novic !0V9 ■Utr* ti* LETO IV. - št 44 V KOČEVJU 24. OKTOBRA 1959 Cena 10 din EKONOMSKE NAJEMNINE O novih najemninah in načinu določanja ekonomskih najemnin smo že nekajkrat poročali. Te dni je o tem razpravljalo tudi predsedstvo Zveznega odbora Socialistične zveze in ugotovili so potrebo, da se novi zakon čim-prej uveljavi. Sedanja najemnina ne zadošča niti za tekoče vzdrževanje hiš, kaj šele za graditev novih stanovanj, ki nam jih močno primanjkuje. Ker v najemninah ni bila zajeta dejanska cena stanovanj, smo del tega prenesli pred nekaj leti v stanovanjski prispevek. Pri vsem tem pa graditelji stanovanj, posebno tisti, ki so gradili iz družbenih sredstev, niso dosti razmišljali, da bi gradili stanovanja za sedanje razmere. Pogosto so gradili stanovanja z več sobami in najmodernejšo opremo. V Kočevju na Kolodvorski cesti so zgradili stavbo, kjer bi bila lahko štiri stanovanja, napravili pa so samo dva. Prosilci stanovanj pa so težili, da bi dobili čimvečja in modernejša stanovanja, četudi bi bila za n:ih preobsežna. V sedanji stanovanjski sklad smo vsi zaposleni plačevali enak znesek, toda stanovanja zgrajenai iz teh sredstev so dobili samo nekateri in bili s tem v privili-giranem položaju. Zelo različne so tudi sedanje najemnine za kvadratni meter. Te se sučejo od 6 do 26 din za meter, v Kočevju pa od 15 do 25 dinarjev. Razumljivo je. da je vse to v nasprotju z razvijanjem socialističnih odnosov, saj je šlo liri tem v bistvu za eno izmed oblik izkoriščanja. Po predvidenem zakonu se bodo najemnine povečale povprečno za 2,5-kratno, to je od sedanjih 15 do 20 din na povprečno 38 din za kvadratni meter stanovanjske površine. To bi nekako krilo stroške za redno vzdrževanje, večja popravila in za amortizacijo sedanjih stanovanj. Pisali smo že, da pa povečanje Najemnin ne sme vplivati na življenjsko raven prebivalstva. Zato se bodo čisti prijemki zaposlenih Povečali za 6,5 odstotkov, pokojnine od 6,4 do 10,7 odstotkov, invalidski dodatki pa od 200 do 1800 din mesečno. To bo nekako nadomestilo za zvišano najemnino. Na slabšem pa bodo tiste družine, ki imajo velika in udobna stanovanja, pa je samo eden zaposlen, na boljšem pa bodo družine, ki so v slabših stanovanjih in imajo več zaposlenih. Na primer: družina, ki plača sedaj za stanovanje tisoč din", je pa eden zaposlen s 14.000 din mesečnih prejemkov, bo po novem plačala 1500 din več za stanovanje, plača pa se bo povišala samo za 910 dinarjev, v družini, kjer pa sta dva zaposlena in imajo 24.000 din mesečnih dohodkov, za stanovanje plačajo pa 300 din, bodo po novem plačali 450 din več za stanovanje, toda plača se jim bo povišala za 1560 din mesečno. Da pa posamezni le ne bi bili Preveč prizadeti, bodo tistim, ki sc jim najemnina poveča za več kot 200 din nad povračilo, lahko občine določijo nižjo najemnino vse do konca leta 1960. Med tem Pa morajo ali oddati del stanovanja ali se preseliti v manjše stanovanje. Povečanje plač se nanaša tudi na tiste, ki imajo svoja stanovanja. Če bi vsem takoj izplačali to razliko, je nevarnost, da bi ^manjkalo potrošnega blaga, ker nimamo še toliko rezervnih Masovnih fondov. Zato zakon predvideva, da bi tistim, ki stanujejo v lastnih stanovanjih, nakazali Povišani znesek na poseben račun v banki in bi ga lahko začeli koristiti leta 1962. Iz tega denarja pa bi tudi popravljali stanovanja m plačevali hišni davek. Uporaba novih zakonov mora odpraviti slabe strani dosedanjega sistema finansiranja stanovanjske graditve, omogočiti pa mora tudi vsej družbi, da bo čimprej brišla do čim večjega števila sta-P°vanj, da bo pocenila graditev m da bo zagotovila boljše vzdrževanje stanovanj ter k temu Pritegnila kar največ državljanov Za bolnico v Kočevju gre PRED PRIBLIŽNO PETIMI LETI JE TEDANJI OKRAJNI LJUDSKI ODBOR PRVI SPROŽIL AKCIJO ZA GRADNJO BOLNICE NA KOČEVSKEM. PO ŠTEVILNIH TEŽAVAH SE SEDAJ TA LEPA ZAMISEL PRIBLIŽUJE URESNIČITVI. V NASLEDNJEM SESTAVKU ŽELIMO V KRATKEM OBVESTITI BRALCE O NEKATERIH ZNAČILNOSTIH TE BOLNICE Gradnja bolnice na Kočevskem je že davna želja prebivalstva tega kraja. Ureditev zdravstvene bodo ta sredstva na razpolago za gradnjo v letih 1960 in 1961 s tem, da bodo ostala sredstva dana iz že vsa leta velika skrb proračuna Okrajnega ljudskega od- bolniške oddelke: kirurgični, to- temistični, porodniški in ginekološki ter oddelek za otroške bolezni, Poleg bolnice bodo zgrajeni tudi potrebni stranski prostori. Predvideno je s proračunom tudi graunja ustreznega števila družinskih in samskih stanovanj. Poslopje nove bolnice je projektirano v železobetonu z velikimi steklenimi površinami in 1 !udskih6odborov na področju Ko- bora v naslednjih letih. Pred do- ««ieninu povrsmami m z mo-,1. i„i ,i,,w nmanm; Hud- mačo eradbenn nnprativn strni to- demo urejenimi prostori. S skupno površino 45.000 m- bolniškega prostora in 3000 m2 gospodarskih zgradb bo nova bolnica največji in obenem najlepši objekt ne samo v mestu Kočevju, ampak na čevske. Ob tej skrbi organov ljud- mačo gradbeno operativo stoji to rej nemajhna naloga, da zgradi ta objekt, 'ki bo po obsegu in lepoti najlepši na Kočevskem, hitro in kvalitetno. Ljudski odbor v Kočevju je imenoval poseben režijski odbor za gradnjo bolnice, ki ga vodi tovariš Franc Korelc. Letos je odbor prvenstveno skrbel za ureditev vseh manjkajočih gradbenih na- ure- ske oblasti in ob prizadevnosti zdravstvenega strokovnega osebja se je zdravstvena služba sicer močno razvila in lepo napredovala, zlasti v Ribnici in v Kočevju, vendar pa je ostalo močno problematično vprašanje prostorov, ker se vsa zadnja leta ni za potrebe te službe ničesar gradilo. Kočevska se je v zadnjih dese- Kočevskem sploh. stavbo kjer je bilo sodišče v Kočevju so s prostovoljnim delom uredili otroško igrišče. V stavbi pa je tudi vrtec Sejem elektronike na Gospodarskem razstavišču tih letih naglo razvijala, kar kaže Črtov. Vsi projekti so sedaj tudi pregled porasta prebivalstva, jeni in predloženi komisiji za re-Lep primer za to je sama občina vizijo projektov pri Izvršnem sve-Kočevje, ki je štela: tu LRS v pregled in odobritev. .=,a ,»« - m prebivalcev ™ V dneh od 16. do 25. oktobra je v Ljubljani že šesti sejem elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije in nuklearne tehnike pod skup- gija, bi sta se odločilno razvili še- porni ročni proizvodnji; prav takš- le v zadnjih dveh desetletjih, pomenita največjo in najpomembnejšo industrijsko in družbeno-poli-tično revolucijo. Samo spomnimo se, kakšen preokret, pravo indu- no revolucijo je povzročila praktična uporaba električne energije kot novega gonilnega sredstva. Sedaj pa stojimo na pragu nove dobe, dobe koristne uporabe nuklearne leta 1950 - 11.382 prebivalcev ^ tQ ko^isijo bila gradnja ka«. Cim bolj se industrija raz-leta 1959 (I X.) — 14.763 preb. 