GRAFIČNE STORITVE MAJICE IN KAPE PO VAŠEM OKUSU Commerce |NgVA EkMiua! Na trgu 51, Mozirje in ČB Zrn topio zimo in pomiod BARVN fotokopiranje in tiskanje grafično oblikovanje vezave vseh vrst (spiralne, termo, diplomske naloge izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) plastificiranje sprejem zahval, čestitk in malih oglasov za Savinjske novice ^Po/točna papütna ■> gaCante/tija Tel.: 839-50-80 Delovni čas: od ponedeljka do petka 8,00-12.00,13,00-16,00 dogt&vifa téiiOiktf UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE 008022 36 www.hp-commerce.si ŠTEVILKA 12 LETO XL 21. MAREC 2008 CENA 1.35 EUR m yeas «k /v -—\ —-m,-A '—**" AM' Sä ,1 a, i. * ■ ~ TTJhrfr- W; ’a • 'Us , :? §Hf , \ c’1'' ~ H Pf1 Ministrstvo za zdrahe opozarp. da prekomerno ulivanje alkoholnih pijač Škoduje zdravju. www.davidovhräm.si Pečena svinjska ribica, 1 kg, braSek Prekajena sv. Rebra, 1 kg, Strašek - Krača sv., Vrečke za smeti, Paclan, prekajena, 'Prekajeni vrat b.k., 1kg, Strašek Čistilo WC Val 0,75 I Tirolka mini, ^trašek, 1 kos Hren Tina, delikatesni, 350 g čokolada > z mandeljni, o Exclusive, 100 g jH Jeruzalemčan, Ormož, lB Cviček j Krško, : Jägermeister, Bonboniera Laguna, morski 5 192 g _ai« Brik pomaraj 1 I, sad. deli Fructal I Zgorniesavtiiska kmetijska zadruga Mozr^e zoo. Tel. 03/839-3! fax. 03/839-3 » ^Želimo Vam blagoslovljene velikonočne "praznike s polno mizo dobrot! Možnost plačila tudi s kreditnimi karticami! Kdor.varčujč. v hramovem diskontu ina Ljubnem kupuje! Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Vabljeni v frizerski salon DALIA. Od pon. do pet.: od 7.00 do 19.00, sob. od 7.00 do 14.00. Tel.: 839 59 71 DAVIDOV HRAM d.o.o. Ljubno, sssmm mmmum VELIKA IZBIRA! Sadike sadnega drevja, kivi, borovnice, robide... Vrtnice že od 330 € Žrebanje 31.3.2008 na radiu BAKLA Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure Trgovina z obutvijo Jurček kopitArna opitArna m I TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE v prodajnem centru IZ ES Nazarje, tel. 839 02 50 in prodajalna Jurček v Parižljah, tel. 705 09 33 OD 17.1. DO 29.3.2008 • TEDEN DNI IET0VANJA * I Adii;'liti‘J-: V TiRMAH OlIMIA, P00CCTHIIK TT ZA 4 OSEBE +■ kotle to bojen PP ~ VIKEND PAKET V TERMAH 0UMIA, PODČETRTEK ZA 4 OSEBE > knrte jo baton ~~ TRIJE ZABOJI JABOLK JjflSjjJUtJ'-l SONARAVNE PRIDEIAVE ■XT L VELIKA IZBIRA SEMENSKEGA KROMPIRJA PO UGODNIH CENAH!!! (kifeljček, ulster, mariš bard, adora, riviera, romano, carlingford...) blagoslovljene in mirne velikodušne praznike! Okrasna trava, 5 kg že za 22 € Želimo vam Zadruga mozirje ■ Vesele velikonočne praznike, veliko sreče, notranjega mp in obilo pirhov vam zeli kolektiv Zadruge Mozirje Pizzerija IZOIB : Tpmlflo \W ■fr» i • se Pfj Savinjska cesta 1, 3331 Nazarje Gsm za naročila : 031/892485 http:www.izoles.si 9k. Delovni čas : VSAKODNEVNE MALICE “ SS2“ Ned. in prazniki od 8.00 do 23. ure 25.03. Zrezki v omaki dušen riž, solata 26.03. Culti v omaki, pire krompir, solata „ .. 27.03. Piščančji paprikaš, puding !ce 93. ure 28.03. Ocvrt oslič, krompirjeva solata Za sam® 3,30 €! 29*03. Hrenovka na žaru, solatna obloga PRIPRAVLJENE MALICE: - Obara z vlivanci, - Scgedin golaž KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Ugodna ponudba gradbenega materiala v: TPC, Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 OatiED^A KNJIŽNICI es un Tretja stran Kdo ima prav? Nedavna opozorilna stavka zaposlenih v zasebnem sektorju ni bila tako ostra, kot je kazalo sprva. Nekateri komentatorji v medijih, med njimi tudi Lojze Javornik iz Financ, razloge za to vidijo v dejstvu, da statistični podatki kažejo, darastplač prehiteva dejansko inflacijo. Predstavniki delodajalcev zatrjujejo, da so se plače zvišale trem četrtinam delavcev, preostali četrtini pa se ne morejo, ker so podjetja v izgubah. Toda sindikatom za tovrstne argumente ni prav veliko mar. Trdijo, da nezadovoljstvo delavcev narašča, zato zahtevajo obvezujoč dogovor o zvišanju plač in se ne menijo za priporočila gospodarske zbornice ter združenja delodajalcev. Zanje šteje le kolektivna pogodba. Kaj to pomeni za nadaljevanje socialnega dialoga v Sloveniji? Vodstva delodajalskih organizacij so, kot kaže, aktivno vlogo pri oblikovanju plačne politike spustilaiz rok. Govorijo o januarja podpisanem dogovoru, od katerega so odstopih sindikati, do tega pa je prišlo zaradi njihove zahteve po usklajevanju osnovnih plač. Sindikati trdijo, da so to zahtevali že od vsega začetka, in če so delodajalci nato rekli, da usklajevanje osnovnih plač zanje ni sprejemljivo, so odstopili oni. Kdo ima torej prav? Delodajalci in delojemalci naj bi se v kratkem začeli pogajati o kolektivni pogodbi za prihodnji dve leti, toda zaenkrat o tem še niso rekli niti besede. Trenutna nesoglasja lahko vodijo v daljše obdobje socialnih nemirov, bistveno resnejših od nedavne opozorilne stavke. Če k temu dodamo še nestabilne razmere na svetovnih finančnih trgih in zaostreno situacijo na jugovzhodnem Balkanu, ki imajo neposredni in posredni vpliv tudi na naše gospodarstvo, potem zna biti v prihodnjih mesecih (letih?) še pestro. Na vse bolj razburkane razmere, katerih valovi pljuskajo tudi v našo dolino, se bomo v uredništvu Savinjskih novic odzvali z novo rubriko, ki bo po svoji vsebini nadgradnja sedanje aktualne teme. V določenem trenutku najbolj izpostavljenim problemom se bomo posvetih še bolj analitično kot doslej, zbrali še več različnih mnenj in zadeve predstavili še bolj kompleksno. Najprej se bomo lotili obravnave komunalne dejavnosti, ki je zaradi mesečnih položnic pomembna prav za vsako gospodinjstvo v Zgornji Savinjski dolini, zato nikakor ne spreglejte prve aprilske številke Savinjskih novic! IZ VSEBINE: Aktualno: Opozorilno stavkali v Elkroju in nekaterih trgovinah............4 Občina Mozirje: Obljube naj bi se uresničile.......... 5 Intervju: Jakob Presečnik, vodja poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.6 Bočna: Predstavitev knjige: Zadrečka dolina v uporu 1941-1945.9 TvM - zgornjesavinjski kanal: Razširjena programska shema.....9 Poljane: Čitalniški večer z Jožetom Brezovnikom.14 12 Mozirje: Srečanje starodobnih smučarjev RečUa ob Savinji: Tekmovanie harmonikariev ISSN 0351-8140, leto XI, št. 12,21. marec 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Edi Mavrič-Savinjčan, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Opozorilno stavkali v Elkroju in nekaterih trgovinah V splošni opozorilni stavki v sredo, 12. marca, je sodelovalo 145 tisoč članov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Stavka je po trditvah sindikalistov minila v znamenju pritiskov na stavkajoče, delodajalci odgovarjajo, da pritiskov, če je do njih prišlo, ne odobravajo. V Zgornji Savinjski dolini so se za stavko odločili samo delavci Elkroja, kjer so ustavili delo za dve uri in nekateri trgovci. Po oceni sekretarja območne or- plače, tako da dobi proizvodna ganizacije ZSSS Velenje Andreja Kranjca vsaj na tem območju delodajalci niso vršili pritiska na zaposlene, torej ni nihče nasprotoval pravici delavcev do stavke. V Elkroju so stavkali bolj kot ne solidarnostno zaradi drugih v Sloveniji, čeprav to še zdaleč ne pomeni, da so vsi zadovoljni s plačami. Direktorica Štefanija Glušič nam je zagotovila, da zaradi prekinitve dela ne beležijo prehudega izpada proizvodnje in ob tem dodala, da notranjih vzrokov za nezadovoljstvo skoraj ni. »Brez izsiljevanja sindikata smo za januar zaposlenim dvignili delavka povprečno 500 evrov. Za prevoz na delo plačujemo 100-odstotno nadomestilo, čeprav nam zakon nalaga samo 60-odstotno pokritje potnih stroškov. Poleg tega skrbimo za stimulacijo, ljudem nudimo malico in sploh se trudimo, da bi bili zaposleni zadovoljni,« je zagotovila Glušiče-va zjasnim poudarkom, daje bodočnost podjetja odvisna prav od vseh zaposlenih. Za belo stavko so se odločili tudi v nekaterih trgovinah mozirske Zadruge, vendar se je po zaslugi dobre organiziranosti delo odvijalo Elkrojeve delavke zaslužijo v povprečju 500 evrov, čeprav so po besedah direktorice Štefanije Glušič njihove hlače višji kakovostni razred (foto: EMS) normalno, brez vpliva na potrošnika, saj ni bilo nikjer pred blagajnami zaslediti čakalnih vrst. To je potrdil tudi direktor Zadruge Andrej Presečnik, zadovoljen, ker so sindikalisti poskrbeli za povsem normalen potek dela. V ostalih podjetjih se po naših informacijah za splošno opozorilno stavko tokrat niso odločili. Kranjc pravi, da bodo v ZSSS počakali, da se strasti umirijo in potem se bodo odločili za naslednje korake, medtem ko delodajalska stran opozarja, da se glede na trenutni mandat lahko pogajajo le še o usklajevanju plač v letih 2008 in 2009. Savinjčan VETERANSKO ZDRUŽENJE SEVER ZA CELJSKO OBMOČJE - ODBOR MOZIRJE Letos bodo podelili spominske znake občanom Člani mozirskega odbora veteranskega združenja Sever za celjsko območje, ki mu predsednikuje Slavko Šmigoc, so uspešno zaključili prizadevanja za spremembo zakona o vojnih veteranih in se vključili v oživljanje športnih iger v okviru Polic- ževali spominskih pohodov in proslav, bili so na srečanju veteranov, prisostvovali spominski proslavi ob odkritju spomenika Maistrovim borcem na Ljubnem ob Savinji terse pomerili na številnih športnih tekmovanjih, kjer so v različnih disci- borčevsko organizacijo, policijo in vojsko. Žal je v preteklem letu ostalo nekaj aktivnosti nerealiziranih. Mednje sodi izdaja internega časopisa in podelitev spominskih znakov tistim občanom, ki so v času osamosvo- jitvenih procesov na svojih domovih čuvali orožje policije. To bodo opravili letos, ko bodo pridobili vse potrebne podatke, so ugotavljali na srečanju tretjo marčevsko soboto v Mozirju. Marija Šukalo V mozirskem odboru Sever so se odločili, da bodo izdali interni Časopis (foto: Marija Šukalo) ijske uprave Celje. Bili so uspešni tudi pri zbiranju sredstev za nakup CT aparata v celjski bolnišnici. Konkretne aktivnosti društva so potekala predvsem v skladu s programom in možnostmi. Tako so se člani društva udele- plinah dosegali vidne rezultate. Pomagali so članom pri urejanju veteranskih zadev in v njihovih socialnih stiskah. Skozi vse leto je društvo sodelovalo s sorodnimi veteranskimi in drugimi organizacijami, predvsem z OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Politične stranke brez proračunskih sredstev Potem ko se je občinski odbor za negospodarstvo strinjal, da se v letošnjem proračunu ne namenja sredstev za delovanje političnih strank, so takšen sklep potrdili tudi rečiški svetniki. Občina politične stranke sicer lahko financira, ni pa zakonsko pogojeno, zato so se Rečičani odločili za varčevalne ukrepe tudi pri strankah. Sicer pa letošnji proračun na strani na strani investicij. Na predlog pro- računa je imel še največ pripomb odbor za požarno varnost, ki bi želel več denarja za delovanje gasilskih društev. Kljub številnim in upravičenim potrebam Jeraj ugotavlja, da je proračun usklajen s posameznimi odbori, podžupan Milan Cajnerpaje poudaril, daje potrebno proračun za 2009 sprejeti pravočasno in tako porabnikom zagotoviti normalno financiranje. Savinjčan prihodkov znaša 1,8 milijona evrov, od tega je tekočih prihodkov 1,2 milijona evrov. Župan Vinko Jeraj je s sodelavci očitno pripravil dober predlog, saj tudi po petnajstdnevni javni razpravi proračunski dokument ni doživel bistvenih sprememb. Občinski svet je podprl edini amandma svetnice Ane Rebernik, s katerim so za delovanje kulturnih društev namenili dva tisoč evrov več sredstev in jih prav toliko zmanjšali OBČINA MOZIRJA Obljube naj bi se uresničile Letošnji najbolj vidni novosti v Mozirju sta ureditev trškega jedra in začetek izgradnje stanovanjskih blokovs 150 stanovanji nad Tušem in območju Podrožnika. Za stanovanja vlada precejšnje povpraševanje, zatrjuje župan Ivan Suhoveršnik, ki je prepričan, da gre za dodatno poživitev Mozirja. Še pred letom dni je