Stev. 231
V Trstu v soboto, dno 19. septembra 1914.
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo: Ulica Sv. FrtnHška Asiftega «t 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo aredrrtftvu list«. NebMiliiiia pisms se ne
sprejciMjft in rafeapM s« ne vrsfisfa Izdajatelj in odgovora! mM Stei« Oodtes. Ltteik konsordf Usta .Edinosti". — Tkk ttafcm .Pb^Vf^L"11 g U omejenim psssBwum v Tiste. oOes Sv. l'uimi AsBkefs SL m
Telefon ufedađtva in oprave Ser. 11-57. IVaroialaa ziifi: edo fcii •••••••K •
m not .....................
m M mm....... • • ......* •
Zs iMslJfk« izdaje a celo lete • .......
xs pdl tate ..,••.••••••**•* *
Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov . . .............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 —
vsaka na4aljna vrsta .............2-—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase nrcjama inseratni oddelek .EAmIV Naročnini to i itaiii <|r ta poBJals aprart mu.	se i^Eno le
oprav! .Edbassfl«. — PMS te teli se v Itete. Upata to foaentnl oddelek se mi hiteti v uBd 9v. Prsočilka
Asflkegs SL 2a — PoStnohranflnfcnl raCan 9L 541.652.
Ko francoskem levem krilu dva armadna zbora odločilno pr
Hlndertmui
.Vv.
Stmni v volni.
Pohvala JI. in 79. pešpolka.
DUNAJ, 18. (Kot.) Uradno se poroča: Dne 18. septembra popoldne. Nekateri inozemski časopisi trdijo, da v naši armadi čete tega ali drugega naroda v vojni niso v polni meri izvršile svoje dolžnosti Neki angleški vir, ki se sploh jako odlikuje z razširjanjem nesmiselnih tartarskih vesti, je poročal celo o uporu čeških polkov. Z ozirom na ta tendencijozna potvarjanja, ki računajo večinoma na obstoječe nepozna-rje razmer v monarhiji po raznih državah, se mora z vso odločnostjo konstatirati, da vsi narodi našega častitljivega vladarja in vsi vojaki, tako kot v prejšnjih časih, tako tudi sedaj kor tekmujejo med seboj v hrabrosti. Bodisi na rusko-galiških bojiščih. bodisi na Balkanu, so se borili Nemci in Madžari, severni in južni Slovani, Italijani in Romuni v zvesti udanosti do vzvišenega vrhovnega vojskovodje in v zavesti, kako važne stvari branimo, z enako občudovanja vredno hrabrostjo, ki je pri-doMIa našim četam celo priznanje najbolj nevarnega in v veliki premoči se nahaja-ječega sovražnika.
Tako se ie na severu, da navedemo sani i ca primer, iz Slovencev, Hrvatov in Italijanov sestavljeni pešpolk štev. 97, boril pri L\ovu z odlično hrabrostjo in žila-vostjo in pretrpel vztrajno težke izgube.
Ce navedemo še oločanski infanterijski pcik štev. 79, ki se je istotako na jugu v težkih bojih ob spodnji Drini boril hrabro, storimo to le radi tega, da nastopimo r i od srbske strani razširjanim, pretila podatkom o izgubah tega polka. Dcčim poročajo Srbi, da je imel ta polk 3 r) mrtvih, znaša dosedaj celokupna izguba tega hrabrega polka po uradni konstataciji 1424 mrtvih, ranjenih in pogrešanih.
Poročil, kakor ona iz ruskega vira izhajajoča o 70.000 avstrijskih vjetnikih v bitki pri Lvovu, po dosedanjih uradnih poročilih sploh ni treba dementirati.
Namestnik šefa generalnega štaba, gene-ralmajor pl. Hofer.
Kemiki s!as o bitki pri Lvovu.
KOELN, 18. (Kor.) Razpravljajoč o bitki pri Lvovu, piše »Kolnische Volkszei-tung -: Avstrijski generalni štab je moral braniti dolgo gališko mejo, dočirn so si Rusi vsled zgodnje mobilizacije zamogli poiskati mesto za svoj ofenzivni napad in koncentrirati svojo glavno silo na eni točki: Ta škoda je sedaj izravnana, ker je seda? znano, kje se nahaja ruska glavna sila. Samoobsebi razumljivo je stvar našega zvestega zaveznika tudi naša stvar. Rusija bi se iako zmotila, če bi mislila, da mi nismo v stanu, te stvari vpoštevati v vsakem oziru. Toda kliub vsemu ostane že sedaj bitka pri Lvovu za Avstro-Ogrsko vojaški čin nenavadnega pomena. Slučaja devet- in potem zopet desetdnevne bitke zapored, dosedaj svetovna zgodovina še ne pozna. Tak odpor in tako vztrajnost proti veliki premoči, moramo vpoštevati na vsak način.
De/elnobrambni minister pri ranjencih.
DUNAJ IS. (Kor.) Deželnobrambni mi-nister baron Georgi je včeraj popoldne pobelil bolnišnico usmiljenih sester v Gumpendorfcr Slrasse. Kjer se nahaja
preko 350 ranjencev. Minister si je ogledal operacijsko dvorano in se informiral o stanju posameznih oficirjev in mnogih vojakov, kakor tudi o njihovih ranah. Minister se je izrazil jako pohvalno o preskrbi in postopanju z ranjenci in potem zapustil bolnišnico.
Cesarja Viljema trg v Aradu.
BUDIMPEŠTA 18. (Kor.) Mesto Arad je sklenilo na izrednem generalnem zborovanju, ki se je vršilo pod predsedstvom nadžupana, imenovati enega najlepših trgov — Trg cesarja Viljema H.
S francosKo-nemšKega bojišča.
BERLIN, 18. (K.) Wo!lfova pisarna javlja: Generalni štab poroča 17. 9. zvečer: V bitki med Aisno in Mozo še ni padla končna odločitev, toda, gotova znamenja kažejo na to, da odporna sila sovražnika začenja odjenjavati.
Neki, z veiiko bravuro uprizorjeni poizkus prodre tja na skrajnem desnem nemškem krilu se je brez posebnega napora naših čet sesul končno.
Sredina nemške armade zadobiva počasi ali stalno na tleh.
Z desnega brega Moze poizkušani izpadi iz Verduna so bili odbiti z lahkoto.
BERLIN 18. (Uradno.) »\Voffiov urad« poroča: Veliki glavni stan javlja v spo-polnitev svoje vesti od včeraj zvečer, danes dopoldne sledeče:
XIII. in IV. francoski armadni zbor in deli neke druge divizije, so bili včeraj južno od Noyona odločilno premagani in so izgubili več baterij. Vsi napadi na različna mesta bojne fronte so bili krvavo odbiti. Istotako je bilo odbito v doiini Reusch tudi prodiranje francoskih alpskih lovcev na Vogeški gorski greben. Tudi sicer je bilo na odprtem bojišču mnogo vjetih in vplenjeni topovi, katerih števila še ni mogoče dognati.