'bolnice že pred leti (točno: 19. nov. vlJa, bol] sili razstavljalce k us- veftkijah Pvebgospodarstvu'0lizzval kujemo^a^tuTtokraTprojekt cialteiranih sejmih. Taki strokovni vega parnega stroja v industrijo, k osvajanju vesolja ji« v . vi .i i-i •—»i_ J ~ eoiivii nmAorvoom cictpma- N spravila je konec zamudni in na- ■MafTonouamf strijsko revolucijo je pred pribile- energije, ki bo slej ali prej zbližala no 150 leti pomenila uvedba pr- vse narode k mirnemu sožitju in tudi povečanje števila aktivnih za- potrjen' in gradnja omogočena in varovancev. V zadnjih letih zna- to toliko prej, ker je gradnja tuša ta porast letno približno 5 %. Ko- bi že sprejeta v družbeni plan. čevska in ribniška komuna imata Bolnica v Kočevju bo mala bol-skupaj 20.000 zavarovanih oseb. nica s skupno 143 posteljami. K novi bolnici, ki bo zgrajena v prednost sedanjega načrta pa je sejmi namreč omogočajo sistematično in neposredno prikazovanje najnovejših tehničnih dosežkov na določenih področjih gospodarske dejavnosti; poleg tega pa nudijo taki sejmi ugodne prilike za čim- Nadaljevanje na 2. strani Kočevju, pa teži tudi območje £ tem_ da omogoča nadzidavo juž- boljše stike med proizvajalci, tr- Dobrepolja in Velikih Lašč ter nega trakta in enega dela zvezne Sodražice. Tako je število zavaro- ga trakta (bolnica ima namreč vamh oseb dejansko precej večje, obliko velike črke H) tako, da se Z zakonom o zavarovanju kme- število bolniških postelj poveča za tijskega prebivalstva pa bo število 118 Na tej osnovi bi zmogljivost zavarovancev močno naraslo, zla- bolnice narasla na 261 bolniških sti še za to, ker nekatere občine postelj, kar v celoti zadošča pri nosijo močan privatno — kmečki sedanjem naraščanju prebivalstva pečat, Za gradnjo bolnice v Kočevju govori vrsta razlogov. Novo bolnico bodo gradili več let. Po sedanjih cenah in proračunih stane bolnica zaokroženo 700 milijonov dinarjev, kar za naše razmere ni govsko mrežo in potrošniki. Na že tradicionalnih sejmih elektrotehnike v Ljubljani sodelujejo razsiavljalci iz vseh tehnično razvite! ših držav. Letos se, kakor vsako leto, obiskovalci sejma lahko srečajo z že starimi znanci iz ZDA, amallJU„ ............ FrandjB, Z. Nemčije, Danske, Bel- na gravitacijskem območju bolni- Site^Svice, Italije, Avstrije, ČSR, ce za let. £ Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je odpotoval skupaj s stalnim jugoslovanskim sindikatov železničarjev in učite tudi s člani vodstva enotne sindikalne centrale delavcev in vodstev ljev. Podpisana je bila skupna deklaracija o bodočem sodelovanju. S Ob 15. obletnici osvoboditve Beograda so bile v našem glavnem V poslopju bolnice bodo poleg bolniških oddelkov tudi specialistične poliklinične ambulante. Tako bo vsa zdravstvena služba osre- predstavnikom v OZN veleposlanikom Dobrivojem Vidičem v Kubo. Na obisk ga je povabila kubanska vlada. Koča Popovič se je uumuulu uuuu- ------------ —J^, w na Kubi razgovarjal s predsedni- mestu proslave Med drugimi pri dobo prihodnjih tridesetih Madžarske, poleg tega pa razstav- kom kubanske vlade Fidelom Ca- reditvami je bila v poslopju beo- ljajo letos prvič tudi Japonci strom in drugimi državnimi in grajskega ljudskega odbora odprta Pri otvoritvi sejma se je zbralo političnimi voditelji Kube. Razgo- razstava »Ob 15. obletnici osvo- veliko gostov, strokovnjakov in vori so se nanašali na vrsto vpra- boditve Beograda«, ki prikazuje drugih političnih voditeljev. Priso- Sanj s področja jugoslovansko-ku- povojni v/pon naše prestolice. Beo stvoval je tudi član Zveznega iz- banskih odnosov kot tudi v zvezi grad je bil v zadnji vojni težko vršnega sveta Hasan Brkič ki je s splošnim mednarodnim ptiloža- prizadet, izgubil pa je okrog 30 % sejem tudi svečano odprl. V svo- jem. Potekali so v prijateljskem svojih zgradb. Po osvoboditvi se jem govoru je poudaril, da kaže vzdušju. ie priselilo vanj okrog četrt mili- letošnji sejem bolj kot druga leta # Predsednik centralnega sveta jona ljudi, zgrajenih pa je bilo več velik napredek domače in tuje in- Zveze sindikatov Jugoslavije Sve- kot 28.000 stanovanj, dustrije. Naša industrija, ki je tozar Vukmanovič, vodja delega-doslej napravila že odlične korake cije jugoslovanskih sindikatov, ki na področju elektronike, se močno se je udeležila kongresa sociali-uveljavlja tudi v nuklearni elek- stične stranke Čile, je imel po kon-troniki in avtomatizaciji. Kar ne gresu več sestankov z novimi voda se primerjati prvega sejma ra- ditelji stranke. Svetozar Vukma- nja. Posojilo je bilo odobreno v vi dia in televizije 1953. leta s se- novič je bil tudi gost na večerjah Sini 900 milijonov frankov za ures-danjo razstavo, polno vsakršnih pri jugoslovanskih izseljencih v ničenje različnih načrtov na pod-škega odbora sindikatov Slovenije, nimanja za Kočevsko in izraz že- presenečenj, pestro pašo za oči in Valparaisu in Santiagu. Med obi- ročju jugoslov.-francoskega sode-V spremstvu direktorja Kmetijske- lje, da se naši problemi čimbolje dobro organizacijo. skom v Čilu je imela delegacija lovanja. Načrte morajo odobriti se ga gozdarskega posestva tov. Nago- spoznajo, da bi jih lažje reševali. Elektronika in nuklearna ener- jugoslovanskih sindikatov razgovor pristojni organi obeh dežel. majhna investicija. V okrajni per- dotočena v prostorih bolnice. Bol-spektivni družbeni plan so na pri- nica bo imela poleg traumatolo-poročilo Okrajnega Plenuma SZDL ške postaje tudi totemistično am-bila vnesena potrebna sredstva za bulanto, ginekološko ambulanto in gradnjo bolnice v višini 200 mili- posvetovalnico za noseče žene, jonov dinarjev, iz česar sledi, da otroški dispanzer ter naslednje Tovariš Stane Kavčič v Kočevju V sredo je obiskal Kočevje tov. Tudi ta obisk sodi v okvir obi-Stane Kavčič, predsednik Republi- skov, ki so rezultat povečanega za- Med Francijo in Jugoslavijo je bil podpisan sporazum o nadaljnji uporabi posojila, ki ga je Francija odobrila Jugoslaviji v okvim sedanjega gospodarskega sodelova- deta in predstavnikov lokalnega družbenega življenja si je tov. predsednik Kavčič ogledal mesto in po-edine kmetijske uprave na posestvu. Posebno se je zanimal za proizvodne naloge in izkušnje, ki jih je doseglo in za načrt bodočega go- Spomenik Šešku in samopomoč v ZB 20. oktobra je bil v Kočevju plenum Občinskega odbora Zveze spodarskega razvoja tega velikega borcev. Najprej so bila na dnev-posestva ter izjavil, svoje zado- n®m redu poročila o delu krajev- čevski zbornik, ki bo obravnaval manj produktivni in prejmejo za-zgodovino KPJ in obdobje NOV to manjšo plačo, da dobe nado-na Kočevskem. To bo terjalo ve- mestido za plačo v višini X. pla-liko dela. Zato bo dolžnost sleher- Ciinega razreda (16.200 dinji. O Američani ne nameravajo zgraditi v Grčiji svojih raketnih oporišč. Poročajo celo, da so ustavili pogajanja in da so verjetno sploh opustili načrt o oporiščih. ZDA so nameravale izgraditi v Zahodni Evropi pet oporišč, vendar so izvedli doslej svoje načrte le v Britaniji, Italiji in Turčiji. Poveljstvo