župan govoril, da je Podrožnik rezerviran za turistični center s hotelom in bazenom. Turistični center naj bi se zgodil čez dve leti, je takrat v Savinjskih novicah napovedoval mozirski župan. Zadeva je še vedno nadvse aktualna, zagotavlja Suhoveršnik, je pa res, da Podrožnikza turistično cono ni več aktualen. Mozirski turizem naj bi se tako v prihodnjih letih razvijal pred upravnim centrom, na tako imenovanih mozirskih lavah. Za projekt naj bi pridobili dva resna investitorja, vendar o imenih župan še ne želi govoriti. Prvi mož Mozirja je očitno previden, saj hoče imeti v roki vsaj vrabčka, zato z velikimi obljubami nima smisla pretiravati. Je pa Suhoveršnik zadovoljen, ker se potencialni investitorji zanimajo tudi za nakup smučarskega centra na Golteh. V Mozirju se namreč zavedajo, daje turistični razvoj občine tesno povezan z uspešnostjo Golt. V Mozirju bodo letos jeseni proslavili 690-letnico omembe trških pravic. V sklop praznovanj sodi tudi odprtje prenovljenega trškega jedra. Zaradi spremenjenega prometnega režima je projekt doživel že kar precej kritik, čeprav je za župana uvedba enosmernega prometa najboljša rešitev. Svojo trditev opira na Za mozirskega župana Ivana Suhovernika je pomembno, da se potencialni graditelji hotela zanimajo tudi za nakup Golt (foto: EMS) prometno študijo in ob tem poudarja, da je njihova naloga v trškem jedru organizirati prireditve, ki bodo zanimive za širši krog obiskovalcev Mozirja. Savinjčan Radio Goldi -Savinjski val Radio Goldi - Savinjski val, ki ima od septembra lani svoje prostore v Žalcu, od 11. marca oddaja svoj program na dveh samostojnih celodnevnih frekvencah. Poleg frekvence 106,2 MHz z oddajniške točke Gora Oljka je pred dnevi pričela delovati še frekvenca 88,3 MHz na oddajni-ški točki Mozirje, s katero njihov signal pokriva Zgornjo Savinjsko dolino. Da bi svoje območje slišnosti še izboljšali, so od APEK-a že pridobili tudi tretjo frekvenco, ki naj bi jo vključili še pred poletjem. To bo frekvenca 99,1 MHz z oddajniške točke Velenje, s katerim bo Radio Goldi slišen tudi v Šaleški dolini. Radio Goldi sicer pripravlja program vsak dan od 6. do 22. ure, opolnoči pa za pet ur oddaja skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj. V tako imenovani SNOP je vključenih 12 slovenskih radijskih postaj. ( Na kratko Nazarje in Gornji Grad brez koncesije Ministrstvo za delo, družino in so- v Gornjem Gradu k obstoječemu cialne zadeve je predstavilo rezul- centru starejših dozidati oddelek za tate razpisa za podelitev koncesije dementne varovance. V Gornjem za institucionalno varstvo starejših. Gradu je trenutno v domski oskrbi Med dvajsetimi koncesionarji ni 56 starostnikov iz Zgornje Savinjske ponudnika Dom starejših občanov doline, kar predstavlja dobro tretjino Nazarje, brez koncesije pa je ostal vseh stanovalcev, tudi ljubljanski Deos, ki si prizadeva Savinjčan Uspešna zimska sezona Na Golteh naj bi zimsko sezono zaključili konec marca, vendar časa za počitek ne bo, saj se bodo začeli pripravljati na odprtje Alpskega vrta in kraške poti po Golteh, ob kateri nameravajo označiti kraške pojave. Direktor Ernest Kovač ocenjuje, daje bila zimska sezona uspešna, saj so našteli več kot 60 tisoč smučarjev. V nekaj tednih naj bi postalo znano, če bo smučarski center nad Mozirjem dobil novega lastnika ali bo novo sezono začel s sedanjo lastniško strukturo. V podjetju Golte Slovenija namreč ne želijo zgolj menjave lastnikov, ampak iščejo potencialne investitorje, ki bi bili pripravljeni vlagati tako v Golte kot celotno turistično ponudbo v Mozirju. EMS Varnostni pas rešuje življenja Policija bo skupaj s predstavniki zveze šoferjev in svetov za preventivo in vzgojo do 4. aprila izvajala poostren nadzor uporabe varnostnih pasov in zoper kršitelje dosledno ukrepala. Vodje policijskih okolišev bodo v osnovnih šolah sodelovali na roditeljskih sestankih, kjer bodo starše opozarjali na uporabo varnostnih pasov. Policisti bodo otrokom, ki bodo pripeti v otroških sedežih oziroma z varnos- tnim pasom, delili »pasavčke«. Figurica je po besedah pomočnika ko-mandirja mozirskih policistov Matjaža Sema narejena tako, da se lahko z ježki pripne na varnostni pas in jo ima otrok v avtu. Lik pasavca je izbran, ker ima ta žival v jezikih vseh sodelujočih držav v svojem imenu tudi besedo pas in tako še poudarja uporabo varnostnega pasu. EMS V pričakovanju nove sezone Člani ljubenske ribiške družine počasi že odštevajo dneve, kijih ločijo od letošnje muharske sezone. Ribolovni režim na Savinji bo predvidoma ostal nespremenjen, se pa bodo zvišale cene dovolilnic. Tako bo po novem dnevna dovolilnica stala 50 evrov, za tridnevno pa bo po besedah člana ribiške družine Gregorja Križnika potrebno odšteti 130 evrov. V preteklem letu so predstavniki Zavoda za ribištvo Slovenije opravili tudi inventarizacijo, med katero je bilo ugotovljeno, da jesenske poplave niso škodovale ribjemu življu, kot je bilo videti prve dni po poplavi. EMS KR JAKOB PRESEČNIK, VODJA POSLANSKE SKUPINE SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE (SLS) Koalicija brez pokrajinske medalje Jakob Presečnik (foto: EMS) Čeprav se javno o tem skoraj ne govori, je težko prikriti, da vladajo znotraj ljudske stranke precej nesproščeni odnosi, katerim je v veliki meri boter novi predsednik Bojan Šrot. Sklenil je koalicijo z SMS in jim obljubil več izvoljivih okrajev. V poslanski skupini s Šrotovo politiko niso pretirano navdušeni, saj je veliko vprašanje, koliko sedanjih poslancev bo v naslednjem sklicu sploh še sedelo v parlamentarnih klopeh. Da je čas za mlade, je prepričan tudi Jakob Presečnik, ki je na novembrskem kongresu dal pobudo, da v izvoljivih okrajih kandidirajo čim več predstavnikov Nove generacije in ženske zveze pri SLS. - Predsednik stranke Bojan Šrot je še nedavno izjavljal, kako so znotraj vladajoče koalicije razmere nevzdržne, in govoril celo o izstopu SLS iz vlade, medtem ko vi zagotavljate, da so razmere v koaliciji stabilne, kar bi se lahko razumelo, da so nestabilne razmere v SLS? Predsednik Šrot je želel samo jasno poudariti, da od 17. novembra lani, koje prevzel vodenje C~~N 6 ___/ stranke, z izjemo enega kosila predsednikov koalicijskih strank pri premierju Janši ni bilo nobenega srečanja oziroma sestanka vrha koalicije. V koalicijski pogodbi in protokolu o sodelovanju koalicijskih poslanskih skupin imamo napisan način usklajevanja posameznih zadev, kijih koalicija predlaga in sprejema. Znotraj tega je dogovorjen tudi način usklajevanja, tako na vladnem »Dva dni po kongresu SLS je predsednik vlade s svojim bombastičnim nastopom pred parlamentom vso pozornost preusmeril nase, na Slovensko demokratsko stranko in tajkune ter vse, kar se okrog tega dogaja.« kot parlamentarnem nivoju. Pri obeh je predvideno, da se poslanske skupine oziroma vodje teh dogovarjamo in te zadeve delujejo. V primeru, da soglasja ni možno doseči, imamo v prej omenjenih dokumentih zapisano, da se sestane vrh koalicije in sprejme odločitev. Odkarje Šrot predsednik stranke, koalicijskega sestanka na vrhu ni bilo, pri vseh ostalih usklajevanjih potekajo zadeve povsem normalno in to sem tudi poudaril. - Ni morda boj predsednika vlade Janeza Janše proti tajkunom uperjen tudi proti predsedniku SLS in njegovim družinskim članom, kar se navzven odraža kot odrinjenost SLS od koalicijskega odločanja? Seveda je možno tudi v tem iskati povezave, saj naj bi bil eden od teh tajkunov, čeprav ne vem točno, kdo in kaj to sploh je, brat od predsednika naše stranke, Boško Šrot. In dejslvo je, da so bili dva dni po našem kongresu ti tako imenovani tajkuni obtoženi s strani predsednika vlade. To za nas ni bilo dobro, vendar ne zaradi tajkunov, ampak rezultati dobrega kongresa so povsem zbledeli, saj seje vsa medijska pozornost hote ali nehote preusmerila. Vsak Slovenec ima kakšnega brata, sestro ali sorodnika in vsak ima kakšnega znanca, zato so takšne povezave neumestne. Tudi v primeru Šrotov ne vidim tega razloga. - Za SLS je značilno, da nekaj mesecev pred volitvami začne groziti z odhodom iz koalicije, v času vašega ministrovanja so vas iz vlade preprosto vrgli... Razlogi so bili vsakič različni. Leta 2000 smo se združevali z opozicijsko stranko krščanskih demokratov in smo bili postavljeni pred zahtevo, katero je podprla tudi stranka Janeza Janše, da mora takratna SLS napovedati, da bo po združitvi izstopila iz vlade. S predlogom za zamenjavo naših ministrov je v dogajanje posegel takratni predsednik vlade Janez Drnovšek, kar je pomenilo prekinitev koalicije in zgodila seje Bajukova vlada. Štiri leta pozneje je stranka nasprotovala izdajanju odločb tako imenovanim izbrisanim in ker znotraj koalicije glede tega ni bilo možno doseči soglasja,je naša poslanska skupina podprla interpelacijo proti notranjemu ministru. Sledila je vsem znana odločitev takratnega premiera Toneta Ropa. Z izjemo nekaterih vprašanj, za katere v stranki menimo, da jih je potrebno reševati in rešiti na vrhu koalicije, trdim, da usklajevanja potekajo korektno. Koalicija dela normalno, je pa res, da ima najmočnejša koalicijska poslanska skupina največ besede tako pri odločanju kot odgovornosti. - Še vedno visi v zraku zahteva računskega sodišča po razrešitvi ministra za okolje in prostor, ki je obenem tudi podpredsednik vaše stranke, Janeza Podobnika. Ste pripravljeni braniti Podobnika tudi za ceno odhoda v opozicijo? Če bo pravna stroka, ki jo je angažiral predsednik vlade, ugotovila, da je računsko sodišče delovalo skladno z vso ostalo zakonodajo in korektno pripravilo zahtevo za razrešitev, ne glede na to, da bi jo moralo poslati državnemu zboru, ki imenuje ministre, sem trdno prepričan, da če se predsednik vlade odloči in predlaga Podobnikovo razrešitev, to ne bo razlog, da bi stranka izstopila iz koalicije. - Sodeč po javnomnenjskih raziskavah SLS z zamenjavo predsednika ni pridobila, nasprotno, ste pod pragom, ki omogoča vstop v parlament. Zadnje ne kažejo, da smo pod pragom. - Bistveno prav gotovo niste pridobili. Se strinjam. Gre za več problemov. Prej sem omenil, da je dva dni po kongresu predsednik vlade s svojim bombastičnim nastopom pred parlamentom vso pozornost preusmeril nase, na »Zakon o javnih naročilih določa postopke za vse investicije, ki so financirane iz javnih sredstev, in še pri sprejemanju tega zakona sem govoril, da je za korektno izvajanje in porabo javnih sredstev odgovoren predvsem naročnik.« Slovensko demokratsko stranko in tajkune ter vse, kar se okrog tega dogaja. To je sicer postranski razlog, je pa v Sloveniji očitna težnja, da se hoče javnosti prikazati, da sta dve stranki in dva liderja strank najbolj zveličavna. Drugi smo nekako prezrti in to je problem. Predsednik Šrot je za letošnje državnozborske volitve napovedal dvomestni rezultat in za naslednje še bistveno boljšega, kar ne bo lahko doseči. Objektivna težava se kaže tudi v dejstvu, da Šrot ni član vlade ali parlamenta, to pa je velika šibka točka. Pred kongresom je prišlo do zamenjave prometnega ministra in osebno menim, da bi bilo bolje, če bi Šrot takrat prevzel ponujen prometni resor. - Neizglasovana pokrajinska zakonodaja je prvovrstno politično vprašanje, kjer je opozicija na čelu s Pahorjevimi Socialnimi demokrati pokazala zobe. Gre po vašem mnenju za prestižno vprašanje, kdo si bo ta cvet pripel v gumbnico ali so v resnici problematične vsebine? Vsebine so bile dolgo predmet številnih razprav. Trdno sem prepričan, da je minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivan Žagar vložil ogromne napore pri usklajevanju teh zakonov. Ne samo v koaliciji, saj je v ustavi zapisano, da se »Nič ne pomaga, če poslanec socialnih demokratov Bojan Kontič glasuje za zakone, ker je doma iz Savinjsko-šaleške (SAŠA) regije, celotna poslanska skupina pa glasuje proti. Ali v stranki Zares, kjer je Velenjčan Matej Lahovnik glavni nasprotnik, čeprav v Velenju zagotavlja, da podpira Savinjsko-šaleško pokrajino.