BERLIN 18. (K s.) »Lokalanzeiger« porGča iz Rotterdama; Posamezni poročevalci opisujejo hude boje, ki so se vršili pri Soissonsu. Bitka, ki je divjala ob reki, v gozdovih in na holmili, je trajala štiri dni. Reka Aisce je vsled plohe izredno nastopila in Francozom in Angležem nikakor ni bilo mogoče priti v mesto, na katero je bilo koncentrirano silno streljanje iz pušk in topov. Najhujši ogenj je bil naperjen na točko, kjer so angleške in francoske čete skušale zgraditi most Tamkaj je prišlo do strahovitega klanja.
Hemiki aeroplan nad Aatwerpnom.
AMSTERDAM. 18. (Kor.) »Het Nic-rnos van den Dag« poroča iz Antwerpna od včeraj: Danes zjutraj je letel nad mestom nemški aeroplan golobjega sistema, ki je prišel od zapadne smeri. Prepodil ga je neki belgijski dvokrovnik in ga zasledoval precej časa proti jugu.
Pri Termonde se je vršil dan^s boj med Nemci in Belgijci.
Odlikovani nemški princi.
DRAŽDANE, IS. (Kor.) Kralj Friderik Avgust je podelil princu Juriju in princu Frideriku Kristjanu saškemu vitežki križec II. razreda Albrechtovega reda.
Cesar Viljem je podelil prestolonasledniku Juriju in princu Frideriku Kristjanu saškemu železni križec II. razreda in je obvestil včeraj o tem kralja.
Francoski ministrski svet
BORDEAUX 17. (Kor.) Ministrski svet, ki se je vršil pod predsedstvom predsednika Poincareja, se je pečal izključno z diplotnatičnim in vojaškim položajem. Ministra Doumergue in Thomson nista bila
navzoča. Doumergue se mudi v ozemlju ob reki Marne, Thomson pa poizveduje v departementu Nord et Pas de Calais o potrebah prebivalstva.
Berlinska borza.
BERLIN 18. (Kor.) Ugodne vesti iz za-padnega bojišča so vzbudile v borzijan-cih veselo razpoloženje, posebno ker izgledi na sijajen rezultat podpisov vojnega posojila še bolj utrjujejo zavest na dober izid cele vojne.
Odntiflii v nest« Liven.
BERLIN 18. (Kor.) »Nordd. Allg. Ztg.« priobčuje poročilo nekega uradno v Loe-wen odposlanega uradnika cesarskega generalnega guvernementa v Bruslju, v katerem je dognano, da je kvečjemu petina ali šestina mesta razdjanega. Večina javnih poslopij je nepokvarjena, predvsem krasni rotovž. Sv. Petra cerkev kaže tako malenkostne poškodbe, da jo bo prav lahko popraviti. Tudi vse dragocenosti so naši vojaki rešili iz cerkve.
Da so se umetnine ohranile, je pripisovati pred vsem obzirnemu postopanju etapnega poveljnika, majorja pl. Manteuf-fel in polkovnika Bocka ter železniškim četam, ki so storile vse mogoče, da se požar ni razširjal. Posebno si je prizadeval major pl. Manteuffel, da reši rotovž in pa benediktinsko opatijo »Mont Cesar«.
Pravosodstvo bi zopet lahko začelo delovati. Sodišča zdatno podpirajo krajnega poveljnika s tem, da postopajo energično proti svojadi.
Onim, ki so stalno bivali v mestu, je povratek dovoljen. 2e je opažati, da se prebivalstvo množi. Več prodajalnic je zopet odprtih. Na mali železnici Loewen -Bruselj je promet deloma zopet odprt, tako da cvetoča pivovarna Loe\ven zopet lahko svoje izdelke izvaža.
Po tej železnici se tudi dovažajo mestu potrebna živila.
Tudi javne službe so po možnosti zopet v tiru.
»Volksfreund« izhaja v dveh jezikih.
AACHEN 18. (Kor.) Tukaj izhajajoči »Volksfreund« izhaja sedaj v nemškem in francoskem jeziku z namenom, da pripomore resnici tudi v Belgiji.
Posl. Wendel v vojni.
BERLIN 18. (Kor.) Socijalistični dr-žavnozborski poslanec Wendel, ki je svoj govor pred par meseci v državnem zboru končal z vzklikom: »Vive Ia France!« niše v »Vorvvartsu«:
Stavil sem se vojni upravi kot prostovoljec v črni vojski na razpolago. Sredi avgusta sem vstopil tedaj kot prostovoljec v črnovojniški bataljon v Frankfurtu ob Meni. Nisem hotel tičati za pečjo, ko se ves narod bojuje za svojo eksistenco.
Z rasbo-nemskeso bojišča.
Prodiranle Remcev v guberniii Suvaiki.
BERLIN 18. (Uradno.) Veliki generalni stan javlja danes dopoldne:
Vzhodna armada nadaljuje s svojimi operacijami v guberciji Suvaiki. Deli prodirajo proti trdnjavi Osovv iec.
(Trdnjava Osowiec leži ob reki Bobr, 30 km od jugovzhodno prusko - ruske meje.)
KRALJEVEC 18. (Kor.) Mestne oblasti so sklenile soglasno, podeliti generalnemu polkovniku pl. Hindenburgu častno meščanstvo. _
Sn fiiuliuno ne odstop
RIM 17. (Kor.) »Tribuna« in »Giornaie d* Italia« odločno dementirata vest neka-
terih listov, da je zunanji minister di San Giuliano iz zdravstvenih ozirov demisi-joniral. Di San Giuliano je dobil revmati-zem, a dr. Marchiafava je izjavil, da bo bolnik okreval že v par dneh. Minister pa bo vodil zunanjo politiko tudi vnaprej in sicer v popolnem sporazumu z ministrskim predsednikom Salandro, ki je imel tudi včeraj zvečer ž njim daljše običajno posvetovanje.
»Tribuna« dementira tudi vesti o demisiji vojnega ministra Grandija.
Pogreb barona Schvesla.
BLED 18. (Kor.) Tu se je vršil danes ob veliki udeležbi pogreb člana gosposke zbornice, barona Schwegla. Obredu so prisostvovali: v zastopstvu trgovinskega ministra dr. Schustcrja in trgovinskega ministrstva sekcijski svetnik dr. Karmin-ski, ravnatelj avstrijskega trgovinskega muzeja, deželni predsednik bar. Sch\varz z gremijem deželne vlade, člani kranjskega deželnega odbora, ljubljanski župan dr. Tavčar, duhovščina, občinski zastop in blejsko prebivalstvo. Nižjeavstrijsko e-skomptno družbo sta zastopala ravnatelj Rechnitzer in ravnatelj Stranski.