alžirske osvobodilne voljstvo nad organizacijo proizvod- °ib organizacij ZB. V tem letu so nega člana ZB, da bo prispeval tem je obširneje poročal upravnik vojske je objavilo, da je padlo na nje in nad bodočimi razvojnimi se organizacijsko utrdile in delale nalogami posestva. V razgovorih je v povezavi z ostalimi množičnimi tovariš predsednik bil seznanjen z organizacijami. Delale so po pro-osnovnimi nalogami posestva. V Sfamu Socialistične zveze delov-razgovorih je tovariš predsednik bil nih budi in sodelovale v skupnih seznanjen z osnovami našega per- proslavah v počastitev 40. oblet1 spektivnega družbenega plana v pogledu razvoja živinoreje in gospodarstva na sploh ter dobil bežen vpogled v dosedanji in perspektivni razvoj Kočevske. V razgovorih o položaju in zaščiti delavstva je tov. Kavčič dal nice KPJ. Organizacije ZB se ne bavijo svoj del za Zbornik. Vsak, kdor Zavoda za je kakorkoli prispeval v NOV, naj podružnice Kočevje, Rudi Mohar bi o tem napisal. Člani ZB, ki Govorili so tudi o problemih ti-hranijo zgodovinski material iz stih bivših borcev, ki nimajo še NOB, naj bi ga oddali kočevskemu dovolj delovne dobe, so pa med muzeju. Vse to gradivo se bo upo- nov dali velik prispevek za zma-rabilo v Kočevskem zborniku. go osvobodilne vojne. V bodoče Razpravljali so tudi o socialnih naj se vsi taki primeri rešujejo borcev, kot je bilo to prej, ampak tudi aktivno sodelujejo na socialno zavarovanje, lirskih bojiščih od 13. do 15'. okt. Cočpvie. Rudi Mohar. go francoskih vojakov, ranjenih pa je bilo 81. V poročilu je tudi navedeno, da je bilo v teh bojih uničenih več francoskih vojaških vozil. # V Kairu se je mudil saudski ministrski predsednik Fejsal. S predsednikom Združene arabske republike Naserjem sta razprav-Med drugim so se na plenumu ljala o nekaterih vprašanjih v samo s socialnimi vprašanji bivših vprašanjih naših borcev. Pozdra- konkretno in tisti, ki to res zaslu-1~:,~ npak viti je treba predlog, da se usta- žijo, naj bi bili izredno upokojeni. področjih del,, tako v pdUtSE M «SSMtS £5 « odno.i med obema dežela- kbv -WSf ™Tir sl£ ttSttSzsrss af predlogov ki jih je vodstvo no- Ka plenumu je podal sekretar sreči, bolezni m podobno f a c o Ha hi sp k nrpipvaniu oonerainim coirrotopiom arahdro sestva sprejelo in jih bo uresničilo Občinskega komiteja ZK Boris Mina vseh kmetijskih upravah, ker koš Pregled o zunanjepolitičnih bodo zanesljivo prispevali k povečanju zaslužka zaposlenih in k povečanju proizvodnje. Ob tej priliki je tov. Kavčič bil dogajanjih v svetu. Dal več tehtnih predlogov je tudi za bodoče hnrppm Predlog, da bi se k urejevanju generalnim sekretarjem Arabske k?^isnPsp fpitp T=^,Jmvani Vzp ’ Partizanskih grobov pritegnilo šol- lige, s katerim se je razgovarjal o kl. ° ,socl?,no ZaVa,nnin d hi sko mladino. Prav pri tem opravilu arabskih problemih, ki so na dnev-mimo: kaj bi se poznalo, da bi M se lahko fiaja mladina najbolj_ nem reduPQm delo organizacij ZB v raznih vpra- sklad 100 do 150 din od svoje pla- borce™to‘bork to^tem™ vehko * V stocholmu 50 zakliufili na' seznanjen tudi s problemi gozd- šanjih. Kako naj bi izgledal širši program ZB? O tem bi lahko precej niPhdfzdneh nekaterik srad- napisali, toda omejili se bomo sa- S.-JS budil načrt o uvajanju p antažmh ranje sredstev za postavitev spo-gozdov v kočevski okolici. menika _______ ske — naj bi bil odkrit v jubilejnem letu S' mmt"‘lp"r.iti!U’rm:kr«dobml "if skandlnav.kimi deželami 'v I,a„kir=?i;™diaamopomočl n,i 6186 SKSS Na dnevnem redu je bila tudi razprava o dopolnilnih plačah bivšim borcem v največjemu sinu Kočev- zakona o spremembah in dopolnit-Jožetu Šešku. Spomenik vah zakona o pokojninskem zavarovanju. Priznavanje dopolnilne 20. letnice zasedanja Zbora odpo- plače bivšim borcem, ki imajo za- VREME Približno 25. do 28. oktobra in slancev slovenskega naroda v Ko- to pogoje, je vsekakor velika pri- 31. oktobra ali 1. novembra močno v " 1 ‘ ’ 1 ----- " ------1-------------------------------- deževje, ki bo prešlo v sneg. Med tem je mogoče eno- ali dvodnevno leta naj bi izšel tudi spominski izboljšanje oziroma razjasnitev. zbornik o Jožetu Šešku, ter Ko- čevju, to je leta 1963. Spomenik dobitev za njih. S tem je omo-bo stal v Kočevju. Omenjenega gočeno bivšim borcem, ki oprav- bovih bi bila najbolj učinkovita jn Finska so se domenile za tes- jiavcui uiv- *n k? ostsla otrokom v trajnem nej<udi šahovska sektiia Člani razpolago dva kino projektorja in rektor Realitetne pisarne iz Ljub- iz Poljske priredili sprejem na Ob- jevega »Hlapca Jerneja«, pa je so igraji na osmih deskah proti več i?,br^lh ]fllm°'/’ kar bl .radl Jiane in Slavko Medved, direktor črnskem ljudskem odboru, priredila v okviru Prešernove pro- črnomaljski gimnaziji prav tako Posodili filmskim klubom v koli- »Komunale« iz Ivančne Gorice. Poljak Goščinski se je pri nas slave. Organizirala je tudi literar- p™ UTproti profesorjem. Obakrat kor bi bih kje ustanovljeni Po Biv5i partiz£m jn invalid Boris in drugje kjer se je mudil, zelo ni večer, na katerem so sodelovali !?0 zmagali. Organizirali so tudi ^aki predstavi pa bi se razvila .g bn lg oktobra 1944 v dobro počutil. Presenetil ga je ve- nekateri naši znani pesniki in pi- ekipno prvenstvo gimnazije, več °h, no^ težko ranien v nogo, zato so mu bk. napredek na vseh Področjih satelji. članov pa se je udeležilo turnirja blma *jata^dvsem po tej jQ morali kasneje oddati. V Slo- dednosti v zadnjih 14 letih (na Na lanskem občnem zboru je bilo za pridobitev IV. kategorije, ki so strani odnesli mnogo znanja m se venlj. bo ostal do 5 novembra. Poljsko se je vrnil 1945. leta), ki sklenjeno, da bo gimnazijski lite- jo skoraj vsi dobili. Udeležili so se naučili gledati film. Bivanje pni nas mu je omogočil GO Je brl dosežen pri nas. Naj še porami list »Prvi poganjki«, še na- prvenstva mesta Kočevja, dva čla- Tako bo vnesenih mnogo novosti zfi NQV siovenije. Med tem ča- ven?