporabo lističev nitinola v varnostne namene. Ob porastu temperature nitinolov listič lahko sproži alarmne sisteme in je tako zelo zanesljivo in koristno sredstvo v protipožarnih sistemih. Zaradi svoje sposobnosti, da ob določeni temperaturi zadobi določeno, vnaprej zamišljeno obliko, se kaže kot zanimiv pripomoček za izdelavo varnih zaviralnih sistemov pri vlakih in podobnih težjih vozilih. Toda največ obljublja nitinol v industriji motorjev. Trenutno je nitinolov motor v poskusni lazi, a toliko se že ve, da deluje na način hitrega segrevanja in ohlajanja nr-tinolovih delov. Deli namreč Raču Avtomobili prihodnosti D nalniški sistem, srce nove avtomobilske proizvodnje — Avto po željah kupca bilska '°mala vsa svetovna avtomo- Zlašla ,l?byustr'ja sc Je naenkrat n°gii Se že uspešno postavljajo na Mn':,av te^avah, ravno tako naša. Pa Srozi propad, nekateri »P ■><» v . HOPp 'Jr. 1 J J Varn r Primer s' oglejmo to-10 General motors v ZDA. 763 £ta * Je ta tovarna imela za n0vjrni*'j°nov dolarjev izgub. Z hitr,,01 v°dstvom pa se je začela fačn’. i -®at' iz težav. Kupili so (Ele nik poslovne družbe LDS Odl0C‘V*nic L7ata Systems) in se rjij.i '* da izpeljejo drugo indust-0,re,voluctj°. Proizvodnja ne te£ee lli kvalitetna in uspešna, če Sede b° mefodah in na strojih iz ljuJT,{Jesetih let. Računalniki so tal rZa nova iskanja. Tako je pes- ki sistera^Ul?a*n‘k centcr živčnega iaj n?a GM, ki uspešno povezuje raj ni|je.s konstruktorji, robote z. falniki, prodajalce s kupci. Orak|. '.zdelavi avtomobilov up-natanJ^J°..laserje’ da je izdelava darje .n-fJša’ Vgrajujejo tudi ra-> Ki opozarjajo na morebitno trčenje, m računalnik s cestnimi zemljevidi na zaslonu, ki uspešno nadomeščajo zrcala na avtomobilu. To je prvi poskus takšne proizvodnje manjših avtomobilov, ki bodo tudi dosti cenejši od sedanjih. Hočejo sc prilagoditi trgu, kjer ni pomembno, kdo je prvi, temveč, kdo je najboljši. »Delajmo, kar je ustreznejše, delajmo tisto, kar nam bo prineslo zmago,« poudarjajo. Vsakega kupca posadijo pred računalnik, da si sam izbere barvo avtomobila, slog in neobvezno opremo, kot je npr. radio, barva sten, zatemnjene šipe, digitalni merilec hitrosti, pepelnike. Potem se računalnik poveže z ostalimi informacijskimi proizvajalnimi centri in odda svoje ukaze. Zaželeni avto je narejen v enem tednu. Ko kupec opravi izbor mu prodajalec predloži še računalniški kreditni ček, ceno in zavarovanje. J. ŽAGAR (Vir: Newsweek) imajo različne »spominske« oblike. Spreminjanje oblik je mogoče prenesti v krožno gibanje in dobiti pogonsko moč za kolesa. Izkoristek nitinolovega moto-rja je zaenkrat dokaj slab — vsega 5 odst., kar je manj, kot je izkoristek klasičnih bencinskih motorjev. Vendar je gorivo za novi motor poceni, saj "ga poganja — topla voda! Toda časi, ko se bomo vozili z avtomobili ali vlaki na nitinolov motor, niso prav blizu. Preden bodo začeli serijsko proizvajati takšne motorje, bodo morali premagati še precej tehničnih in drugih težav, predvsem pa bodo morali močno znižati stroške pridobivanja nitinola. Kljub temu da je nitinol razmeroma drag, povpraševanje po njem raste. Uporabljajo ga za zaščitne ploščice raket, za ortopedske pripomočke, v medicini so,, opravili že tudi poskuse z nitinolo-vimi krvnimi filtri, kijih vstavijo v krvne žile. Vsa raziskovanja se seveda niso enako dobro obnesla. Neka ameriška firma je deset let poskušala nitinol za nove proizvode visoke tehnologije, porabila za poskuse deset milijonov dolarjev, a je po desetih letih odnehala in opustila svoje programe. Toda to ne pomeni, da nitinol ni zanimiva zlitina, le težave so zaenkrat še prevelike za praktično izrabo vseh njenih lastnosti. Nitinol je kovina bodočnosti, pravijo strokovnjaki. vaša zgodba ^Metka, sestra moje matere, je bila visoko, vitko dekle, naravno inteleligen-tna in duhovita, zato so jo povsod radi imeli, kjer seje pojavila v družbi. V tistih časih seje mnogim staršem zdelo škoda denarja za šolanje deklet in tudi pravih možnosti ni bilo. Tako je Metki ostalo le, da se je v Ljubljani izučila za kuharico. Zaslovela je kot zelo dobra in vešča kuharica. Ta njen poklic pa ji je posredno prinesel tudi moža. Kot dobro kuharico sojo povabili na neko belokranjsko »ofcet«, na kateri se je znašel tudi mlad fant, ki je prišel domov na obisk iz. Luksemburga. Iskal sije namreč ženo. Bil je zelo zadržan, a kljub temu je imel kup oboževalk. Vendar se za druge ni kaj prida zmenil, saj mu je v oči padla vitka svetlolaska v kuhinji, se pravi Metka. Večkrat je zaplesal z njo, ji laskal in jo zalezoval, toda Metka se ni dosti zanimala ne zanj ne za koga drugega. Volja do dela Branijo se upokojitve Upokojitev sploh ni tako zelo zaželena, saj je vse več upokojencev, ki bi še radi delali in se čutijo dovolj ustvarjalne v obdobju, ko morajo po črki zakona izpreči in naj bi uživali pokojnino. Za potrditev tega ni treba jemati v ozir izjemne primere, kot je gladovna stavka dr. Ruglja, ki je na tako drastičen način protestiral proti upokojitvi pri polnih ustvarjalnih močeh, zgoraj zapisano ugotovitev potrjuje tudi raziskava CENŽIS, ki sojo opravili v sosednji državi Italiji. Bolj ko se ljudje starajo, večjo potrebo po delu čutijo, so ugotovili raziskovalci s pomočjo obsežne ankete, ki je pokazala, da 46 odst. anketiranih upokojencev v petdesetih letih življenja želi še delati in kar 58 odst. v šestdesetih letih. Zanimivo pa je, da je samo 39 odst. upokojenih v poznih štiridesetih menilo, da bi raje še delali, kot uživali v upokojitvi. Želja po aktivnem delu izvira, kot je pokazala raziskava, bolj iz hotenj, da se ne bi prehitro postarali, da ne bi veljali za odpisane, kot iz potreb po dodatnem zaslužku. Podobno je tudi pri tistih, ki so zaposleni. Mlajši ko so, bolj se čutijo utrujeni in potrebni temeljitega počitka, če ne že kar pokojnine. Bližje ko je pokojnina, bolj vredno se jim zdi delo in ustvarjalni vsakdanjik. Od tistega večera mlademu zdomcu ni šla iz glave zadržana,a prijetna deklica. Vnela mu je srce in zaželel si je, da bi jo odpeljal s seboj v tujino. In ker sam ni našel poti do nje, se je domislil moje matere. Nekega nedejskega dne smo sedeli z materjo na krušni peči, ko je nekdo potrkal na vrata. Takoj smo vedeli, da imamo važnejši obisk, saj se je takrat trkanje spodobilo samo boljšim ljudem. In res je v sobo stopil Luksemburžan Jože iz sosedje vasi. Materi so se široko razrle oči in vprašala ga je: »Kaj pa je tebe prineslo k nam?« Fant je sramežljivo povedal: »Veš, Ana... tvojo sestro bi rad.... Bi mi lahko ti uredila, da bi jo dobil za ženo?« Dvignil je pogled in vprašujoče pogledal mojo mater. »Kako naj jaz to naredim, če tebi, ki si tak fant, ni uspelo?« se je zasmejala mati. »Tebi mora verjeti, da Za živali in za ljudi Program, ki so ga razvili za raziskave komunikacijskih sposobnosti opic, je koristen tudi za ljudi Usoda 23-letne Sandre je bila hudo bridka. Vse od rojstva je bila gluhonema in duševno zaostala, zdravniki pa so jo opisovali kot brezupen primer. Toda v zadnjih dveh letih se je iz agresivnega in sovražno nastrojenega mladega dekleta naredilo človeško bitje, ki je sposobno živeti, seveda na omejen način, v človeški družbi. Zahvala za to spreobrnenje gre računalniška zasnovanemu programu učenja jezika, ki so ga strokovnjaki izdelali, da bi odkrili sposobnost razvitih opic za komuniciranje. Tako je projekt, kije bil namenjen raziskavam živali, v končni posledici koristil ljudem. Ko so zdravniki naučili gluho- Japonski metuzalem Skromno življenje in vsakdanji red za 120 let Kolikor stoletnikov, toliko receptov za dolgo življenje. Eni se navdušujejo nad jogurtom, drugi nad vegetarijansko prehrano, tretji mislijo, da jeskrivnost dolgega življenja v zgodnji poroki in uživanju, četrti spet prisegajo na kozarec vina in visokogorski zrak. Najstarejši med njimi pa pravi, da je za dolgo življenje potrebna skromnost, zadošča nekaj riža in sojina juha ter čaša zdrave pijače. Takega mnenja je Japonec Sigečijo Izumi, ki velja' za najstarejšega živečega človeka. Letos je pred kratkim praznoval lep in izjemen življenjski jubilej — 120-letnico rojstva. Celih 12 .desetletij že torej tlači zemljo, rodil se je v časih, ko so po Japonskem hodili 120-letni Sigečijo Izumi, najverjetneje najstarejši živeči človek. še samuraji, v Ameriki pa je divjala državljanska vojna. Za obletnico mu je po telefonu čestiral minister Masaharu Goto-da, na metuzalemovem domu na otoku TokunoŠina pa je bilo tudi več novinarjev, ki so skušali zvedeti za skrivnost dolgega življenja. Ugotovili pa so, da ni nobene skrivnosti. Starček živi zmerno in se drži svojega reda. Vstaja zjutraj ob 5. uri, uro dlje poleži, kadar je temačno in deževno vreme. Čas si krajša z gledanjem televizije, všeč so mu predvsem športni prenosi, od katerih najraje spremlja tekmovanja v rokoborbi. jo imaš res rad.« »Ti ji povej. Ti znaš. Če mi pomagaš, ti pošljem iz Luksemburga vse, kar si poželiš. Pregovori Metko. Če tebi ne uspe, potem ne bo nikomur,« je Jože hitel dopovedovati. Pri tem pa ■ so mu v oči prišle solze. Ko je mati to videla, jo je globoko ganilo. Kako naj ne pomaga človeku, ki ima solze v očeh? »Ne skrbi. Jože, Poskusila bom vse, kar zmorem,« je obljubila mati. »Nikoli ti ne pozabim,« je Jože hvaležno dejal in si obrisal oči in nos. Ponujenih jedi se ni dotaknil in niti kozarca vina ni spil. Kar odneslo ga je iz hiše. Materino posredovanje je bilo uspešno. Pregovorila je Metko, da tako dobrega moža zlepa ne bo našla. In tako smo kmalu praznovali še eno »ofcet«. Čez čas, ko sta prišla ponovno na obisk v domovino, ju je že spremljal sinček. Videti je bilo, da sta se lepo ujela in da skoraj ni srečnejšega zakonskega para. MARIJA NEMANIČ nemo in duševno zaostalo dekle posebnega računalniškega jezika, se je nesrečnica lahko prvikrat v svojem življenju nekako izrazila. Ta možnost izražanja lastnih potreb in počutij pa je dobrodejno vplivala na njen osebnostni razvoj. Poleg Sandre je bilo v raziskovalni program vključenih še 14 mladih, podobno zaostalih v razvoju. Pri vseh so zabeležili občuten napredek, osmerica pa je pokazala nepričakovano dobre rezultate. Kot razlaga strokovnjakinja za duševno zaostale Mary Ann Romski, poznajo zaostali ljudje veliko stvari in bi lahko bolje živeli v svojem okolju, ko bi ne imeli nepremostljivih težav pri izražanju svojih potreb in občutij. Ko enkrat predro barikado nerazumevanja in 'jim je omogočeno sporočati drugim svoje želje, se izrazita agresivnost umiri, odpro pa se poti za kvalitetnejše življenje v njihovem razvoju. Seveda je tovrstno učejtje zelo drago, saj zahteva prirejen računalnik in zahteven program. V pripravi je komercialna inačica programa in posebne tipkovnice. Tako bodo tovrstni dosežki dostopnejši. Življenje brez injekcij Upanje za sladkorne bolnike — Naravna pot Na svetu živi nekaj milijonov ljudi, katerih življenje visi iz dneva v dan na tanki injekcijski igli; če si ne bi redno vbrizgavali insulina, bi umrli. To so težji sladkorni bolniki. Vendar jim tudi ob rednih injekcijah insulina grozi nevarnost srčne kapi, slepote, odpovedi ledvic in nekaterih bolezni na živčni podlagi, kot je impotentnost. Vse io zaradi tega, ker injekcije ne morejo dajati organizmu tako natančno odmerjene količine potrebne snovi za razgradnjo ogljikovih hidratov, kot to počne pri zdravem človeku trebušna slinavka. Medicinski strokovnjaki in raziskovalci se že vrsto let trudijo, kako bi odpravili to pomanjkljivost. Del raziskovalcev išče umetne načine natančnega injici-ranja insulila s pomočjo računa! niško krmiljenih naprav, drugi del pa išče naravnejšo pot, K slednjim spadata tudi dr. David Scharp in dr. Paul Lacy, ki sta opravila pionirsko delo pri presajanju delov tkiva trebušne slinavke. Po več letih poskusov na živalih sta pred kratkim opravila preša1 ditev na ljudeh. Poskus sta opravila predvsem z namenom, da ugotovita, ali se bo presajeno tkivo vraslo v bolnikov organizem, kajti to je prvi pogoj za nadaljnje izpopolnjevanje postopka, katerega končni cilj je seveda, da bi presadek spodbudil organizem k izločanju insulina, torej k ozdravitvi težkih sladkornih bolnikov. Največ težav sta imela pri pripravi tkiva. Trebušna slinavka je namreč dokaj zapleten organ, dejansko gre za spoj dveh organov, enega z zunanjim in enega z notranjih izločanjem. Pri slednjem nastaja insulin v tako imenovanih Langerhansovih otočkih, natančneje v beta celicah teh otočkov. S posebnim postopkom sta izločila iz slinavke umrlega darovalca samo te celice in jih nato vsadila v bolnikov organizem. Po prvih dneh se pri nobenem od bolnikov niso pojavila znamenja zavračanja tujka (zasluga za to gre uporabi najnovejših zdravil, ki slabe imunološki sistem v organizmih) niti ni bilo znamenj zastrupitev, kar je dokazovalo, da sta zdravnika pripravila zares čisto presadno tkivo. Krona vsega pa je bilo odkritje, da se je vsadek pri treh bolnikih oživil in da je poltretji mesec izločal insulin. Zakaj poskus ni v celoti uspel, bosta raziskovalca poskušala ugotoviti pri nadaljnjem delu. Upata, da jima bo uspelo vse skupaj močno poenostaviti, da bosta presajala tkivo brez. antiimunoloških zdravil. Če bo res tako, potem se bodo nekega dne sladkorni bolniki znebili injekcij. Sreča le tedaj je dolgotrajna, če nosi hkrati žalost in veselje. PINDAR Zemlja ne pripada človeku, človek pripada zemlji. Indijanski poglavar SETHL Seme sovraštva ne potrebuje pognojenih njiv, kar naprej raste kot divja roža. A. ZIDAR POTA IN STft? dežurni poročajo Na kruto smrt obsojena živina Živali na domačiji Vlada Črniča v Boginji vasi brez hrane in vode — Poginulo govedo in kokoši — Kdo bo rešil ostale živali? BOGINJA VAS — Težko je že sedaj govoriti o vzrokih po svoje pretresljivega odkritja na domačiji Vlada Črniča iz Boginje vasi pri Metliki, veliko bolj umestno se je vprašati, kako da v naši zakonodaji nimamo zoper krutost in mučenja živali skoroda nikakršnih, sploh pa ne učinkovitih ukrepov. Kako je mogoče, da ima nekdo, ki nima pod streho niti enega kilograma krme, polne hleve živine, ko pa je povsem jasno, da jim ne more nuditi najosnovnejših pogojev za