Odprava kapitulacij v Turčiji.
CARIGRAD, 18. (Kor.) Uradni list objavlja odredbo, ki odpravlja kapitulacije z dnem i. oktobra.
Poroda turškega vojnega Brođovja.
CARIGRAD 17. (Kor.) Povodom podelitve kadetskih diplom v vojaški akademiji, se je vršila pred otokom llalky parada brodovja, ki sta se je udeležila tudi vojni ladji >-Javuz Sultan« (Goeben) in »Midilli« (Breslau). Paradi so prisostvovali: sultan, princi, ministri in drugi dostojanstveniki, kakor tudi mnogoštevilno občinstvo. Obe imenovani vojni ladji sta bili pozdravljeni z velikim navdušenjem.
fimerSansKi Ust ,Jfev-9ork Sun" svari pred te m, da bi iz gsuaricain oieđs vojne preveč verjelo.
NEW-YORK 17. (Kor.) Pod naslovom »Pravljice v vojni« svari list »New-York Sun« pred tem, da bi se obdolžitve o storjenih grozodejstvih in pa pesimistična poročila o stanju v Berlinu in na Dunaju smatrala preresnim in spominja na govoričenje, ki se je širilo za časa volne na jugu glede severa in obratno.
»Fremdenblatt« o Rusiji in ruskih namenih.
DUNAJ 18. (Kor.) Z ozirom na dvoumne, silno hinavske trditve, ki se nahajajo v ruskem manifestu, da je namreč Rusija zgrabila za orožje radi manjših narodov, konstatira »Fremdenblatt«, da se Rusija vojskuje z monarhijo, ker ni hotela trpeti svobode in prostosti, ki jo imajo manjši narodi v monarhiji, dočim v Rusiji narodi tlačanijo. Ves zločin, za katerega se je Rusija hotela maščevati že leta in leta, je ta, da smo v resnici narodnostna država, to se pravi država, ki pusti svoje narodnosti kot vidne komponente živeti in se razvijati. Kar želi Rusija, ni nič drugega, kakor raznaroditev in rusificiranje najprej naših Slovanov in ko bi bil ta grižljaj pogoltnen in amalgamiran, pa še drage neslovanske narodnosti.
Pričeli so najprej z visoko naobraže-nim finskim narodom in če Rusija ne zahteva od Srbov in Bolgarov, da opuste svoj iezik in svojo narodno kulturo, ni to nič drugega kakor taktika, ker se jih hoče /porabljati za elemente bodočih napadov na monarhijo. S pomočjo še vedno zaslepljenih Srbov in Bolgarov, ki pa so se že
streznili, naj bi se razrušila monarhija, da bi se odprla vrata moskovitskemu despot-stvu na Egejsko in Jadransko morje.
Dočim brani Avstrija v tej vojni idejo življenske upravičenosti malih narodov, dočim je ta ideja življenski princip Avstrije, vsled česar jo Rusija že od nekdaj smrtno sovraži, se bojuje Rusija za idejo despotskega vserustva.
Vojna teh obeh nespravljivih idej se je vršila že poprej diplomatično v bližnjem orijentu. Predstavljajmo si samo, da bi monarhija prenehala eksistirati, kako hitro bi se izpremenila ruska politika tudi napram balkanskim narodom, ki sc jim grozi že sedaj, če le hočejo misliti s svojo glavo.
Lahko bodo, pravi »Fremdenblatt«, spoznali naši potomci, zakaj se je Rusija, ki je država proti narodnostim, bojevala z Avstrijo, državo za narodnosti. Kako pa si bodo zgodovinarji poznejših časov razlagali, zakaj se Anglija in Francija bojujete na ruski strani? Da je Rusija v trenotku, ko zahteva od tlačenih zvestobo in vojno službovanje, jim morala obljubiti državljansko enakopravnost in svobodo v po-. služevanju domačega jezika in vere, kar jim je dosedaj branila, to razkriva resnico o Rusiji in veliko sramoto Anglije in Francije.
Dunajski državni uradniki in podu radnik i za vojne namene.
DUNAJ 18. (Kor.) Na inicijativo predsedstva višjega deželnega sodišča na Dunaju, so se konceptni, računski, depozitni, pisarniški in jetmški uradniki, pisarniški oficijanti in pisarniško pomožno osobje, jetniški pazniki in uradni sluge okrožja, v kolikor niso bili vpoklicani v vojaško službovanje, prostovoljno obvezali, da bodo od 1. t. m. naprej žrtvovali za vojne dobrodelne namene en procent svoje plače.
Nemško - ameriška gospodarska zveza za vojno do popolnega poraza sovražnikov.
BERLIN 18. (Kor.) Nemško - ameriška gospodarska zveza je naslovila na državnega kancelarja pl. Bcthmann Holhvega j brzojavko, glasom katere le zvezni od-j bor v seji z dne 14. t. m. jednoglasno in oduševljeno izrazil željo nemške eksportne industrije, da se usiljena vojna izvojuje in vzdrži do popolnega poraza sovražnikov, ker se samo na ta način lahko doseže gotovost za trajni mir in vsled miru novo poživljenje in razsežnost celokupnega nemškega gospodarskega življenja. V tern pojmovanja stanja je celokupna nemška industrija, tudi eksportna industrija, ki je po vojni najbolj prizadela, povsem edina.
Državni kancelar je odgovoril: Trdna volja, katero mi procvit neiriško-s meri vike gospodarske zveze potrjuje, je mišljenje, ki ga osoda zahteva od vseh delov našega naroda. Sedaj ni več prostora za spore med strankami. Vsaka razlika v posesti in naobrazbi mora v ljudstvu rav-notako molčati, kakor obmolkne zunaj na bojnem polju med gromeniem topov. Vspehi naše armade nas opravičujejo, da s ponosom upamo, ali da se ne precenjujemo. Samo tako nemški narod lahko zadosti težki nalogi, pred katero stoji. V nerazrušni edinosti izide lahko iz te vojne jačji in večji.
Nesreča angleške šolske ladje.
LONDON 18. (Kor.) Admiraliteta naznanja, da se je šolska ladja »Fisgard II.« v viharju potopila v Canale la Alan che. Od 64 mož posadke sc jih je potopilo 21.
Šolska ladja »risgard II.« je bila stara oklopna ladja za strojno osobje. Imenovala se je prej »Invincible«.
PODLISTEK
Vihar in tišina
Prevel iz laičine M. C.