°’ da dobiva Goščinski iz Ju- dalje izhajal, čeprav je bilo nje- na pa celo tekmovanja za Titov v življenje društva, ki naj bi pri- gom -e obiskal kraje in ljudi, s £°slavlJe invalidnino Želimo mu, govo stanje že tedaj v začetku zelo pokal. Udeležili so se še mnogo drugih tekmovanj. V sekcijo bo treba pritegniti še nove člane in ŠTUDENTJE KOČEVSKE! in druge pomoči začetni- ep« ms špšs interna ji. .... . ...... jo že tradicijo na šoli. Gost iz Poljske se je v Kočevju Na gimnaziji že nekaj let deluje Naloga novega vodstva pa bo, mudil v hotelu »Pugled«. Bil je folklorna sekcija, kjer se dijaki d čim uspešnejše vodi delo v dm- zelo ganljiv trenutek, ko sta se po učijo ljudskih plesov. Zal — ” ....... Iniciativni odbor za ustanovitev svetov ZANIMIVOSTI so doma na območju bivšega^ ko- fia vsak0 fakulteto, in prosi, da remo gOVOriti. Bilo je premalo za-čevskega okraja, da bi se udeležili drug drugega obvestite, ko boste nknanja me(j plesalci, letos pa ni sedeli za dan in prostor ustanov- niti primernega učitelja. Tudipri- -van naj bi veljalo vabilo za študente, ne skupščine. ki so dovršili gimnazijo v Kočevju. vabimo vas, da se udeležite v ________________ Pobudo za ustanovitev tega kluba polnem številu, kajti le tedaj bo njej ’ zei0 pestro, saj je gimnazija nam Hali lpinSnii OSmOŠOlCl. KI mncrnl lrlnK uenožnn /ioln^rati nut)3Vil& mikfOSkOpG rodoslovna sekcija ni v redu delovala, letos pa bi bilo delovanje v so nam dali letošnji osmošolci, ki mogei kiub uspešno delovati, so se znašli na univerzi brez pomoči kolegov iz višjih letnikov. Na naši univerzi obstoja večje število klubov, ki zelo uspešno delujejo, predvsem pa v dajanju na- (Po ljudski pripovedki) Iniciativni odbor za ustanovitev kluba študentov Kočevske V programu za bodoče delo so pestrost družabnega življenja na »SPAČKOV« NE BO? Te dni se je zvedelo, da je Zdru-in direktor hotela »Pugled« Anton žen j e industrije motorjev in motornih vozil FLRJ sklenilo, da predlaga odgovornim državnim či-niteljem, da »Tomosu« ne dovoli izdelovati osebne avtomobile. Poročali smo že, da je tovarna »Tomos« sklenila s francosko tovarno Citroen pogodbo, po kateri bi v začetku prihodnjega leta začeli iz- OkanteneLi šmit je bi jo je KOLEDAR Sobota, 24. oktobra — Rafael Nedelja, 25. oktobra — Darja Ponedeljek, 26. okt. — Demetrij Torek, 27. oktobra — Antonija Sreda. 28. oktobra — Simeon Četrtek, 29. oktobra — Ida Petek, 30. oktobra — Sonja GIBANJE PREBIVALSTVA KOČEVJE DOBREPOLJE Poročila sta se: Babič Stanislav, pleskarski vajenec iz Zagorice, stanujoč v Ljubljani. Lepa pot 3, star 30 let in Krašna Marija, šivilja iz Podpeči 16, stara 27 let. VELIKE LASCE Rodile so: Perko Ana, gospodinja iz Ceteža pri Strugah 3 — deklico Branko, Perušek Ivanka, gospodinja iz Kotla 4 — dečka film »Zgodba o malem Muku«. PREDGRAD: ,24. in 25. oktobra ^ angleški barv. film »Pariz, me- x„.Ja Ha sto zaljubljenih«, 31. oktobra in ‘oliko novembra amerMM barvm ^ j|m „ Razšli so se na vse strani, da poiskali nevesto. Nazadnje so našli tri dni hoda daleč. Lepa , . .... n •• r .. biIa kot makov cvet, a lena kot delovati majhne osebne avtomo- k- 501 Urin IH nmaL „ J nrf klada’ saj 58 svoj ziv dan ni P°" bile. Zakaj je Združenje proti in vi velikani, drugače pa malce^ pri- kazala ljudem na soncu. kako bo o 7adpvi odločil 7vpzni smuknjeni. Bili so tudi domišljavi Začeli so pripravljati svatbo. izvršni svet še ne vemo in nekoliko sebični do^ ljudi, ki so ko je bj|0 vse gotovo, so se na- pnšli od drugod. Preživljali so se tožili na vozove in odšli po neves NA LJUBLJANSKI GRAD z lovom. Strelci so bili baje taki, sto Toda ko so se vračali in se »ja T,i,,hiian«ki or n A kot 7na-da ni njihova puščica nikoli zgre- bližali vrhu, je sonce tako neznan, rnenitost Ljubljane bodo vgradili šila cilja. Pravijo celo, da so se- sko pripekaIo, da jim je pot lil vzpenfačo^^li pCbno dvigalo S-strelili prenekatero zvezdo z neba. curkoma po obrazih. Nevesta pa, Votno so izdelali načrt, da bi zgra-Najljubše opravilo jim je bilo ker ni bila navajena sonca, ni mo- dili vzpenjačo, ki bi vodila od Kre-ženitovanje. Ženili so se kar med gla vzdržati. Obrnila se je k svatom kovega trga, od vznožja hriba pa seboj. Zato torej ni bito čudno, če jn rekla užaljena: »Poglejte ga, do vrha trdnjave. Temu pa so se so si bili vsi v sorodstvu. Vselej, kako se nam smeje, jaz pa medlim kadar se je kdo ženil, so se veselili v njegovi vročini!« jim je zmanjkalo Gorani so bili prepričani, da se nevesta dobro počuti, zato so se spričo tega zelo razjezili. Vsi besni uprli urbanisti in predlagali, da naj zgradijo dvigalo iz novega tunela pod gradom skozi hrib do trdnjave. Ljubljanski grad je bil zgrajen v MAZKrvT°PTan<24 in 25 okt zadovoljni "'kljub raznim "težavam, so pograbili loke in namerili pušči- srednjem veku, kasneje večkrat vembra jugoslov. barvni film Poročili so se: Pugelj Jože, lov- Leona. V ljubljanski porodnišnici ski čuvaj iz Trnovca, star 26 let pa je rodila Rusec Marija,_ gospo-in Zore Ana, gospod, pomočnica dinja iz Karlovice 10 — dečka Jo-iz Kočevja, Reška c. 21, stara 22 zeta let, Volf Anton iz Novih ložin 4, Umrli so: Zadnik Janez, kmeto-star 42 let in Prelogar Ana, gospo- vaiec iz Ulake 10, star 70 let, Radinja iz Novih ložin 4, stara 31 pian Frančiška roj. Turk, preužit-let, Gruden Milan, delavec iz Slo- karica iz Velikih Lašč 38, stara 86 venske vasi 18, star 26 let in Via- jet in Zgonc Ivana, roj. Golob, »Pop Čira in pop Spira«. OSILNICA: 25. oktobra francoski film »Edvard in Karolina«, 1. novembra ameriški barvni film »Zvezda je rojena«. mi. Poleg tega je bil strelec, ki mu ostali tam kakor ukopanj. Tako trebno za hiter dostop in razširitev ni bilo para. Gorani so bili nanj stoje spremenjeni v pečine še dan. gostinskih obratov v samem gradu, zelo ponosni. Zategadelj so skle- danes in ljudje jih nazivajo »Oka- nili, da mu bodo izbrali nevesto, kakršne ni daleč naokoli, in priredili svatbo, da bo veselje! meneli svatje«. Rudolf Mohat OBJAVE Čestitke Dragemu svaku Karolu Žele in šič Veronika, delavka iz Slovenske kmetovalka iz Podhojnega hriba sinku Karlu iz Euclida 19, Cleve- kolo, znamke »Rog«. vasi 15, stara 19 let, Kapš Ivan, stara 78 let. čevljar, pomočnik iz Deskove vasi pri Predgradu 3, star 25 let in Šter DOLENJA VAS Ivanka iz Deskove vasi 18, stara Rodili sta: Pogorelec Marija, 17 let. uslužbenka iz Prigorice 49 — deč- land, želijo za godovni dan še na mnoga leta družine Veselova, Pirnatova, Marušičeva, Knavsova, So-vričeva, Petkova, Jenkova, Kordi -ševa ter domači iz Hriba, teti Meri ZRAK — GORIVO ZA LETALA Ameriški znanstveniki se ukvar- ____________________________ ja jo z načrtom za letalski motor, ki bi kot edino gorivo izkoriščal PLETILJE POZOR! — zrak. Načrt temelji na dejstvu, ZAVOD ZA ZAPOSLJEVANJE da v višjih plasteh atmosfere mo-INVALIDOV KOČEVJE, SPREJ- leikule kisika niso sestavljene iz PRODAM ME V SLUŽBO VEC IZUČENIH dveh njegovih atomov kot v nižjih, Ugodno prodam novo moško dvo- ALI PRIUČENIH PLETILJ. PLA- kajti sončni žarki te molekule raz. CA PO DOGOVORU. NASTOP bi ja jo v sestavne dele. Ko pridejo nižje plasti, se jxinovno združijo in pri tem oddajajo znatno energijo. S polar Jože, Stara cerkev 8 SLUŽBE JE MOŽEN TAKOJ. Rodile so: V ljubljanski porod- ka Toneta. V ljubljanski porodniš- Dorti Elisi pa lep pozdrav. nišnici so rodile Obranovič Albina njci pa je rodila Bojc Hedviga, iz Kočevja, Podgorska ul. 40/a — uslužbenka iz Dolenje vasi 114 — deklico Vesno, Stajnko Elza iz Ko- dečka Bogdana, čevja, Reška cesta 13 — dečka Ivana Kavran Darinka iz Brega 7 — dečka Ljubomira, Svete Marija, uslužbenka iz Kočevja, Trg svobode 21 — dečka Gorazda, Glavaš Marta iz Kočevja, Ljubljanska cesta 8 — deklico Darjo, Zver Eva iz Kočevja, Reška c. 13/a — dečka Marjana, Sovič Antonija iz Mlake 29 — dečka Romana, Turk Albina iz Kočevja, Rudnik 23 — dečka Janka, Vardjan Berta