« pokrajinska zakonodaja sprejema z dvotretjinsko večino vseh prisotnih poslancev, kar pomeni, da je potrebno pridobiti tudi velik del opozicijskih poslancev. Ravno zaradi številnih usklajevanj, se je postopek zavlekel in ker je do volitev samo še slabega pol leta, ocenjujem, da parlament vtem mandatu pokrajinskih zakonov ne bo sprejel. Pahorje nekaj dni pred odločanje jasno povedal, da bo njegova stranka podprla te zakone v naslednjem mandatu oziroma takrat, ko bodo del neke vladne koalicije. To je glavni razlog. Nič ne pomaga, če poslanec socialnih demokratov Bojan Kontič glasuje za zakone, ker je doma iz Savinjsko-šaleške (SAŠA) regije, celotna poslanska skupina pa glasuje proti. Ali v stranki Zares, kjer je Velenjčan Matej Lahovnik glavni nasprotnik, čepravv Velenju zagotavlja, da podpira Savinjsko-šaleško pokrajino. Tako ne bo šlo, zato naj se tisti, ki predlagajo manjše število pokrajin, izjasnijo, katere pokrajine ne bo. Glede Zgornje Savinjske doline pa mislim, da se nam v katerikoli drugi pokrajini ne bi godilo bistveno drugače. Posebne razlike ne vidim in tudi minister Žagar si zelo lahko predstavlja samo devet pokrajin, - Politična realnost je, da brez podpore opozicije ta zakonodaja ne more biti sprejeta, kar pomeni, da pokrajin v Sloveniji še lep čas ne bo. Da, seveda. - Tudi v primeru, da po volitvah dobi mandat stranka Boruta Pahorja? Verjetno niso realna pričakovanja, da bo prihodnja koalicija tako močna, da bi vse te zakone sprejela z levo roko. Dejal bi še to, da sem osebno pristaš Savinjsko-šaleške regije, vendar jo rušijo stranke, ki imajo na šaleškem območju pomembno besedo. - Prav nenavadno, še posebej, ker je SAŠA izrazito politično motivirana pokrajina, pisana na kožo levi politični opciji. Ne vem, če je izrazito političen projekt, res pa je, da bi bilo bolj primerno, če bi bile pokrajine večje, kot je SAŠA. Je pa SAŠA gospodarsko izredno močna in kottaka zaključena celota. Vendar pod pogojem, da resnično deluje kot regija oziroma pokrajina. Zgornja Savinjska dolina v nobenem primeru ne sme biti privesek močnemu Velenju, kar pomeni, da je potrebno temu primerno omogočiti večji razvoj tudi Zgornji Savinjski dolini. - Slovenska javnost je z nemajhnim zanimanjem spremljala nedavne aretacije direktorjev treh največjih gradbenih podjetij. Očitano jim je marsikaj, od korupcije, podkupovanja do kartelnega dogovarjanja pri pridobivanju velikih, predvsem cestnih gradenj. Kot bivši minister za promet imate o tem gotovo svoje mnenje? Zakon ojavnih naročilih določa postopke za vse investicije, ki so financirane izjavnih sredstev in še pri sprejemanju tega zakona sem govoril, da je za korektno izvajanje in porabo javnih sredstev odgovoren predvsem naročnik. V tem primeru razna ministrstva, občine, javni zavodi in tako naprej. Na njih je odgovornost za korekten postopek in korektno porabo javnega denarja. Izvajalci oziroma ponudniki storitev, in pri tem poudarjam, da ne gre samo za prometno področje, se seveda borijo za delo. To pa lahko počnejo z vsemi sredstvi, ki so v skladu z zakoni. Ne podpiram nezakonitih ravnanj, vendar moramo vedeti, da vsa ta podjetja dajejo delo in kruh ljudem ter plačujejo državi davke. - Na jesenskih parlamentarnih volitvah se vam obeta trd boj za poslanski stolček, saj bosta s predsednikom stranke Bojanom Šrotom kandidirala v isti volilni enoti. Na listi SLS se bo za naklonjenost volivcev potegoval tudi nekdanji poslanec stranke mladih Marko Diaci. V stranki in na vodilnih položajih stranke sem že dolgo, zato je korektno, da kandidiram, čeprav izvolitev ni vnaprej določena. Takšna korektnost do članov stranke, volivcev in vseh Zgornjesavin-jčanov mora biti in v kolikor bom predlagan, bom kandidaturo sprejel. Pogovarjal se je Edi Mavrič - Savinjčan SLOVENSKO VETERINARSKO HOMEOPATSKO DRUŠTVO Interes lastnikov živali po homeopatskih zdravljenjih narašča V začetku marca je na Venišah potekal dvodnevni strokovni seminar in občni zbor članov Slovenskega veterinarskega homeopatskega društva, na katerem so se izobraževali tisti veterinarji, ki s svojim strokovnim in etičnim delom želijo s pomočjo homeopatske metode izboljšati kvaliteto zdravljenja tako velikih kot malih živali. Društvo, katerega sedež je v Mozirju, vsako leto organizira seminarje in delavnice za svoje člane iz Slovenije, in tako omogoča udeležencem doseči diplomo in naslov veterinarja specialista iz homeopatije. Pionirski člani društva morajo opraviti še šest do osem predavanj in izpit, da pridobijo mednarodno veljaven certifikat za specializacijo. Društvo šteje od 20 do 25 članov, med njimi dva veterinarja iz naše doline - predsednico društva Majo Mario Hoieček in Roka Planovška. Kvaliteto predavanj zagotavljajo strokovni predavatelji iz tujine, tako je na Predsednica društva Maja Maria Hoieček, dr. vet. med. (foto: ArtPuk) marčevskem seminarju predaval dr. Gerhard Kowald iz avstrijskega veterinarskega homeopatskega društva. Na delavnicah se seznanjajo s praktičnimi primeri in tako preizkušajo osvojeno teoretsko znanje. Homeopatija je metoda, ki zdravi holistično, celostno po načelu Similia smilibus curantur (enako zdravimo z enakim). Homeopatsko zdravljenje prihaja še posebej v poštev v čistem ekološkem kmetijstvu in živinoreji pri vseh kroničnih obolenjih, vedenjskih motnjah in poškodbah posamezne živali ali celotne kontaminirane črede. Zdravljenje je usmerjeno na samoregulacijo organizma s krepitvijo njegovega imunskega sistema. Zanimanje lastnikov živali za to metodo zdravljenja je vse večje in lastniki sami, največkrat preko društvene spletne strani www.svhd.info, poiščejo napotke za pomoč. Art Puk 0 OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE Ponovna uvedba davčnih olajšav za investicije? Obrtniki in podjetniki so ponovno pozvali vlado, naj uvede davčne olajšave za naložbe v višini 20 odstotkov, ki so bile ukinjene z letom 2007. Predlog sprememb davčne zakonodaje je Obrfno-podjetniška zbornica Slovenije že pripravila in ga poslala vladi, saj želijo predsedniku vlade Janezu Janši in finančnemu ministru Andreju Bajuku dokazati nujnost ponovne uvedbe davčnih olajšav za investicije. Z ukinitvijo davčnih olajšav za investicije se je davčna obremenitev v letu 2007 znatno povečala. Obrt-no-podjetniška zbornica je v preteklem letu od nekaterih ministrov prejemala le obljube, da bodo davčne olajšave za investicije za najmanjši segment slovenskega gospodarstva ponovno uvedene, vendar se obljube niso uresničile. Obrtniki in podjetniki so prepričani, da seje z ukinitvijo davčnih olajšav za vlaganje v osnovna sredstva davčna obremenitev podjetjem znatno povečala, hkrati pa se je bistveno zmanjšala sposobnost prilagajanja tržnim priložnostim. Po besedah sekretarja mozirske območne obrtno-podjetniške zbornice Janka Kopušarja so člani finančno prešibki, njihov dejavnost pa ne omogoča, da bi bili sposobni vlagati v raziskave in razvoj, zato jim trenutno edina olajšava za raziskave in razvoj ne bo zmanjšala davčne obremenitve in povečala njihove konkurenčnosti. Da bi obrtniki in podjetniki bolj učinkovito opozorili na svoje zahteve, so organizirali akcijo »zapolnimo fakse predsednika vlade in ministrstva za finance«. Akcija seje zaključila v ponedeljek, po grobih ocenah pa naj bi na omenjena naslova prispelo deset tisoč telefaksov. Na ministrstvu za finance sicer pravijo, da se bodo odzvali na podlagi narejenih analiz in ne prejetih telefaksov, vendar državni sekretar Andrej Šircelj ne izključuje ponovne uvedbe investicijskih olajšav. Savinjčan OBČINA MOZIRJE Aleksander Videčnik podaril zbirko občini KlldtftfHl' H 1' A jyk [ k ^ %, f 'VAS? Mml&Bk é \ flj i flHH Župan Ivan Suhoveršnik (v sredini) in mag. Bojan Cvelfar (prvi z desne) pri podpisu dogovora z Aleksandrom Videčnikom, ki je podaril svojo zbirko mozirski občini (foto: Benjamin Kanjir) V prostorih mozirske občine je župan Ivan Suhoveršnik 14. marca gostil neumornega arhivarja in zbiratelja Aleksandra Videčnika in direktorja Zgodovinskega arhiva Celje mag. Bojana Cvelfarja. Zbrali so se pri podpisu dogovora, s katerim je Videčnik občini podaril svojo zbirko. Zbirka Aleksandra Videčnika obsega listine, knjige, faksimile in različne druge predmete, ki jih je zbiral in skrbno varoval dolga desetletja. Ustrezen prostor bo zbirka dobila v prostorih kulturnega doma, kjer domuje Osrednja knjižnica Mozirje. Delavci slednje bodo za zbirko tudi primerno skrbeli. Ker v mozirski občini ni ustrezne institucije, ki bi se z dejavnostjo zbiranja, razvrščanja in hranjenja listin profesionalno ukvarjala, seje v dogovor vključil Zgo- dovinski arhiv Celje. Slednji bo za zbirko ustrezno skrbel in jo varoval, občina pa bo tista, ki bo s finančnimi sredstvi omogočala izvajanje ukrepov, ki bodo priporočeni s strani celjske institucije. Benjamin Kanjir ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB LJUBNO Mlajše članstvo zagotavlja prihodnost Aktiv članov Združenja borcev za vrednote NOB Ljubno tudi lani ni počival, vseeno pa si predsednik Bogdan Grohar želi številčno večjega udeleževanja članov tradicionalnih spominskih prireditev bližnje okolice. Skozi leto je združenje skrbelo za enajst spominskih obeležij, med njimi so s pomočjo sredstev Občine Ljubno temeljito očistili oskrunjen spomenik v Radmirju, posebno skrb so lani namenili partizanski bolnišnici Trate. V mesecu maju so udeležencem tradicionalnega pohoda k bolnici predstavili njeno delovanje, septembra obnovili streho, zgradbo temeljito očistili in jo pripravili na prihajajoče zime. V prihodnje želijo obnoviti še notranjost in obstoječe fotografije na platnu. Združenje je v sodelovanju z učenci OŠ Ljubno ob Savinji lani organiziralo komemoracijo v spomin na mrtve pri osrednjem spomeniku padlim v NOB, svojo skrb so namenili tudi obiskovanju in obdaritvi starejših članov, katero so izvedli s pomočjo podjetij KLS in Davidov hram. Letos si bodo ogledali spregledano spominsko ploščo v Okoni-ni, ki obeležuje konferenco pokrajinskega odbora za Štajersko, ocenili njeno stanje in jo po potrebi obnovi- li, vsekakor pa bo, po besedah predsednika Groharja, prednostna naloga »vzdrževanje in skrb za spominska obeležja ter pridobivanje novih članov in prenašanje tradicije NOB mlajšim rodovom.« O pomenu vključevanja novih članov v združenje, je prisotnim spregovoril predsednik pokrajinskega odbora Janez Žagar: »Naša organizacija je bila svoj čas zaprta, veteranska organizacija, v katero so bili vključeni aktivni borci NOB. Pozneje se je vključevalo mlajše, vendar so bili obravnavani kot pridruženi člani. Z novim statutom seje odnos do novih članovspreme-nil in danes smo vsi člani enakopravni. Temu namenjamo posebno pozornost, saj bo nekdo moral opravljati naše naloge in skrbeti za grobove in grobišča tudi v prihodnje.