Tega \ečera je privedel seboj imi rtza-rija gledališča Corcano, ki je bil ravno v Tnrinu ter mi ga je predstavil; s tem mi je pniiraiiil brezpotrebna potovanja in nepri like razne vrste, posebno pa toli poniževalno predstavljanje pri gledaliških agen-turah; preskrbel mi je za začetnico jako prijetno pogodbo.
Vse to je dokaz plemenitega srca, to morate izprevideti. Maks; čutila sem se obvezano v hvaležnost za vse svoje življenje! Ali sanje o viharni ljubezni, o ka kršni sem sanjala v zavodu, sc ne uresničijo nikdar! Nikdar se ni dogodilo, da bi bil \\ eliard iznenada prihrumel v našo hišo. Nikdar ni zahteval zvečer, da bi šel z inenoj iz hiše, ko me je papa spremljal
na izprehode. Nikdar ni prekinil ure, da bi me v ljubezenskem ognju pritisnil na svoje srce! Prihajal je vsaki dan ob isti uri, nikdar za minuto kasneje! Nikdar ni iz-pregovoril strastne besede, nikdar ni bilo prizorov ljubosumnosti. Kolikokrat sem na skrivnem jokala radi tega in si želela z vso dušo goreče ljubezni, kakor sem jo čutila jaz v svojem srcu. Solze sem rosila pred njim. Potem sem mu v svojem srčnem strahu očitala njegovo mrzlobo in brezbrižnost, s katero me je gledal, ko sem ubrala pot življenja, polno nevarnosti in izkušnjav. Želela bi bila, da bi se bil u-piral in mi povzročal razburljive prizore, da bi me celo mučil z neopravičenimi sumi. Vse to bi bilo vendar dokazovalo, da je ljubosumen, da me ljubi. A on mi je odgovarjal z ljubeznjivimi besedami; govoril je, da rne neizrečeno ljubi, da me istotako visoko spoštuje in da mi zaupa. Zato da ni ljubosumen. Da njegovo čustvo zato ni nič manje globoko, četudi ga ne more tako izražati. Njegov značaj je pač tak.
In res je, Maks! Bilo je v njegovem
temperamentu. In ta hladni, od mojega strastnega, gorečega temperamenta tako različni karakter me je delal nesrečno. V zakonitih izrazih bi imenovali mojo nesrečo »nezdružljivost značajev«. In v resnici mislim, da je temu tako. Ker, kakor je hladnost NVelfarda zame muka, tako so nezadovoljstvo, ki je občutim radi tega, melanholija, ki nastaja iz tega, moje pogoste tožbe — muka zanj! Tako se delava medsebojno nesrečna, čeprav se odkritosrčno ljubiva. Jaz sem pristno italijanska, kakor je nase nebo; on je nemški, kakor svinčen vojak!
V takem stanju sem bila, ko sem odpotovala iz Turina, da se podam semkaj.
Nadejala sem se, da me bo \Velfard spremljal, da prisostvuje mojemu prvemu nastopu. Zdelo se mi je nemožno, da ne bi imel najživahnejšega interesa na tem, zame toli važnem koraku. Toda niti govoril ni o tem. Ko sem mu predlagala, naj bi šel z menoj, je rekel, da je to želel, ali da nima časa. Spremil me je do kolodvora, in ko sem vstopila v čakalnico, mi je stis-
i nil roko, se mi poklonil in odšel. Obstala sem pri vratih, sledila mu z očesom in se nadejala, da se obrne še enkrat, da me vidi še enkrat in pozdravi. Ali ni se obrnil. Šel je in pušil kakor lokomotiva. Oče, dasi ni bil nič manje zaposlen, je vendar našel dva dneva, da me je spremljal. Zakaj ni Welfard vzel dopusta kakor ga je oče? Ta indiferentnost me je bolela; jo-kaje sem vstopila v voz. Ljubezen njegova se je zdela ohlajena, nisem bila njegova prva, ampak zadnja misel! Njegovi posli in ozir na čas so mu bili važnejši, nego jaz. Vse obveznosti so mu bile sve-teje nego dolžnost, da me ljubi in osreča. In mislila sem si: če je že sedaj tako hladen, ko mu pripadam le idealično, kako bo šele pozneje, ko bom njegova soproga, ko me gotovost posesti oropa časa ide-alnosti? In vendar rne je kljub temu srečni vspeh napolnil z novim nepoznanim veseljem; občutila sem plemenito zadovoljstvo umetnosti, in bodočnost, ki mi jo je obljubljala umetnost, je bila edinole Welfardovo delo. In bolj nego kdaj sem
občutila najiskrenejo hvaležnost do njega, ki me ie spajala žnjim. Pisala sem mu v isti noči pod ntisom iskrenih čustev, ki so me prešinjala; poizkusila sem, da bi svojo dušo spojila z njegovo, da bi ga o-grela z ognjem svojega navdušenja, da bi ga prepričala o svoji goreči hvaležnosti. Minulo je osem dolgih dni; in vsak dan sem pričakovala pisma — in vsak rni je prinesel novo razočaranje.
Med tem sem bila obdana od živahnih, čustvenih, mladih ljudi, ki so si šteli v čast, če so ine smeli spremljati, ki so radi mene zanemarjali svoje stvari in svojo družino in so me skoro nadlegovali s svojo vztrajnostjo. Ni mi bilo do nobenega. Četudi so imeli vsi tiste lastnosti, ki jih je Welfardu manjkalo, ali nobeden ni imel tistih čednosti, ki so njega dičile v visoki meri. In vendar sem si morala reči po-i tem, ko sem zastonj čakala na pismo: O, zakaj morejo vsi ti njemu toli podrejeni ljudje veliko gorečneje ljubiti? Zakaj je ravno njemu vzkračen dih strasti, ki izpolnjuje poezijo življenjaft
Stran IL
»EDINOST* It 23i
V Trstu, dne 19. septembra 19T4.
Roko Je bita v Rusiji niznuUm
Mini
V^flli
Prlsor iz
Angleški pisatelj Stepben Oraham, ki se Se za časa izbruha vojne nahajal v neki
kmečki vasi v Rusiji, opisuje v »Times«, kako je bila naznanjena vojna na Ruskem po kmeta. Oraham pripoveduje:
»Bil sem v neki kozaški vasi v AJtaj-skem zor orlu v Sibiriji, približno 1200 vrst južno od sibirske železnice. Krasno sobice je sijalo in prebivalstvo je hodilo mtmo na svate dela Kar je dospela 31. julija ob 4. uri zjutraj vest, da je napovedana vojna. Zbudil sem se vsled izvanrednega ropota. Neka kmetica mi je takoi zaklicala: »Ali ste žc slišal kaj novega? Vojna je!«
Neki mladenič jc prijalial skozi vas. Na njegovih ramah je visela rdeča zastava, ki jc vihrala v vetru, sam pa je od časa do časa zaklical: »Vojna! Vojna!« Pripeljali so konje, uniforme, sablje. »Car je poklical svoje kozake.« se je govorilo. Kdo neki je sovražnik? Nikdo ni vedel tega povedati. Pred desetimi leti, ko je prišlo do vojne z Japonsko, je bilo istotako. Slišati je bilo govorice, da ie najbrže Kitajska napovedala vojno. Potern se je zopet
fovorilo: »Najbrže je vojna z Angleško!« ele štiri dni potem smo izvedeli resnico, a nihče ni hotel verovati.