iz Mahovnika 29 — deklico Lidijo, Cetinski Marija iz Kočevja, Ljubljanska c. 17 — dečka Andreja, Gombač Kristina iz Kočevja, Reška c. 7/a Umrla je Rovan Vera, delavka iz Grčaric 32, stara 32 let. KING JADRAN, Kočevje: od 23. do 25. oktobra italijanski barvni cine-mascopski film »Carstvo sonca«, • od 25. do 27. oktobra ameriški barvni cinemascopski film »Sa- Ljubemu boterčku Zeletovemu čestita za god vse lepo Andrcjček __*___ Svaku Karolu Zeletu ter sinu Karlu iz Euclida 19, želi vse naj- kakršen koli način boljše za dvojni pravnik nam izrekli sočutno ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi mnogo prezgodaj umrlega, srčno ljubljenega moža, očeta in dedka FRANCIJA FICKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in nas v težkih trenutkih na tolažili ter ustmeno ali DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto, 24. oktobra od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure trgovina »Potrošnik«, Reška cesta. V soboto 31. oktobra PRODAM Prodam dobro ohranjen moped TMZ in bencinski motor cca 3 KS. ob istem času, ima dežurno službo Cena ugodna, trgovina »Preskrba«, Trg svobode. Trček Jože, Ribnica 222 Nežika Helarij Kokalj pismeno sožalje. Zlasti smo dolžni zahvalo zdrav, in strežnemu osebju interne kli-sem jih nike, domačemu zdravniku dr. An- PREKLICI Preklicujem besede, ki yunora«, 28. in 29. oktobra nem. izjavil proti Smolič Mari iz Grča- doljšku in dr. Oražmu ter medi- film »Lizi«, od 30. oktobra do 1. novembra ameriški barvni vistavizon film »V senci vešal«. SVOBODA, Rudnik: 24. in 25. oktobra amer. barvni film »Va- rle, ker so bile neresnične. Zahvaljujem se ji, da je odstopila od tožbe. Henigman Franc, Grčarice __________* — ____ — _______ . lentino«, — dečka Janeza, Erjavec Marija RIBNICA: 24. in 25. okt. amer. iz Slovenske vasi 38 — dečka film »Onstran v gozdu«, 31. okt. Rajka. in 1. novembra češki film »Sola ker so neresnične. V novomeški porodnišnici pa so očetov«. Rudolf Karol, Ribnica 54 rodile Močnik Antonija iz Kočev- SODRAŽICA: 24. in 25. oktobra — * — tinski sestri Ivani Zivanovič za vso požrtvovalno in skrbno nego v času njegove težke bolezni. Posebno zahvalo smo dolžni tov. Milanu Češarku za ganljive poslo-Preklicujem vse žaljive besede, vilne besede pred hišo žalosti in ki sem jih izrekel kjerkoli zoper tov. Vladislavu Vaniču za tople Vidmarja Franca iz Ribnice 54, zadnje besede, ki jih je naslovil svojemu bivšemu sošolcu, lovcu in prijatelju ob odprtem grobu. Enako se zahvaljujemo godbi Razpis delovnih mest Kemična tovarna Kočevje, podjetje v izgradnji, potrebuje za takojšen nastop službe VEC nekvalificiranih delavcev Prednost pri sprejemu v službo imajo mlajši moški, stari največ 25 let, z odsluženim vojaškim rokom. Stanovanje si morajo preskrbeti sami. Delavci si bodo z delom in učenjem lahko pridobili poklic kvalificiranega delavca v kemični stroki. KEMIČNA TOVARNA KOČEVJE Podjetje v izgradnji KOČEVJE ja, Reška c. 11 — dečka Zdenka, ameriški barvni film »Mož iz Preklicujem vse žaljive besede, gasilskega društva in pevcem za Gombač Terezija iz Kočevja, Ro- Kolorada«, 31. oktobra in 1. no- ki sem jih izrekel zoper Abram izvajanje žalostink. čka c. 31 — deklico Jožico, Kordiš vembra ameriški film »Grand Amalijo in Abram Ivana iz Gore- Končno smo dolžni zahvalo vsem Kristina iz Konca vasi 13 — dečka hotel«. nje vasi 63 ter Lisjak Antonijo iz darovalcem vencev, številnim mno- Ivana in Volf Marija, gospodinja LOŠKI POTOK: 25. oktobra ju- Gorenje vasi 58, ker so neresnične, žičnim organizacijam, katerih je iz Novih ložin — dečka Srečka. goslovanski film »Naša pota se Kratohvil Drago, Gor. vas 61 bil pokojnik član, ustanovam, pri-Umrl je Weiss Milan, otrok iz razidejo«. 1. novembra mehiški — * jateljem, znancem in sorodnikom, Kočevja, Roška c. 29, star 3 leta film »Minu«. ZAHVALA ki so ga tako številno spremili na Ob bridki izgubi našega dragega zadnji poti, ter počastili njegov (žrtev prometne nasreče). RIBNICA Rodila je Henigman Matilda, gospodinja iz Gorenje vasi 66 deklico Nevenko. Umrl je Nosan Anton, strojni tehnik iz Gorenje vasi 25, star 21 let. SODRAŽICA Rodili sta: Šilc Neža, gospodinja iz Gorenjih lazov 11 — dečka Marjana in Pintar Draga, gospodinja iz Vinic — deklico Ivanko. KOSTEL Rodila je Urh Ivanka, gospodinja iz Sapnika 3 — dečka Stanka. Umrla je Papež Ana, roj. Marinč, gospodinja iz Fare 10. VELIKE LAŠČE: 24. in 25. okt. ameriški film »Proti pričam«, 31. oktobra in 1. novembra angleški film »Bežno srečanje«. in nepozabnega sinčka in bratca spomin. MIL CK A Žalujoči: žena Olga in sin Janez se prisrčno zahvaljujemo vsem so- z družino. DOBREPOLJE: 24. in 25. oktobra rednikom, prijateljem in znancem,_____________________________________ italijanski barvni film »Odisej«, ki so sočustvovali z nami in ga 28. oktobra francoski film »Kro- spremili na njegovi zadnji poti, mu iz(jaja in tiska CZP »Kočevski tisk« jač za dame«. 31. oktobra in 1. poklonili vence in cvetje, pismeno y Kočevju Urejuje uredniški odbor novembra ameriški barvni cine- ali ustmeno izrazili sožalje ali nam _ odgovorni ured. Matija Cetinski mascopski film »Prišel iz Lara- na kakršenkoli način pomagali v _ Uredništvo In uprava V Kočevju, miia«. nesreči. Ljubljanska cesta 14a, telefon 3-89. PONIKVE: 29. oktobra f-ancoski Posebno se zahvaljujemo kolek- Narojinina ie dln 400.—, polletna film »Krojač za dame«. tivu katastrskega uiada, sosedom ,, non— in ie olačitiva v nanrej. KOČEVSKA REKA: 24. in 25. in Milčkovim prijateljčkom Džo- ^zemsW je dto SOO.- ^ oktobra italijanski barvni film niju, Sonjlci, Tanji in Mirančku za „ g ameriškeaa dolaria. Tekoči račt* »Lukrecia Borgia«, 28. oktobra lepe vence ter Mojci za poslovilne ’ ameriški film »Po treh temnih besede na njegovi zadnji poti. ——I— ulicah«, 31. oktobra in 1. no- Žalujoča družina 1-265 vembra vzhodnonemški barvni Welss-ova pri KB, podružnica za Kočevje. ' DELAVSKA UNIVERZA KOČEVJE razpisuje vpis v naslednje tečaje: • Začetni in nadaljevalni tečaji tujih jezikov (nemščina, angleščina in drugi) • Knjigovodski tečaj • Administrativni tečaj • Šola za starše • šola za življenje Kandidati naj vložijo pismene prijave na naslov »Delavska univerza Kočevje« do vključno 28. oktobra 1959. V prijavi je navesti za kateri tečaj se kandidat prijavlja in točen naslov bivališča. O pričetku in pogojih tečaja bodo kandidati seznanjeni' na sestankih, ki bodo po naslednjem razporedu: 1. Za tuje jezike 29. oktobra 1959 ob 18. uri v gimnaziji; 2. Za knjigovodski tečaj 29. okt. 1959 ob 19. uri v gimnaziji; 3. Za administrativni tečaj 29. oktobra 1959 ob 19. url v gimnaziji. Kandidati za šolo za starše in za življenje bodo o pričetku in pogojih obveščeni pismeno. DELAVSKA UNIVERZA KOČEVJE Ai ILOVI c H POSREDUJEJO Ob šahovskem turnirju za svetovnega prvaka se veliko govori o šahu in šahovskih tekmovanjih. Prijatelj, ki je kakor jaz, vnet šahist, mi