življenje? IZGINILO KOLO Z MOTORJEM — Še neznan zmikavt seje 12. julija okoli 20. ure polotil kolesa z motorjem znamke APN 4, ki je stal pred stavbo AMD na Ljubljanski cesti v Novem mestu. Vozilce je bilo do takrat last Jožeta Bašlja iz Dolenjskih Kamene, veljalo pa je kakih 30 tisočakov. OB ZENSKO KOLO — V soboto, 13. julija zvečer, je izpred stanovanjske hiše Trebanjčana Iva Ranči-gaja izginilo žensko kolo, znamke Rog, vredno kakih 20.000 din. Za storilcem še poizvedujejo. GORELA SKLADOVNICA DRV — 10. julija okoli 2. ure zjutraj je prišlo do požara na skladovnici drv pri gospodarskem poslopju 57-letnega Antona Luzarja iz Brezjega pri Dolenji Stari vasi. Požar, katerega vzroke še raziskujejo, je povzročil za okoli 10 tisočakov škode, ogenj pa so pogasili vaščani in člani PGD iz Stare vasi. UKRADEL VRTALNI STROJ — Med 5. in 8. julijem je nekdo iz stanovanjske hiše v Vavpči vasi pri Semiču ukradel električni vrtalni stroj, last Petra Jančana >z Semiča. Orodje je bilo vredno kakih 20 tisočakov, za njim in storilcem pa še ni oprijemljivejše sledi. PRIJELI OSUMLJENCA BODGANJA VAS — Miličniki so prejšnji teden prijeli 22-letnega Z. J. iz Žužemberka in 36-letnega F. P. iz Vrhpolja pri Grosupljem, ki sta utemeljeno osumljena, da sta »obiskala« vikend Ljubljančana Petra Jereba v Bodganji vasi pri Žužemberku. Kot vse kaže, sta ukradla dve jeklenki s plinom, ki so ju našli pti F. P., obe pa so že zasegli in vrnili lastniku. Zoper oba je napisana ovadba temeljnemu javnemu tožilcu. VOZIL BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA ŽUBINA — 10. julija okoli 17. ure je 17-letni Matija Gros iz Velikih Dol pri Grosupljem vozil osebni avto po lokalni cesti iz Žubin proti Stranjam. Med vožnjo je zapeljal v levi in nepregledni ovinek po levi strani ceste ter pri tem trčil v avtomobil, ki gaje nasproti pravilno pripeljal 42-letni Ljubljančan Avgust Piškur. Gros, kije vozil brez vozniškega dovoljenja, seje pri trčenju poškodoval, prav tako njegov sopotnik, 10-letni Peter Gros, ter 41-letna Ana Piškur iz Ljubljane. Materialne škode je bilo za 500 tisočakov. HUDO POŠKODOVANA MOTORIST IN SOPOTNICA METLIKA — 35-letni Alojz Štefa-nič iz Križevske gasi je 9. julija ob 21.50 vozil osebni avto iz mostu čez Kolpo proti Metliki. Kakih 50 metrov pred križiščem v Metliki je nameraval zaviti v levo, zato je vključil levi smernik. Takrat je za njim s preveliko hitrostjo pripeljal 26-letni motorist Ivan Zoretič iz Žaječkega sela. Ob zavijanju je silovito trčil v avtomobil, v nezgodi pa sta se hudo poškodovala motorist Zoretičin njegova sopotnica Ankica Hribljan iz Bobnjarskega bro-da. Oba so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer sta ostala na zdravljenju. Laže poškodovanje bil tudi voznik Štefanič, kateremu so prvo pomoč nudili v metliškem zdravstvenem domu. Materialne škode je za milijon dinarjev. Pred nekaj dnevi so krajaniBoginje vasi telefonično obvestili veterinarskega inšpektorja v Črnomlju, da njihov sovaščan Vlado Črnič že več dni ne krmi svoje živine in da se jim celo zdi, da živali poginjajo. Na inšpektorjevo intervencijo so krajani še enkrat pogledali na Črničevo domačijo in sporočili, da leži v hlevu poginulo kakšno leto staro tele, medtem ko je tudi drugo že povsem onemoglo. Ob slivi na vrtu so našli privezanega vola in kravo, oba izčrpana in sestradana. Inšpektor je takoj odredil, da se poginjena žival, ki je že zaudarjala, nemudoma odstrani, o tem pa je obvestil tudi Dolenjski veterinarski zavod v Novem mestu, ki je dolžan poskrbeti za poginule živali in po potrebi opraviti tudi sekcijo. Ker je bilo bolj ali manj jasno, da gre v omenjenem primeru za mučenje živali, si je Črničevo domačijo skupaj z inšpektorjem ogledal še miličnik. Podoba je bila res pretresljiva. Sestradane živali in neznosen smrad. Kmalu je bilo jasno, da ta prihaja iz kokošnjaka, kjer so .bile očitno že več dni brez hrane in vode zaprte kokoši; večina jih je v tem času poginila. In če je po vsem tem znano ime tistega, kije Igra s predpisi Ko na eni strani prebiramo spodbudne ugotovitve o zmanjšanju gospodarskega kriminala, smo na drugi strani priča naravnost zastrašujočim številom o vse večjem porastu gospodarskih prestopkov. Gre bolj ati manj za izigravanje morja predpisov in zakonov, najbolj zanimivo pri tem pa je. da so v veliki večini primerov tarče »iznajdljivosti« delovnih organizacij prav zvezni predpisi, saj je bilo. denimo, v lanskem letu v Sloveniji zaradi kršenja republiške zakonodaje podanih le nekaj preko š odst. vseh ovadb. Prav zaradi takšne množičnosti kršitev so javna tožilstva posvečala največ pozornosti primerom, ki so predstavljali oviro izvajanju ekonomske stabilizacije, še posebej na področju cen, blagovnega prometa ter deviznega in zunanjetrgovinskega poslovanja, upravičena pa je bojazen, da je takšnih primerov še precej več. Očitno inšpekcijske službe navzlic nekaterim podatkom o povečanem obsegu dela še zmeraj ne opravljajo svojega poslanstva v celoti, kar vetja zlasti za tržne in devizne inšpekcije. Razlogov za to je več. najtehtnejši pa so slaba k adrov-ska zasedenost, prekratka, vsega 4-letna mandatna doba inšpektorja, ne nazadnje pa ludi-premala finančna sredstva inšpekcijskih služb za plačilo stroškov opravljenih analiz, mnenj in pojasnil. Kot najbolj značilen primer nemoči inšpekcijskih služb je moč navesti navidezne samoupravne sporazume. ki so jih delovne organizacije množično sklepale med seboj, v bistvu pa se je za njimi skrivala trgovina z nakupom in odprodajo deviz. In čeprav je šlo za izredno množičen pojav, so bile ovadbe pristojnih inšpekcijskih služb sila redek, celo izjemen primer. Očitno se delovne organizacije takšne nemoči pristojnih služb dovolj dobro zavedajo. In če imamo za lansko leto uraden podatek. da se je število registriranih gospodarskih prestopkov povečalo za več kot polovico, kaj potem še/e reči ob spoznanju, da se velika večina kršiteljev iz navedenih razlogov izmuzne roki pravice? Komu torej sploh še služijo predpisi? B. B. ZARADI UTRUJENOSTI NA BANKINO — 22-letni Rudi Gerald Hell-mich iz Zahodne Nemčije seje 13. julija peljal z osebnim avtom iz Ljubljane proti Zagrebu. Nekje pri Stranju je v levem in nepreglednem ovinku zaradi utrujenosti zapeljal na desno bankino, še nekaj časa vozil po njej, nato pa trčil v betonsko ograjo podvoza. V nezgodi se je voznik na srečo le laže poškodoval in so mu prvo pomoč nudili v novomeški bolnišnici, od koder pa je bil že odpuščen. Veliko bolj žalostno podobo je nudil avtomobil, na‘katerem je škode za blizu 600 tisočakov. VOZIL PO LEVI — Francoski državljan Jean Pierre Chevalier se je 13. julija nekaj čez poldne peljal z osebnim avtom po magistralni cesti proti Novemu mestu. Pri Trebnjem je zavil z avtoceste, le malo naprej pa je v levi nepregledni ovinek pripeljal po levi strani. Takrat mu je nasproti pripeljal z avtomobilom Mirenčan Franci Kolar, ki trčenja navzlic umikanju ni mogel preprečiti. V nezgodi seje laže poškodoval Chevalierov sopotnik, ki se zdravi v novomeški bolnišnici, medtem ko so materialno škodo ocenili na 700.000 din. kriv takšnega mučenja živali, je veliko teže odgovoriti na vprašanje, kdo in kako bo preprečil nadaljnje trpljenje živali na Črničevi domačiji. Nelezate-gadelj, ker je govedo tako sestradano, da ni več primerno niti za klavnico, in ker sosedje iz strahu pred lastnikom takšnih živali nočejo sprejeti v rejo, konec koncev je tudi kaj malo upanja, KOSA ZAŠLA V KOLO NOVO MESTO — 14-letni Novo-meščan Andrej H. seje 10. julija okoli 18. ure peljal na kolesu po Kristanovi ulici v Novem mestu, med vožnjo pa v desni roki držal koso. Ko je prikolesaril do stanovanjskega bloka št. 34, mu je ročaj kose ušel v prednje kolo, tako da je padel, pri tem pa se mu je vrh rezila kose zapičil v levi predel dimelj. Hudo poškodovanega Andreja so nemudoma prepeljali v novomeško ool-nišnico, kjer je ostal na zdravljenju. da bo živina navzlic dobri negi zaradi izhiranosti pridobila na telesni teži, pač pa predvsem zato, ker veterinarski inšpektor nima prav nikakršne zakonske podlage za ukrepanje. Usmrtitve živine, čeprav bi bilo to zanjo najbolje, ne more odrediti, ker pa ne gre za nikakršno kužno bolezen, ki bi se lahko razširila po vasi, edino kar je mogoče, je, da miličniki lastnika prijavijo sodniku za prekrške zaradi mučenja živali. Očitno ga torej ni, ki bi Črniču • Tik pred zaključkom redakcije so nam iz novomeške uprave inšpekcijskih služb sporočili, da je skrb za preostalo živino prevzela metliška kmetijska zadruga, vendar je kaj malo verjetnosti, da si bodo živali še opomogle. lahko odvzel živali, da ne bi še naprej trpele žeje in lakote, kajti pri domačiji ni niti enega kilograma sena. Morebiti je edino krajevna skupnost tista, ki bi lahko preprečila nadaljnje trpljenje živine, seveda z vednostjo in soglasjem lastnika. A upravičena je bojazen, da je začarani krog, iz katerega ne more najti izhoda niti zakonodaja, s tem dokončno sklenjen. Ali z drugimi besedami; živino čaka, kot kaže, počasna in mučna smrt. B. BUDJA Pravna vojna za parcelo Šele ustavno sodišče Slovenije je dokončnd odločilo, kdo lahko odloča o usodi parcele, ki jo je od krške občine dobil in izgubil Martin Tomažin NOVO MESTO, LJUBLJANA — Pred nekaj dnevi seje pred ustavnim sodiščem SRS znašel že nekaj let trajajoči spor med krškimi Občinarji in Martinom Tomažinom iz Novega mesta. Slednjije 1971 dobil od takratnega oddelka za gospodarstvo in finance skupščine občine Krško na podlagi izida natečaja v Leskovcu v uporabo zemljišče za gradnjo stanovanjske hiše. V odločbi o dodelitvi parcele pa je bilo med drugim zapisano tudi, da mora pričeti graditi najkasneje 6 mesecev po pravnomočnosti odločbe in hišo dokončati v roku treh let, sicer lahko odda pristojni občinski organ zemljišče drugemu uporabniku. Tako seje tudi zgodilo, saj Tomažin v pogodbi zapisanih obveznosti ni izpolnil, tako da mu je bilaseptemhra 1981 odvzeta pravica do uporabe tega zemljišča. Kmalu zatem se je pričela prava sodna vojna, dokler višje sodišče v Ljubljani ni odločilo, da kakršnokoli odločanje v tej zadevi ne sodi v sodno pristojnost, saj je bilo zemljišče oddano na podlagi zakona o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč z upravno odločbo. O vsej zadevi je nato ponovno odločal občinski sekretariat za občo upravo, sprejel sklep, da se zemljišče Tomažinu odvzame, zapletlo pa se je, ko je na Tomažinovo pritožbo odgovoril republiški sekretariat za pravosodja in občo upravo, češ tla odločanje v tem sporu ne spada v pristojnost upravnega organa in je izničil občinsko odločbo. Ker pač druge poti ni bilo, je stvar vzel v roke družbeni pravobranilec samoupravljanja Slovenije in vložil predlog ustavnemu sodišču Slovenije, da spor razreši. In kakšna je bila njegova odločitev? »Za odločanje o prenehanju pravice uporabe in o odvzemu stavbnega zemljišča, kije bilo dne 30. 4. 1971 oddano v uporabo Novomeščanu Martinu Tomažinu, je po občinskem statutu pristojen organ skupščine občine Krško,« to pa seveda z drugimi besedami pomeni, da je bila prvotna odločitev krških Občinarjev povsem upravičena. Prav tako je ustavno sodišče zapisalo še, da bo moralo v morebitnem pravdnem postopku svoje reči redno sodišče. Pravna pot, kako spor pripeljati do konca, je sedaj vendarle znana, čudno pa je, da je bila toliko časa zavita v temo. Ob vsej zakonodaji in predpisih, ki so nam na voljo! B. BUDJA PO DOLENJSKI DEŽELI • Z miličniki je morala prejšnji teden 35-letna Milka G. iz Pristavice. V poročilu, ki so ga napisali možje postave, stoji, da je vročekrvna ženska prišla do stanovanja svojega bivšega moža in tam razbijala šipe. In če je moč temu ravnanju iz povsem življenjskih izkušenj še najti opravičilo, je veliko teže opravičiti njen bes do miličnikov, ki so jo skušali umiriti. Milka G. je na koncu našla zasluženo pomiritev na postaji milice. • Rupert Gregorčič iz Škrljevega pri Prelesju je prejšnji teden pokosil travnik, seno pa prepustil soncu in — tatovom. Ko je namreč naslednjega dne z vozom in vilami prišel na travnik, da bi košnjo pospravil, je razočaran ugotovil, daje to storil že nekdo drug. Kdo, bodo poskušali ugotoviti miličniki. • Novomeški miličniki so vsobo-to našli pri Gmajni razbit potovalni kovček z razno garderebo, raztreseno po bankini in nasipu. Ni še znano, ali je šlo za jezo zaradi preozkih hlač ali zastarelih modelov, dejstvo je, da garderoba še zmeraj čaka lastnika na PPM Novo mesto. Integral Ljubljana tozd Promet in delavnice Črnomelj Delavski svet tozda Promet in delavnice Črnomelj razpisuje dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: vodenje finančno-računovodskega oddelka Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev in pogojev družbenega dogovora o kadrovski politiki izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske* smeri — da imajo3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri ustreznih delih in nalogah. Mandat traja štiri leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: Integral Ljubljana—tozd Promet in delavnice, Črnomelj, Belokranjska c. 22, v 8 dneh po objavi z oznako »Za razpisno komisijo«. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. 478/29-85 Podjetje za PTT promet Novo mesto TOZD PTT Center Novo mesto objavlja prosta dela in naloge Šoferja tovornjaka Pogoji: — šofer C kategorije — 1 leto delovnih izkušenj — poskusno delo 2 meseca — delo je za nedoločen čas Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po dnevu objave na naslov: TOZD PTT Center Novo mesto, Novi trg 7, Novo mesto O izbiri bomo kandidate obvestili v30 dneh po izteku roka za prijavo. 467/29-85 Salonit Anhovo TOZD Opekarna — rudnik Globoko Brežice Komisija za delovna razmerja objavlja potrebo po delavcih za opravljanje del in nalog 1. elektrovzdrževalca — 1 delavec Pogoj za sprejem je končana poklicna šola za elektrikarja in 1 leto delovnih izkušenj pri enakih ali sorodnih delih in nalogah. Poskusno delo je 3 mesece. 2. strojnika preše — 1 delavec Pogoj za sprejem je končana poklicna šola (zaželena strojna smer) ter eno leto delovnih izkušenj. Poizkusno delo je 2 meseca. 