Dva dni po prvi, je prispela druga de-peia: Vsi moški od 18 do 43 lei so bili poklicani pod orožje. Ordonance na konjih so v divjem teku pridirjale v vas s tajnimi instrukcijama ki so jih izročile hetma-nu, kozaškemu poglavarju. Seli so dobili takoj nove, spočite konje in čez pet minut so že zdirjali v drugo vas. Vsako jutro je bila razobešena koncem vaške ceste rdeča zastava, ponoči pa je bila nadomeščena z rdečo svetilko. Konji so bili strogo preiskani. Noben konj, ki ni bil zmožen preteči po 80 kilometrov na dan, ni bil potrjen. Vsak kozak je pripeljal s seboj svojega konja, pokazal živinozdrav-niku zobe svojega konja, nato pa je odja-hal 1600 kilometrov daleč, do Omska, kjer je železnica.
V četrtek ob 8. uri zjutraj so prinesli blagoslovljeno vodo iz cerkve in jo postavili na neki grič. Vsi kozaki so prišli s svojimi ženami, da se pri zadnji službi božji poslove od svojih žen in otrok. Duhovnik odkrite glave je korakal v svetlo višnjevi obleki okoli. Za njim vaški starešine, k so nosili svete podobe in zastave iz cerkve. Nato cerkveni zbor, na desni in levi strani pa čete žensk. Sprevod se je ustavi!. Sele tu stno slišali neverjetno vest, da je bila napovedana vojna z Nemčijo. Vsi so bili precej potrti in so gledali strmeč predse.
: Bog je z nami!« je govoril duhovnik in solze so mu padale po licu. »Ne bežite nikdar pred sovražnikom! Bog bo blagoslovil svoje zveste Slovane!« Nato so vsi pokleknili, poljubili križ, ki ga je imel duhovnik v roki, nakar jih je duhovnik poškropil z blagoslovljeno vodo. Nato so šli vsi domov, vzeli svoje konje s seboj in odšli.
Tri kilometre pred vasjo se je družba zopet ustavila, da so vojake pred odhodom še enkrat pokrepčali. Spekli so celega vola in razdelili vodko. Vojaki so pili na zdravje carja in svoje. Ženske so iz velikih kotlov napolnile sklede z juho, ki so jo vojaki kar spili, ker ni bilo žlic. Ko so se najedli in pokrepčali žeilodce s pijačo, so pričeli moški plesati okoli kotlov, dočim so ženske zdihovale. »Atama-r.a«, nekega velikega, težkega in bradatega oficirja so kozaki prijeli in dvignili v zrak. To je trajaio približno eno uro. Nato je zado?iela trobenta, ki je naznanjala odhod in v trenotku so vsi kozaki poskakali na svoje konje. 30 do 40 kilometrov daleč
pogreb njegovih zemskih ostankov. Pogreba so se udeležili vsi voiaki 97. peš-poUta, kolikor jih je v Trsta, mnogo Častnikov in obilo obdastva. — Slava padlemu jaaaku!
«aa tatova. Ko je Ha včeraj gospa Ida Pttteri, staaajoča v
ulici D. Rossetti Štev. 26, preko ulice del Ponterosso. ji je neki Človek manlrnil novčarko, v kateri je imela 6 kron drobiža, ter jo takoj izročil nekemu svojemu tovarišu. Gospa, ki je vse to videle, je pa UmfHa hitro k poslednjemu m ga pristlfla. da ji je vrnil ukradeno novčarko. Tatu je neki redar aretiral in ga odvel na policijo: bil je 321etm Leonard Novarelli, doma iz Krmina. — Tudi 171etnemu mornarju Ivanu Indrigo se ni posrečila tatvina. Skušal je namreč v ulici di Cavaiia ukrasti g. Ivanu Postiču iz žepa novčarko, a g. Po-stič ga je prijel za predrzno roko, ki je vajena brskati po tuji žepih, in ga izročil redarju. Indrigo je tudi izgnan iz Trsta.
Umrli so: Prijavljeni dne 17. t. m. na mestnem fizikatu: Skočir Marija, mesec dni, ulica delle Beccherie štev. 9; Skočir Ivanka, mesec dni ulica delle Becciierie štev. 9; Lukinović Anton, 78 let. ul. Sv. Mihaela štev. 15; Milavc Antonija, 4 mesece. ulica della Guardia štev. 34; Kocjan Brunon^ 8 mesecev, ulica Bergamas-co št. 12; Cepak Josip, 5 mesecev, Ro-col štev. 187; Ortis Brunon, 10 mesecev, zagata Sv. Tekle štev. 14; Forlot Rinald, 2 meseca, Kjadin štev. 501. — V mestni bolnišnici dne 14. t. m.: Antić Uršula, 40 let; Mocenigo Marcel, poldrugo leto; Martini Ivan, 56 let; £rbis Josip, leto dni.	_
Zi Uea krit
Valerij Demarchi K 25, Evard Scabar K 10, Marijana Grandi K 100, Romej Gatzuig K 5, Anton Tralini, Opčine K 10, Vmcenc Cumar, Barkovlje K 3, Mihael Stuparich, Barkovlje K 3, Učbel & Forti K 20, Herman Sadee, Barkovlje K 50, C. kr. okr. glavarstvo Pazin K 4909 31. Ces kr. okr. glavarstvo Poreč K 283.20. C. kr. okr. glavarstvo Poreč K 368.01. Oeconomides Ca^usso K 100, Lina Minas K 30, Pollack Julij K 100. Gledaje zemljevide na pomorski vladi K 9.22.
Županstvo v Umagu (mesto) K 129. Županstvo v Umagu (kraji) Lanterna, Bansama, Montenetto in Zambratia K 146 £0. Županstvo v Petroviji K 128 80. Županstvo v Ma-teradi K 101.20. Županstvo v Sv. Lovrencu K 251.70.
V blagu: Pekarna Pinter. Veleč. Karel Coronica, vpokojeni župnik, Ivanka Jenco, Oeconomides Carusso.