« Na občnem zboru so prisotni potrdili članstvo šestim novim članom, toliko pa sojih v preteklem letu žal tudi izgubili. Art Puk PREDSTAVITEV KNJIGE: ZADREČKA DOLINA V UPORU 1941-1945 Dragocen spomenik žrtvam okupatorjevega terorja Krajevni odbori Zveze borcev za tradicije NOB Zadrečke doline so z izdajo knjige Zadrečka dolina v uporu 1941-1945 izpolnili dolg do 294 ljudi, ki so med drugo svetovno vojno v tej odmaknjeni dolini postali žrtve nacističnega divjanja. Avtor Bert Savodnik je v skladu z zgodovinopisjem pripravil obsežen pregled dogajanja na majhnem prostoru. Pobudnica in glavna organizatorka pri nastajanju knjige Anka Čeplak in avtor Bert Savodnik delita mnenje, da knjiga ni pomemben dokument samo za Zadrečko dolino, ampak širši slovenski prostor (foto: EMS) Čeprav lokalna, je na predstavitvi poudaril zgodovinar dr. Tone Kregarje knjiga dragocena in presega okvire lokalne zgodovine, saj nacionalni kolektivni spomin sestavljajo lokalni spomini. Pri tem je za Kregarja najpomembnejše objektivno vrednotenje medvojnega dogajanje, kar je velika zasluga avtorja Berta Savodnika in ostalih sodelavcev, ki so brez slehernega ideološkega predznaka tem žrtvam postavili nadvse dostojen knjižni spomenik. »Velika zahvala gre glavni organizatorki Anki Čeplak in Ivki Lamut, ki je skrbela za finance. Brez njih in preds- ednikov krajevnih odborov borčevske organizacije te knjige verjetno ne bi bilo. Človeškoje, da se s časovno oddaljenostjo izgublja tako gradivo kot spomin, zato je primerno in hkrati nujno, da se potomcem ohrani vsaj pričevanje na za slovenski narod tako usodne čase,«je med drugim povedal Savodnik. Kot v predgovoru ugotavlja TVM - ZGORNJESAVINJSKI KANAL Razširjena programska Ivka Lamut o medvojnem dogajanju v Zadrečki dolini ni bilo doslej še nič napisanega, zato je Krajevni odbor Zveze borcev za tradicije NOB Bočna prevzel pobudo in k sodelovanju pritegnil ostale krajevne odbore. »Anka Čeplakje bila tista gonilna sila oziroma žrtev, kije prevzela nase zbiranje in preverjanje dokumentacije, datumov in podatkov ter skupaj z matičarko Dušico Hrovat in piscem Bertom Savodnikom usklajevala dejstva, ki so se razhajala v raznih pre-teklihzapisih. Delojetrajaloskoraj leto in pol. Anki je bila vveliko pomoč tudi njena nečakinja Zlata Lončar. Z Anko sva želeli predvsem to, da bi v tem zapisu zanamcem sporočili, kdo so bili vsi ti fantje, dekleta, možje, žene, hčere in sinovi, matere in očetje, ki so se uprli okupatorju,«je med drugim zapisala Lamutova, trdno prepričana, da med vsemi opisanimi žrlvami ni bilo nobenega, ki bi bil komunist, ko seje pridružil narodnoosvobodilnemu boju. Bili so sami pošteni domoljubi, ki so šli v boj za osvoboditev dežele izpod okupatorjevega nasilja. Savinjčan Drage bralke, dragi bralci! V uredništvu Savinjskih novic smo se odločili, da vas povabimo k sodelovanju in hkrati na islet z nami. Prav sotovo vam ob prebiranju naših in vaših novic ostane v spominu kakšen članek v tekoči številki, ki vam je še posebej zbudil pozornost in vam je bil všeč oziroma zanimiv. Vabimo vas, da nam sporočite, kateri prispevek v aktualni številki je to. Vsak teden bomo izžrebali enesa izmed vas, ki se nam bo pridružil na izletu Savinjskih novic. Izmed prejetih kuponov iz 11. številke smo izžrebali odgovor Draga Poličnika iz Spodnje Rečice. Imf» in nriim«>k: Naslov: b Telefonska št.: v 12, številki Savinjskih novic mije bil najbolj všeč članek z naslovom: 4r*_ shema Po skoraj dveh letih pogovorov in dogovorov z županjo in župani zgornjesavinjskih občin, reševanja tehničnih težav, vlaganja sredstev v tehnično infrastrukturo lokalne televizije TvM - zgornjesavinjski kanal, je ta končno zaživel. Damjan Žvipelj: »Želimo si tudi aktivnega sodelovanja vseh gledalcev« (foto: Marija Šukalo) Direktor, vodja, glavni in odgovorni urednik »mozirske« televizije, Damjan Žvipelj upa, da bodo Zgornjesavinjčani, ki programe spremljajo preko kabelskega sistema Elektro Turnšek, začeli spremljati tudi lokalno televizijo TvM, le na tel- evizijskih sprejemnikih bo potrebno poiskati kanal SIO. Vsi, ki uporabljajo storitev digitalne televizije T-2, jo lahko najdejo na kanalu TvM. Žvipelj je prepričan, da bo za vsakega nekaj, saj bodo v programsko shemo zajeli lokalno in regionalno dogajanje. S postopnim nadgrajevanjem bodo gledalcem ponudili tudi zabavne, kulturne in informativne oddaje ter filmske uspešnice. Načrti lokalne TvM so smeli. Že aprila namreč pričakujejo vklop v digitalno omrežje SIOL TV, ki bo omogočil spremljanje njihovih storitev tudi večjemu število gledalcev. Postopoma bodo programsko shemo nadgrajevali s popestritvijo programskih vsebin. »Želimo si tudi aktivnega sodelovanja vseh gledalcev, zato bomo pripravili kontaktne oddaje, ki bodo našle neposredni stik z gledalci,« pravi Damjan Žvipelj. Marija Šukalo ZAVOD ZA TURIZEM KULTURO ŠPORT IN MLADINO MOZIRJE (ZTKŠM) Podelili ducat licenc za lokalne turistične vodnike Zaključno dejanje izobraževanja za lokalne turistične vodnike, ki seje pričelo januarja, je bila podelitev licenc 6. marca v Lokah. Licence sta v imenu organizatorja ZTKŠM podelila Helena Žagar in Andrej Kleme-nak, kije bil tudi vodja tečaja. Izpit za lokalnega turističnega vodnika je uspešno opravilo dvanajst udeležencev, doma iz različnih krajev naše doline. Za pridobitev naziva so najprej obiskovali predavanja s teoretičnim delom, pozneje pa so svoje znanje dograjevali še s praktičnim vodenjem izleta. Izpiti so bili v dveh delih. Praktični del je obsegal vodenje avtobusnega izleta po Zgornji Savinjski in Zadrečki Helena Žagar (levo) in Andrej Klemenak sta dvanajstim tečajnikom podelila licence za lokalne turistične vodnike (foto: Marija Lebar) dolini, ki so si ga tečajniki razdelili v etape. Med vodenjem so dolino predstavili celostno, saj so nanizali zgodovinska in zemljepisna dejstva, kulinariko, šege in navade, turistično in kulturno ponudbo, opis naravnih lepot in dediščine ter etnografske zapuščine. Nekatere udeležence je globlje spoznavanje značilnosti Zgornje Savinjske doline in delo z izletniki tako pritegnilo, da bodo nadaljevali izobraževanje tudi na državni ravni. Med tečajem so se stkala tudi prijateljstva in sklenili so, da se bodo dobivali na stalnih srečanjih in izmenjavali izkušnje. Marija Lebar DRUŠTVO KOMEN LJUBNO OB SAVINJI Brez velikih besed do zadovoljstvo strank Članice Društva Komen z Ljubnega ob Savinji so se na letošnjem srečanju, ki naj bi bil občni zbor, a mu po dogajanju sploh ni bil podoben, sestale v Savini. »Komnovke« namreč te »reči« peljejo na povsem samosvoj način oziroma, kot se je izrazila predsednica društva Alenka Korpnik: »po domače, brez dolgovezenja in nepotrebnih besed.« tehtnem razmisleku, saj način njihovega dela ni v obširnosti, ampak v kvaliteti storitev, saj morajo pridobljeno zaupanje pri ljudeh skrbno negovati. Gotovo ni naključje, da so se članice Komna zbrale ravno na pred- večer dneva žena, saj morajo po prepričanju njihove predsednice poskrbeti tudi za razvedrilo, ne samo za delo, ki ga tako ali tako na kmetijah nikoli ne zmanjka. Franjo Atelšek Vse aktivnosti društva so se tudi lansko leto vrtele okrog prireditev v kraju, kot so Jožefov sejem, prazno-vanje cvetne nedelje, sodelovanje pri prireditvah v okviru Flosarskega bala, omenjeno je bilo tudi zgledno sodelovanje z domačim kulturnim društvom. Korpnikova je v okviru pregleda lanskega poslovanja društva izpostavila tudi uspešno izdan katalog Flosarska rihta, v katerem je predstavljena tako različ- f N 10 \ J na kulinarična ponudba iz Ijuben-skih kmetij, kot tudi ponudba priložnostnih daril, ki pri prepoznavnosti društva zavzemajo vse večjo vlogo. Pri nastajanju omenjenega kataloga je levji delež prispeval tudi Zavod za razvoj podeželja in turizma Savinja. Različne ideje in zamisli glede sodelovanja na Flosarskem balu so bile strnjene na skupni imenovalec, da se bodo za sodelovanje odločile po Predsednica društva Komen Alenka Korpnik (tretja z desne) je srečanje vodila na sproščen in veder način (foto: Franjo Atelšek) Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad za občino Gornji Grad: 041-390-145. DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE 1941-1945, KO MOZIRJE Rešili številne pereče probleme pomagala tajnica Jožica Pečovnik in predsednik Franc Bezovšek. Vsa vprašanja še vedno niso rešena. V obravnavo naj bi v prihodnje prišel zakon o povračilu gmotne škode za uničeno, požgano in zaplenjeno premoženje s strani okupatorja. Vsa povojna leta to vprašanje namreč ni bilo rešeno, zato se bodo zgornjesavinjski izgnanci s pismom za pomoč obrnili na poslance v državnem zboru, ki naj bi s svojim glasom pripomogli k obravnavi in sprejetju zakona o povračilu gmotne škode. Pri svojem delu se krajevna organizacija srečuje s pomanjkanjem finančnih sredstev, saj so člani iz vseh sedmih občin naše doline in jih prav zaradi tega ne morejo prositi za financiranje. Kljub pomanjkanju sredstev ne pozabijo na druženje in spominske proslave, ki se jih udeležujejo. Tudi letošnje leto bodo posvetili reševanju odprtih problemov, poskusili pa bodo najti tudi obliko pomoči bolnim in onemoglim, a kakšna bo ta, bo odvisno od višine razpoložljivih sredstev, saj se društvo financira le iz članarine. Marija Šukalo Mozirska krajevna organizacija društva izgnancev Slovenije 1941-1945 letos praznuje svojo petnajstletnico delovanja. V tem času so uspeli rešiti številne probleme, nastale z zakonom o žrtvah vojnega nasilja, in sicer priznanje delovne dobe za čas izgnanstva, mesečno rento, izplačilo odškodnin iz sredstev slovenske odškodninske družbe in odškodnine za suženjsko in prisilno delo po nemškem in avstrijskem zakonu. Pri tem sta članom drušlva, katerega članstvo z leti upada, Tajnica Jožica Pečovnik (levo) in predsednik Franc Bezovšek (desno) sta pomagala članom društva pri reševanju številnih problemov (foto: Marija Šukalo) DRUŠTVO LJUBITELJEV KULTURNE IN TEHNIČNE DEDIŠČINE - ZGORNJESAVINJSKI STARODOBNIKI Ohraniti staro kmetijsko mehanizacijo potomcem Člani društva Zgornjesavinjski starodobniki so v prvih dneh marca obrnili drugi list v delovanju društva. Po dveh letih od ustanovitve so se zbrali na drugi redni skupščini društva na Ljubnem. Tudi tokratna skupščina je bila že po velikem obisku sodeč odraz stanja v društvu, ki po besedah predsednika Iva Sovinška dobro deluje. To je podkrepil tudi s podatki o uresničenem programu aktivnosti za lansko leto, kije bil realiziran v celoti. Vse glavne aktivnosti članov v preteklem letu so le-ti dobili tudi na vpogled v 3. številki Biltena, ki ga je upravni odbor izdal za osrednje srečanje ljubiteljev kulturne in starodobne tehnične dediščine. Društvo šteje preko sto članov inje preraslo tudi nekdanje državne meje, saj sta dva člana tudi iz avstrijske Koroške. V letu 2007 se mu je pridružilo kar 35 novih simpatizerjev. Za prepoznavnost je bilo v lanskem letu največ narejeno z organizacijo prvega mednarodnega srečanja starodobnik-ov junija na Ljubnem ob Savinji. Člani so se redno udeleževali relijev starodobnih vozil po Sloveniji, pridobili 32 certifikatovza njihova stara vozila, skrbeli za strokovno izobraževanje članov na temo restavriranja vozil in se udeleževali sejmov starodobne tehnike po domovini in tujini. V mesecu decembru sta dva člana pridobila status komisarjev za pregled in ocenjevanje starodobni vozil, kar bo bistveno pripomoglo k hitrejšemu pridobivanju certifikatov za takšna vozila iz domačih logov. Vse lanske aktivnosti so osnova in smernice tudi za delo v prihodnje. Na temo ciljev za leto Delo društva je predstavil predsednik Ivo Sovinšek (foto: Franjo Atelšek) 2008je predsednikzgornjesavinjskega društva »oldtimerjev« nekoliko kritično ocenil stanje pri ohranjanju in restavriranju stare kmetijske mehanizacije, ki mora biti po njegovem mnenju v letošnjem letu prioriteta. »Čas je, da člani našega društva s pravilnim pristopom do lastnikov poskušamo za zmeraj ustaviti propadanje različne kmetijske tehnike, kolikor je je še ostalo,« je apeliral na prisotne Ivo Sovinšek, »saj predstavlja neprecenljivo bogastvo naše kulturne in tehnične dediščine.