3. skladiščnega delavca — 2 delavca Pogoj za sprejem je NK delavec s 3 meseci delovnih izkušenj. Poizskusno delo je 1 mesec. Navedena dela in naloge so za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave zbira komisija za delovna razmerja8 dni po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po poteku razpisa. 468/29-85 Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj, Krško DS SS objavlja prosta dela oz. naloge: I.strojno projektiranje I. stopnje — za 1 delavca Pogoji: — visoka strokovna izobrazba strojne smeri — 4 leta delovnih izkušenj — zaželen strokovni izpit II. strojno projektiranje IV. stopnje — za 1 delavca Pogoji: — visoka strokovna izobrazba strojne smeri — 1 leto delovnih izkušenj ali — višja strokovna izobrazba strojne smeri — 2 leti delovnih izkušenj Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oglasa sprejema kadrovska služba naše DO 15 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. 469/29-85 V skladu z 11. členom Odloka o priznanjih občine Brežice (Uradni list SRS št. 22/80) in 2. členom Odloka o spremembi odloka o priznanjih občine Brežice (Uradni list SRS št. 31/83) Komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Brežice RAZPISUJE OKTOBRSKE NAGRADE, PRIZNANJA IN PLAKETE OBČINE BREŽICE ZA LETO 1985 1. Oktobrske nagrade se podelujejo posameznikom in pravnim osebam za posebne dosežke na družbenoekonomskem, političnem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in drugih področjih dela, ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek občine Brežice. 2. Priznanja se podeljujejo posameznikom in pravnim osebam za izredno uspešno delovanje na vseh področjih družbenega dela (na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti in družbenopolitičnega dela). 3. Plakete občine Brežice se podeljujejo kot spominsko darilo posameznikom ali pravnim osebam ob praznikih, jubilejih in drugih posebnih priložnostih kot priznanje za zasluge na kateremkoli področju družbenega dela. 4. Predloge posredujejo lahko organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, izvršni svet SO ter posamezniki. 5. Predloge je treba podati v pisni obliki Komisiji za odlikovanja in priznanja skupščini občine Brežice, na naslov: Skupščina občine Brežice — Cesta prvih borcev 18,68250 Brežice, najkasneje do 15. septembra 1985. Predlogov, ki bodo prispeli po tem roku, komisija ne bo upoštevala. 6. Podelitev oktobrskih nagrad, priznanj in plaket občine Brežice za leto 1985 bo 28. oktobra 1985 ob prazniku občine na svečani seji zborov SO Brežice. Komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Brežice 471/29-85 SPREJEM PRI POKROVITELJU — Člani kolektivnega poslov odnega organa novomeške tovarne zdravil Krka na čelu s predsednikom Milošem Kovačičem so minuli petek pripravili sprejem za tekmovalce in vodstvo KD Krka. Kot je znano, je Krka s slavnostnim podpisom pogodbe 5. julija prevzela skrb nad novomeškimi kolesarji, ti pa so sejim oddolžili s sijajnimi nastopi aa 18. balkanskem kolesarskem prvenstvu. V prisrčnem razgovoru je bila vnovič dokazana koristnost obojestranskega sodelovanja, za uspešne dosedanje nastope pa so tekmovalci prejeli skromna darila. Krka »prevzela« kolesarje Med Bakopom je bil podpisan sporazum o pokroviteljstvu Krke nad novomeškimi kolesarji NOVO MESTO — Eden najpomembnejših »stranskih« dogodkov Bakopa, zanesljivo pa najpomembnejši v dosedanjem 13-Ietnem delovanju novomeškega kolesarskega kluba je bil slavnostni podpis pogodbe o pokroviteljstvu novomeške tovarne zdravil Krka nad kolesarji sedaj že bivšega K D Novo mesto. Kajti vse od četrtka 4. julija, ko je bil v prostorih Zavarovalne skupnosti Triglav podpisan sporazum o sodelovanju, nosi novomeški klub novo ime KD Krka. Odveč je verjetno govoriti, kaj pomeni takšno sodelovanje za obe strani, kajti povsem jasno je, da dandanes vrhunski šport, in to novomeško ® Čeprav je Bakop že daleč za nami, prihajajo na naslov novega balkanskega prvaka Sandija Papeža in organizacijskega odbora številni telegrami s čestitkami in zahvalami. Tako je Papežu med drugimi čestital tudi rojak Leon Štukelj, ki živi sedaj v Mariboru, organizacijski odbor pa je prejel čestitke »za izredne organizacijske in tekmovalne dosežke Bakopa« tako od slovenske kot od jugoslovanske kolesarske zveze. kolesarstvo zanesljivo tudi je, ne more brez dovolj močne materialne Podpore, po drugi strani pa so prav imenitni rezultati novomeških kolesarjev tisti, preko katerih bo Krka dostojno ponesla svoje ime tudi preko naših meja. Podpisa sporazuma so se poleg vodstev tovarne zdravil Krka in kolesarskega kluba udeležili še številni gostje in novinarji, omenimo le zveznega selektroja in kapetana Franca Hvastija pa Vlada Janžiča, predsednika KZS; Iva Gudlina, predsednika KZJ; Vasilje Moroviča, predsednika strokovnega sveta jugoslovanske kolesarske zveze, da ne naštevamo naprej. Ob tem pa je zanimivo še nekaj: preimenovanje kluba in Krkino pokro.,teljstvo nikakor ne pomenita konca nedavno ustanovljenega dolenjskega kolesarskega sklada, nasprotno: naloge sklada Po Bakopu niso nič manj zahtevne, saj je potrebno poskrbeti za razvoj kolesarskega športa tudi v ostaliKsrediščih Dolenjske in Bele krajine, tla za kaj takega pa so danes več kot ugodna. Sklad bo poslej tudi razbremenjen domala vseh skrbi okoli vrhunskega kolesarjenja, saj seje za njegov razvoj in razcvet zavezala prav Krka. B. B. Enim z lopato, drugim z žlico Šentjanžani očitajo mačehovsko delitev denarja za telesnokulturne objekte ŠENTJANŽ — Pri športnem društvu v tej vasi so ogorčeni: pri delitvi denarja v občinski zvezi za telesno kulturo so dobili vsega 50 tisočakov, medtem ko so drugi dobili najmanj po štiri in tudi desetkrat več... Predsednik Jože Repovž priznava potrebe drugih, ob tem pa vztrajno navaja željo svojega kraja, da tudi on napreduje. »Nismo pričakovali nemogočega, kakšnih 100.000 do 150.000 dinarjev pa vendarle,« začenja pogovor in v isti sapi že našteva prispevke obrtnikov, ki so večji od prispevka družbenega sisa za telesnokulturno področje. — Za poletje je smučarska vlečnica sicer hladna tema, vendar postaja v Šentjanžu vse bolj vroča. Na senčni strani Ciinega, kjer naj bi naprava stala, je bojda več snega kot običajno na Lisci. 200-metrska vlečnica naj bi omogočala smučanje po 4 hektarih smučišč s t er eni, primernimi za začetnike in zahtevnejše smučarje. V dosedanja zemeljska dela, krčenje podrasti in ostale priprave so vgradili že 3.000 udarniških ur. Šentjanžani namreč udarniško gradijo smučarsko vlečnico. Enaka naj bi Odločilna zmaga Marjana Avblja? Zmagal tudi na 4. dirki za DP v motokrosu DOB PRI DOMŽALAH — Številni brežiški privrženci motokrosa so v nedeljo na Gorjuši v Dobu pri Domžalah po 4. dirki za državno prvenstvo v motokrosu skoraj že slavili zmago Marjana Avblja kot odločilno v boju za naslov državnega prvaka v kategoriji 250 ccm. Avbelj je zanesljivo zmagal v obeh vožnjah in bi bila to že sedma in osma zaporedna zmaga, če se ne bi na prejšnji 3. dirki v Karlovcu po vodstvu v 6. vožnji krog pred koncem dirke začel prezgodaj s svojimi navijači in mehaniki veseliti nove zmage, misleč, daje dirka končana. Avblju kljub drzni vožnji pozneje ni več uspelo zmagati, a tudi protest AMD Brežice je bil zaman. Na Gorjuši pa je Marjan Avbelj znova dokazal, da je letos izjemno dobro pripravljen, po štirih dirkah za DP je zbral največ — 155 točk, in čeprav so do zadnje, osme dirke v Orehovi vasi še resne preizkušnje, je Brežičan upravičil vlogo favorita. Poleg naslova še trojen rekord Brežiška atletika dobila prvo državno reprezentantko — Vladka Lopatič je v Spli-__ tu poleg naslova državne prvakinje postavila še trojen rekord_________________________ BREŽICE — Čeprav je od dne, ko je brežiška atletika dosegla enega 17°l'h naJvečjih uspehov, pretekel že dober mesec, ni dosežek mlade, vsega 'letne atletinje brežiškega AK Vladke Lopatič izgubil prav nič sijaja. a ie namreč na mladinskem državnem prvenstvu v atletskih mnogob-Bn» ki je bilo v začetku junija v Splitu, osvojila naslov mladinske državne P^akinje. in^6 *e Lopatičeva osvojila zlato Sei, *cav naslov, pač pa je tudi njen bo' to^k v mladinskem sedmero-skrn reKordcn. Po novih mnogoboj-tin' tabbcah jc ta mlada brežiška atle- tabr Zbrala 4 898 točk- kar bi P° s,arih 'cah odgovarjalo 5.120 točkam, to datV rezu*tat> ki je dosti boljši od dose-Jega mladinskega in celo članskega V ŠMARJETI NOGOMETNI TURNIR §M AR J ETA — NK Vinica or-Htz'Z'ra ^8' julija ob 8. uri na ig-_ u osnovne šole v Šmarjeti tur-lr v malem nogometu. Pristopni-a ?a ekipe je 2 tisočaka, žrebanje Parov pa bo 24. julija ob 18. uri na °ki v Novem mestu. Vse do tega I ,u Ve*-ia lud‘ rok Prijav' k' j^1 anko pošljete na naslov: Milan Verzetič, Šmarjeta 30, 68 220 niarješke Toplice, prijaviti pa se 0 moč še na dan žrebanja. rekorda Slovenije, ki je doslej znašal po starih tablicah 4.868 točk. Brez dvoma gre za izredno obetavno atletinjo, ki je svojo pot začela kot tekačica na 800 metrov in dosegla lani soliden rezultat 2:16,4, vse bolj pa je svoje sposobnosti pričela dokazovati v šprintu in skokih, tako da je navsezadnje prevladalo mnenje, naj se poskusi v sedmeroboju. Lani je na prvenstvu Slovenije osvojila drugo mesto, zablestela pa je letos v Splitu z izrednim rezultatom, ki pomeni poleg mladinskega in članskega rekorda Slovenije-še mladinski državni rekord. Kako izredno razpoložena je bila Lopatičeva v Splitu, govori podatek, da je takrat dosegla v vseh disciplinah, z izjemo teka na 800 metrov, nove osebne rekorde, najboljši pa je bil skok v višino, saj je letvica obstala celo pri 171 centimetrih. Splitski uspeh je Lopatičevi odprl vrata v mladinsko državno reprezentanco, z njo pa je brežiška atletika dobila tudi prvo tekmovalko v dresu z državnim grbom. Brez dvoma ga Lopatičeva zlepa ne bo več slekla, saj je danes verjetno najobetavnejša jugoslovanska setimerobojka. F. MIKEC Potrjen uspeh iz Bakopa Sandi Papež je v soboto potrdil odlično formo z zmago na veliki mednarodni dirki v Avstriji —Glivar 3. AFLENZ, CELJE — Sandi Papež, novi članski balkanski kolesarski prvak, je svojo odlično formo in pripravljenost potrdil tudi v soboto na veliki mednarodni kolesarski dirki v Avstriji. Poleg številnega zastopstva KD Krka so se dirke udeležili še kolesarji iz Avstrije j-ofotska odprava že doma Člani prve dolenjske alpinistične odprave so v celoti izpolnili program v stenah Lofotskega _ otočja LOFO11 — §c zadnjič so se. uam prejšnji teden iz sten Lofots-c8a otočja javili člani prve 0 enjske alpinistične odprave, tik Pred zaključkom redakcije pa smo Prejeli razveseljivo novico, da so antje medtem že srečno prispeli °mov. Daljši zapis o njihovem ‘Vaniu na Norveškem bomo • Javili v naslednji številki Priloge, ?(> at pa poglejmo, kaj so fantje Izpisali v svojem zadnjem sporoči- »V torek, 2. julija, smo podrli ta-^>r in se preko Finske, Švedske in anske namenili domov. Še prej Pa moramo seveda povedati, da Pio od našega zadnjega pisanja preplezali šc šest smeri, od tega tri prvenstvene, eno varianto in dve ponovitvi. Prav slednja je bila tudi najtežja preplezana’smer, ki jo je že leta 1971 opravil Akademski alpinistični odsek, zato smo bili nad uspehom še toliko bolj veseli. Omenimo za konec, da nam je bilo vreme zelo naklonjeno, saj z izjemo občasnega močnejšega vetra nismo imeli problemov. Le danes, 3. julija, ko se javljamo, nas je na poti dočakal dež. A tudi ta ne more pokvariti dobrega razpoloženja odprave, ki je dosegla svoj cilj, sedaj pa samo še željno čakamo prihoda domov.« bila tistim bolj znanim iz zreškega Uniorja. »Motor z reduktorjem nas je stal okrog 410.000 din, vlečna vrv 145 tisočakov in tako lepo po vrsti za buldožer in podobno. Skupaj smo izdali že nekaj nad 865 tisočakov, naprava naj bi predvidoma stala 1.07 milijona dinarjev. Manjka nam torej še nekaj denarja, računali smo na malo večji prispevek telesnokulturne skupnosti, to še tembolj, ker so nas doslej vedno odpravili le s starim milijonom na leto,« pravi predsednik. Poleg tega bi v kraju radi prišli do asfaltiranega igrišča za mali nogomet, šolsko igrišče namreč nima pravih mer. Fantje prizadevno igrajo v občinski trimski ligi. Vreča občinske telesnokulturne skupnosti je premogla vsega 2,2 milijona dinarjev. Ker je bilo vsem drugim po vrsti podeljenih po 200 do 300 tisočakov, za trimski kabinet pri novem sevniškem bazenu celo 500.000 din, se v Šentjanžu čutijo prikrajšane. Še več, menijo, da na tak način vaško društvo nikakor ne more napredovati, naj si to še tako prizadeva. A. ŽELEZNIK in Nizozemske. 