je rekel, da smo tudi Slovenci že imeli svetovnega prvaka in sicer, da je to bil dr. Milan Vidmar. Ali lahko kaj več poveste o njemu? »Šahist« Dr. Milan Vidmar je redni profesor elektrotehnike na Ljubljanski univerzi. Rojen je bil leta 1885. Je odličen strokovnjak in do sedaj objavil iz elektro stroke 27 knjig in nad 120 razprav. Kot šahovski velemojster je sodeloval na mnogih mednarodnih šahovskih turnirjih. L. 1918 je dobil prvo nagrado na Dunaju in Berlinu. Po sedanji vojni pa je bil večkrat vrhovni sodnik na turnirjih za svetovnega prvaka. Napisal je tudi knjige o šahu. __ * _ Ob zadnjih uspehih poseganja v vesoljstvo se veliko govori tudi o Marsu. Ali lahko poveste, kako velik je v razmerju z Zemljo, koliko ima satelitov in kako se ga pozna v ozvezdju. J. Ce. Ljubljana Njegov premer je za približno polovico manjši od premera Zemlje (le 6781 km); ima dva satelita: Fobus in Deimos. Marsa lahko spoznamo s prostim očesom po rdečkastem utripanju. __*___ V zimskem času bomo mladi spet veliko plesali. Zelo rada plešem valček in če ne boste hudi, bi Vas rada vprašala od kod izvira ta ples, oziroma, kje so ga začeli plesati? »Plesalka« Valček, po nemško Walzer, je avstrijski narodni ples, ki je postal mednaroden. Z glasbenimi deli, posebno Johanna Straussa, je kmalu ta ljudski ples postal salonski ples in preplavil ves svet. __*___ Večkrat sem slišal, da kdo imenuje bivšo Jugoslavijo tudi Versajsko. Od kod ta izraz? Andrej C. Kočevje Bivša Jugoslavija je bila ustanovljena z mednarodno pogodbo, ki je bila sklenjena 1919 v Versaillesu (Versaju), mestu jugozahodno od Pariza, ki ima 75.000 prebivalcev. Tu je bila nekaj časa tudi prestolnica francoskih kraljev. __*___ Pod pojmom riba si zamišljamo nekaj vrst rib, ki žive v sladki ali morski vodi. Ali morda veste koliko vrst rib poznamo in koliko jih je od tega v našem morju? G. š. Ribnica Znanih je 30 tisoč vrst rib. V naših vodah in na Jadranu jih živi okoli 400 vrst. __#__ V Sloveniji imamo dva večja kraja z nazivom Ribnica. Ločimo jih z Ribnico na Dolenjskem in Ribnico na Pohorju. Ali lahko poveste katera Ribnica je večja in koliko ima vsaka prebivalcev? Radovedni Ribničan Večja je Ribnica na Dolenjskem in ima okrog 1400 prebivalcev, v Ribnici na Pohorju pa živi 600 vaščanov. $ mWlZNA5IH m h KWEy\SP A Proslava ribniške mladine Ribniška mladina je na svečan način proslavila 40. letnico SKOJ. Na iniciativo Občinskega komiteja LMS in vodstva ZK ribniškega mična, mladinci in vojaki pa so bodrili vsak svoje ljubljence. Reči moramo, da je srečanje mladih ljudi na proslavi SKOJ v PROŠNJA PREBIVALCEV Prebivalci Drage in okoliških vasi želijo, da bi Občinski ljudski odbor Sodražica čimprej izdajal dovoljenja za posek bukovine. Sedaj je še ugodno vreme in je posek ter spravilo lesa do kamionske ŠTEVILNE SO BILE ŽRTVE, KI SO JIH NAŠI KRAJI DALI ZA SVOBODO IN BOLJŠE ŽIVLJENJE. PRIOBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJEPISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA JOŽE VESEL Rojen je bil 31. maja 1901 v Sodražici v družini čevljarja. Tudi sam se je izučil čevljarstva. Bil je 1923. Izučil se je za mizarja. V domačem okolju je bil vzgojen v naprednem duhu, zato je začel sodelovati s tovariši, ki so pripravljali upor proti okupatorju takoj v začetku. 23. maja 1942 je vstopil v Krimski odred, kasneje pa so ga premestili v Šercerjevo brigado. Ob kapitulaciji Italije je bil dodeljen Rajonskemu odboru Sodražica, od tam pa je šel v arti- gamizona, je bil organiziran 11. Ribnici lepo uspelo. Vsekakor jim ceste ugodnejši kot v zimskem ča- naprednega mišljenja. Sodeloval je lerijski tečaj. Napredoval je do ko- oktobra miting. Mitinga so se udeležili mladinci iz Ribnice in pripadniki JLA iz ribniškega garnizona. Na mitingu so dali svoj prispevek tudi prosvetni delavci ribniške osemletke. Sekretar obč. komiteja LMS tovariš Petek je v govoru med drugim dejal, da tudi mladine Ribnice • želi, da bo prispevala svoj del s to proslavo v počastitev obletnice SKOJ, v okvir proslav, ki so po vsej Jugoslaviji. Pozdravljen od mladincev in bo to koristilo pri bodočem delu M. 2. Zdravstveni dom bo kmalu pod streho Ko smo se mudili v Loškem potoku, smo obiskali tudi gradbišče zdravstvenega doma na Hribu. Tu je bilo vse živo. Zidarji in ostali delavci in delavke so hiteli z delom. Bliža se zima, zato je treba hiteti z delom, da bo zdravstveni dom v surovem stanju dograjen še pri Sokolu, gasilcih in pevskemu društvu. Po odsluženju vojaškega roka se je zaposlil kot cestar. Ko je prišel okupator, se je ves posvetil delu za narodnoosvobodilno gibanje. Delo je opravljal vse do Če bo na razpolago dovolj finanč- aretacije. Najprej je bil interniran nih sredstev, bo zdravstveni dom v Padovi, potem pa na Rabu. Po mladink je spregovoril major Žar- letos. Gradnja doma lepo napre- ko Laketič. V krajšem govoru je orisal zgodovinski razvoj SKOJ, njegovo vlogo pri vzgoji in utrjevanju socialistične zavesti mladine. Podobno je govoril tudi tovariš Maks Drobnič. Obudil je spomine na delo SKOJ v Ribniški dolini pred narodnoosvobodilno vojno in še posebno med vojno, kjer je SKOJ odigral zelo veliko vlogo. Vrstile so se recitacije, ki so bile podane doživeto in so doživele spontane ovacije. Na mitingu je bilo posebno doživetje za mladince in mladinke 8. razreda osemletke Ribnica, ko jim Je tovariš Petek čestital ob sprejemu v vrste mladinske organizacije. Na obrazu se jim je videlo, da so zelo veseli, ko so postali člani LMS. Po svečanem delu proslave se je oglasila harmonika in drugi glasbeni instrumenti in z njimi veseli del proslave. Med seboj so se pomerili odbojkaši »Partizana« Ribnica in pripadniki V. p. 3810 Ribnica. Tekma je bila zelo dina- duje, tako da graditelji računajo, da bodo dela, ki jih imajo predvidena v tem letu, izgotovili. Gradnja je v rokah gradbenega podjetja »Gradbenik« Ribnica. Ogledali smo si načrt zdravstvenega doma. Stavba bo visokopri-tlična, v njej pa bodo prostori za zdravnika, zobozdravnika, zdravstveno osebje, čakalnica in drugi prostori, med njimi tudi stanovanje za zdravnika. V spodnjih prostorih bodo kleti in druge pritikline. Predračun gradbenih del znaša okrog 16,000.000 din, obrtniška dela pa bodo stala okrog 14,000.000 din. TRIJE V KMETIJSKIH ŠOLAH Iz Loškega potoka so odšli trije fantje v Kmetijsko šolo: dva v Ljubljano, eden pa v Maribor. Kmetijski zadrugi Hrib in Travnik štipendirata vsaka po enega slušatelja. Po končani šoli se bosta zaposlila pri omenjenih zadrugah. drugo leto v juniju ali grajen. Prebivalci Loškega potoka že težko čakajo na dograditev doma. Novi zdravstveni dom bo za ta predel velika pridobitev. Potočani so prispevali v ta namen velika sredstva, zato bo veselje, ko bo začel dom služiti svojemu namenu še toliko večje. juliju do- kapitulaciji Italije se je vrnil domov z Rabsko brigado. Ko se je mandanta baterije. V nemški ofenzivi v zimi 1944/45 je bil 4. januarja 1945 pri Ajdovcu na Do-llenjskem ranjen v nogo. Domobranci so ga ujeli in po daljšem mučenju so ga 15. februarja v Ljubljani usmrtili. JANEZ ARKO Rodil se je 6. marca 1905 v So- v Tomšičevo brigado in odšel z njo na Štajersko. 