« Franjo Atelšek ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem sodelujočim na "Glasbenem viharju": mešanemu pevskemu zboru KD Nazarje in zborovodju Antonu Acmanu, mladinskemu pevskemu zboru OŠ Nazarje in prof. Katji Gruber, članom Frančiškove mladine in Klari Praznik, godalnemu orkestru Glasbene šole Nazarje in prof. Stefanu Garkovu, orgličarju Roku Planovšku ter seveda članom skupine S.P.A.J.T. in Vermillion. Za povezovanje prireditve se zahvaljujemo Nas-tasji Kotnik in Osvaldu Švercu. Hvala tudi donatorju Davidov hram d.o.o. za podarjene sokove. Upravni odbor KD Nazarje Naročnik objave: Kulturno društvo Nazarje C—^ n v___y Goute, Golti ali Golte Piše: Aleksander Videčnik V starejših zapisih najdemo poimenovanje za planinski masiv nad Mozirjem tudi Goute. V Zlati knjigi mozirskih tržanov, 1740,je zapisan Šmihel-ski priimek Goltnik kot Goutnik. Že Franc Hribernik je v tridesetih letih, takoj po prvi svetovni vojni postavil vprašanje, katera od treh navedenih oblik je pravilna. Vsekakor vemo, da so starejši domačini pogosto govorili o Gouteh, kar bi potrjevalo njihove trditve, kako planina vodo "gouta". Hribernik je v svojem članku, o katerem govorimo, zapisal, da bi se morali držati izraza, ki ga domačini uporabljajo. Preverjal je med Šmi-helčani govorjen izraz in se zelo nagibal k temu, da naj se te planine imenujejo Goute, saj je to utemeljeval tudi s dejstvom, da domačini, ko govorijo o delovanju požiralnikov, govorijo o tem, "ti goutajo vodo v globine." GOLTE, PO ZAČETKU GRADNJE CENTRA Vse to mi je prišlo na misel v zvezi s prireditvijo Veselih Savinjčanov (smučanje po starem), kije bila na Golteh zadnjo soboto. Tudi sam se ne spomnim izraza Golte izpred druge svetovne vojne, šele po pripravah za gradnjo turističnega centra se je začelo na veliko govoriti o Golteh. Dileme okoli poimenovanja so torej gotovo bile. Sedaj seje izraz Golte prijel in torej ne bi bilo na mestu dvomiti o pravilnosti besede Golte. O MOZIRSKI KOČI Spominjam se, ko smo sredi tridesetih let prihajali ali kot planinci ali kot smučarji na Golte, da smo govorili o tem, da gremo na Mozirsko planino. V Celju se ni govorilo drugače. Toda, ko smo domačinom govorili o Mozirski planini, so marsikdaj ogorčeno ugovarjali, češ to je planina na Golteh (Gouteh). Rekli so še, da je koča sicer Mozirska, saj sojo leta 1896 zgradili Mozirjani in jo 5. oktobra 1896tudi slavnostno odprli, seveda je to bila prva planinska postojanka na Golteh, saj Mozirske planine ni in je tudi nikoli ni bilo, tako so trdili domačini. UNIČENE LEPOTE LJUBIJE IN LEGENDI Ob prireditvi smučarjev na star način, smo o vsem tem govorili. Omenjali pa smo tudi vrsto legend, ki so v zvezi z Goltmi poznane. Denimo, nekoč je padel vol v požiralnik, čez leto dni pa je Ljubija izvrgla jarem. Ali, deklica je pasla na planini in nenadoma padla v požiralnik, čez mesece pa je Ljubija ob izviru prinesla na piano njen predpasnik. Tudi Lovro Goličnik je zapisal vrsto legend v zvezi s kraškimi pojavi in opisal mesta, kjer je ob večji deževni ujmi bruhala voda iz zemlje. Opisal je tudi nekajjam ob porečju Ljubije, gotovo največja je Konečnikova. Koje še bil stari dostop ob Ljubiji do Zaloke neokrnjen, je bilo v zemeljski ožini veliko žrel, ki so ali vodo bruhala ali jo požirala. Veliko škodo pomeni dejstvo, da sedaj izvir Ljubije ni več dostopen po tej poti in da je ta ožina, ki je bila malo podobna Vintgarju, povsem uničena. Naravovarstveniki niso bili dovolj pozorni, ko so se naravne lepote ob potoku Ljubija uničevale, žal! BESEDA O VESELIH SAVINJČANIH Zelo posrečena je bila zamisel, da se zberejo "veseli" ljudje in oživijo ljudsko izročilo o tem, kako so naši predniki smučali. V Mozirju deluje torej društvo, ki skuša ljudem in današnjemu rodu pokazati, kako so bili predvsem hribovci iznajdljivi v neskončnih težavah ob visokem snegu. Danes je pozabljena hoja s krpljami, pozabljeni so časi, koje nametalo kar dva in več metrov snega. Ljudje so bili v takih okoliščinah odrezani drug od drugega. Zato so si pomagali na več načinov, smuči, sani in krplje. Večje daljave so seveda veliko lažje premagali na smučeh, zato so te cenili in jih izpopolnjevali. To se naj ne bi dogajalo le na Bloški planoti, prav gotovo pa so bili tamkajšnji prebivalci vzor drugim, ki sojih pač posnemali. Zagotovoje, da so naši hribovci že kmalu poznali prednosti smuči. SNEG JE BIL LAHKO VELIKA SKRB V današnjih časih sploh ne poznamo več visokega snega. Vremenske prilike se pač zelo spreminjajo, vse večje namreč toplogrednih plinov, ki poleg drugih onesnaževalcev zraka vplivajo na sedanje vremenske katastrofe. Če beremo stare zapise iz naših krajev, lahko ugotavljamo tegobe, ki jih je visok sneg povzročal našim ljudem. Hribovci so prenekaterega mrliča morali v primeru, daje umrl sredi zime, zakopati v sneg vse do pomladi, ko so ga potem lahko prenesli v dolino na pokopališče. Poznamo izpovedi starih ljudi, ki so trdili, da so te in druge vremenske nadloge skupno reševali. Zamislimo si, kako so morali trpeti, da so v zimskih razmerah prišli do zdravil in drugih nujnih potrebščin. KULTURNI VIDIK PRIZADEVANJA VESELIH SAVINJČANOV Če se vrnem na prireditev na Golteh, lahko mirno trdim, da so se srečali "veseli" ljudje. Že pred začetkom tekmovanja so se neverjetno sprostili, bili prijazni drug do drugega, pa čeprav so se morda prvič videli. Lepo je bilo videti starejše ljudi rajati in peti. Pozorno in z neko odgovornostjo so pregledali smučarsko opremo, prej ko so stopili na smučišče. Resje bilo to vzdušje, ki ga na splošno pogrešamo - bilo je druženje veselih in dobrih sosedov. Zato mislim, daje ta posrečena prireditev zbudila veselje v naših srcih in občutek sreče. 3ščemo stare fotografije Mozirjani so na Golteh 5. oktobra 1896 odprli Mozirsko kočo. Ta je bila tod edino planinsko zavetišče, bili pa so še številni pastirski stani, ki so planincem včasih služili tudi kot zavetišče. Fotografija je iz Zbirke A.V. v Mozirju. FBS ELEKTRONIK D.O.O. VELENJE Sodelovanje z večjimi poslovnimi sistemi je temelj njihovega nadaljnjega razvoja Leta 1988je Franc Novak iz Velenja kot samostojni podjetnik začel s proizvodnjo induktivnih in kapaci-tivnih brezkontaktnih senzorjev, ki se uporabljajo kot dajalniki informacij procesnih stanj v avtomatiziranih industrijskih procesih. Na ta način je postavil temelje za nastanek podjetja FBS ELEKTRONIK d.o.o., kije bilo us-tanovljeno dve leti kasneje in je s hitrim kadrovskim in programskim napredkom postalo vodilni slovenski proizvajalec industrijske senzorike. Leta 2002 so sprejeli pomembno odločitev o širitvi dejavnosti na področje storitev razvoja in izdelave elektronskih sklopov, namenjenih vgradnji v izdelke drugih proizvajalcev (gospodinjske aparate, ročna orodja, komponente industrijske elektronike in podobno). V sedanjem prodajnem programu so naslednji izdelki: induktivni in ka- pacitivni senzorji, optosenzorji, svetlobne zavese, reed senzorji in industrijski konektorji. Kot je mogoče razbrati iz seznama izdelkov, je skupni imenovalec njihovega proizvodnega programa senzorska tehnika, ki se uporablja v številnih avtomatiziranih procesih v vseh panogah gospodarstva. Podjetje FBS ELEKTRONIK pretežno nastopa na slovenskem trgu, kjer so njihovi strateški kupci veliki poslovni sistemi, kot na primer Gorenje, Revoz, Lek, Krka, iskra Av-toelektrika, Johnson Controls, Elan, Cimos, Elektronabava, Iskra MIS, Merkur in drugi. Že vrsto let pa uspešno sodelujejo tudi z nekaterimi zgornjesavinjskimi podjetji, kot so BSH Hišni aparati, KLS, Podkrižnik in Dolman. O vpetosti podjetja v mednarodne gospodarske tokove govori poslovno sodelovanje z družbami BDC Electronic in Shield (Italija), Cedes (Švica), Binderin Datasenzor (Nemčija) itd. Sposobnost sledenja in oblikovanja trendov na področju razvoja novih tehničnih in tehnoloških rešitev daje dobra kadrovska struktura, ki prek vseh ključnih poslovnih funkcij vk- ljučno s spremljanjem zadovoljslva kupcev zagotavlja optimalno delovanje. Slednje je bilo leta 2000 usklajeno z mednarodnim standardom kakovosti ISO 9001:1995, leta 2003 pa z recertifikacijo usklajeno z aktualno izdajo omenjenega standarda ISO 9001:2000. Razvojna strategija družbe je jasno začrtana, z uspešno realizacijo letnih načrtov pa v podjetju FBS ELEKTRONIK zagotavljajo njeno uresničevanje v smislu programske, kadrovske in tržne rasti. To zagotavlja nadaljnji razvoj poslovnega sistema in solidno rast kapitala, ki bo omogočila investicije v nove tehnologije in nove prostore. ELEKTRONIK KIA tudi v Velenju! KIÄ) KIA MOTORS The Power to Surprise ™ Poleg že obstoječih avtomobilskih znamk Ford in Renault, so pri AC MLAKAR odprli vrata tudi novi blagovni znamki KIA Motors. Z blagovno znamko Kia želijo še popestriti ponudbo avto centra. KIA je najstarejši Korejski proizvajalec vozil. Ima nekaj tisoč zaposlenih, ki si vztrajno prizadevajo za to, da se vozila znamke KIA visoko kakovostna, cene pa konkurenčne. Ime Kia ima simbolni pomen. Ki pomeni izvirati, črka a pa simbolizira Azijo. Eden najbolje prodajanih vozil v “Golfovem" segmentu je model Cee’d, ki izstopa z 7-letno garancijo in petimi zvezdicami na Euro NCAP testu, cena osnovnega modela pa se prične že od 132 EVR/mesec. Korejci so eni izmed avtomobilskih proizvajalcev, ki vse bolj sprejemajo izziv evropskih vozil. KIO Cee’d so zasnovali, razvili in tehnično opremili v Evropi, pa tudi izdelujejo jo tu. Salon je odprt vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Lokacija Nahajamo se poleg novega Merkurjevega centra v Velenju (relacija CENTER - RTC JEZERO). AKCIJA MESECA Sedaj, za omejeno serijo vozil na zalogi za 132 EUR/mesec! Ne zamudite enlqatne # priložnosti. sporty wagon If EUROt^rjNCAP www.euroncsp.com Sedaj, za omejeno serijo vozil na zalogi za 143 EUR/mesec! Ne zamudite enkratne priložnosti. AC MLAKAR VELENJE via matadc Cesta Simona Blatnika 18, Velenje Tel.: 03/898-56-64 CITALNIŠKI VEČER Z JOŽETOM BREZOVNIKOM Vera je v odločitvi in ne v dokazovanju Na Dobrovčevi kmetiji v Poljanah so člani Kulturno umetniškega društva Utrip pripravili Čitalniški večer. Pogovor z osrednjim gostom, župnikom iz Šmartnega na Pohorju, Jožetom Brezovnikom, ki je po rodu z Rečice ob Savinji, je vodila Janja Irmar Kolar. Večer so s prijetnimi glasovi obogatili glasovi Fantov treh vasi iz bočkega kulturnega društva. Jože Brezovnikje rasel pri Turkovih na Rečici ob Savinji v kmečko delavski družini. Zase pravi, da za reševanje situacij, v katerih se znajde, zna najti pomočnika, saj se zaveda, da sam ne zna in ne zmore vsega. Osnovno šolo je rad obiskoval, pri tem pa zganjal različne norčije z vrstniki. Kmaiu je začel ministrirati v domači cerkvi in se učiti latinščine. Ob koncu osnovne šoleje razmišljal o elektrotehničnem poklicu, a po spletu okoliščin pristal v mariborskem malem semenišču in taborski gimnaziji. Kot gimnazijec je kolebal med pravom in drugimi študiji in v trenutku odločitve je prišla teologija. Med študijem v Ljubljani je doživel prvo krizo svoje poklicanosti. »Bolj kot dokazuješ, manj možnosti imaš, da to tudi dokažeš. In prišel sem do spoznanja, da vera ni v dokazovanju, temveč v odločitvi,« pravi Brezovnik, kije kot vsi mladeniči takratnega obdobja služil tudi domovini, terse pošalil, da Mariboru in na svoji poti do duhovniškega poklica iskal vzornike ter se od njih učil, sajje vsak duhovnik imel svoj pristop in način dela z ljudmi. V veliko oporo sta mu bila pri tem tudi starša, Župnik Jože Brezovnik: »Prišel sem do spoznanja, da vera ni v dokazovanju, temveč v odločitvi.