112,5 kilometrov dolgo progo je najhitreje prevozil Sandi Papež, kijev cilj pripeljal kar z dvema minutama in 19 sekundami prednosti pred drugouvrščenim najboljšim Avstrijcem, medtem ko je bil Srečko Glivar, ki se po poškodbi ponovno vrača v staro formo, tretji, Šmole je bil 5., Robič 9.. Novak 11, in Darko Papež 14. Ob tem velikem moštvenem uspehu Krkinih kolesarjev pa ne gre, da ne bi omenili še dosežkov mladincev napetkovigor-ski dirki v avstrijskem Kindbergu. Med mlajšimi mladinci je zmagal P. Judež nad Ravbarjem in Šmajdkom, Fink jc bil 6. in R. Judež 7. Med starejšimi mladinci je bil Božič, član zmagovalne ekipe na balkanskem prvenstvu, 2., tretje mesto je zasedel' Kruljac, medtem ko je bil Majes 8. Izredno naporni kolesarski vikend so novomeški kolesarji v nedeljo zaključili z nastopom na 3. kriterijski dirki po ulicah Celja. Med člani sta o zmagi odločala Penko in Papež, vendar seje Sandi uštel pri točkovanju in tako po nepotrebnem pustil zmago rogov-cu. Vrstni red: Penko 22, točk. Papež (Krka) 19, Marn (Sava) 17, D. Papež (Krka) 15, Pavlič 16, Lojen (oba Meta-liacommerce) 10, Lampič (Sava) 9. Robič (KD Krka) 8 itd. V mladinski konkurenci so bili Novomeščani veliko manj uspešni, zato pa je med pionirji A zmagal Eržen, medtem ko je bil Pavlič 6., pri pionirjih B pa je Mrvar zasedel 2. mesto. Nova dvorana naj bi bila prelomnica? V Dobovi si jo najbolj želijo rokometaši DOBOVA — Vse kaže, da je moštvo rokometnega kluba Dobova po hudi krizi zadnjih nekaj let vendarle spet na pravi poti. Potem, ko je člansko ekipo prevzel trener Stane Ostrelič, se je marsikaj spremenilo. »Od ekipe, ki je še lansko sezono osvojila le 5 točk in se komaj obdržala v 2. slovenski rokometni ligi, je moštvo že letos v istem tekmovanju z 19 točkami zasedlo nepričakovano 4. mesto. To je uspeh, ki si ga Dobova, kot kraj z bogato rokometno tradicijo, tudi zasluži,« pripoveduje predsednik ftK Dobova Franc Polovič, ki že 15 let opravlja razne funkcije v tem skromnem športnem kolektivu. Ugotavlja pa, da žal uspehom članske vrste ne sledijo primerni rezultati mlajših selekcij in da je samo en trener le premalo za uspešno delo celotnega kluba. Zato želijo v Dobovi čimprej zastaviti pravilno delo tudi z mladimi, saj teh v tem, drugem industrijskem središču brežiške občine, res ne manjka. Hkrati bodo rešili zagate glede strokov nega vodenj a ml ajših selekcij. »Večjo podporo pričakujemo in želimo od delovnih kolektivov in družbenopolitičnih dejavnikov v krajevni skupnosti. V klubu se zavedamo, da bomo lahko Ie s skupnimi močmi nadaljevali uspešno delo. To bo potrebno predvsem v novi tekmovalni sezoni, ko bomo po odhodu nekaj igralcev k vojakom in na študij v Ljubljano precej oslabljeni. Največji problem je vsekakor zimska vadba, saj v Dobovi za to ni primernega prostora,« pravi predsednik Polovič. Zato rokometaši kot tudi velika večina mladih upajo da bo do leta 1990 poleg nove osnovne šole zrasla še nova športna dvorana, ki bo vsekakor pomenila prelomnico v življenju mladih in športa v Dobovi. Franc Polovič: »V Dobovi imamo spet dober rokomet.« Uspešen atletski rod Za novomeške in brežiške mlade atlete dve zmagi in več dobrih uvrstitev na državnem prvenstvu POSTOJNA, CELJE — Najboljši mladi.atleti iz Novega mesta in Brežic so se zadnjo soboto in nedeljo udeležili državnega prvenstva. Za starejše mladince in mladinke je bilo v Postojni, za mlajše pa v Celju. Najbolj sta se izkazala Novomeščana Igor Primc in Matjaž Fabjan, ki sta zmagala v svojih disciplinah in si tako tudi izborila dres z državnim grbom za nastop na bližnjih mladinskih balkanskih igrah na Kreti. Tudi drugi mladi alteti so dosegli nekaj zelo dobrih uvrstitev in rezultatov. Med starejšimi mladinci je Matjaž Zupančič z osebnim rekordom 15,07 s v teku na 110 m z ovirami zasedel odlično 2. mesto v državi, v polfinalnem teku, kjer so rezul- IZVRSTEN F1NIŠ — Matjaž Fabjan je na državnem prvenstvu za starejše mladince v teku na 3.000 m zmagal z izvrstnim finišem in si priboril nastop na mladinskih balkanskih igrah na Kreti, kjer bo član jugoslovanske reprezentance tudi metalec diska Igor Primc. ■ tate merili ročno, pa je dosegel še boljši čas — 14,7 s. Brežičan Krošelj je bil 3. v skoku s palico z rezultatom 420 cm, Igor Primc pa je v metu krogle zasedel 4. mesto z metom 13,95 m. Brežičanka Lopa-tičeva je v skoku v višino osvojila 2. mesto z rezultatom 165 cm, kolikor je preskočila tudi Novo-meščanka Matjašičeva, kije za las podrla letvico na višini 170 cm. Matjaž Fabjan je ponovno potrdil, da je eden najboljših mladih tekačev na 3.000 m, saj je v Postojni v izvrstnem finišu osvojil naslov državnega prvaka z rezultatom 8:39,10. Primc pa je ponovno dokazal svojo premoč v metu diska in spet premočno zmagal z metom 51,48 m. Bojan Vidmar je nastopil v teku na 2.000 z zaprekami in osvojil 5. mesto. Mlademu tekmovalcu se pozna, da šele nekaj mesecev trenira to disciplino pa tudi preutrujen je od pogostih tekem. Mlajši mladinci so se merili v Celju. V štafeti 4 x 100 m so Brežičani osvojili 5. mesto z rezultatom 45,38 s, Rovan iz Brežic je izvrsten 2. v skoku s palico, preskočil je 380 cm. Da imajo v Brežicah izvrsten mladi atletski rod, kažeta tudi uvrstitvi Miklavžina in Tasiča, ki sta v skoku s palico zasedla 5. oz. 6. mesto, Kevo pa je bil zelo dober 3. v metu kr&gle z rezultatom 15.97. Novomeščan Tekstor je bil 5. v teku na 300 m z ovirami z rezultatom 43,06, a je v polfinalu dosegel precej boljši čas. Zaradi neizkušenosti si je Zulič, kijev teku na 300 m zasedel 3. mesto, zapravil Jie boljšo uvrstitev, saj je v dveh predtekih brez potreba tekel na vso moč in tako trošil dragocene moči. Tudi on je v polfinalu tekel bolje kot v finalu, kjer je kljub temu dosegel zelo dober rezultat 35,92 s. Dolenjski listje najbolj razširjen pokrajinski časopis v Jugoslaviji. Pokriva devet občin in izhaja v 29.000 izvodih. Vse informacije o oglasih dobite po telefonu na številko 24-006, osebno pa se lahko oglasite pri nas v torek, sredo, četrtek in petek od 7. do 14. ure, v ponedeljek pa od 7. do 16. ure. Oglasi za tekočo številko morajo biti oddani najkasneje v torek do 8. ure zjutraj. Naslov: Germova 3, Novo mesto. *E? 24-006 Hrenovi prvi naslov članske prvakinje Poleg nje zlato, že četrto zapored, za Ši-muniča NOVA GORICA — Kot smo že pisali, je bilo pred nekaj dnevi v Novi Gorici republiško posamično atletsko prvenstvo, ki je prineslo dolenjskim atletom precej uspeha. O dosežkih Novomešča-nov smo že pisali, med tistimi, ki so v Novi Gorici igrali najvidnejšo vlogo, pa so bili tudi trije atleti iz Dolenjskih Toplic. Njihova bera: kar 4 medalje, od tega 2 zlati in 2 bronasti. Dvoje odličij je s svojimi nastopi »prispevala« Greta Hren. Še do -včeraj mladinka, je tokrat Greta prvič v svoji bogati karieri postala članska republiška prvakinja v skoku v daljino z rezultatom 574 centimetrov. Poleg zlata v tej disciplini je Hrenova osvojila bronasto medaljo v teku na 4B0 metrov z ovirami. Rezultat: 64, 39. Odlično je v Novi Gorici nastopala tudi Cilka Križe, saj je v višino ptesk-očila 176 centimetrov, kar je povsem enak rezultat, kot ga je dosegla drugouvrščena skakalka, vendar je Cilki zaradi slabših prejšnjih skokov pripadel bron. Že četrtič zapored pa je naslov republiškega prvaka v troskoku osvojil Milan Šimunič. Očitno ta topliški atlet navzlic letom še zdaleč ni rekel zadnje besede, saj letos v Novi Gorici navzlic poškodbam na odrivni nogi, ki ga pestijo že domala vso sezono, ni imel dostojne konkurence. Inles neokrnjen v novo sezono Novi trener ribniških rokometašev je Peter Karpov RIBNICA — Petra Karpova, zadnja leta enega najboljših rokometašev ribniškega Inlesa, izrednega organizatorja igre, kakršnega bi v svoji sredini želel domala vsak rokometni kolektiv, ni potrebno posebej predstavljati. Že deset let je Karpov standarden v prvi postavi »lesarjev«, tedni pa je za svoje bogate izkušnje dobil novo priznanje. Uprava kluba in igralci sami so ga potem, ko je trener Nikola Radič dal ostavko, predlagali na izpraznjeno mesto prvega moža v ekipi. Peter je sprejel poziv, takoj pričel z delom in že naredil plan priprav, ki se bodo pričele 1. avgusta. »Resda je to velika obveza, a tudi čast. Mesto trenerja sem prevzel, ker imam veliko zaupanja v igralce, s katerimi sem vrsto let delil dobro in slabo,« razmišlja Karpov. Ob tem pa moramo zapisati tudi najpomembnejšo novico iz vrst ribniškega republiškega ligaša. Ekipa, ki je lani za las zgrešila uvrstitev vil. zvezno ligo, bo ostala neokrnjena, v pripravljalnem obdobju pa seji bodo pridružili še nekateri mlajši igralci. Ob že tradicionalnih pripravah na Glažuti in v Dolenjskih Toplicah in sodelovanju na turnirjih v Sevnici in Šmartnem pri Litiji čaka ribniške rokometaše vrsta prijateljskih srečanj z domala vsemi slovenskimi klubi, poleg tega pa še tekma s švicarskim prvoligašem Emenstrandom, ki ga trenira bivši Slovanov rokometaš Tominc. »Vrsto let je bil Inles ena najboljših slovenskih ekip, zato želimo, tudi v tej sezoni potrditi ugled ribniškega rokometa. Težko je napovedovati, saj so ekipe v ligi precej izenačene, prav tako ne bi govoril o favoritih, za nas je najpomembnejše, da se kar najbolje pripravimo na start lige, ki se prične 14. septembra.« Omenimo naj za konec, da je Inlesov strokovni štab za to sezono precej okrepljen. Tako je Karpov trener pr^e ekipe, Ilc bo delal z mladinci, Mikulin z mlajšimi mladinci, Gelze bo vadil vratarje, »tehnični« je Kersnič, strokovni sodelavec Erčulj, medtem ko je šef strokovnega štaba Nikolalšadič. Mar ni že to svojevrstno jamstvo za uspeh? M. GLAVONJIČ SPOSOJENO TRNJE • Vedno najdemo izhod, čeprav na zahodu. (Iz Pavlihe) • Razumljivo je, da želijo tolikšno publiciteto. Nekdaj sožive-li v ilegali (Iz Književne reči) 1985 DOLENJSKI LIST 11 TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 19. VII. 17.40 — 23.25 TELETEKST 18.00 NAŠ PRIJATELJ TITO, nadaljevanka 18.15 OBISKOVALCI, L del češkos-lovaško-zahodnonemške nadaljevanke Nadaljevanka ima 15 epizod. Glavni junak je 13-letni Adam, ki ne ve, da bo postal genij, ko bo odrastel, čeprav njegovi starši nekoliko dvomijo v njegove trenutne sposobnosti. Toda vse se spremeni, ko jih obiščejo obiskovalci iz prihodnosti, ki vedo veliko več kot katerikoli človek. Iščejo pa izgubljen šolski zvezek, v katerega je Adam slučajno načečkal pomembno formulo. 18.45 ŽELELI STE — POGLEJTE, poučno-zabavna oddaja 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 ŽIVI PLANET: Zaledeneli svet, angleška dokumentarna serija 20.55 NE PKEZRTTE 21.10 GANGSTERSKA KRONIKA, 4. del ameriške nadaljevanke 22.00 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.40 Test — 17.55 Dnevnik — 18,15 Glasbena srečanja — 18.45 Ognjevite gospe — iy.30 Dnevnik — 20.00 Glasba in mi — 20.45 Poročila — 20.50 Ilirski sen in resničnost — 21.40 Jenne d’Arc (francoski film) 22.10 LJUBEZEN, švedski film Junak filma Ljubezen je predavatelj morale, ki živi utečeno družinsko življenje, edino, kar nekoliko kali njegov mir, so sinove težave v šoli. Sinu namreč precej nagajajo sošolci. Ko oče obišče sinovo učiteljico, vznikne simpatija. Svet, ki se je zdel trden, prične pokati. Njegova filozofija mu v njegovi konkretni skušnji prav nič ne pomaga. Vsakdo iz ljubezenskega trikotnika na nastali položaj reagira različno, edino, kar imajo skupnega, je nezadovoljstvo. TV ZAGREB 14.30 Poletno popoldne — 17.50 Video strani — 18.00 Poročila — • 18.05 TV koledar — 18.15 Glasbena srečanja — 18.45 Ognjevite gospe — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kraj srečanja se ne sme spremeniti (sovjetska nadaljevanka) — 21.00 Čas je na naši strani (oddaja rock glasbe) — 21.50 Dnevnik — 22.05Oddajaiz kulture—22.35 Program plus: DaveAllen, Po reki Tari, Koncert Valterja in Maje Dešpalj, Poročila SOBOTA, 20. VII. 14.00 — 23.10 TELETEKST 14.15 POROČILA 14.20 N. Simončič: ČMRLJ IZ KOLORADA, 3. del lutkovne predstave 14.40 NAŠ PRIJATELJ TITO, 10. del nadaljevanke 14.55 MITI IN LEGENDE — Srednjeveški miti: BEOWULF, 2. del 15.10 POLETAVČEK, 4. del nanizanke 15.40 TV GALERIJA: OSIJEK — KULTURNO ZGODOVINSKI SPOMENIK 16.00 ŽIVI PLANET: Oblikovanje Zemlje, ponovitev 1. delaangleškedo-kumentarne serije 16.55 SPOZNANO NEZNANO: Bo naš zelenjavni vrt bolj zelen?, ponovitev oddaje o znanosti 17.30 KAJ SE JE PRIPETILO ŠENKI, sovjetski mladinski film 18.45 BOJ ZA OBSTANEK: Kunci pred sodiščem, angleška dokumentar- na senia 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 29.50 VREME DRUGI PROGRAM 20.00 KEEQANOVI, ameriški film Pripoved se začne s praznovanjem novega leta, ko je v harmoniji zbrana cela družina. Skalitev tega miru napove že nenavadno obnašanje zaročenca najmlajše Keeganove družinske članice Brandy. Kasneje je Brandy posiljena in kljub temu da posilstvo prikriva, zve za to starejši brat. Ta posiljevalca pretepe, kasneje pa le-tega najdejo mrtvega in policija brata osumi umora. Mlajši brat začne na svojo pest iskati pričo, ki bi lahko potrdila, daje pretepni takrat ostal živ. 14.40 Test — 14.55 Golem, mož iz gline (poljski film) — 16.30 PJ v tenisu (ž) — 18.00 Mali koncert — 18.15 Poročila — 18.20 TV koledar — 18.30 Prisrčno vaši: Tomislav Neralič — 19.30 Dnevnik — 20.00 J. S. Bach: Koncert za violino in godala (baletna oddaja) — 20.20 »Na udaru fortune« (dokumentarna oddaja) — 21.05 Poročila — 21.10 Športna sobot a — 21.35 Lepa Otero (1. del italijanske nadaljevanke) — 22.30 Poezija — 23.00 PJ v atletiki TV ZAGREB 21.15 ZRCALO TEDNA 21.35 MELODIJE MORJA IN SONCA, prenos prireditve zabavne glasbe iz Portoroža 23.05 POROČILA 15.30 Sedem TV dni —16.00 Narodna glasba — 16.30 PJ v tenisu (ž) — 18.00 Mali koncert — 18.15 Poročila — 18.20 TV koledar — 18.30 Prisrčno vaši: Tomislav Neralič— 19.30 Dnevnik — 20.00 Naj se smejejo (ameriški film) — 21.35 Dnevnik — 21.50 V soboto zvečer NEDELJA, 21. VII. 15.15 — 22.20 8.45 — 12.35 in TELETEKST 9.00 POROČILA 9.05 ŽIV ŽAV: Risanke, Tom Sawyer ponovitev 9.55 OBISKOVALCI, dela nadaljevanke 10.25 LAMPIJON IN LEPA MARIJA, 7. del brazilske nadaljevanke 11.05 ROVINJ JE PEL 11.40 625, pregled tedenskega sporeda 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA '12.30 POROČILA 15.30 MOSTOVI 16.00 ČEDOMIR ILIČ, 3. del nadaljevanke 16.50 POROČILA 16.55 MAJSKI POKER, I. del italijanske zabavnoglasbene oddaje 17.40 SOBOLJ IN DEKLE, poljski film Film pripoveduje zgodbo o ljubezni meščanskega študenta in preprostega dekleta. Zaradi študentovih vetrnja-ških čustev, omahljiv je in nezrel, je dekle še doslednejša, močnejša. Dekletu pomeni podeželje dom in varnost, fantu pa počitnice in možnost za zabavo. 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 20.00 ZADARSKI MEMENTO, 3. del nadaljevanke 21.05 JAZZ NA EKRANU: Vocal Summit 21.45 ŠPORTNI PREGLED 22.15 POROČILA DRUGI PROGRAM 13.30 PJ v tenisu (m) — 15.25 Avtomobilske dirke formule 1 za VN Velike Britanije — 15.45 PJ v tenisu (m) — 16.15 Dirke formule 1 (nadaljevanje prenosa) — 17.00 Mali koncert — 17.15 Ruski klasiki: Idiot (sovjetski film) — 18.55 Risanke — 19.30 Dnevnik — 20.00 Dokumentarni film — 20.45 Poročila — 20.55 TV kinoteka: Petrolej (ameriški film) PONEDELJEK, 22. VIL 8.35 — 12.05 in 14.25 — 22.50 TELETEKST 8.50 POROČILA 8.55 TRIJE HROŠČI, češkoslovaška otroška oddaja 9.45 K. Grabeljšek: MOJE AKCIJE, lutkovna oddaja 10.15 PRIMORSKA POJE 85, 2. odda ja 10.45 NEVIDNI BATALJON, slovenski film V manjšem kraju otroci ustanovijo svoj bataljon, ker menijo, da so starši pri pomoči partizanov premalo dejavni. Košev njihovo okrilje zateče ranjeni ilegalec, se zadeve pričnejo zapletati, saj ranjenca iščejo pripadniki OF in Nemci. Otroci seveda zapleteno situacijo pripeljejo do konca. 