Vesti iz Gorišiis.
so ji:i spremljale tudi njih žene na konjih, nato pa so se ustavile. Njih možje so izginili v daljavi, za njimi se je strašno prašila Odšli so in kdo ve, koliko se jih vrne.«
Domače vesti.
Čas nakladanja na južni železnici. Obratni inspektorat južne železnice nam javlja: Radi izrednih obratnih razmer se na vseh avstrijskih črtah c. kr. priv. južne železnice in na po njej obratovanih lokalnih in najetih železnicah z veljavnostjo od 18. septembra dalie na nedoločen čas znižajo po tarifu določeni časi nakladanja na 6 dnevnih ur. Dnevne ure se štejejo od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer, vštev-ši opoldanski čas.
Pipčarski klub v Škednju je razdelil med družine vpoklicanih svojo gotovino 55 kron. Ostala svota 1.10 K se je porabila za stroške. Toliko na znanje članom kluba.
Pri vpisovanju v otroški vrtec je darovala ga. Strajn 1 krono svetoivanski podružnici Ciril-Metodove družbe. Hvala!
Glasbena šola podružnice „Glasbene Matice" v Trstu. Gojena", ki obisku.ejo pouk glasovirja, naj se zglase mesto danes, v soboto, prihodnjo sredo, ob 3 popoldne, v diuštvenih prostorih, ulica Galatti št. 20 4*adi urnika. Ta sprememba je biia potrebna rsled nepričakovanih zaprek.
Smrt in pogreb vojaka domačina, ki je bil ranjen na bojišču v Galiciji. Dne 12.
t. m. je dospel v Trst z drugimi ranjenci vred tudi 24!etni prostak 7. stotnije 97. pešpolka Alojzij Tence, doma iz Sv. Križa pri Trstu. Po prihodu v Trst je bil spravljen v vojaško bolnišnico. Nesrečnega mladeniča je v neki bitki v Galiciji zadela kroglja v ledja ter mu ranila žilo pod desno pazduho. Primarij dr. Escher je skušal mladeniču rešiti življenje z operacijo, ki se pa ni posrečila. Alojzij Tence je umrl. — Včeraj popoldne ob 3. uri se je vršil
Poštno - avtomobilno podjetje A. Deve-tak nasl. in Leopold Jonko obvešča potujoče občinstvo, da je uvedlo od 11. t. m. dalje, med postajo Sv. Lucija - Tolmin in Bovcem sledeči poštni promet:
I.	Odhod poštnega avtomobila iz Bovca ob 6.10 zjutraj, prihod na postajo Sv. Lucija ob 9.04 zjutraj. — Odhod avtomobila s postaje Sv. Lucija ob 6.55 zvečer, prihod v Bovec ob 9.42 zvečer.
II.	Odhod poštnega voza (žardinijera) od poštnega urada pri Sv. Luciji ob 5. uri zjutraj, prihod v Bovec dopoldne ob 10.35 uri. — Odhod poštnega voza (žardinijera) iz Bovca ob 1.30 popoldne, prihod na postajo Sv. Lucija ob 6.40 zvečer.
Rdečemu križu v Tolminu so bile do-sedaj oddane naslednje zbirke: Skupiček srečolova v prid R. k. dne 2. 8. 1914 K 76725, zbirka z nabiralno polo v Tolminu K 808.86, v tolminski okolici, vas Prapetno K 13.10, Dolje K 17.42, Zalaz-Ravne K 14.78, Poljubinj, Ljubinj K 61.66, Zatolmin K 3120, Cadrg, Ozidje, Laz K 19.—, zbirka iz nabiralnih pol v vasi Sv. Lucija K 402.03, v okolici Sv. Lucije, vas Lom K 11.11, Modrej K 34.60, Bača K 51.82, Slap K 61.70, Madrejce K 24.70, Drakočnik K 14.42, Slap K 71.10, Idrija K 50.—, občinska zbirka v Stržiščih K 58.50, zbirka g. Mire Žaganeve na Žagi K 66.30, župnijska zbirka na bt. Viški gori K 94.30, županstvo v Kredu zbralo K 100.—, zbirka v Cerknem K 300.—, zbirka čg. Vik. Knausa za Logje K 94.—, Robedišče istotako K 46.—, darovi v cerkvi Podmelcem K 133.70, občinska zbirka v Breginju K 75.61, zbirka v Idrskem K 100.—, zbirka na Koritinici pri Bovcu K 22.—, zbirka v Ročah K 70.11, zbirka v Dol. Trebuši K 25.—, zbirka g. Kunšiča na Srpenici K 237.14, istotako na Žagi K 131.48, Ore-hek - Jesenica po čg. vik. Hlišu K 70.—. Skupaj je dosedaj došlo darov v denarju K 4128.89.
Zahvaljujemo se iskreno imenom onih. za katere zbiramo, vsem plemenitim darovalcem, posebno onim, ki se niso vstra-šili truda v nabiranju prispevkov. Blagovolijo naj nam oprostiti za sedaj, da ne moremo v trenutku izraziti svojega priznanja za veliko požrtvovalnost pred vsem svetom s tem, da bi objavili imenoma vse plemenite sotrudnike in darovalce, storimo pa to čim prej v posebni knjižnici, katero izda odbor.