« (foto: Marija Šukalo) je služil v kasarni »popova i lopova« v Strumici. Tam so bili namreč poleg številnih bogoslovcev tudi tisti »elementi«, ki so skusili tudi Goli otok, najhujši politični zapor. Po vojaščini je študij nadaljeval v pri katerih je že kot otrok našel številne odgovore o veri in zvestobi. Pred več kot dvema desetletjema in polje bil posvečen v duhovnika. »To je bila prava »fešta« tudi za kraj. V Predkrižniku je bil postavljen šotor, krajani so se z mano veselili,« se tistega dne rad spominja Brezovnik. Kot kaplan je služboval na Polzeli, kjer je sodeloval pri gradnji cerkve, in Mozirju. Na Mozirje so mu ostali lepi spomini in dragocene delovne izkušnje, ki jih je dobil ob tedanjem župniku Žagarju. Navajen urejenih cerkva po Savinjski dolini je v Šmartnem na Pohorju doživel prvo razočaranje, saj seje na župniji, kamor so ga poslali, odražal zob časa. Dela vajeni Zgornjesavinjčan seje zato zagnal v prenovo cerkva in župnišča, pri tem pa uspešno krmaril med zahtevami spomeniškega varstva in željami župljanov. Kljub temu, da so ga Pohorci vzeli za »svojega« in se ob njih dobro počuti, Brezovnik zatrjuje, da bi župnijo vedno lahko zapustil. »Vera v Sloveniji zadnje čase stagnira. Ogroža jo praktični materializem, to pa je zelo slabo za duhovnost. A brez materialnega ni duhovnega,« je ob zaključku večera svojo pripoved zaključil Jože Brezovnik, ki je prepričan, da mu bosta v srcu vedno ostala Borseka, Golč in Golte, slika, ki jo je bilo mogoče opaziti z okna domačije na Rečici. Marija Šukalo TEKMOVANJE HARMONIKARJEV ZA POKAL ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Od Ptuja do Kopra, od narodne noše do džinsa Nastopajoči so si zaslužili pohvalo že zato, ker so zbrali korajžo in se predstavili občinstvu (foto: Marija Lebar) V kulturnem domu na Rečici se je v nedeljo, 9. marca, odvijalo tekmovanje harmonikarjev na diatonični harmoniki za pokal Zgornje Savinjske doline. Udeležilo se ga je 43 tekmovalcev različnih starosti, občinstvo pa je do zadnjega kotička napolnilo tamkajšnjo dvorano. Tekmovanje, letošnje je bilo drugo take vrste, sta organizirala Primož Zvir in Andrej Rak. Nanj so se prijavili številni tekmovalci in seveda tudi tekmovalke iz vse Slovenije, saj so prišli tako Štajerci kot Primorci pa še tisti vmes. Največ je bilo seveda Zgornjesavinjčanov. Razvrščeni so bili v tri kategorije in sicer do 11 let, do 16 letin nad 16 let. Tekmovalci so v skladu s svojo starostjo (mladostjo) in izkušenostjo izbirali različno zahtevne skladbe slovenskih avtorjev narodnozabavne glasbe, ki so navduševale občinstvo, izvabile pa tudi kak nostalgičen spomin ali solzo. Publika je lahko glasovala za svojega favorita. Ta naziv je pripadel mlademu Mitju Stenšku iz Nove Štifte, ki je osvojil kipec godca, delo rezbarja Marka Goličnika. Izbrala pa je tudi strokovna komisija, kije imela veliko dela. V vsaki kategoriji je bilo potrebno določiti tri najboljše izvajalce na diatonični harmoniki. Predsednik komisije Robert Goličnikje v svojem nagovoru pred razglasitvijo tekmovalcem natrosil nekaj nasvetov iz lastnih izkušenj. Goličnikje povedal, da si vsi nastopajoči zaslužijo pohvalo že zato, da so zbrali korajžo, se predstavili občinstvu in komisija se je težko odločila. V najmlajši kategoriji si je prvo mesto priigral Anže Počkar, v kategoriji do 16 let je zmagal Robert Weiss, v skupini nad 16 let pa je prvo mesto osvojil Zvonko Krum-pačnik. Taje bil po mnenju strokovne komisije tudi najboljši godec celotnega nastopa. Marija Lebar Ljudje in dogodki Ljubenci na cvetno nedeljo prinesejo k blagoslovu »potice« (foto: Franjo Atelšek) LJUBNO OB SAVINJI, REČICA OB SAVINJI Izvirnost, ki privablja obiskovalce Ljubenske potice in raznovrstni simboli v mnogoterih oblikah so tuđi na letošnjo sončno cvetno nedeljo na Ljubno ob Savinji privabili številne obiskovalce. Na prostoru pred tamkajšnjo farno cerkvijo seje nabrala množica vernikov, ki so prinesli k blagoslovu svoje »potice«, kot jim pravijo po domače. Veliko je bilo tudi obiskovalcev, ki so občudovali izvirnost in izpovednost simbolov, kijih prinašajo ljudje k blagoslovu. Raznovrstno orodje, igrače, živali, instrumenti, cerkveni simboli, zelenje na tisoč in en način bi lahko na kratko predstavili slikovitost in pestrost nedeljskega dogajanja. Ob vsem tem pa prav toliko idej in zamisli, ki kažejo na neizčrpno duhovno bogastvo in zavest ohranjanja kulturne dediščine med ljudmi, ki v svoji preprostosti še niso pozabili na naravo in še znajo opazovati svet okoli sebe. Franjo Atelšek Otroci imajo radi tudi klasične butare (foto: Franjo Atelšek) Tudi na Rečici ob Savinji vsako leto izzovejo zanimanje z izvirnimi butarami (foto: Marija Šukalo) LJUBNO OB SAVINJI Okrnjen Jožefov sejem Letošnje predčasno praznovanje praznika svetega Jožefa, ki je bilo iz 19. marca prestavljeno za štiri dni na minulo soboto, seje odražalo tudi na Jožefovem sejmu, ki ga vsako leto prirejajo na Ljubnem ob Savinji ob tej priložnosti. Kljub prijetnemu pomladnemu vremenu, ki je bilo ravno pravšnje za prvo pomladno sejmarjenje je bilo dogajanje na prostoru na For-štu pod rosuljsko cerkvico letos bolj klavrno. Ponudnikov je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti le za vzorec. Omeniti velja domače društvo Komen, katerega stojnica je s svojo tradicionalno ponudbo domačih kulinaričnih dobrot bila kot že vrsto let osrednja tudi na letošnjem sejmu. Na sejmu je bilo mogoče kupiti tudi raznovrstne butare in simbole za minulo praznovanje cvetne nedelje, katerega izkupiček je bil namenjen za potrebe karitas. To pa je tudi vse, kar je bilo omembe vrednega na letošnjem sejmu na Ljubnem. Franjo Atelšek Članice društva Komen tudi na cvetno nedeljo niso počivale (foto: Franjo Atelšek) Vse za odlično počutje v avtomobilu da imajo srečo, da jih ne doleti enaka usoda, ampak ostajajo cele in se seiijo med enim izmed bolj hladnih krajev na svetu Lappland in med drugo vročo skrajnostjo v ZDA v Death Valley. Vemo, da ljudje zaznavamo temperaturo popolnoma različno, medtem ko so eni že v puloverjih in bundah, drugi poskakujejo naokoli v kratkih rokavih. Lutka za merjenje temperature vsebuje 118 senzorjev, od tega jih 32 posreduje hitrost kroženja zraka, 73 jih meri temperaturo in 13 senzorjev zaznava dotok sončnih žarkov. Z vsemi senzorji in odlično računalniško podporo proizvajalci pričarajo občutek temperature v Dobrih deset let nazaj so bile klimatske naprave v avtomobilih prava redkost. Razvoj le-teh ni tako preprost in enostaven, kot se zdi na prvi pogled. Razlike med klimatskimi napravami so velike, najbolj pomemben pa je občutek, ki ga klima ponuja vozniku in sopotnikom. Pri znanih proizvajalcih avtomobilov je razvoj klimatskih naprav postal prava znanost. Ničesar ne prepuščajo naključju. Razvili so posebne lutke, popolnoma opremljene s senzorji, ki lahko merijo temperaturo v notranjosti vozila. Na pogled so podobne tistim, ki jih gledamo v »crash« testih, le RINEK Avtocenter Krbavac Rečica ob Paki 45 3327 Šmartno ob Paki Tel: (386) 3 891 51 23 Fax: (386) 3 896 52 22 avtocenter.krbavac@siol.net www.avtocenter-krbavac.si Delovni čas: Pon.-Pet.: 8.-1 7. ure Sob.: 8.-13. ure Feel the difference Avtocenter Krbavac Ferdinand Krbavac s.p. Pooblaščeni serviser mn STANKO W -m Za osebni praznik ti želimo vse \jtSr± dobro, sreče, zdravja in uspeha. Domači Amaliji za rojstni dan m- 4M' Naj vrag pocitra leta, leta ta presneta, Zdravja in se kdo bi mislil še na to, na mnoga leta! naj naprej teko. vsi tvoji Za prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh! Toplotno izolacijski fasadni sistemi! Pozimi topleje, poleti hladneje! \ w*?&^ Na podlagi 20 letnih izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov Roefix ali Baumit) pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno in cenovno ugodno tudi izvedli. ZAGOTOVITE Sl USTREZEN TOPLOTNO IZOLACIJSKI FASADNI SISTEM !!! Pokličite: (03) 705 30 57 ali (041) 642 643 TELRMO SGDdoo IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TLAKE, GRADIMO POŠLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE! Šešče 48/a. Prebold, tel. 03/705 30 57. 041/042-643. E-mail: termo.sgd@eniail.si www.termosgd.com avtomobilu. Z grafičnim prikazom se lahko natančno vidi, kateri deli človeškega telesa postanejo hitro topli ali hladni in kakšno je kroženje zraka. Z kompletno obdelavo podatkov lahko v 90 odstotkih zagotovijo odlično počutje oseb v avtomobilu. Posebno pomembno je kroženje zraka, ki zna biti zelo moteče ob vratu, ampak natančna obdelava notranjosti avtomobila lahko pri razvoju novega modela pripelje do ugodnega počutja vseh potnikov. Ni kaj, tudi klimatske naprave niso več, kar so bile. Igor Pečnik Če hoče človek prehoditi deset tisoč korakov, mora najprej storiti prvega. Kitajski pregovor Ljudje in dogodki, Voščila, Oglasi 24 UR »ŠARF DUREKA« V JESLANAH Kartanje »posvečeno« dnevu žena V Jeslanah, zaselku v nedrih Dobrovelj, so se 15. marca zvečer zbrali štirje prijatelji, tudi sorodniki. Gvido Tajnik je druščino gostil že petnajsto leto zapored, pred zbranimi kvartopirci pa je bilo osemnajsto maratonsko druženje. Gvido Tajnik, Rudi Dvornik, Branko Trbovšek in Jože Šemenc so člani kvartopirske druščine, ki je s tokratnim turnirjem izpolnila polnoletnost. Pravijo, da se kart preko celega leta niti dotaknejo ne, saj imajo druženja s »hudičevimi« podobicami dovolj vtem Pokali pričajo o tem, da je kvartopirstvo resen šport Četverica fantov v letih je igrala karte polnih 24 ur in turnir posvetila 8. marcu (fotografije: Benjamin Kanjir) zbrano kvarta dalje. Da je slvar sila resna, pričajo pokali, ki so čakali na vse štiri sodelujoče. Doslej je imel največ sreče pri igranju Branko Trbovšek, zmagovalci pa se menjajo iz leta v leto. Štejejo pač bule, kijih poraženec vsake igre zabeleži v svoj stolpič. V štiriindvajsetih urah lahko odigrajo med 90 in 150 iger, zmagovalec je tisti, ki prejme najmanj bul. In kdo je imel letos največ sreče pri kartah? Zopet je bila na strani Branka Trbovš-ka, ki bo moralzavoljo tokratne zmage spričo silne teže prisluženih pokalov in medalj podpreti polico, na kateri jih zbira. Benjamin Kanjir enem, a sila dolgem dnevu. V dnevu, ki je tokrat trajal do osemnajste ure naslednjega dne. Ideja po organizaciji turnirja je bila spontana, fantje pa pravijo, da vsako leto igrajo na čast dneva žena, torej 8. marca. »Da imajo vsaj ta dan žene mir pred njimi,« pravi Gvido, ki se spričo mojih vprašanj ne pusti motiti in Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 Internet: www.mizarstvo-lukac.com, e-mail: info@mizarstvo-lukac.com TRGOMNArN IvfiZvRSTVO LUKAČ v Želimo vam obilo velikonočnega veselja in bogato obloženo mizo blagoslovljenih dobrot! Bralcem in bralkam voščimo blagoslovljene Občankam in občanom želimo ob velikonočnih praznikih veliko zdravjl| sreče, veselja in radostil ter polne mize IggOSKglBnl OBČINA MOŽU onocno in bCaflosCov naj Vas Zupan Ok občinska ^ Ob velikonočnih * praznikih Jam Velikonočno veselje in blagoslov naj vas spremlja na vseh vaših poteh l M Sl Nova Slovenija KRŠČANSKO LJUDSKA STRANKA OBČINSKI ODBOR MOZIRJE Mizarstvo %&wac, šLo.o. _____________ Ì gostišče GRAD VRBOVEC in bar "ANITA" Dečica Freéer G06TIN6TV0, Mitja Felicijan s.p, Savinjska cesta 4, 3331 Nafflije tel. 58-32-800 Svojim cenjenim obiskovalcem želimo vesele in blagoslovljene velikonočne praznike! Marija Lihteneker s.p. Topolšica 215, 3325 Šoštanj Tel.: 03/891 16 20, faks: 03/891 16 21 GSM: 031/041/648-344 Sta: r.lima@siol.net mmm LimA • Višinska vzdrževalna dela na stanovanjskih in drugih objektih J| Zaključna dela imi Ljudje in dogodki, Ej, Čestitke, Oglasi JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI ■ 01 MOZIRJE Klipe Klope - gledališki mlinček 2008 V Kulturnem domu Gornji Grad se je odvijalo območno srečanje otroških gledaliških skupin osnovnih šol Zgornje Savinjske doline. Zadnja leta se skupine pogosto udeležujejo gledaliških miniatur, ki so velikokrat tudi popotnica za nadaljnje izobraževanje na dramskem področju. V letošnjem letu se je na srečanje prijavilo pet gledaliških skupin. Domačini so se predstavili z dvema predstavama. Gledališka miniatura 4. razreda OŠ Gornji Grad je dramsko uprizorila delo Svetlane Makarovič Ali se me kaj bojite. Učenci so vadili pod budnim očesom mentorice Marte Tesovnik in se na odru tudi zelo dobro znašli. Gledališki klub pa je pod mentorstvom Anice Stakne naredil koreografijo ob glasbeni spremljavi Damjane Golavšek z naslovom Naravne sile. Na odru je bilo tako čutiti sile groma, strele, toplote, predvsem pa sile vseh nastopajočih, ki so se z iskricami v očeh predali naravnemu gibanju. Svetlano Makarovič so v svoji gledališki predstavi uprizorili tudi gledališčniki iz OŠ Ljubno ob Savinji. Njihova predstavitev je bila dramsko uprizorjena Kuna Kunigunda. Nastopajoči so se prelevili v nastopajoče junake in v dobrih trideset minut dolgi predstavi pokazali svoj gledališki talent. Iz POŠ Bočna so nastopili člani gledališke skupine Flenča. Njihovi začetki segajo v leto 2002, koje v Bočni začela delovati »nova stara« šola. Ljubezen do dramskega ustvarjanja, pestrost in predvsem zabava so tisti elementi, zaradi katerih se vsako leto znova lotijo odrske igre. V igrici z naslovom Totalka odštekan dan Milana Dekleve, z zabavno vsebino, polno zapletov in nepredvidenih situacij, so se predstavili učenci 3. in 4. razreda. Glasbeno gledališka skupina OŠ Nazarje se je predstavila z glasbeno pravljico Sapramiška. Mentorica Katja Gruberje z učenkami pripravila igrico, v kateri so nastopajoče učenke veliko prepevale in pokazale svoj igralski talent. Srečanje gledaliških skupin je bilo tudi neke vrste izobraževanje, kajti vse predstave si je ogledala strokovna spremljevalka srečanja, dramaturginja mariborske Drame Maja Borin. Vse predstave je ob koncu pohvalila, še posebej so se otroci po njenem mnenju zelo dobro znašli, kadar jim je šlo kaj narobe. Irena Budna Ko v tej noči nebo zažari, naj ti vsaka zvezdica srečo želi, naj mesec vse dni nad tabo bedi in temne noči naj ti razjasni. Dragi OŽbej vse najboljše za tvoj 2. rojstni dan! Tvoji najdražji SIMPLY CLEVER WBHBBSk .JEnB PNEVMATIKE IN PLATIŠČA DEZINFEKCIJA KLIMATSKE NAPRAVE NAVIGACIJA PROSTOROČNA TELEFONIJA VARČEVALNI PAKETI (za starejša vozila) jhhhmhmhhhhhhhbhMH Več informacij o spomladanski ponudbi dobite na pooblaščenem servisu škoda. Servis Škoda PSC Praprotnik d.o.o. Šaleška 15, Velenje, telefon: 03/898 32 20 Mladi gledališčniki so se na odru zabavali in pokazali svoj igralski talent (foto: Irena Budna) Saša Lendero je z uspešnico Levinja dosegla zavidljiva mesta lestvic, sedaj pa predstavlja še hrvaško različico z naslovom Lavica, za katero je besedilo napisal Andrej Babič. S tem si je zagotovila udeležbo na najobsežnejšem hrvaškem festivalu Hrvatski radijski festival - HRF. Saši je tako uspel preboj na glasbeno konkurenčen sosednji trg, kjer bo družbo delala izvajalcem, kot so Karma, Danijela, Nina Badrič, Goran Karan, Luka Nižetič, Tereza Kesovija, Davor Borno... Kar tri dni je v Ljubljani in okolici prebivala slovita angleška pevka Katie Melua, kije v naših krajih zaslovela s pesmijo Nine Million Bicycles. Namen njenega obiska je bil sicer promocijske narave, saj se 27. aprila v Hali Tivoli obeta njen koncert, Slovenijo pa je pozitivno šokiral njen nastop na Viktorjih. Pred kratkim je izdala svojo tretjo ploščo, zato je bivanje maksimalno izkoristila in različnim medijskim hišam in televizijskim postajam dala več kot dvajset intervjujev. Katie seje v letu 2006 zapisala tudi vGuinessovo knjigo rekordov, saj je svoj koncert izvedla 303 metre pod morsko gladino, v nosilnem stebru naftne ploščadi. Na videz zelo umirjeno dekle odkrito priznava, daje ljubiteljica adrenalinskih športov, še posebej padalstva. Alenka OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Bilo je nekoč no kmetiji Otroci so naša prihodnost in da bo le-ta tem uspešnejša skrbimo tako starši kot učitelji v šolah. Važno pri učenju za dobro prihodnosti pa je tudi dobro poznavanje naše preteklosti. Z življenjem svojih prababic in babic so se podrobno spoznavali tudi prvošolčki iz osnovne šole Nazarje, ki so se tekom projekta Bilo je nekoč na kmetiji naučili veliko zanimivega o življenju nekoč, vsa svoja nova odkritja pa ob koncu večmesečnega projekta delili s svojimi družinami. Vsi, ki so se v začetku marca udeležili sklepne prireditve v jedilnici nazorske osnovne šole, so bili pravzaprav presenečeni nad obsežnostjo znanja, ki so ga prvošolci pridobivali v okviru projekta, katerega izvedbo sta si zastavili Vanja Hofbauer in Karla Jeromel Rednak, vzgojiteljica in učiteljica v prvem razredu OŠ Nazarje. Otroci so tako v soli kot na terenu spoznavali obrti in dela, vsakdanja v času dedkov in babic in skoraj že pozabljena danes. Obiskali so kmetijo Orlovih, kjer veliko dela še poteka na tradicionalen način, bili na obisku v mlinu in pekarni, ogledali so si muzejsko zbirko Mozirje in Mozirjani, kjer je skozi stare predmete predstavljeno minulo življenje okoliških prebivalcev, v svoj ateljejih je povabila glinarka. Na šolskih de- lavnicah so se preizkusili v izdelavi lesenih igrač, igrač iz cunj, sirkovih metel, ustvarjali so prtičke, spoznali postopek »filcanja« z ovčjo volno, pekli so preste, sušili sadne krhlje, pekli domače žemljice, podrobneje spoznavali in tudi okušali domače kmečke kulinarične dobrote. V času spoznavanja življenja svojih prednikov so pridno zbirali stare predmete in fotografije ter ob zaključni prireditvi pripravili bogato razstavo, ki je bila popestrena s tradicionalnimi jedmi. Tudi pustovanje, staro slovensko praznovanje, so izkoristili za svoje delo. Kot zelo všečna skupinica kmetov, pekov, sodarjev, peric, zeliščark in še bi lahko naštevali, so se predstavili na mozirski pustni paradi. Vsekakorpaje najbolj pohvalno, da je pri pripravi, prikazu in izpeljavi celotnega projekta, poleg že omenjenih učiteljice in vzgojiteljice, sodelovalo veliko število staršev in starih staršev učencev, poleg njih pa še številni poznavalci ali ljubitelji starih, tradicionalnih slovenskih del. Brez njih, pravi Hofbauerjeva, ki je bila vodja projekta, bi otroci nikoli ne spoznali tako bogate ljudske dediščine. Tatiana Golob Na sklepni prireditvi so otroci presenetili obiskovalce s svojim znanjem (foto: Tatiana Golob) VRTEC MOZIRJE Gregorjeve lučke razsvetlile gladino ribnika Vzgojno osebje mozirskega vrtca seje tudi letos lotilo obeležitve starodavnega praznika gregorjevega. Včasih je veljalo, da se na ta dan prične pomlad. Dogodek so vzgojiteljice obeležile skupaj z otroki in njihovimi starši. Že konec februarja je vzgojno osebje pozvalo starše, da se pridružijo akciji. Kot lani, so se tudi letos namenili, da se na predvečer Gregorja, torej 11. marca zberejo pri mozirskem ribniku in njegovo gladino osvetlijo s spuščanjem osvetljenih ladjic. Doma narejenih, kakopak. V začetku tega meseca so otroci začeli prinašati izdelane ladjice v vrtec, kjer so bile predstavljene na priložnostni razstavi. Starši so bili pozvani, da za njihovo izdelavo uporabijo čim več naravnih materialov in s tem pripomorejo k ekološkemu vidiku projekta. Izdelki so bili zato večinoma iz lesa, lubja in podobnih materialov. Na predvečer gregorjevega je bilo napovedano slabo vreme, zato seje spuščanje ladjic premaknilo za teden dni. 17. marca seje tako ob ribniku zbrala množica staršev z otroki, ki so komaj čakali, da njihova barčica zapluje po vodi. Vsem skupaj je malce ponagajal veter, kije ugašal svečke na ladjicah. Pa nič hudega, saj je bil namen projekta dosežen. Praznik je bil obeležen, družba dobrovoljna in trud spričo tako velike zbrane množice prav gotovo poplačan. Ob tem velja zahvala ribičem, ki dovolijo tovrstne aktivnosti in gasilcem, ki so priskočili na pomoč in s svojo prisotnostjo dvignili nivo potrebne varnosti. Benjamin Kanjir Doma narejene ladjice so zaplule s prižganimi svečkami po mozirskem ribniku (foto: Benjamin Kanjir) ; r /mm* STAVBNO 7 KLEPARSTVO J IN KROVSTVO Jože STROŽER s.p. www.krovstvo-slrozer.com joze.strozer@siol.net SANACUA STREH -POKRIVANJE S CREATON, ESAL, -VSA KLEPARSKA DEU TESARSKA DEU BRAMAC IN VSO PLOČEVINO ■ NOVO: EKO KRITINE- www.ortopedijaorg ] I v zdravstvenem domu Nazarje OBRATUJE v soboto 29. marca, 26. aprila, 24. maja in 28. junija NAROČANJE na tel.: 041 781 978 od ponedeljka do četrtka med 16. in 18. uro. Ordinira: Stanko OVNIČ dr.med. spec. ortoped RADIO GOLD! www.radioatldi.si NOW FREKVBICA - SfM PRIJATELJI V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz fteSMksSs Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Kasaze 69e, 3301 PETROVČE Tel.: 03/714-01-00, faks: 03/714-01-01 Gsm: 041/690-023, 041/608-312 Pokrovitelj akcije W.i g i^gìcfòby a n j a 1. Picerija 902 259 ' *» *» 2. Picerijama 124* L 4» t 3. Picerija Izoles 112 Izžrebanka # kroga 4. Picerija Titlirjkv^. ^ 24 Marja n a/Šešn o va r, I 5. Picerija Pr pek 21 (ifoRet27, Mozirje. r 8. Gostilna Zadružnik Nagmjenec naj se Solčava 12 oglafilpo praktično 9. Pri Kumru 7 nag rado,^kijo^ t 10. Gostilna kmet 6 prispevadpividov hrarr 11. Gostilna Vid 5 na uredništvo 12. Restavracija Gaj 2 do 4. aprila 2008. 13. Penzion Raduha 1 „ : ... -:.ü - Športni center Prodnik 1 fhpnii) samo glascpfnce •\tjrvilke Savinjskih novic! Glasujete lahko samo za lokale 1 11 m Jm I 5iF1Er I okna in vrata Potrebujete nova okna, vrata, senčila,...? Simer d.o.o., Ipavčeva 22, Celje tel.: 03 42 55 800 f I I www.simpr.si (((»08010 27) JU-JITSU KLUB SAMURAJ GORNJI GRAD BORMIO Dobri rezultati na Robnikov! točke državnem prvenstvu Člani gornjegrajskega Ju jitsu kluba Samuraj so se izkazali kot dobri organizatorji in tudi tekmovalni uspehi niso izostali (foto: EMS) Na nedavnem državnem prvenst- iji dečkov do 44 kilogramov najbolje vu v ju-jitsu borbah za dečke/dek- izkazal Matej Debelak, v kategoriji lice in mladince/mladinke, ki je dečkov do 63 kilogramov je Tilen potekalo v telovadnici gornjegrajske Pečnikosvojil drugo mesto, v mladin- osnovne šole, se je za naslove na- ski kategoriji do 77 kilogramov si je jboljši v državi potegovalo več kot naslov državnega podprvaka pribo-petdesettekmovalcev iz osmih slov- ril Tadej Debeljak. Tamara Barbaričje enskih klubov. Domači samuraji so osvojila tretje mesto med mladinka-tudi tokrat opravičili sloves dobrih mi v kategoriji do 55 kilogramov, organizatorjev, saj je tekmovanje medtem ko je Jure Podkrižnik za-potekalo tekoče in brez zapletov. sedel peto mesto med mladinci v Med domačimi tekmovalci se je z kategoriji do 63 kilogramov, osvojenim prvim mestom v kategor- Savinjčan svetovnega pokala V italijanskem Bormiuje v soboto potekala finalna tekma svetovnega pokala v veleslalomu. Na progo se je kot edina slovenska predstavnica podala tudi Lučanka Mateja Robnik, ki je za zmagovalko Avstrijko Elisabeth Görgl zaostala za 1,83 sekunde in tako zasedla 15. mesto. Druga je bila Italijanka Manuela Mölgg, kije zaostala sedem stotink, tretja pa je bila Avstrijka Kathrin Zettel z zaostankom 0,30. Medtem ko je skupna zmagovalka seštevka discipline že pred časom postala Italijanka Denise Karbon, pa so naša dekleta Ana Drev, Mateja Robnik (foto: Marija Šukalo) Mateja Robnik in Tina Maze zasedla v skupnem seštevku veleslalomske discipline 19., 22. in 30. mesto. Marija Šukalo ✓ Pnevmatike in platišča ✓ Dezinfekcija klimatske naprave ✓ Navigacija ✓ Prostoročna telefonija ✓ Varčevalni paketi (za starejša vozila) PSC Praprotnik d.o.o. Servis SEAT Šaleška 15, Velenje, tel.: 03/898 32 20 OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI Ljubenske odbojkarice v polfinalu finale državnega prvenstva, kije potekalo v Benediktu, so si z drugim mestom zagotovile nastop v polfinalu državnega prvenstva. Na tem tekmovanju so premagale nasprotnice iz OŠ Šempeter in OŠ Krško, boljše od njih pa so bile le domačinke iz Benedikta. Polfinalni dvoboji pa so potekali na Prevaljah, kjer so v močni konkurenci osvojile tretje mesto. V izenačenih in napetih dvobojih so uspele premagati ekipo iz OŠ Prebold, klonile pa so proti ekipam OŠ Bojana Ilicha iz Maribora in zmagovalki turnirja, domači ekipi iz Prevalj. Kljub osvojenemu tretjemu mestu so bile trenerka Maja Logar in igralke zelo zadovoljne, saj so se s tem rezultatom uvrstile med dvanajst najboljših ekip v Sloveniji. Uspešni so bili tudi fantje, ki so se prebili vse do četrtfinala državnega prvenstva, kjer pa so naleteli na močnejše ekipe iz Šempetra, Maribora in Kostanjevice ob Krki in se jim ni uspelo prebiti v Odbojkarice OŠ Ljubno ob Savinji pod vodstvom športne pedagoginje Maje Logar so se polfinale uvrstile med dvanajst najboljših osnovnošolskih ekip v Sloveniji ML Podobno kot lansko leto so se odbojkarice Os- ile vse do polfinala državnega prvenstva osnovnih novne šole Ljubno ob Savinji pod vodstvom šol v odbojki za starejše deklice, športne pedagoginje Maje Logartudi letos preb- Potem, ko so se brez večjih težav uvrstile v četrt- Ljudje in dogodki