12.00 POROČILA 14.40 MLADI MLADIM — L. van Beethoven: Koncert za klavir in orkester 15.30 POROČILA 15.35 POLET AVČEK, nanizanka 16.05 BANANE PRIHAJAJO 16.20 SKRIVNOSTI MORSKIH GLOBIN, italijanski poljudnoznanstveni film 19.55 VREME 20.00 KO SE KORENIN ZAVEMO: Vstaja, dokumentarna oddaja 21.05 LEPA OTERO, 2. del italijanske nadaljevanke 22.05 VEČER KRALJEVEGA BALETA IZ LONDONA, 2. oddaja 22.45 POROČILA DRUGI PROGRAM 17.45 SLAVNOSTNI ZVONČEK, češkoslovaški film 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 17.55 Dnevnik — 18.15 Zgodbe iz Ne-pričave — 18.45 Dokumentarni film — 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost in mi — 20.50 Poročila — 21.00 Dinastija — 21.55 Čas je na naši strani (zabavna oddaja) — 22.40 Kronika puljskega fest ivala TORF.K, 23. VIL 17.35 — 22.25 TELETEKST 17.50 POROČILA 17.55 PESMI IN PLESI IZ TURČIJE, oddaja TV Koper 18.25 MITI IN LEGENDE — Srednjeveški miti: KALEVALA. nanizanka 18.40 TV GALERIJA: JURAJ MATEJEV DALMAT1NAC 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 B. Džokovič-V. Jankovič: JOG-GING, drama TV Beograd TV drama Jogging je nastala po motivih nekaterih kratkih zgodb Bore Džokoviča. V središču pozornosti je mlad človek, ki z vsakdanjim tekom vzdržuje zdrav duh in zdravo telo. Ko teče po mestu, spoznavamo njegovo življenje, posebno usodne trenutke. 20.55 INTEGRALI 22.10 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.55 Dnevnik — 18.15 Mali svet — 18.45 ThomTnv’s pop show extra — 19.30 Dnevnik — 20.00 Dialogi — 20.45 Žrebanje lota — 21.05 Folk | 31.05 Eolk parada — 21.50 Poročila — 21.55 Čas podvigov — 22.40 Branje SREDA, 24. VIL 17.40 — 22.40 TELETEKST 17.55 POROČILA 18.00 N. Simončič: ČMRLJ IZ KOLORADA, zadnji del lutkovne predstave 18.15 V. Podgorac: BELI CIGANČEK, I. del nadaljevanke TV Skopje 18.45 ŽELELI STE — POGLETJE, poučno zabavna oddaja 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 SVET NA ZASLONU Oddaja, ki prikazuje najzanimivejše prispevke tuje proizvodnje, bo tokrat .prinesla tele prispevke: Nova Zelandija in ozadje njenega nasprotovanja jedrskim poskusom in oborožitvi v Pacifiku; Začenja se uresničevanje vojaškega programa z vesoljskim plovilom Shuttle; LDR Koreja, kakor jo vidijo Korejci sami. Jemanje poživil v športu. 20.50 FILM TEDNA: NEKAJ ZA AMELIJO, ameriški film To je film, ki je dobil nagrado Emmy, televizijskega Oscarja, in pripoveduje o povprečni ameriški družini, dobro situirani, z dvema deklicama, od katerih je Amelija v zgodnji puberteti, njena sestrica pa v obdobju nežnosti zahtevajočega deklištva. Oče je šel v nežnostih do Amelije predaleč m dekle seje zateklo k socialni delavki. Zakoni so taki. da lahko družina razpade, če ne bodo s svojimi močmi spet našli ravnovesja. 22.25 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.55 Dnevnik— 18.15 Legende sveta — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Norman Mailer (dokumentarni film) — 21.00 Rabljena pesem (L del ameriškega filma) — 22.00 Koncert na Dubrovniških poletnih prireditvah — 22.40 Kronika puljskega festivala ČETRTEK, 25. VIL 17.35 — 23.30 TELE? EKST 17 SO POROČILA 17.55 tvo Zorman: SfORŽKOVO POPOLDNE — Vrnitev 18.05 PORTRET MILETA KLOPČIČA 18.40 ČAS, KI ŽIVI: Izvir 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 TEDNIK 22.15 DNEVNIK 22.30 F. Žižek: IPAVCI — Benjamin. 2. del DRUGI PROGRAM 21.10 BREGOVI, 4. del gruzinske nadaljevanke 17.55 Dnevnik — 18.15 Na črko, na črko — 18.45 Ljudje, čas, glasba — 19.30 Dnevnik — 20.00 Večni klic (zadnji del sovjetske nadaljevanke) — 21.00 Poročila — 21.05 B. Čopič: Nikoletina Bursač (posnetek predstave Narodnega gledališča iz Sarajeva) Danes je Slovenija poldrugo uro daleč od Frankfurta in Rima, dve uri od Pariza, iz Londona je mogoče priti v treh urah, iz New Yorka v devetih, iz Toronta v osemnajstih. Pot iz Avstralije traja uro manj kot en dan. Poti od slovenske vasi do vasi so mnogo daljše in veliko bolj zapletene. Slovenija. Njenih zakladov nismo dobili od dedov v dar. Zaupali so nam jih vnuki. Slovenija Osnovna šola Novo mesto — TOZD osnovna šola »Janez Trdina« Stopiče objavlja prosta dela in naloge vodje šolske kuhinje v Stopičah Pogoji: končana gostinska šola dve leti delovnih izkušenj Delo bomo združili za določen čas, s polnim delovnim časom, od 1. 9.1985 do 30. 4. 1986 (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Prijave pošljite na TOZD osnovna šola »Janez Trdina« Stopiče, Stopiče 37, 68322 Stopiče, v osmih dneh po objavi. O izbiri bomo kandidata obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. 473/29-85 Kompasov počitniški klub Sutivan na Braču je prv* nec slovenskega klubski ga turizma — Kompa* obeta še mnoge novos^ Komisija za delovna razmerja osnovne šole »Jože Gorjup« Kostanjevica na Krki razpisuje dela in naloge — učitelja telesne vzgoje (moški) — PRU za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Začetek dela za razpisana dela in naloge je 1. 9. 1985. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri boste obveščeni najkasneje v 10 dneh po izteku razpisnega roka. » 475/29-85 Komisija DS SDS za delovna razmerja pri zvezi obrtnih združenj Slovenije razpisuje prosta dela in naloge tajnika obrtnega združenja Sevnica s sedežem v Sevnici, Pod vrtačo 17 Pogoj: višja šola pravne ali upravne smeri, VI. stopnja — 3 leta delovnih izkušenj na podobnem mestu — obvladanje strojepisja — 2 meseca poskusnega dela Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. OD po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov SDS Zveze obrtnih združenj Slovenije. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi terz opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: Obrtno združenje Sevnica, Pod vrtačo 17, 68290 Sevnica, v 8 dneh po objavi razpisa. 474/29-85 leta 1910, Ko je ccsm tuio-—- j Tomašek odkril, da braško p nebje ugodno vpliva na počutje bolnikov z astmo in W hitisom, pa tudi srčnim bolnik se zmanjšajo težave. J. S- ugodne: v sezoni je treba za plačati 180 dinarjev na dan, pr glavno sezonij; in po njej pa le o o i 100 din. ležišče SUTIVAN — Ko so pri KoHJ" pasu načrtovali počitniški klu »Malo misto«, niso mogli mirt1 izkušenj svetovno znanega fr®n’ coskega počitniškega kluba diteranee. V braškem mestecu SV' , tivanu je Kompas zakupil ve^y število postelj pri zasebnikih želji, da bi sc gostje počutili k2* najbolj domače. Hkrati so pripra- vili • bogat rekreacijskozabavn_ program, program izletov, žabnih srečanj in iger. Sicer 1 malce oguljena, a resnična tra2®’ da ni dovolj samo postelja, in žlica, je v Sutivanu prišla 0 polne veljave. • Med zanimivimi podatki velj* omeniti, da so prenočitvene ljivosti Malega mista razproda : 70% gostov je iz Slovenije..vJ del iz severovzhodne Slovenije• Turistični delavci Sutivana p | vijo, da se je pri njih turizem PJ11. ko je češki zdravnik ox- »KOMET« NA DOPUSTU METLIKA — Velika večina od 450 zaposlenih Kometovih delavk in lavcev bo od konca tega tedna do ^ avgusta na kolektivnem dopustu, tem času bodo v tovarni opravili nUJn popravila strojev, prostore bo počistili in prepleskali, kjer je potrebno. Komet ima v Červarju po' tniško hišico z 11 ležišči, kjer la ^ hkrati letujejo tri družine, lani Pa s0 Miholaščici na Cresu kupili še en počitniško hišico s štirimi ležišči. Seveda sta hišici na morju v sezoni ves zasedeni, kar ni čudno, saj so ceneze Krka Novo mesto tozd Zdravilišča PE hotel Grad Otočec razpisuje: odprti tradicionalni turnir Otočec '85 v malem nogometu na travnatih igriščih s pričetkom 10. avgusta 1985. Prijavnina 3000,— din na žiro račun št. 52100-603-306-45. Rok prijave do 31. 7. 1985 na naslov: Hotel Grad Otočec, 68222 Otočec ob Krki. Prijava mora vsebovati ime ekipe in točen naslov vodje. 2rebanje bo 2. 8.1985 ob 18. uri v prostorih Gami hotela na Otočcu Nagrade: I- 3-dnevni vikend v enem od Krkinih zdravilišč za 10 oseb 11 ■ Pečen odojek •H. Kosilo v Hotelu Grad Otočec za 10 oseb ' — Več praktičnih nagrad Prva ekipa prejme prehodni pokal, ostale pa priznanja. 484/29-85 Socialistična republika Slovenija občina Črnomelj uprava za družbene prihodke Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge: inšpektorja za družbene prihodke Pogoji: višja strokovna izobrazba ekonomske, organizacijske, pravne ali upravne smeri ter tri leta izkušenj v finančni službi, vozniški izpit B kategorije. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju Pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Občina Črnomelj, uprava za družbene prihodke — za razpisno komisijo. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izbiri. Tovarna celuloze in papirja Ojuro Salaj, Krško DS SS objavlja prosta dela oz. naloge za: ekonomsko projektiranje I. stopnje t- za 1 delavca Pogoji: — ekonomska fakulteta 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, od tega vsaj 2 leti iz razvojno-investicijske dejavnosti K prijavi vabimo kandidate, ki imajo primerno prakso in veselje do kreativnega dela pri izdelavi investicijskih Programov, ekonomskih izračunov in pod. V letu 1986 nudimo možnost reševanja stanovanjskega Problema. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oglasa 15 dni po objavi oglasa kadrovski službi naše DO. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. Osnovna šola dr. Mihajla Rostoharja objavlja prosta dela in naloge ^■stilke šolskih prostorov pogoji: ~ NKV ali PKV delavec, končana OS " 2 leti delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih — Poskusno delo 2 meseca Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 8 dneh po dnevu pojave. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po izteku prijavnega roka. 481/29-85 »SOP« Krško, specializirano podjetje za mdustrijsko opremo delavski svet tozd Klepar, Krško, Gasilska 3 °bjavlja naslednja prosta delovna opravila oz. naloge: J- talkulant ' k,eParsko-ključavničarska opravila 4 delavci pogoji: Pod 1: ^ končana srednja šolp strojne smeri ~~ 2 leti delovnih izkušenj ^ odslužen vojaški rok ~~ 3-mesečno poskusno delo Pod 2: ^ Poklicna kovinarska šola ____ 2 leti delovnih izkušenj ~~ delo na terenu odslužen vojaški rok D J^-mesečno poskusno delo. Pit )e za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. D mene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev Mosijue v roku 8 dni na naslov »SOP« Krško, kadrovska jjmzba, 68270 Krško. og^didate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi J1875) 18. julija 1985 Srednja šola kovinarske in elektrotehnične usmeritve Krško razpisuje na osnovi sklepa sveta šole javno dražbo za prodajo osnovnega sredstva: univerzalni stroj za obdelavo lesa.lzklicna cena 450.000.— din Na kupno ceno se plača še prometni davek. Kupci morajo položiti kavcijo pred pričetkom javne dražbe na blagajni šole, in tov višini 5% od izklicne cene. Kavcija se kupcu, ki je uspel na dražbi, šteje v kupnino, ostalim kupcem pa se po končani dražbi vrne. Javna dražba bbv torek, 23. julija 1985, ob 10. uri na dvorišču srednje šole Krško. 480/29-85 Emona Dolenjka—tozd Engro-detajl Novo mesto razpisuje javno dražbo za prodajo dela poslovno-stanovanjske hiše v Žužemberku št. 24, ki predstavlja nadstropje in podstrešje in manjše stanovanjske hiše s pripadajočo pravico uporabe zemljišča,.pare. št. 28, k. o. Žužemberk. Izklicna cena je 4.200.000 din. Navedene nepremičnine se zaradi funkcionalne povezanosti prodajajo skupaj enemu kupcu. Kavcijo v višini 420.000 din mora ponudnik položiti hkrati s ponudbo na ?iro račun št. 52100-601-10927 (kavcija). Dokazilo o vplačilu varščine mora biti priloženo ponudbi. Rok za dostavo ponudb je vključno 2.8.1985. Odpiranje ponudb bo 5. 8.1985 ob 8. uri. Odpiranju ponudb lahko prisostvujejo tudi ponudniki. Ponudbe morajo biti vzap-ečateni ovojnici ter označene z oznako »Javna dražba«. Ponudbe pošljite na naslov: Emona Dolenjka—tozd Engro-detajl, Novo mesto, Glavni trg 28. Vse potrebne informacije dobijo interesenti na sedežu tozd v Novem mestu, Glavni trg 28. 477/29-85 Komisija za medsebojna delovna razmerja Vzgojnovarstvene organizacije Novo mesto Ragovska 18 68000 Novo mesto razpisuje prosta dela in naloge 1. več vzgojiteljic za delo — v rednih oddelkih VVO (nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu) — za izvajanje programov izven dnevnega varstva v VVO. Delo bomo sklenili za določen čas, s polnim delovnim časom, za izvajanje vzgojnega programa za otroke z območja Dolža pa za nedoločen čas, s polnim delovnim časom; 2. hišnika — KV mizarja za izvajanje hišniških del za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Nastop dela pod tč. 1. in 2. je 1. september 1985. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po dnevu objave na gornji naslov. 476/29-85 Pomlad v vinograd tvoj bo spet prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na vinska tla in jokala, ker tebe ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očka, dedija, brata, strica, tasta in svaka PAVLETA MIKLIČA iz Trebnjega, Prijateljeva 5 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami ter nam pisno ali ustno izrazili sožalje, darovali pokojnemu toliko cvetja ter se v tako velikem številu poslovili od njega. Posebej se zahvaljujemo govornikom tov. Alojzu Ratajcu, Milanu Koršiču in Lojzetu Hudalesu za poslovilne besede in ZZB NOV občine Trebnje za organizacijo pogreba, družbenopolitičnim organizacijam, pihalnemu orkestru Trebnje, pevskemu zboru Trimo Trebnje ter zdravstvenemu osebju Kliničnega centra v Ljubljani. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Mira, sin Peter in hčerka Mateja z družinama Trebnje, Ljubljana, 30. 6. 