22. februarja 1944 je padel v boju s sovražnikom pri vasi Ravne pri Šoštanju. ADOLF ARKO Bil je sin pismonoše iz Sodražice, kjer je bil rojen 26. avgusta TO IN ONO V PITNI VODI JE ZRAK Zadnje dni opažamo, da v Kočevju ne teče povsem čista voda. Na vprašanje v čem je razlog, so nam na Mestnem vodovodu odgovorili, da v vodo uhaja zrak in voda zgleda mlečno bele barve. Potrošnja je sedaj tako velika, da ne uspejo napolniti rezervar, zato prodre v cevi zrak. Ni pa se bati, da bi vode zmanjkalo. KROMPIR NI OBRODIL Pridelek krompirja je bil letos v dragarskih vaseh skoro za polovico slabši kot lani. Odpovedal je predvsem kvalitetni krompir sorte »bintje«, »cvetnik« ih drugi. Kolikor toliko zadovoljiv pridelek je dal edino »merkur«. Pridelek ovsa je bil srednje dober. POŽAR V SREDNJI VASI Pred kratkim je nastal v Srednji vasi pri Dragi požar, ki bi lahko povzročil, če ga ne bi pravočasno opazili in pogasili, veliko škodo. Pri svinjski kuhinji so v brzoparilniku kuhali krmo za prašiče. Zaradi slabih tal, kjer je stal kotel, je nastal požar. Požar so pogasili vaščani sami. Naj bo to ponovno opozorilo, da je treba paziti. kje naj se kuri oziroma zavaruje, da ne bo prišlo do požara. VODOVODI V NAČRTU V komunalni dejavnosti bo treba v kočevski občini po predvidenem petletnem načrtu precej storiti. Tako je v načrtu do leta 1961 ureditev vodovodnega omrežja za Kočevje. Vodovodno omrežje bo dobivalo vodo pri izviru Rakitnice. Urediti bo treba vodovodne priključke v naselja: Trata, Koblarji, Stara cerkev, Konca vas, Breg, Mahovnik. Šalka vas, Dolga vas in Cvišlarje, za kar bo investirano okrog 187.6 milijonov dinarjev. Zgrajen bo vodovod za naselja Vrh—Gotenc, Oskrt, Faro, Vas, Jesenov vrt in Osilnico. Za to bo potrebno 5 milijonov din. Urejen bo vodovod v Predgradu — investicije bodo znašale okrog 400.000 din. obeležje. Na postaji Ljudske milice in prometni službi so zapeli telefoni. Prometna nesreča, pridite takoj 1 Kaj se je zgodilo? Geometrski pomočnik W. C. iz Roške ceste 29 se je minulo soboto okrog 10. ure napotil iz stanovanja na vrt ob cesti. Iz Kočevja je pripeljal voznik vprežnega vozila in W. C. ga je ustavil ter vprašal, če mu .ahko prepelje neko pohištvo. Predno je opomogel, je decembra 1943 vstopil dražiti, nazadnje pa je prebival v Zamostecu. Po poklicu je bil mizar. Izhajal je iz delavske družine. V času italijanske okupacije je delal kot terenec za narodnoosvobodilno gibanje. Po kapitulaciji Italije je vstopil v NOV. Večji del se je nahajal na Notranjskem in komandi mesta Ribnice. V nekem boju blizu Prezida je bil ranjen in potem na posledicah ran umrl v partizanski bolnici pri Ravnah v februarju 1945. STANISLAV ARKO Rojen je bil 1. junija 1925 v Sodražici. v družini čevljarja. Vzgojen je bil v naprednem duhu. Udejstvoval se je tudi pri Sokolu. V NOV je vstopil kot mlad fant. Nahajal se je v. Primorski brigadi. Junaške smrti je padel v boju s fašisti v avgustu 1942 leta. MILAN ČAMPA Rojstni podatki: roj. 11. aprila 1922 v Kračalih — Gora. Izhaja iz srednje kmečke družine. Po poklicu je bil kmečki' delavec. Ko mu je bilo 18 let se je zaposlil kot hlapec v ljubljanski umobolnici. Tu je bil do začetka leta 1942, ko je odšel v partizane. Nahajal se je v več brigadah, nazadnje je bil v Gubčevi. V februarju 1944 se je od partizanov zadnjič oglasil, od takrat pa se je za njim izgubila vsaka sled. RUDOLF ČAMPA Doma je bil iz Sodražice, rodil seje 12. oktobra 1908. Izučen je bil za mizarja. Z osvobodilnim gibanjem se je seznanil in povezal že leta 1941 in začel z delom. Po roški ofenzivi 1942 je vstopil v partizane. Po naključju je prišel v neko vas v bližini Ribnice. Bil je izdan Italijanom, ki so ga 14. septembra 1942 v Ribnici ustrelili. VLADISLAV DROBNIČ Rodil se je 1. aprila 1925 leta v Kržetih — Gora. Šolo je obisko- Puščica kaže smer otrokovega teka pod kolesa prikolice Pod kolosi je obležal Irilelni oirok s prodornim glasom so zacvilile čega voznika, se mu je sin izvil in zavore. Vozilo se je ustavilo. Krik, hotel steči prek ceste domov na toda usodni trenutek je mimo. Pod vrt. Namesto na vrt pa je pritekel kolesi traktorske prikolice je v pod zadnja kolesa prikolice in ob-krvi obležalo telesce triletnega ležal s smrtnimi poškodbami na dečka. Brez premišljanja je voz- glavi. nik vozilo obrnil in odpeljal pone- Nenadoma je ugasnilo mlado srečenega dečka. Zdravnik ugotovi življenje in za ljubljenim sinčkom samo še smrt. Ustavil se je pro- bo za starše, sestrico ter sorodnike met, na mestu nezgode so postavili in znance ostal samo še spomin. Ni mogoče reči, da starši, oziroma oče, niso dovolj pazili na otroka, ker nihče ne bi pričakoval, da bi se mu otrok izvil ravno v trenutku, ko je mimo peljalo vozilo. Toda ali so starši, ki stanujejo v okolici »Komunale« na Tomšičevi cesti, na Ljubljanski cesti okoli pošte in drugod, kdaj resno pomislili, kaj počno njihovi otroci ves dan. Za otroke naštetih krajev, česar pa vidimo tudi držal sina čez ramo in v trenutku, ko je traktor prehiteval stoje- stopil k vozu, se mu 'je pridružil drugod, je cesta zanimivo igrišče, Iše triletni sin — Milanček. Ko jo prečkajo kadar koli se jim zdi sta se Milančkov oče in voznik po- in čudimo se, da ni več nesreč. ---------_ govarjala je iz Kočevja pripeljal času ko se je pripetila nesreča na val najprej na Gori, potem v Ljub- traktor Unimog s prikolico. Oče je Roški cesti, je pisec tega članica ijani in Kočevju. Živel je življenj videl dveletnega dečka, ki se je revnega dijaka. Očeta je izgubil- K° brezskrbno in sam sprehajal po mu je bilp komaj 3 leta. Bil le sredini ceste pred »Komunalo«. Ce odličen dijak in je rad pomagal z bi tisti trenutek izza nepregledne- znanjem tudi ostalim dijakom- Z ga ovinka pripeljal avto, bi bila osvobodilno fronto se je seznanil nesreča neizbežna. že leta 1941 in je čeprav mlad žc Cestni promet se zelo hitro raz- takrat začel delati za osvobodimo vij a in je cesta namenjena samo gibanje. Organiziral je več mladm- tistim, ki jo uporabljajo in upo- cev, ki so skupno z n.iim vstopili v SPOMINSKI DNEVI 28. X. 1941 sta padla junaške smrti Milan in Janko Majcen, ko sta v 19-umem boju sama pobila 14 in ranila 20 Nemcev. 