Spominjajte se o vsaki priliki naših hrabrih junakov - vojakov ter lajšajte njihovo gorje z vsem, kar jim morete podati v olajšavo.	_
V. Izkaz darov za „Rdeči križM ter za družine priobčen po slovenskem odseku „Rdečega križa44 v Gorici. Darovali so sledeči gg.: Gabrije po g. kuratu Zega za Rdeči križ K 131*30 in K 3 za družine; Gorica: „Slov. dekl. Mar. družba K 40.10 za Rd. križ in K 60 za družine, skupaj K 100.10, Josip Fon, drž. in dež. poslanec K 50 za družine ; Viktor Bežek, c. kr. ravnatelj K 20 za družine; prof. Koštial po gdč. Rozi Kovač K 3 za družine. Levpa: pastir in ovčice duhovnije Levpa za R. K. 97 K, za družine
K 100, skupaj K 197. Gorjanslro po županstvu 169.50 K za Rdeči križ. Lokve po g žup npr. Leop Cimu nabrala dekleta Mar dndEbe AL Krivec, Sm. Grotfca, Ivana Koienc, Eltz Podforafcpfltfal K 135.74, Onfir županstvo K 90 za Meti M. Drtžnlca. žu-o pot-pol K 100. Lafcavec po m. Jm. ohč. tajniku za Ušctl krti K 343.49, Tirenta po g. kuraftu hanu za Rdea križ K 22, k Snpanstvo a Rdefl križ K 293 56, Vel. Žablje, župni urad nabral K i *> m Rdeči križ in sicer je darovala PlOKjimn K 10, Justina Pat) K 4, Marij* Trote) K l. Dot Vrtojba po županstvu za Rdeči kri? K 43.40 V Batujah nabral g. župnik Leha« m Rdeči križ K 3.40 in sicer Jos Krašec 28. K 1 40. Ivan Valetič 11, K 1 in Al Mermofja Selo 45. K 1. Duhovnija Kamno 7 a Rdeči križ po g. vik I. Božič K 27.50 Kanal (drugič) pošilja g. dekan Berlot za Rdeči kri? 27*84, za družin«- K 60 skupaj K 87 84. v Št. Tomaž (poslal g vikar Alt. P< Ijšak) K 7 7a družine Skupaj t» Rdeči križ K 1381.96. za družine K 420.87 Skupno s IV frkazom se je doslej nabralo po slovenskem odseku Rdečega križa za Rdeči kri? K 13.897 07 za družine K 2.443 09
Opatjeselo; nabral*- cdć Angela Marušič. Marija Marušič - Josip Skerk 6 K. P. Marušič 5 K, Fr. Marušič 2, F r. Marušič 2 Angela Marušič 1, Anton Peric I, M Peric 1. Mar. Gorjan 1, M. Baške r J, J. Frandolič 1, Fr. Peric 1, M. Peric 1, M. Pahor 1, J. Pahor 1, Amalija Marušič 1, M Pahor 1, Katarina Sivec 1, M Marušič 1, K. Pahor 1, Kristina Zavadlav 1, J. Marušič 1, Rikard Kanale 1, K. Jelen 1, A. Zavadlal 1. Andrej Marušič 1, Alojzij Boštjančič 1, Fertolja Frančiška 1, Jernej Marušič 90 v., Karolina Pahor 70 v., Frančiška Pahor 64 v.. M. Jelen 50 v., J. Semolič 50 v., Andrej Marušič 50 v., Franc Pahor 40 v., J. Marušič 40 v., Veron ka Pahor 40 v., Angela Marušič 40 v., Andrej Marušič 40 v., J. Jelen 40 v, Franč. Marušič 40 v., Katarina Pahor 40 v., Matilda Peric 40 v., Terezija Ferfolja 40 v., Antonija Pahor 30 v, Terezija Gorjan 30 v., Mihael Gorjan 30 v., J. Devetak 20 v., Ema Marušič 20 v. Lucija Marušič 20 v., Angela Marušič 20 v., J. Pahor 20 v., Andrej Zužič 20 v., Josip Ferletič 20 v., Antonija Ferletič 20 v., Jožefa Gorjan 20 v., M. Jelen 20 v. Amalija Peric 20 v., Ana Peric 20 v., Jožef Pahor 20 v., Marija Maruši- 20 v.f Ivana Marušič 20 v. kri stina Pahor 20 v., j. Pahor 20 v., AncLej Jelen 20 v., J. Marušič 20 v., M. Marušič 20 v.. Miha Peric 20 v., 25 oseb skupaj K 2.56. Skupaj K 55.—.
Opatjeselo naprale gdč. Marija Marušić in [ Kristina Ferfolja obe iz Opatjegasela: Černic S. M. A. R. M. K 2.60, Cotič Ivana in M. 2.40 K, J. Balič 2 K, Jožefa Semolič 2 K, I. Grilj K 2, Mozetič Albin 1.40, Cotič A E.
E.	1.40, Devetak A. M. 1.20, Devetak Štefan 1.20, Cotič M. 1.10. Černic M. 1, Čejnic F. 1, Martin Vižintin 1, Devetak Frančiška 1, Devetak J. 1, Černic Justina 1, Cotič Jožef 1, Grilj David 2, Devetak Janez 90 v. Franc Devetak 70 v., Čotič Franca 50 v., Pelicon
F.	40 v., Cotič A. 30 v., Lutman Kristina 22 v., Cotič J. 20 v.. Devetak Štefan 20 v., Devetak Fr. 20 v., Devetak A. 1, Marušič A. 1, 3 osebe po 10 v. skupaj 30 v. Darovi Opatjegasela, katere so nabrale gdč. Frančiška Marušič in Jožefa Ferfolja: Julija Vižintin K 1, Jožefa Marušič 1, Justina Peric 1, Andrej Boneta 1, Terezija Semolič 60 v., Frančiška Vižintin 60 v., Kristina Frandolič 50 v., Andrej Boneta 50 v., Jožefa Stepančič 40 v., Alojzija Devetak 40 v., Antonija Pah. r 40 v., Antonija Peric 40 v., Leopolda Devetak 40 v., M. Vižintin 40 v., Frančiška Vižintin 40 v., M. Vižintin 40 v., Alojzija Vižintin 40 v., Katarina Flojerin 40 v., Roža Gorjan 40 v., Augusta Frandolič 40 v., A. Ferletič 40 v., A. Boneta 40 v., M. Vižintin
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA
(Bosikon uzorna frih gostilna v Trsta) se nahaja «lid delle Pode štev. 14, vhod v ulici Ofotfio Oalatfl, zraven glavne pošte. Slovenska postre&a In slovenski jedilni listi.
MALI OGLASI

, P* 4
Maštao tipkane
se rate-najo aakrat *«& — H^maajla pristojbina saaia 40 stotiak.
HeMoutma soba
se odda s 1. oktobrom najem gospodu ali gospici t ulici Commercial-" štv 11, III. nadst.	4000
£AmHf?i7viff	meblirano sobico blizu trea
UUSPUuIUlU Goldoni Ponudbe pod .S o bina I-.seratm oddelek Edinosti	1003
Išče se
lepi zračna soba 7. dobro brano (prof. dr ) Pocndbe pod „Soba" na Inseratni
od^lelpk EdiDosti	9%
Slovensko družina
sprejme dijake ali Učenke na hrano
m sta nor j nje — Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti.	9f>9
IflifN štajerska po 7. S. fl vinarjev komad. Pi-JUJIU 5£anci po K 180. Kokoši po 2 K kilo^r Carducci 39. Ronco 6. Kandler 8.	1)21
v Ljubljani, podružnica v Trstu, ulica Geppa 6 prodaja mleko po vinarjev liter. Vedno srsže ed itd.
Mlekarska zveza
čajno maslo, skuta, me
998
TOMIH prv<> vrst® P^blUiio 8—9 hektolitrov in ■ Krilil 1 lep mijasec 10 me-ecev star, na pro
daj pn Josipu Živcu v Skopem.	992
postelji vzmeti, nove žimnicc K 86. —Popolna spalna soba z žimnicami K 990. Vt» Fonderia 12. I.	23168
Dve
IkVJ?'g EJ51to B .M FJS1
Nova trgovina
(zgotovljenih oblek
za gospode, dečke in otroke
Enrico Rehak
* rst. ulica Carducci 39 (nova hiSa)
Blago fino In navadno. Izbera sukoa za obleke. Hlače in jopiči za delavce. Velika Izbera paleiots, ran&lana itd. itd.