1985 Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj, Krško TOZD Vzdrževanje objavlja prosta dela oz. naloge strugarska opravila V. stopnje — za 1 delavca Pogoji: — poklicna šola ustrezne smeri — 6 mesecev delovnih izkušenj — 3 mesece poskusnega dela — delo za nedoločen čas Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oglasa sprejema kadrovska služba naše DO 8 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav, 470/29-85 Od jutra do večera za delom si hitela, a iznenada zastal ti je korak. ZAHVALA Nenadoma nas je v 71. letu zapustila naša draga mama. stara mama, prababica, sestra in teta ANA JERIČEK rojena KASTELIC iz Pristave 1 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sovaščanom, sorodnikom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob'strani, darovali vence in cvetje ter pokojno spremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Zahvaljujemo se osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za skrb in nego, ZZB Podgrad, GG Novo mesto, govornikoma Mihaeli Kobe in Alojzu Murnu za ganljive besede ob odprtem grobu ter duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni Ljubil si življenje in zemljo, ljubi! si dom, in v tem tihem cvetočem poletju odšel si v večni dom. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je zapustil v 66. letu starosti naš ljubi mož, oče in brat * ALOJZ KAMBIČ borec NOV iz vasi Gradnik 5 pri Semiču Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih nesebično pomagali, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Hvala zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, kolektivu Iskra Semič, godbi, govornikoma Darku Plutu in Vinku Mrviču za poslovilne besede ter organizaciji ZB Štrekljevec za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ne mine ura, dan, ne noč, povsod si z nami ti navzoč. V SPOMIN 10. julija je minilo leto polno bolečin, žalosti in praznine v naših srcih, odkar smo izgubili našega ljubega moža, očeta in starega očeta JOŽETA ŠUŠTARIČA s Cerkvišč 15 2^apustil si nas, ostali smo sami, to spoznanje je najstrašnejše. Obiskujemo tvoj grob in se z žalostjo v srcu vračamo v dom, kije za nas prazen in pust. Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče in prinašate rože. Žena Vida in otroci 13 DOLENJSKI LIST tedensK6led aS Četrtek, 18. julija — Miroslav Petek. 19. julija — Zlata Sobota, 20. julija — Marjeta Nedelja, 21. julija — Danijel Ponedeljek, 22. julija — Dan vstaje Torek, 23. julija — Brigita Sreda, 24. julija — Kristina Četrtek. 25. julija — Jakob -» LUNINE MENE 18. julija ob 0.56 — mlaj 25. julija ob 0.39 — prvi krajec BREŽICE: 19. in 20. 7. italijanski film Tatovi zlate kobre. 21. in 22. 7. kanadski film Nizki udarci. 23. in 24. 7. ameriški film Rocky II. ČRNOMELJ: 19. in 21. 7. italijanski film Obračun na zlati galiji. 21.7. italijanski film Tajnost zapuščene hiše. 23. 7. hongkonški film Tajnost Nindže in italijanski film Hčerke džungle. 25. 7. zahodnonemški film* Resnične zgodbe VIII. KOSTANJEVICA: 20. 7. nemški film Prekletstvo Črnega rubina. 21.7. ameriški film Zob za zob. KRŠKO: 21. 7. italijanski film Samo bog oprošča. 23. 7. francoski film Bilitio. 24. 7. ameriški film Kako se rešiti svojega šefa. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 19., 20., 22. 7. grški film Mačji sindrom. 20. in 21. 7. jugoslovanski film Gosti iz Galaksije. 22., 23. in 24. 7. ameriški film Pekel Wietnama. 25. 7. slovenski film Zvezdica zaspanka, jugoslovanski film Davitelj proti davitelju in ameriški film Policijska akademija. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 19. do 21. 7. ameriški film Seksi Komedija poletne noči. 22. 7. jugoslovanski film Osvajanje svobode. 23. in 24. 7. komedija Ni problema. Qg SLUŽBO DOBI TAKOJ zaposlim KV ali priučenega elektroinstalaterja. OD po dogovoru. Naslov v upravi lista (3920/85). MONTERJA centralne kurjave in vodovoda zaposlim. Osebni dohodek dober. Ivo GOLUBIČ. Adamičeva 11, Grosuplje, tel. (064) 772-939. S ■ TAIMOVANJA PRODAM 2 sobno stanovanje s centralnim ogrevanjem, vrtom ter garažo. Naslov v upravi lista pod šifro "Ugodno«. Motorna vozila Prodam Z-750, letnik 1972, v dobrem stanju.-Inf. na tel. 25-259. ZASTAVO 750 prodam po delih. Martin Kastelic, Gabrje 100, Brusnice. Z 750, letnik 1978, ugodno prodam. Jože Kiren, Gor. Prekopa 13, Kostanjevica. _ RABLJENE dele za R 4 prodam. Tel. 24-956. NSU 1200 C, letnik 1971, prodam. Jožef, Šmarješke Toplice 1. PRODAM FIAT 404 s hidravličnim volanom. Janez Auguštinčič, Polje 15, Bistrica ob Sotli. LADO 1200, letnik 1972, s plinsko napravo ugodno prodam. Jože Kek, Luža 16, Dobrnič. KARAVAN LADO 1200, letnik 1980, dobro ohranjeno, garažirano, ugodno prodam. Informacije popoldne na tel. (068) 79-177. ZASTAVO 750, letnik 1975, obnovljeno, prodam. Zalokar, Šmarje 3, Šentjernej. R 4, letnik 1977, prodam. Janez Kren, Vavta vas 78, Straža. 126 P, letnik 1977, generalno obnovljen, prodam po zelo ugodni ceni. Šime, Črmošnjice 6, Novo meste. PRODAM 126 P, letnik 1981, traktor Bautz (18 KM) s koso in hidravliko. Dol. Gradišče 12, Šentjernej. 126 P, letnik 1979, prodam. Dane Jerič, Trebnje, Prijateljeva 1. Z 750 SC, letnik april 1980, in motor M 14, letnik oktober 1983, prodam. Boris Vodopivc, Armeško 12, Brestanica. FIAT 126, letnik 1983, prodam. Tel. 20-537. UGODNO prodam tovorni avto Z 635 An v zelo dobrem stanju in traktor Ferguson 558 z nakladačem Karlo pcschi p 6. Franc Lušina, Bela cerkev 13, Šmarješke Toplice. ZASTAVO 750 L, letnik 1976, prva registracija 1977, registrirano do maja 1986, prodam. Alojz Tramte, Toma-žja vas 2, Šmarješke Toplice. ZASTAVO 750 SC, letnik 1979, prodam. Telefon 44-289. Z 750 LE, letnik 1982, prodam. Janez Kocjan. Dragatuš 17,- telefon 57-318. LADO 1200, letnik 1976, prodam. Mežnar. Brezovica 6, Stopiče; R 4, letnik 1977. prodam po delih. Prodam tudi peč za etažno centralno (23 ccal), novo, za 20% ceneje. Gorišek, Gor. Stara vas 25, Šentjernej. 126 P,letnik 1976, prodam. Boris Grubar. Gotna vas 64. telefon 24-459. 126 P, letnik 1983, prodam. Tel. 24-485. PRODAM avto Diana, letnik 1980, in leseno garažo v Jerebovi ulici. Informacije na tel. 24-249, v večernih urah. FIAT 850. star 2 leti in pol, prodam. Tomažin, Petelinjek 35, Novo mesto. ZASTAVO 750 ugodno prodam. Tel. 23-291. FT 750. letnik 1984. prodam. Jože Berkopec. Dol. Straža 63. 126 P, trosed in dva fotelja prodam. Tel. 26-633. R 4 GTL, letnik december 1983, in prikolico ža frezo Goldoni prodam. Dol. Kamence 16. Novo mesto. STAREJŠI KOMBI 1MV 1600 s sedeži z odlično karoserijo in okvaro na motorju ugodno prodam. Tel. 24-487. 126 P. letnik 1980, odlično ohranjen, ter novo avtomobilsko prikolico prodam. Junc, Gorenjatvas 17, Šmarjeta. R 18. star dve leti, ugodno prodam. Jože Radovan, Gorenja stara vas 19, Šentjernej. TOMOS SPRINT in moped na tri prestave prodam po ugodni ceni. Duh, Šoferska 5, Krško. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1976, potreben manjšega popravila. Alojz Primc. Pristava 17. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DIC. tozd Dolenjski list. Novo mesto. USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice. Črnomelj. Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto. Ribnica. Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko. UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda). Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodjamovinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš. Milan Markelj. Pavel Perc. Jože Primc Jože Simčič. Jožica Teppey. Ivan Zoran in Alfred Železnik IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 din. Letna naročnina 1 500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali ustrej-na druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka - Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI:- 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 750 din, za razpise, licitacije ipd. 950 din. 1 cm na določeni srednji a|i zadnji strani 900 din, 1 cm na prvi strani 1 000 din. Vsak mali oglas do 10 besed 400 din. vsaka nadaljnja beseda 40 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624 Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto. Germova 3. p. p 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610. telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006 — Nenaročenih rokopisov in fotog-, rafij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica Ljubljana. VW 1200 J, letnik 1975, prodam. Julij Mušič, Podzemelj, n.h.. Tel. (068) 56-788. Z 101, letnik 1976. registrirano do marca 1985, karoserija prenovljena, prodam. Škufca, Regerča vas 165, Novo mesto. 125 P, letnik 1979, cena po dogovoru. Tel. 24-935 popoldne. PRODAM dve avtomobilski prikolici in motor Tomos 4 S za čoln. Kaferle, Prečna 13. tel. 23-789. jj Kmetijski stroji ji PRODAM traktor Ferguson 35 v dobrem stanju. Cena po dogovoru, Ivan Remih, Selce 9, 68283 Blanca. TRAKTOR IMT 35 prodam. Gor. Kamenje 7, Novo mesto. TRAKTOR Steyer (18 KM) s hidravlično koso, v odličnem stanju, varnostni lok za Štore in priključek za prikolico IMT prodam. Pirnar, Zbure, Šmarjeta. PRODAM kombajn kormick v delovnem stanju. Koželj, Loka 3 a, Šentjernej. TRAKTOR MT 539, vožen 370 ur, prodam. Peter Predovič, Jugorje 14. Suhor. KOSILNICO za traktor TV (18 — 22 KM) prodam. Gor. Mraševo 5, Novo mesto. ZETOR, nov, en ali dva pogona, 50 KM, prodam. Kastelic, Mlačevo 10, Grosuplje. MASEY FERGUSON prodam ali zamenjam za manjši traktor ali BCS. Conta, Hrastje 16, Šentjernej. OBRAČALNIK za BCS prodam. Albin Bobič, Šmarjeta 17. PRODAM kosilnico Alpina, dobro ohranjeno, primerno za hribovite kraje. Janez Radej, 68283 Blanca 54. TRAKTOR Deutz s koso in hidravliko (13 KM) nujno prodam. Ivan Bolja, Vel. Obrež 46, 68257 Dobova, tel. 67-295. FERGUSON IMT 539 s kabino in kompresorjem, dobro ohranjen, prodam. Dol. Sušice 14, Dol. Toplice. PRODAM kombajn znamke^Dec-hentreiter, širina kose 2 m. Ivan Šuler, Globoko 48 pri Brežicah, tel. 69-408. ZETOR 47, letnik 1980. ugodno prodam. Tel. (068) 88-307. TRAKTOR N1BB1 BRUNO (30 KS), star 10 tet, 800 delovnih ur, pogon na vsa štiri kolesa, prodam. Franc Perovšek, Hudi konec 4, 61316 Ortnek. TRAKTOR DEUTZ 25 v zelo dobrem stanju ugodno prodam. Tel. dopoldne 40-120. Vinko Vrabec, Martinja vas 19, Mokronog. PRODAM PRODAM računalnik ZX spectrum in motor APM 6 po ugodni ceni. Tel. 22-721. PRODAM kalkulator Hevvlet pac-kard 33 E. Cena 3 M. Telefon 21-514 do 14. ure. PRODAM rabljen šivalni stroj Ba-gat — Jadranska za 2,5 M. Ivanka Grošelj, Hruševcc 20. Straža. GARAŽO na Mestnih njivah prodam. Tel. 20-537. PRODAM motorne žage Stihi in 13-colski voz. Dežman, Mačkovec 6, Novo mesto. PRODAM štiri leta staro kravo za zakol, 3-vrstno harmoniko za 5 M, za VW šipe, vrata, streho in sedeže. Lavrič, Stare žage 15, Dolenjske Toplice. PRODAM leto star motor APN 6 ter dvokrilna vrata za klet 200 x 140 aIi zamenjam za manjše. Pavlin, Cesta herojev 66, popoldne tel. 25-426. UGODNO prodam sedežno garnituro. Kopač, Danila Bučarja 8, Novo mesto. PRODAM dve rabljeni zimski gumi za 126 P. L. M. like Vaštetove4, Novo mesto. PRODAM greben za hondo MIO standard, novo. Franc Turk, Sela pri Zajčjem vrhu 5, Stopiče. POCENI prodam rabljena okna z roletami, balkonska vrata z oknom (vse dvojna zasteklitev), železno ograjo (balkonsko), kadi. Naslov v upravi lista (3921/85). KRAVO (dobro mlekarico) in betonskih mešalec, skoraj nov, prodam. Staniša, Konec 12 pri Pbdgradu. SPALNICO, rabljeno, prodam. Telefon 23-246, ob večernih urah. UGODNO prodam nov električni štedilnik Gorenje. Zupan, Loška vas 3, Dolenjske Toplice. POCENI prodam pralni stroj Zo-pas, potreben popravila. Dolenc, Brod 48, Novo mesto. SPALNICO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Jožica Kovačič, Prisojna pot 4, Novo mesto. PRODAM 500 I belega vina ali cvička. Anton Marn, Dol. Dobrava 13, Trebnje. UGODNO prodam lepo ohranjen pianino Foerster. Tel. 22-694. PRODAM elektromotor (14 KM, 1440 obratov). Branko Umek, Ka-menško 17, Šentjanž. PRODAM 7 tednov stare rjave ja-rkice hiseks. Cena 360 din. Stanonik, Log 9, Škofja Loka. POROČNO žensko obleko številka 48, belo, prodam. Tel. 22-290. PRODAM 6 oken in 8 vratnih kril, vse rabljeno. Informacije na telefon 71-068. PRODAM termoakumulacijsko peč AEG (2,5 KW). Skupek, Levstikova 5/3, 68000 Novo mesto. PRODAM kuhinjo Svea. Tel. dopoldne 21-184 ali popoldne 21-180. PRODAM šivalni stroj Bagat Danica, trajno žarečo peč Plamen-Magma in kombiniran bojler za kopalnico (drva-elektrika), vse malo rabljeno. Naslov v upravi lista (3922/85) ah tel. 75-829. ZAMENJAM RAZNE OBLEKEm plašč (krznen) za barvni televizor. Prodam jogi posteljo 240 x 2 m. Tel. 23-561. PO ZELO UGODNI CENI prodam poročno obleko št. 40. Tel. 58-789. MODULARNO OPEKO (4000 kom) prodam. Cena po dogovoru. Zofija Maver, Dol. Podboršt 13, Trebnje. PRODAM globok otroški voziček, Kristanova 1, Novo mesto. PRODAM novo motorno žago Stihi. Tel. 85-106. PRODAM BOJLER (80 I), nov, po stari ceni, še zapakiran, in komfortno hišo. C. 4 julija 23, Krško. PRODAM gumijast čoln MAESTRAL 5 z motorjem TOMOS 4 ter otroško kolo. Tel. 25-046. , PRODAM varilni agregat, velik steberni vrtalni stroj, avtomobilski kason 2,5 x 4.5 za prevoz živine, nizkotlačno črpalko 20-120 m3/sek in 8p let staro harmoniko frajtonarico, vse potrebno popravila. Stanko Hosta, Sela 16, 68310 Šentjernej. PLINSKO napravo Bedini in športno kolo (10 prestav) prodam. Telefon (068) 22-795. PRODAM korg personal z ritmi. Kuplenik Jože, tejefon 21-620, dopoldne. STREHO, še dobro ohranjeno, z opeko vred, v velikosti 6x9, prodam. Oglasite se v Brestanici, Trg 14. GRUNDIG TV color, 66 cm, star 5 let, prodam. Telefon 26-221, od 14. do 17. ure. PRODAM rabljeno stiskalnico za grozdje in mlin. Informacije po tel. 25-358, od 20. ure. Ogled: Vlado Jurančič, Gorenja vas pri Šmarjeti 55. PRODAM maxi pony in otroško ju-nior šport kolo po ugodni ceni. Kastelec, tel. 23-725. PRODAM 70 m2 siporeksa 50 x 60 x 7,5 in prenosni kabel 37 m, enofazni. Vse dam . poceni. Brine, Kanižarica, n.h., 68340 Črnomelj. KUPIM KUPIM dobro ohranjen manjši traktor S kabino, najrajši Ferguson. Telefon (068) 81-610. BLAGAJNO, rabljeno, kupim. Jože Kic. 68275 Škocjan, 6 a. POSEST ZDOMCU takoj prodam opremljeno hišo z manjšim lokalom, primerno za mirnejšo obrt. Jožica Sevšek, MDB 12, Leskovec, tel. (068) 74-981. PRODAM vikend z vinogradom v izmeri 600 m2 v okolici Trebnjega, vinska gorica Skravnica, številk 11. Informacije j>o telefonu (061) 573-911. PRODAM manjše posestvo v Jerneji vasi št. 7 pri Črnomlju s starejšim gospodarskim poslopjem in hišo. Celotna površina znaša 8 ha, od tega 2 ha