29. X. 1939 je bil v Ljubljani sestanek delegatov Zveze delov- nega ljudstva Slovenije. z V oktobru 1940 je bila v Zagrebu V. državna konferenca KPJ. Oktobra 1941 je bil začetek preseljevanja Slovencev iz Krškega in Brežic. Na njihove domove so se preselili Kočevski Nemci. števajo vsa cestno prometna pravila. Smešno bi bilo pričakovati, da bi šoferji vozili prav počasi. Naloga vseh je, da sami spoznamo vse nevarnosti, ki pretijo na partizanske vrste 7. junija 1942. Najprej je bil v Krimskem odredu, potem pa v Sercerjevi brigadi! Z brigado se je udeležil številnih bojev in napredoval do čina cestah, da otroke nenehno opozar- majorja. V boju s sovražniki je-jamo na vedenje na cesti in jih ne padel na spomlad leta 1945 pri puščamo brez nadzorstva. -Mc Kapelah na Štajerskem. V drugi polovici leta 1941, ko so Nemci začeli z odseljevanjem Slovencev iz Zasavja, posebno iz okolice Krškega in Brežic, z namenom da bodo na njihove domove naselili kočevske Nemce, je vodila Partija močno propagando proti odselitvi Nemcev iz Kočevske. V ta namen je Izdal Okrožni Komite KPS Kočevje v nemščini pisan letak, ki je bil razširjen po vsej Kočevski. Ta letak se v prevodu glasi: Kočevski delavci in kmetje! Kočevska narodnostna skupina! Narodnosocialistični oblastniki z Adolfom Hitlerjem na čelu so dne 22. junija izvršili roparski napad na miroljubne narode Sovjetske zveze in s tem nov zločin napram delavnemu ljudstvu in proti vsem miroljubnim narodom vsega sveta. Adolf Hitler in narodnosocialistični oblastniki so 15 let obljubljali nemškemu narodu mleko in med. Namesto tega pa so pahnili nemški narod in vse evropske narode v krvavo, brezupno vojno. Največji zločin nad nemškim narodom pa so izvršili ti fašistični banditi z napadom na deželo miru in blagostanja, na Sovjetsko zvezo. Hitler in njegova nacistična banda se je s tem popolnoma razkrinkala. Oni so razgalili svoje laži, da se narodno - socialistična Nemčija bori za svoj življenjski prostor, da vadi meč za novi red Partija na Kočevskem pred in med vojno v Evropi, da se bori proti kapitalizmu in za zlom angleške plutokracije. Nemški fašisti so s svojimi italijanskimi, romunskimi in drugimi hlapci napadli deželo miru. Oni so napadli deželo z najboljšim redom, ki ga zgodovina pozna, napadli so deželo kmetov in delavcev. Adolf Hitler in njegova fašistična banda so se razgalili kot najzvestejši služabniki in hlapci nemških kapitalistov. S tem so se razkrinkali kot največji sovražniki celotnega delavnega ljudstva vsega sveta. Adolf Hitler se je tudi razkrinkal kot največji škodljivec nemškega naroda. Peščici nemških kapitalistov na ljubo je popeljal ves nemški narod v vojno, lakoto in bedo. Zaradi tega prismuknjenega bandita se je ves napredni svet dvignil proti Nemčiji. Nad dva milijona mladih Nemcev je že mrtvih ali pohabljenih zaradi tega norca. Samo prismuknjen hlapec nemških imperialistov je mogel pahniti nemški narod v vojno proti Sovjetski zvezi, proti deželi, ki ima največja naravna bogastva, ki ima najboljše orožje in najboljšo armado na svetu, namreč Rdečo armado, to je armado delavcev in kmetov. V tej vojni bo nemška armada premagana in uničena, nemški narod pa decimiran in obubožan. Naj večjo nesrečo nemškega naroda so zakrivili Hitler in njegova fašistična banda. Zato bo prejel tudi svoje plačilo. Kočevski delavci in kmetje! Narodno - socialistični vodja in vaši kočevski voditeljčki hočejo še pred njihovo popolno zrušitvijo tudi to kočevsko ljudstvo povesti v nesrečo. Oni zahtevajo od vas, da bi zapustili to kočevsko deželo, v kateri ste 600 let v miru živeli. Oni bi radi na vaše stroške napravili vojaške kupčije. Veliko vas je, ki ste še v lanskem letu verjeli tem Hitlerjevim hlapcem, ste njihove zločinske namene spoznali in se skesali, da bi se preselili. Kako prav ste imeli! Oni vas želijo preseliti na posestva in v hiše, katere je narodnosocialistični vodja ukradel slovenskim delavcem in kmetom, njih pa brez vsega pregnal v tujino. Oni vas hočejo prisiliti, da se preselite na naropana posestva in vso jezo pregnanih slovenskih kmetov zvaliti na vas. Vas se bodo tako rešili, gospodje, ki so vas zapeljali, bodo pa posedli dobro plačane državne službe. Celo preseljevanje je zločin proti kočevskemu ljudstvu. S pravico vas bodo gledali domačini kot nasilno tja preseljene kot zaveznike fašističnih roparjev, kot tatove tuje zemlje in sadu tujega dela. Oni vam bodo hiše, v katere se boste naselili^ zažgali, na vsakem koraku vas bodo tolkli in stalno vas bodo zasledovali. Ko bo nemška armada po zaslugi Hitlerja premagana in uničena, zrušen nemški imperializem, vas bodo zakoniti lastniki te zemlje na katero vas hočejo sedaj preseliti, iz teh ukradenih domov prepodili. Na Kočevskem bodo tedaj drugi naseljenci in vi boste tedaj ostali praznih rok, brez zemlje, brez denarja in brez hiš. Tako prihodnost Vam pripravljajo kočevski voditelji, hitlerjevski agenti. Kočevarji — delavci in kmetje! Sedaj je zadnji čas, da vzamete vašo bodočnost v svoje roke. V tej vojni bo po Hitlerjevi krivdi Nemčija poražena, to je, da bo poražena fašistična in imperialistič- na Nemčija. Nemški narod pa bo ostal svoboden in enakopraven in bo resnična svobodna in demokratična Nemčija na podlagi svobode in bratstva vseh narodov. Po tej vojni bodo vsa evropska ljudstva, katera so danes pod jarmom nemškega in italijanskega imperializma, svobodna in enakopravna. Za to svobodo in enakopravnost se bori danes Sovjetska zveza in njena nepremagljiva Rdeča armada, zasužnjeni evropski narodi in vse napredno človeštvo. V tej svobodoljubni fronti se bori tudi slovensko ljudstvo. V vsej Sloveniji se je dvignil oborožen upor proti nemškemu in italijanskemu okupatorju. Slovensko ljudstvo se je začelo z vsemi sredstvi boriti za nacionalno svobodo. Kočevarji! Vi živite v sredini slovenskega področja. Vaša zemlja poseduje velika naravna bogastva (gozdove, premog). Lahko si sami ustvarite na kočevski zemlji boljšo in srečnejšo bodočnost. To je pa mogoče le roko v roki s Slovenci, v tesnem sodelovanju in naporih s slovenskim ljudstvom. Slovensko ljudstvo se povezuje z vsemi svobodoljubnimi narodi sveta, v skupni neizprosni odločilni borbi za svojo svobodo. Vključite se tudi vi v to borbo, katera bo prinesla tudi nemškemu ljudstvu svobodo in enakopravnost. Uničite vaše idealne voditelje, kateri vas hočejo pripraviti ob vašo zemljo in vas hujskajo proti Slovencem. Podpirajte borbo slovenskega naroda in vseh zatiranih narodov. Vodite sabotažne akcije, ne prodajte italijanski armadi nobenih življenjskih potrebščin, ovirajte promet, uničujte fašistične oddelke, razorožujte oddelke italijanske armade. Dajte slovenskim partizanom vso podporo v obleki, prehrani in ostalo pomoč. Borite se z orožjem za vas in vašo svobodo, za enakopravnost vseh narodov in osvoboditev vseh delovnih ljudi. Kočevsko in slovensko delovno ljudstvo si mora podati roke za skupno borbo, tako bomo skupaj zgradili srečno bodočnost kočevske deželice. Stran s temi pokvarjenimi kočevskimi voditelji! " Za enotno fronto nemškega in slovenskega delovnega ljudstva na Kočevskem! Stran s kapitalističnimi hlapci Adolfa Hitlerja! Naj živi Komunistična partija Slovenije! Naj živi Sovjetska zveza, dežela delavcev in kmetov! Naj živi nepremagljiva Rdeča armada! Kočevski okrožni odbor KP Slovenije