Oddajo se
vrata 2.
takoj mala stanovanja v Rojanu. Pojasnila v ulici Coroneo 9. IV,
100*)
meblirana soba se odda dvema gospodoma
— Vicolo San 1006
Lepo ali pa družini brez otrok.
Vito ste v. 13
FORĐ 16-20 HP
Novi modeli 191S
Pomnoženo proizvajanje. Znižanje cen.
-5 sedežev K 4800; 2 sedeža K 4300 Laudale s 6 sedežev 6300. - Popolna oprava Capote r. stranskimi zaves mi, steklo, pet tvetilk, generator za acet lenski plin, rog, kilometerski števnik, hitromer. Cene veljajo za voze prosto voznine in eolnine v Trstu.
HI boU&$a sredstvo za prebavo nego kozartek pristnega
sodrij^ki izvedenec
Trst, Piazza Carlo Goldoni. Telefon 1734. Garage: Via dei Racchi 18. Telefon 2247.
30 v., Antonija Vižintin 30 v., Roža Ferletič 30 v., L Pahor 30 v, Uršula Zužič 30 v., Alojzija Marušič 30 v., Alojzija Krulc 20 v., I. Vižintin 20 v., M. Devetak 20 v., Elizabeta Vižintin 20 v., Frančiška Stepančič 20 v., Štefan Devetak 20 v., Miha Peric 20 v., J. Ferletič 20 v., Peter Ferletič 20 v., I. Vižintin 20 v., Albert Pahor 20 v., Franc Ferletič 20 v., Franca Blažič 20 v., Marija Gorjan 20 v., Augusta Frandolič 20 v., Roža Pahor 20 v., Alojzija Krulc 20 v., Rozalija Ferletič 20 v., Ana Ferletič 20, 9 oseb skupaj 96 vin., skupaj K 18.96.
Opatjeselo nabrale gdč. Marija Devetak, Rozalija Marušič iz Opatjegasela in Jožefa Marušič iz Lokvice: Amalija Marušič K 1.20, M. Blažič 1, M. Blažič št 13, K 1, Amalija Blažič 1, Antonija Tomažinčič 80 v., Josip Pahor 72 v., Antonija Marušič 68 v., Katarina Marušič 60 v., M. Tomažinčič 54 v., Blažič Antonija 48 v., Katarina Tomažinčič 40 vin. Ana Tomažinčič 40 v., Katarina Pahor 40 v., M. Marušič 40 v., Silvester Marušič 40 v., A. Marušič 40 v., Alojzija Marušič 40 v., Alojzija Pahor 32 v., Terezija Tomažinčič 32 v., Alojzija Kovačič 30 v., A. Blažič 30 v, M. Blažič 30 v., M. Marušič24 v., Urdih Angela 20 v., M. Blažič 30 v., M. Marušič 24 v., Fr. Marušič 20 v., Vincenc Marušič 20 v., K. Blažič 20 v., M. Blažič 20 v., M. Blažič 20 v., M. Pipan 24 v. Pet oseb skupaj 82 v., Joahim Blažič 20 v., skupaj K 18.08.
Opatjeselo nabrale gdč. Pahor Marija in Peric Marija obe iz Opatjegasela: Andrej Marušič K 1.20, Pahor F. 1, Marušič Al. 1, Pahor Antonija 1, Pahor l, Karolina Zužič 40 v., Pahor Rozalija 40 v., Pahor |ustina 40 v.f Pahor Ivana 40 v., Pahor M. 40 v. Pahor K. 40 v., Marušič Ivana 40 v. Marušič Karolina 40 v., Marušič Elizabeta 40 vin., Pahor Rozalija 40 v., Pahor Antonija 40 v., Stepančič M. 40 v., Pahor Jožefa 40 v., M. Pahor 40 v., Pahor M. 40 v., Piihor Justina 30 v. Pahor I. 30 v., Pahor J. 30 v. Pahor M. 30, Pahor Frančiška 30 v. Pahor Katarina 30 v. Pahor Frančiška 30 v. Po 20 vin. Pahor Dominik, Pahor Al., Zužič Fr., Pahor J., Pahor Karol, Pahor Fr., Zužič M., Zužič Jožefa, Pahor Franca, Pahor M., Pahor Fr., Pahor Lucija, Pahor M., Pahor Franca, J. Pahor Pahor MurMa. 6 oseb skupaj 62 vin. Skupaj K 17.42
Dnevnik „Edinost" v Trstu
je izdal in zalotil uasTedaje knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal I. F. Coopcr. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svčtla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal L E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60,
10.	JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Choclioloušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Cne-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
pred ali po ledi!
Za pristni zeiIJčni destilat se ismti.
Edini dobavnik in založnik za Primorsko in Dalmacijo
VEKGSLA9 PLESI3IČAR - TRST
ul. Donizzeiti 3 - Telet. 1ZS RII.
Brlveo In frlmmrzm damo
And. Rojic, Trst
Vla Aoqued«tt« 20. Priporoča m gospodom ta dobro ia higijauično
■trežbo. Damam m priporoča ir moderno friiiranj«, glavo*
pranje, barvanje i. t d. Taakovritna iaama dela se fETrinjejo dobro in točno
LOVRE BULIC, TRST
priporoča cenj. občinstvu svojo
gostilno .Brioni*
(»Trattoria Brioni«) z vrtom, pripravnim
za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via delP Istria 16 (v bližini cerkve
sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo »Adrija«, pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo št. 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil.
umetmi mm.
PLOMBIRANJE' ZOBOV.
IZDiSANJE ZOB®!9 : BREZ BOLEČE NE :
Dr.KERMĆKU.TO®
zosozDRAV- nnan konc. zobni
NIK	j |jj | TEHNIK
ULICA CASERMA, 13 II. nasš.

NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v TRSTU
regisfrovinia zadruga z omejenim jamstvom
Nova ulica štv. 13., II. nadstropje.	Nova ulica štv. 13, II. nadstropje
o
rSfe iS vloge na knjižice 4% - 4% - 5 «.
Daje posojila na menjice in vrednote na mesečna alf ted. odplačila.
Eskomptnje trgovske menjice.
Prodaja »retke na mesečne obroke
Prodaja srečke na mesetne obroke

lfellko skladišče klohuko¥
dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna žepnih robcev, moških nosovic itd.
K. Cvenkel Trst Corso
Cene zmerne. -- Postrežba tožna.
Narodna trgovina. ■■ Narodna trgovina.