njiv. Pri nakupu imajo prednost interesenti z devizami. V zvezi z ogledom posestva se oglasite v Novi Loki 28 pri Antonu Tomcu, kjer trenutno stanujem. V CENTRU Črnomlja, Kolodvorska 12, prodam starejšo stanovanjsko hišo. Cena J20 SM. Anton Brula, Ta-lčji vrh 2, Črnomelj. ZDOMCI! Prodam novo hišo z vrtom. Vida Bavdaž, ulica Osvobodilne fronte_l (novo naselje), Trebnje. V MENIŠKI VASI pri Dolenjskih Toplicah prodam parcelo z začeto gradnjo do 1. faze. Informacije na telefon (068) 23-655, popoldne. PRODAM parcelo parcelna št. 1407 (pašnik v izmeri 12 a 30 m2) v Mladi gori. Kot, občina Zbure. Naslov v upravi lista (3919/85). RAZNO MLAJŠO upokojenko za varstvo dojenčka na našem domu (4 ure) iščemo. Ponudbe pod šifro: »SEPTEMBER«. STANOVANJE in hrano dam dekletu ah mlajši upokojenki, ki bi v prostem času pomagala v gostilni. TURK, Stopiče, telefon 43-716. MLAJŠIMA UPOKOJENCEMA ali družini brez obveznosti oddam kmečko hišo z vso uporabo_v najem za par let. Nahaja se v bližini Šmarjeških Toplic. Vse ostalo po dogovoru. Telefon 22-308. Jožetu LUŠTKU iz Ledeče vasi in Jožetu LEKŠETU iz Grofij vožnjo po najini njivi r^a Gmajni. Če tega ne bosta upoštevala, ju bova sodno preganjala. v ALBINA PER, Smalčja vas 9, Šentjernej, opozarjam VIKTORJA PERA, Hrvaški brod 15, Šentjernej, naj si ne lasti mojih parcel in naj preneha obrekovati. V nasprotnem primeru ga bom sodno preganjala. MARIJA Š. se opravičuje IVICI FIR zaradi osumljene zadeve, ki jo Je izrekla. m ZJi a« JCt^ ANTON-in JOŽEFA KOS, Malenška vas 28, Mirna peč, prosimo vse občane iz Malenške vasi in bližnje okolice, naj ne odlagajo smeti na parcelo ob poti, ki pelje v Ceruc. To kvari okolje in našo hišo. JANEZ JEREB in MARJAN BRULC, Gruča 9, prepovedujem Dragemu možu, očetu in staremu očetu IVANU KRALJU iz Brusnic želijo vse najboljše za 60-letnico, predvsem pa zdravja, vsi njegovi. obvestila! ' CENJENE potrošnike mesa ob: veščamo, da bo 'zaradi kolektivnega dopusta mesnica v Škocjanu od 23. julija do 10. avgusta zaprta. Pavle BOBIČ, mesarstvo, Škocjan. , — CENJENE stranke obveščam, da bo elektromehanična delavnica (previjanje elektromotorjev) Ivan PRlSE-LAC, Bršljin 11, Novo mesto, zaradi letnega dopusta od 22. julija do 5. avgusta 1985 zaprta. Se priporočamo! OBVEŠČAM, da je odprt RTV SERVIS za popravila vseh vrst televizorjev in drugih elektronskih aparatov. IVAN RAVNIČ, BREG 14, Novo mesto (nasproti restavracije BREG). Sprejemam v popravilo od 18. do 20. ure. CENJENE stranke obveščam, da bo kemična čistilnica v Šentjerneju zaradi dopusta od 20. julija do 20. avgusta zaprta. CENJENE STRANKE obveščam, da bom pričel prodajati jarčke nesntee rjave pasme hiseks 17. julija. Stane PREVOLŠEK, Čatež, 68212 Velika Loka. tel. (068) 44-226. CENJENE stranke obveščam, da bo delavnica zaradi letnega dopusta od 22. julija do 11. avgusta zaprta-Priporoča se Lujo HERCIGONJA, fotograf, Ragovska 1, Novo mesto. ZAHVALA Namesto cvetja na grob pdkojne Enike Šifer je Julka Koščak z Broda poklonila Zvezi slepih in slabovidnih Novo mesto 1.000 dinarjev. Najlepša hvala! POPRAVEK Pri razpisu DO Komunala, Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 2. ki je bil objavljen v 28. št. Dolenjskega lista, je prišlo do pomote v besedilu-Namesto »za vodenje obrata in vdrze* vanje čistilnih naprav«, se pravili)0 glasi: »za vodenje obratovanja ,n vzdrževanja čistilnih naprav«. Smrt, oj smrt nemila, zakaj si naju tako kmalu ločila? Mirno spavaj, Branko dragi, saj te čuva žena Ani in vsi, ki te imajo radi. ZAHVALA V 36. letu starosti nas je po dolgi in neozdragljivi bolezni mnogo prezgodaj zapustil predragi mož, očka, brat, stric in nečak JULIJAN - BRANKO ZORAN iz Novega mesta, Šegova 6 Prisrčna hvala sorodnikom, znancem, prijateljem in sostanovalcem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, pokojnemu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste pokojnega spremili na zadnji poti. Posebna hvala dr. Bošnjaku za dolgotrajno zdravljenje, zdravnikom in strežnemu osebju nevrološkega oddelka bolnišnice Novo mesto. Zahvaljujemo se za pomoč SGP Pionir—TOZD MKI in SCG Novo mesto,.obema govornikoma za poslovilne besede, pevcem iz Šmihela za odpete žalostinke ob odprtem grobu, duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Anica z Milanom in Vesno, otroci Matjaž in Mateja, stric Vinko, teta Ivanka, teta Slava z družinami, brata in sestre z družinami- Z A H V A L A V 93. letu je prenehalo biti plemenito srce naše nadvse dobre mame, tamike, prababice in tete MARIJE REBOLJ rojene ŽLOGAR iz Metlike Vse njeno življenje je bilo izpolnjeno s trdim delom, potrpljenjem,, nenehno skrbjo, odrekanjem m večnim razdajanjem za družino in druge. Zahvaljujemo se dr. Janezu Janžekoviču, kije dolga leta skrbel za njeno zdravje in večkrat rešil njeno, nam tako dragoceno življenje. Hvala dr. Blažu Mla-čku iz ZD Metlika, ki jo je požrtvovalno zdravil v zadnjem letu na domu v Metliki. Iskrena hvala dobrim sosedom Štefki Tavčar, Brodaričevim, Kerčevim in Vraničarjevim, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih in nam ves čas stali ob strani. Zahvaljujemo sc delavcem OŠ Katja Rupena, posebno kolegicam COŠ, DO »Helios« Domžale, prijateljem iz. Ljubjane, Domžal, Novega mesta in Zagreba, ki so se prišli poklonit njenemu spominu. Topla zahvala vsem številnim Metličanom, vsem darovalcem vencev, šopkov in svečk. Posebna zahvala govorniku ZZB Jožetu Mihelčiču, mestni godbi, cerkvenim pevkam za ganljivo poslovilno pesem, g. duhovniku za pogrebni obred, vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje in jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Njeni: sin Ivan, hčerki Slavica in Dragica, snaha Jožica, zeta Vojko in Miro, vnuk Gorazd Canič, vnukinje Lidija z Dušanom, Olga s Stanetom, Doroteja, pravnukinje Ljudmila, Tjaša, Mirja, nečaka Tone in Lojze Žlogar in drugo sorodstvo Metlika, Domžale, Novo mesto, Ljubljana, Medvode, Kanada, Krško ZAHVALA V 21. letu starosti nas je tragično zapustil naš dragi sin in brat MARJAN PRESKAR -iz Dolenje vasi 6 Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter spremili našega Marjana na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Slavici Molan za požrtvovalnost in njeni družini, spsedi Zupančičevi, Zorkovi in družini Bogovič za vso pomoč, pokojnikovim sodelavcem SOP-u— TOZD Klepar Krško za denarno pomoč in venec, KOSTAK Krško, kolektivu sodišča Brežice ter OOZSMS Artiče za podarjene vence in cvetje, tov. Vodebu za poslovilne besede na domu, godbi na pihala iz Krškega ter župniku za poslovilne besede ob odprtem grobu in opravljeni obred. Žalujoči: mama, ate, sestra Jožica in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 88. letu življenja nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta KATARINA ŠPEHAR roj. Lakner z Brega 3 pri Sinjem vrhu Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje. Posebna hvala družini Žalec, Gozdnemu gospodarstvu Črnomelj, Integralu Črnomelj, Kampu Vinica, Metalki Ljubljana, Šolskemu dispanzerju Šentvid, medicinski sestri z zdravstvene postaje Vinica za pomoč med boleznijo, župniku pa za lepo opravljeni obred in pevkam iz Vinice. Hvala vsem, ki ste pokojni darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Vsi njeni Po poljih že rumeno klasje zori, po gorah, vinogradih trta cveti. V jeseni, ko grozdje dozorelo bo, očka, kdo trgal in prežal ga bo? Al misel le ena je resnična tako, da, očka, nazaj vas nikoli več ne bo. ZAHVALA Po kratki, a hudi bolezni nas je za vedno zapustil naš oče FRANC GAČNIK z Rodin 7 Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami, prinašali pokojnemu vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje, velja naša iskrena zahvala. Hvala tudi osebju ZD Trebnje in Novo mesto, ki gaje skušalo ohraniti pri življenju, kaplanu za govor in lepo opravljeni obred, cerkvenemu pevske-niu zboru pa za zapete žalostinke. Žalujoči: vsi njegovi 7. julij 1985 ZAHVALA Ob nepričakovani in prerani smrti našega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA COKANA iz Priklanca, Blanca se iskreno zahvaljujemo Ladu Klavsu, Stanku Meketu in Milki Pirc, ki so se prizadevali, da bi mu rešili življenje. Posebna zahvala MKK Sevnica za tako veliko pomoč, vsem sodelavcem, ing. Srečku Žvegliču, Francu Cizerletu za poslovilne besede, sevniški konfekciji Lisca, TES iz Brestanice, KS Blanca za vence in vsem sorodnikom, sosedom, gasilcem iz Priklanca za podarjene vence in pomoč. Hvala župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste v tako velikem številu spremili pokojnega na njegovi zadnji poti. Se enkrat prisrčna hvala vsem! Žalujoči: vsi njegovi 'f dan je črni mora! priti, bridkosti dan. °j dan solzan. 'ežka je bila ločitev, a s°lze vse. ver jok zaman. ZAHVALA Tiho, kakor je živel, me je zapustil moj dragi mož ALOJZ ŽABKAR kleparski 'mojster iz Šentjerneja Najlepša hvala vsem, ki stemi v teh težkih trenutkih stali obstrank Hvala sorodnikom, sosedom in znancem za podarjene vence, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala Ai-101 Kralj, sosedoma Rangusovi in Liparjevi ter kaplanu za °Pravljeni obred. V tihi žalosti: žena Anica V SPOMIN 14. julija sta minili žalostni dve leti, odkar nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin, mož, oče, stari oče in stric MIHAEL ŠPEHAR Učakovci 6 pri Vinici Vsem, ki se ga še spominjate, iskrena hvala! ŽALUJOČI: vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi naše ljubljene mame, stare mame, prababice in tašče ROZALIJE MAVER Mestne njive, blok 9, Novo mesto ^valjujemo za nesebično pomoč tov. Mici Zupančič, družini ganp •ln tov' ?vonk' Ban’ predsedniku KS tov. Silvu Polaku za nj$J1Vl Poslovilni govor, dr. Benu in Tatjani Gazvoda za zdrav-K|0V Pomoč, zastopnikom Pionirja in mojim sodelavcem iz Poseh Sa’ ^o^ikom, darovalcem cvetja in pevcem. Še prav sprenvr Se zaPvaUujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami in mili drago mamo k zadnjemu počitku. ahjoči: neutolažljiva hči Milka z možem Jožetom in sinom Milkom Kdor v mislih svojih dragih živi— ni umrl. (Kosovel) V SPOMIN LOJZETU UDOVČU Ob četrti obletnici njegove smrti se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate. VSI NJEGOVI V SPOMIN Minilo je žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga sestra in teta ANGELA VIDMAR Stavča vas s Vsem, ki ste jo imeli radi in krasite njen grob, iskrena hvala! Žalujoči: brat z družino in. ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob 46. letu starosti nas je za vedno zapustil sin in brat TONE SLAK iz Dol. Ponikev 13 Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, izrečeno sožalje ter vsem, ki ste pokojnika spremili k preranemu počitku. Hvala sodelavcem ZRMK, gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mama, brat, sestre in ostalo sorodstvo Že eno leto v grobu spiš, a v srcih naših še živiš, ne mine ura, dan, ne noč, povsod si z nami ti navzoč. V SPOMIN 15. julija je minilo žalostno leto, odkar si nas zapustil, ljubi mož, očka, sin, brat in stric EMIL BIZAL Koblarji, Stara cerkev Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Žena in sin ter vsi njegovi Ljubil si življenje, ljubil si dom, ali v tihem cvetočem poletju odšel si v večni dom. V SPOMIN 29. julija bo minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil ljubi mož, ate, stari ate, brat in stric MARJAN OGOREVC Dečno selo 12, Artiče Hvala vsem, ki se ga spominjate in ga še niste pozabili. V tihi žalosti: žena Ivanka, sin Marjan z Ireno, hčerka Miljana z možem Milanom, vnukinji Sandra in Tamara ter ostalo sorodstvo Mama, ljubila si zemljo, ljubila si dom in v cvetočem poletju odšla si v večni dom. ZAHVALA V 75. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša ljuba mama, babica, .prababica, sestra in teta MARIJA KUMP iz Uršnih sel 39 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo družinam Šobar, Žagar in Povše ter DO ŽITO Pekarije Novo mesto in KOVINAR. Hvala tov. Fonu za poslovilne besede, zastavonoši ZZB iz Uršnih sel ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat prav lepe hvala! Žalujoči: sin Albin, hčerke Mimi, Anica in Štefka z družinami Krampi pojejo/a to ni vse IVAN ZBA Tudi druga izmena brigadirjev na zvezni mladinski akciji Suha krajina 85 brez brigade Rdečega križa in socialne brigade__________________________________________________ Potočanov je malo, a so dobro razporejeni. Precej jih je na vodilnih delovnih mestih v občini. Mnogi so tudi v drugih krajih dosegli uspehe. Tudi podatki o rezervnih vojaških starešinah so zgovorni: v eni izmed vasi v Loškem potoku. Travniku, imajo kar 20 rezervnih vojaških starešin, hiš pa je vsega 130. Vsi enoglasno priznavajo, da jim gre zdaj veliko bolje kot pred vojno. Razmere za kmetijstvo so tam v s e prej kot ugodne. Industrije ni bilo, zato so Potočani romati po svetu s trebuhom za kruhom. Sli so v Francijo, ZDA, celo Avstralijo. Ivan Zbačnik je Potočan od nog do glave. Borec in vojak pa tudi, zato julija, ko praznujemo dan borca in dan vstaje slovenskega naroda, skoraj ne bi mogli dobiti primernejšega sogovornika. Resda je prej redkobeseden kot zgovoren, a še zdaleč ne odljuden. O preteklih časih, ki so se v njegovem spominu zarezali z nenavadno ostrino, govori stvarno in brez čustvenih primesi. Doma je iz napredne številne družine, ki se je komaj prebijala skozi življenje. Oče čevljar je bil naprednjak, zato ni nič čudnega, da je mladi Ivan naše! pol k sokolom. In tudi kasneje, ko je sovražnik okupiral državo, je tako kot večina Travničanov vede! za pravo pot. Najprej je deloval doma, potem Da ne bo izginila ljudska pesem Slemenci bi potrebovali tudi lasten ansambel SV. GREGOR — Kako živite tu zgoraj, kako je s kulturo in zabavo? Janez Levstik—Povhov od Sv. Gregorja je najprej pohvalil uspešni moški in mešani pevski zbor Slemena, kiju vodi Alojz Osvald, za kar so mu vsi Slemenci hvaležni. Mladina ima tudi disko klub. Njabolj pa ga boli, da nimajo tu svojega ansambla, vsaj trio. pa se je moraI kdnec maja 1942 umaknili v partizane. »Niti trenutek nisem pomišljal, kam bom šel. In če bi se danes zgodilo kaj podobnega, bi naredil popolnoma enako,« je trdno odločen. Po vojni je ostal v JLA. Dolgo vrsto let je služboval kot oficir intendant v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Beogradu. Med drugim je služboval v sekretariatu za ljudsko obrambo. Toda srce ga je vleklo v rodni Loški potok in ko se je kol podpolkovnik upokojil, se je vrnil. Že prej si je namreč postavi! skromno hišo v Šegovi vasi, kjer ga večkrat obiščejo otroci in vnuki, ki tod preživljajo počitnice. »Čeprav je zdaj večkrat slišati vrsto kritičnih pripomb, bi rekel, da smo po vojni vendarle veliko naredili. Tu v Loškem potoku pred vojno nismo imeli nobene industrije. Ljudje se niso imeli kje zaposliti, čeprav je tudi delovala žaga. Zato niso videli drugega izhoda, kakor da so drug za drugim odhajali po svetu. Dragocen človeški .material je koristil tujcem. Danes pa je drugače. Večina Potočanov lahko ostane doma. Tu smo na pobudo ZK dobiti obrate Saturnusa, BPT Tržič, že prejje deloval Inlesov obrat, zdaj imamo tu tudi Rika. Vse to je prineslo nove spodbude. Na ceste smo položili as falt, šolo smo moderno opremili. In vse to smo dosegli domala samo z lastnimi močmi, « ponosno pripoveduje Zbačnik. In pri tem kar tako mimogrede pozabi omeniti svoj delež. Že pred vrnitvijo v Segovo vas se je vključeval v delo za napredek Loškega potoka, po vrnitvi pa se je sploh in scela vključil v krajevno življenje. V vasi predseduje vaškemu odboru, je član skupščine krajevne skupnosti. Sploh pa ne gre za funkcije, gre tudi za tisti nevidni, a ves čas delujoči vpliv sokra-jana, ki je bil dolgo po svetu, pa se je vrnil domov. Vrnil kot mož, zreI in preudaren, vzbujajoč zaupanje. In na nekoliko izzivalno vprašanje, kakšna bo naša prihodnost, brez obotavljanja odgovori, da ga prihodnost Jugoslavije v življenju nikoli zaskrbela. J. SIMČIČ ŽUŽEMBERK — Trenutno 180 brigadirjev: študentov iz Beograda in Zagreba, mladih iz Sežane, Tuzle, Imotskega in TitovegaVelesanaobm-očju štirih občin v Suhi krajini gradi vodovode in čisti pašnike. »Pri delu na trasi nagaja vreme, težave imamo s prevozi, vendar dobre volje to ne kazi,« je med drugim povedal Sašo Vi-lič, komandant letošnje akcije. Mladi fant, doma iz Dol. Toplic, je kot izkušen brigadir prevzel veliko odgovornost, nikakor pa ne daje vtisa, da bi bila v breme ali da ji nebi bil kos. »V trebanjski občini gradimo vodovod Sela—Šumberk, na območju novomeške občine opravljamo adaptacije vodovoda na Prevolah in na relaciji Gradenc—Lipje, na Mali gori v kočevski občini čistimo pašnike, v grosupeljski občini pa gradimo vodovod Luče. Za vseh pet brigad imamo na voljo en sam lasten avtobus, ki bi moral zjutraj razvoziti iz žužember-škega naselja brigadirje na traso in jih popoldne pripeljati pravočasno n a kosilo. Ker tega zaradi precejšnjih razda-lij in slabih cest eno vozilo ne zmore, kombiniramo jutranje vožnje z delavskimi prevozi Iskre. Smo v strahu, kaj bo, ko bodo šli iskraši na kolektivni dopust.« # Ali zaradi slabega vremena dela dosti zaostajajo za planom? »Niti ne. V prvi izmeni smo deževne dneve .nadomeščali za praznik, na proste sobote in tako v glavnem naredili, kolikor smo predvidevali. Rekel bi še to, da javnost mladinsko prostovoljno delo često vrednoti samo po opravljenih delih in številu ur, morda po žuljih, za mlade pa ima veliko večji pomen druga plat brigadirstva. Bratstvo in enotnost, skupinsko delo, odgovornost — vse to brigadirju MITO TREFALT NA OSLOVSKI NOČI MOZELJ PRI KOČEVJU — V soboto, 20. julija, bo v Mozlju pri Kočevju že četrtič Oslovska noč, ki jo organizira domače Kulturno-športno društvo Ciril Dekval. Kulturni program se bo začel ob 19. uri, v njem pa bodo nastopili ansambel Slavček iz Novega mesta s pevko Jožico Mavsar in humoristom Lojzetom Ambrožem. Z raznimi igrami bo goste zabaval televizijski voditelj zabavnih iger Mito Trefalt. Že po tradiciji je na programu tudi bogat srečelov. » I Samostanski« brigadir Jože Gunde, šef kuhinje v pleterski kartuziji, je že peto leto na akciji »Suha krajina«__________________________________ ŽUŽEMBERK — Postavni fant vesele narave, dobrovoljen in hudomušen, z očitnim šentjernej-skim naglasom, je medsuhokranj-skimi brigadirji splošno znan. Jože Gunde je šef brigadirske kuhinje, iz. katere vselej dobro diši. Pravijo, da zna nabavljati blago po ugodnih cenah in pogojih in skuhati, da so vsi zadovoljni. »Doma sem s Sel pri Šentjerneju. V Novem mestu sem končal gostinsko šolo in dobil zaposlitev v samostanu Pleterje. Sem šef kuhinje, v kateri pripravljamo 'le vegetarijanske prehrane. Vsak dan se kar s kolesom pripeljem kilometer daleč v službo. Rad sem v Pleterjah, kjer je popoln mir. Delam od 7. do 14. ure, imam dva pomočnika, nihče nas ne sekira. Sploh niso imeli nič proti, da grem vsako leto za tri mesece v brigado, medtem pa so dobili zame zamenjavo. Na zvezno mladinsko akcijo Suha krajina hodim rad, da sem vsaj del leta med mladimi, svojimi vrstniki in sredi veselega življenja.« • Kakšno hrano kuhate v samostanu in kakšno brigadirjem? »Na vegetarijanskem jedilniku v samostanu je običajno za kosilo juha, krompir, zelenjavna omaka in tri- db štirikrat na teden ribe. Včasih ocvrte, včasih pečene in ribe raznih vrst. Radi imajo tudi sladice. Taka prehrana je zdrava in mislim, da so z njqzadovoljni, sicer me ne bi imeli toliko let v službi. V brigadi je povsem druga pesem, tu bi najraje jedli meso trikrat na dan. Največkrat se to res .zgodi. Vas zanima, kakšen jedilnik imamo danes? Zjutraj pečena jajca in čaj, opoldne juha, goveji zrezek, omaka, testenine in solata, za večerjo bo pleskavica, džuveč in solata. Naročili smo še krofe, ampak to se malokrat zgodi.« R. BAČER preide v kri in največkrat ostaneza vse življenje. To je dragocen kapital.« • Znano je, da je na Slovenskem brigadirstvo v krizi, v drugih republikah pa ne. Kakšne so glede tega izkušnje v Suhi krajini? Sašo Vilič: »Standard v našem naselju in tehnična opremljenost sta na nižji ravni kot marsikje na zveznih mladinskih akcijah, kar je tudi eden odrazlogov, da zanimanje slovenske mladine za Suho krajino upada.« »Lahko le potrdim, da je tako. Medtem ko so imeli v brigadah iz drugih republik tudi po 100 interesentov za 45 brigadirskih mest, je na primer brigada Srečka Kosovela iz Sežane prišla na delovišče z osmimi brigadirji. Te smo kajpada priključili drugi brigadi. V ostalih republikah imajo brigadirji vrsto ugodnosti. Če niso zaposleni, se jim brigadirstvo šteje v delovno dobo, imajo prednost pri zaposlovanju itd. Pri nas ni nikakršnih prednosti, mladi pa med počitnicami radi kaj zaslužijo preko študentskega servisa. Razlogi za tako slab odziv mladine za brigadirsko delo pri nas pa so še drugi in globlji. Tudi starši dostikrat zaradi nepoučenosti ne puščajo otrok na prostovoljno delo.« • Kaj štejete za glavne napake pri letošnji organizaciji akcije v Suhi krajini? »Žalostno je, da nespravimo skupaj brigade Rdečega križa in socialne brigade, ki so se jih tukajšnji ljudje iz prejšnjih let navadili. Opravile so zelo pomembno prosvetiteljsko in humano delo. Posebno po odročnih vaseh bodo ostareli letos pogrešali obiske brigadirk — bodočih socialnih delavk, pa tudi potujoči vrtci so v Suhi krajini odigrali pomembno vlogo.« • Kako je organizirano brigadirsko življenje po delu na trasi? »Glede tega se ne morem pritožiti. Imamo tečaje o cestnoprometnih predpisih, -za radioamaterje, foto krožek, za borilne veščine, računalništvo, tenis, plavanje, potapljaški tečaj. Celo kozmetični in plesni tečaj imamo. Precejšnje spremembe pa smo vpeljali pri kulturnoprosvetnem delu. Organiziramo skupne večere z nastopi iz posameznih brigad, izdajamo skupen bilten. Prešli smo na nov način ocenjevanja vsega brigadirskega dela, kar se je izkazalo za zelo uspešno. Ni več rivalstva med brigadami, ker ocenjujemo, koliko točk dosežejo vsi mladi v naselju.« RIA BAČER Bodo Mikiovo hišo obnovili? Razprava o revitalizaciji ribniškega središča je pokazala interes občanov — Postopoma bo šlo RIBNICA — Pred kratkim seje v Ribnici začela javna razprava o ponovni oživitvi starega dela Ribnice. Predvsem gre za staro Mikiovo hišo, ki naj bi po izselitvi 1TPP postala neke vrste kulturni hram in v katerem bi prirejali razstavo in druge prireditve. RIBNIŠKI PIKNIK NA OTOČCU OTOČEC — V soboto, 20. julija.bo od 16. ure dalje n a Otočcu tekmovanje v športnem ribolovu. Najboljši tekmovalci bodo nagrajeni, na sporedu paso tudi zabavne igre in ples, kuhinja pa bo ponujala ribje specialitete. ^Vabljeni! M. Tomšič iz Kočevja jih nabere do 200 kil KOČEVJE — Gobarstvo ni samo moda, ampak tudi pomemben vir dodatnega zaslužka. Vsaj tako velja za Kočevje, kjer se s tem ukvarja precej ljudi. Tudi upokojeni rudar Milan Tomšič, ki je pred 40 leti prišel v Kočevje iz suhokrajinskih Vrhov pri Hinjah, se že deset let ukvarja z nabiranjem gob. Vsako leto nabere 100 do 200 kilogramov gob, ki jih večino proda Kmetijskemu gospodarstvu v Kočevju. V Milan Tomšič: Z nabiranjem gob se ukvarjam že 10 let. »Zgodaj zjutraj sem se odpravil v gozd in nabral okoli 5 kilogramov jurčkov. Zanje bom dobil okoli 3.500 din: To se mi zdi kar dober zaslužek. Sicer odkupujejo lisičke po 750 din, toda teh gob v naših gozdovih ni več toliko kot prej. Seveda pomeni nabiranje gob za našo družino dodaten vir dohodka, ki je tem pomembnejši, *ker sem edini zaposlen, je dejal Tomšič. Tomšič nabira gobe na področju Male gore, Kleča, Poloma in Starega Loga, natančnejših lokacij, tako kot noben pravi gobar, pa noče izdati. Poleg Miklove hiše naj bi po zamisli skupine ljubljanskih arhitektov obnovili tudi hiše, v katerih je samopostrežnica. pa ribniški nebotičnik. Skratka, gre za obnovo trga. s Seškovo in Urbanovo ulico ter Gallusovim nabrežjem. Seveda je za take posege,v mestno jedro potrebno veliko denarja, ki pa ga za sedaj še nimajo. Kakor je dejal predsednik ribniškega izvršnega sveta Franc Lapajne, naj bi gradnja potekala po etapah. Z obnovo mestnega jedra bi se polepšala podoba Ribnice, mesto pa bi postalo tudi turistično bolj zanimivo. Seveda naložba v ribniški kulturno-turistični center sama po sebi nebi bila dovolj za turistične namene. Poleg Ribnice same naj bi poslej v turizmu večji pomen dobile že zgrajene zmogljivosti. Gre za Travno goro, o kateri je bilo prelitega veliko tiskarskega črnila, pa pravih rezultatov še ni. Izkoriščene niso tudi možnosti za prodajo spominkov. M. G. V skladu za nakup 1°' kubatorja je že več kot 930.000 din _ V skladu za nakup moderneg inkubatorja,, ki bo mladim Dtuj-j njcem na voljo v novotnes porodnišnici, je že 930.500 dt • Tako se akcija sveta za spr mljanje družbenoekonomskega1 političnega položaja žensk P novomeški konferenci SZDL Dolenjskega lista približuje, tak vsaj upamo, uspešnemu koncu, kar imajo seveda vse dolenjsko združeno delo.sindika in posamezniki. 9 Minuli teden so za irikubattk darovali: Engelbert Virant iz Brus Ija 1.000 belgijskih frankov, Mark0 Kojič iz Trebnjega 1.000 tl1111 oskrbovanci novomeškega doma05' tarelih občanov 14.995 dinarjev' Vodnogospodarsko podjetje N°v0 mesto 50.000 din, krajevna orga nizacija RK Suhor pri Metliki 2.0 din, novomeška Zveza društev pb jateljev mladine 5.000 din, Terezija Jelenič iz Črnomlja 1.000 din, lavci osnovne šole Adama Bohort iz Brestanice 14.700 din, Mitja Boštjan Koširiz Črnomlja(names,c sladoleda) 300 din, delavci osnoy|lC šole dr. Mihajlo Rostohar iz Krške-6.000, Novotehna iz Novega ga mesta 50.000 din, OOS statik vanjske zadruge Šentrupert 10.0 : — din. Denar za nakup inkubatorj-lahko nakažete na račun: 5210 603-30372 Zdravstveni center V lenjske-tozd Splošna bolnišnic »za inkubator«. ORGELSKI KONCERT GOSTOV IZ BRNA DOLENJSKE TOPLICE ' Domače kulturno društvo Ma ^ Henigman prireja v torek, 23. juh1 ja, ob 20. uri v cerkvi v Dolenjsk' Toplicah orgelski koncert. Gosl<^ vali bodo umetniki iz Brna ČSSR: Marie Karasova na or^č Peter Karaš na trobenti in alt|St Katerina Plevova. Vabljeni! ^ ffl RIBNIŠKI KULTURNI CENTER — V Miklovi hiši v središču R'bnl^pj« bi zgradili kulturni center. Obnova bo veliko veljala, zato bodo dena zbirali postopoma. (Foto: M. Glavonjič) • •••••••••••• SPOMINKI NAM PADAJO Z NEBA Janez Levstik—Povhov rad zaigra na kakšno izmed svojih harmonik domače, ljudske viže. (Foto: Primc) Pravi, da je med Slemenci precej sposobnih glasbenikov, čeprav je tudi res, da takih z glasbeno šolo ni. Kljub temu bi lahko ansambel ustanovili in pri tem je pripravljen pomagati tudi on, morebitni kandidati pa naj bi se prijavili kar pri KUD Slemena. Zeli pa si, naj bi bodoči Slemenski ansambel igral in prepeval v prvi vrsti domače ljudske pesmi. Ansamblov, ki posnemajo predvsem tuje vzore, je pri nas celo preveč. Slemenski naj bi ohranjal in širil našo ljudsko pesem. J. P. Jože Gunde Fritzem sva hotela Večna Z gospodom sedela na terasi izguba. Noch dan, dva und odpotujem. KaKo stvar kupiti za suvenir. Spominjati se vaša lepa dežela. Kein problem, sem hotel z nemščino ugajati prijatelju Fritzu, ko sem namigoval natakarju, naj pride bliže k najini mizi. Želite? Spominke. Gospod Fritz, si bi rad kaj tipično našega odnesel v Nemčijo. Kaj predlagate? Imeli smo drvene magarce pa nam jih je sfalilo. Četudi bi jih imeli, jih gospod Fritz gotovo ne bi maral. Pa drvene rode, vi jim kažete štorklje, se je smejal natakar, više nemarno. Došli su neki Avstrijci, ceo avtobus, vse so pokupili. Torej imava srečo. Se da mogoče kupiti peharčke? Morda pisanice? Čujte, to se nam ne izplača. Kaj pa prtičke, imate, domače izdelave, ročno delo? Nematno. nimamo. Nihče ne pita po tim artiklima. Ne bi se isplatilo. Gospod Fritz je začutil mojo zadrego. Lahko je tudi razbral z mojega paradajzasto rdečega obraza. Lassen wir das, morda razglednica. Bo genug. Dovolj. Ste razumeli, kajne? Kako ne bi? A razglednica isto nemarno. V trafiki jih pro-davljedo. Ni vam daleko. Dvesto metra od tu. To vem. Toda lahko bi jih imeli tudi vi. se nam ni Imeli smo jih, a isplatilo. Kdo pa skrbi pri vas za taks in podobne stvari? Nihče. Čujte, pri nas vamjet0 vse v božjih rokah. Kmalu za tem je nad glavama nekaj zaropotalo gospodu Fritzu je priletell g glavo kos strešne opeke. K