Organizatorji so poskrbeli za svojevrsten prevoz do gondolske žičnice (foto: Benjamin Kanjir) šarjlSSS Ljubelj, Taleseni Kropa, Kamniške grče, Podmeninski gadje, Novaška lok smučka, SK Šenčur, Selniški plejžuharji, Parižlje in domačini so se po sprejemu s kočijami podali do spodnje gondolske postaje, od koder so se podali na smučišče. Tekmovali so v veleslalomu, smuku in skokih. Iz tekme v tekmo so dokazovali vse večjo spretnost obvladovanja lesenih dilc, manjkalo pa ni niti humornih vložkov, pogojenih z nerodnostjo. Sodelujoče sta pozdravila direktor smučarskega centra Ernest Kovač in Aleksander Videčnik. Slednji je spregovoril o začetkih smučanja na Golteh, o ljudeh, ki jim je smučanje pomenilo način življenja in o spoštovanja vredni potezi domačih smučarjev, da so ustanovili Vesele Savinjčane. Na tekmi so največ spretnosti pokazali Rovtarji, ki so domačim veseljakom zmago speljali za konico volnene niti. Ob tem so vsi sodelujoči obljubili, da se ob letu osorej spričo odlične organizacije vrnejo. Pa ne le sami, ampak v družbi prijateljev. Benjamin Kanjir Tradicija zacinjena s kančkom humorja V Mozirju se je 15. marca dopoldan zbralo okoli 120 starodobnih smučaijev iz vse Slovenije. Odzvati so se vabilu sekcije starodobnikov, imenovanih Veseli Savinjčani, ki deluje v okviru Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje. To je bilo njihovo drugo tradicionalno druženje, polno dobre volje, iskrenih stiskov rok in nasmejanih obrazov. Pred odhodom na zasnežene strmine so se starodobniki sprehodili po Mozirju (foto: Benjamin Kanjir) V lanskem letu seje na Golteh zbralo bistveno manj udeležencev. Kljub temu so se Veseli Savinjčani odločili, da se prireditve lotijo še bolj temeljito in s svojo prisotnostjo na podobnih srečanjih širom Slovenije privabijo sodelujoče od blizu in daleč. Tako so se jim v Mozirju in kasneje na zasneženih strminah Golt pridružili tovrstni za- nesenjaki iz vse Slovenije. Ob prihodu sojih čakale obložene mize, vesela glasba ansambla Golte in domače godbe na pihala. Zbrane je nagovoril in pozdravil župan Ivan Suhoveršnik, za njim predsednica smučarskega kluba Damjana Paulič. Starodobniki društev Rovtarji, Gora Predmeja, SD Kanin, Plan- SREČANJE STARODOBNIH SMUČARJEV V MOZIRJU Publicist Aleksander Videčnik je spregovoril o začetkih smučanja na Golteh (foto: Ciril M. Sem) Ko je vino spil, je sod razbil, se na deske pripel in po snegu zdrvel (foto: Ciril M. Sem) m Dekletom so volnena oblačila omogočala boljšo aerodinamiko (foto: Ciril M. Sem) DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠMARTNO OB DRETI Ustanovili Lipo Člani Društva upokojencev Šmartno ob Dreti so drugo marčevsko nedeljo izvolili novega predsednika Štefana Turka. Peter Weiss je namreč odstopil zaradi osebnih razlogov in pomanjkanja časa. Kljub temu je v preteklem petletnem mandatu uspešno vodil drušlvo in vse od ustanovitve društva pred dvema desetletjema aktivno deloval v različnih organih. V preteklem letu so se šmarski upokojenci družili na različnih izletih in srečanjih. Aktivni so bili v ročn-odelskem krožku, kjer so se upoko- jenke sestajale tedensko in ob klepetu kvačkale, pletle in vezle. Svoje umetnine pa bodo postavile tudi na ogled. V društvu so ustanovili pevsko skupino ljudskih pevk Lipa. Te sedaj pogosto popestrijo različne krajevne prireditve. V Šmartnem ob Dreti ne pozabljajo niti starih in onemoglih. Ob koncu leta so jih obiskali tako na njihovih domovih kot v domovih starejših krajanov. V letošnji plan dela so poleg nalog stalnic zapisali še predavanje o osteoporozi in pohodništvo. Marija Sukalo Petra Weissa (levo) je na mestu predsednika društva zamenjal Štefan Turk (foto: Marija Šukalo) DRUŠTVO UPOKOJENCEV REČICA OB SAVINJI Zaživel projekt Starejši za starejše Rečiški upokojenci so se lani lotili projekta Starejši za starejše, kjer je skupina sedmih prostovoljcev pod vodstvom Stanke Jeraj izpeljala anketiranje starejših in ugotavljala, kdo od tistih, ki je starejši od 69 let, potrebuje pomoč na svojem domu. V ta namen se letos želijo povezali tudi z osnovno šoto in domačo občino ter tako povezati vse subjekte, ki bi lahko pomagali starostnikom pri lajšanju njihovega zadnjega življenjskega obdobja. V preteklem letu so izpeljali vse začrtane naloge. Večkrat so se družili na izletih in piknikih, niso pa pozabili niti tistih, ki so zaradi svojih let onemogli in bolni. Te so obiskali na domu ali v domovih starejših občanov ob koncu leta in jih skromno obdarili. Preizkušali so svoje ročne spretnosti in narejene izdelke postavili na ogled ter pridobivali računalniško znanje. Tudi v letošnjem letuje njihov pro-gram dela zelo obsežen. Za njegovo izvajanje bo poskrbel novoizvoljeni upravni odbor, ki ga bo še eno mandatno obdobje vodil dosedanji predsednik društva Herman Pokleka. Na občnem zboru so sprejeli pobudo o formiranju šahovske in balinarske sekcije ter pobudo za organizacijo upokojenskega pevskega zbora, upravni odbor pa zadolžili, da poišče pevovodjo. Marija Šukalo Rečiški upokojenci želijo povezati vse subjekte, ki bi lahko pomagali starostnikom pri lajšanju njihovega zadnjega življenjskega obdobja (foto: Marija Šukalo) TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE Pred dvajseto obletnico delovanja Za člani nazorskega turističnega društva je še eno uspešno leto. To je na rednem letnem občnem zboru poudarila predsednica Vanja Hofbau-er. V svojem poročilu se je spomnila nalog in prireditev, ki so jih izvedli v preteklem letu. Predsednica Vanja Hofbauer (desno) se zaveda, da je mogoče glede zunanjega videza kraja še veliko postoriti (foto: Benjamin Kanjir) Med tradicionalne, kot je priprava otroške maškarade, delo s šolskim turističnim podmladkom, očiščevalna akcija, priprava velikonočnih delavnic, sodelovanje pri izvedbi akcije Veter v laseh, tekmovanja harmonikarjev, delavnic v okviru aktivnih počitnic, miklavževanja in prednovoletnih delavnic, seje v lanskem letu pridružilo še sodelovanje na lesarskem prazniku. Slednjije bil lani organiziran prvič, člani društva pa so poskrbeli za izvedbo lesarskega sejma. Na zboru seje župan Ivan Purnat prisotnim zahvalil za opravljeno delo, ob tem pa jim na kratko opisal naloge v okviru kratkoročnega razvoja občine Nazarje. Naštetim prireditvam bodo člani drušlva letos dodali še par novih. Namenjene bodo sodelovanju s člani mozirskega turističnega društva, ozaveščanju krajanov in skrbi za čistejši in bolj prepoznaven kraj. Prihodnji mesec bo v Nazarjah organizirana okrogla miza o lepši ureditvi kraja. Vanja Hofbauer, ki vodi društvo že enajst let, se zaveda, daje mogoče glede zunanjega videza kraja še veliko postoriti. V sodelovanju z ostalimi krajevnimi društvi, sosednjimi turističnimi društvi injavnim skladom za kulturne dejavnosti bo to gotovo izvedljivo. Okrogli jubilej društva bodo obeležili s predavanjem, ki bo septembra ali oktobra letos. Benjamin Kanjir KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Razen zlata vse navzdol Pretekli mesec si bomo zapomnili po tem, da je nafta krepko prebila ceno 100 dolarjev za sodček in da seje evro proti dolarju podražil na preko 1,5 dolarja. Zadnji padci vrednosti dolarja in rast cen nafte, zlata ter drugih surovin, bi lahko bili že znanilci ponovnih večjih nižanj obrestnih mer v ZDA. Pri tem gre poudariti, da centralne banke neposredno vplivajo le na kratkoročne obrestne mere in ne morejo prisiliti prestrašenih bank, da bi izdajale nova dolgoročna posojila, in na drugi strani investitorjev, da bi ta posojila najemali in z njimi financirali nove naložbe. Dogaja se ravno obratno. Investitorji ugotavljajo, da ne morejo financirati niti že najetih posojil, zato prodajajo tista sredstva, ki so jih v preteklosti s posojili nakupili. Pa naj bodo to družinske hiše, počitniški apartma- ji, delnice, obveznice ali karkoli drugega. Kjer so bili vzvodi najvišji, tam so verjetnosti padcev največje. Vzajemni skladi so nadaljevali januarski negativni trend. Med delniškimi skladi so ponovno pridobili le tisti, ki vlagajo v zlato in rudnike zlata. Omenjeni skladi so v dveh mesecih pridobili toliko, kot so v istem času izgubili nekateri lani naj- donosnejši mešani skladi. Če sta bila pretekli mesec le dva delniška sklada v zelenem, so tokrat štirje, vendar vsi izrazito vezani na zlato. Poraženci so še naprej skladi, ki so bili lani med najdonosnejšimi in vlagajo v hitro rastoče trge Indije, Kitajske, Turčije. Med njimije tokrattudi sklad ROM Evrazijske delnice, kije bil nekaj časa zelo priljubljen med slovenskimi vlagatelji, čepravje imel kar petodstotno vstopno provizijo. Na drugi strani seje isti dunajski upravljavec lepo izkazal med mešanimi skladi, kjer je njegov sklad RCM AR Global Balanced v zahtevnih razmerah dosegel lepih šest odstotkov donosa. Slovenski mešani skladi, ki so bili v preteklem letu najbolj donosni, so še vedno v nemilosti in so izgubili še nekaj odstotkov. Tudi obvezniški skladi so vfebruarju malenkost izgubili. Med balkanskimi skladi je v februarju najboljši rezultat dosegel Triglav Balkan (-2,3 %), sledijo mu KD Balkan (-3,1 %), Publikum Balkan (-4,0 %) in MP-Balkan (-4,2 %). Najslabše se je odrezal Hypo SEE Opportunities (-6,2 %). Čeprav čudežnih zdravil za balkanske težave ni, bi bili najbrž investitorji zadovoljni, če bi lahko hrvaško začeli ponovno prepoznavati kot državo, ki se s hitrimi koraki približuje Evropski uniji, in če bi volivci na prihajajočih srbskih parlamentarnih volitvah ponovili rezultat s predsedniških volitev. Poslovanje podjetij v regiji ni kaj dosti slabše, kot je bilo, delnice pa so precej daleč od rekordov. Beograjski indeks BELEX15 je trenutno že 42 odstotkov od rekorda. Delnice srbske AIK banke, ki so se pred slabim letom dotaknile 15.000 dinarjev, lahko po zadnjih velikih padcih kupite že za 8.000 dinarjev. Če ste dolgoročni investitor, lahko takšne razprodaje izkoriščate za poceni nakupe, če pa denar potrebujete v bližnji prihodnosti, je smiselno ob naslednjem skoku navzgor del naložb prodati, da boste mirneje spali. Mag. Borut Repše Donosi v letu 2008, do 6. marca DELNIŠKI SKLADI MEŠANI SKLADI OBVEZNIŠKI SKLADI Prvih 5 - delniški Prvih 5 - mešani Prvih 5 - obvezniški PIA Gold Stock 17% RCM AR Global Balanced 6% SGAM Bd World 3% SGAM Eq Gold Mines 15% VB Smile 3% SGAM Bd Euro 3% MP-GOLD.SI 9% Alfa - uravnoteženi -4% PIA Euro Govt Bond 3% SGAM Eq Gl Resources A 5% Markets -4% PF Euro Bond 3% PIA Europa Real 0% Hypo Global -4% SPIF Euro medio [Rj 3% Zadnjih 5 - delniški Zadnjih 5 - mešani Zadnjih 5 - obveznišk RCM Eurasien Aktien -23% Triglav Evropa -10% VB Europa Rentenfonds -2% SPIF Cina [Rj -24% Modra kombinacija -10% SGAM Bd Us Opp C Plus -3% MP-INDIA.SI -25% Modri sklad skladov -13% PF Emerqinq Markets Bond -3% MP-TURKEY.SI -25% KD Prosperità -13% VB Corporate Bond -3% SGAM Eq India -27% KD Galileo -14% SGAM Bd Eu Hi Yield -9% Vir; vywvv .1 jngngpa-jocka Škrobna živila s podnožja prehranske piramide MARIJA JURAK TROGAR svetovalka za prehrano V največjem spodnjem delu prehranske piramide so škrobna živila. Že ime nam pove, da je v tej skupini prevladujoča sestavina škrob. To je polisaharid in spada v skupino ogljikovih hidratov, ki so v človeški prehrani najbolj zastopana energijska hranilna snov. Ta živila so bolj ali manj predelana žita in žitni izdelki, testenine in riž. Narodi, ki smo tradicionalno vajeni uživati veliko krompirja, med škrobna živila prištevamo tudi tega. V olupku kuhan krompir vsebuje nekaj vitaminov, mineralov in beljakovin, razne krompirjeve jedi pa imajo zlasti zara- di uporabe maščob za pripravo preveliko energijsko vrednost. ŠKROB DAJE ENERGIJO Škrobna živila so za našo pre- hrano pomembna zato, ker nam dajejo energijo, kijo merimo v kilokalorijah (kcal) ali kilojoulih (kJ). Za orientacijo; pri uživanju sodobne hrane imajo živila na deklaraciji zapisano energijsko vrednost za 100 g živila. Visoko energijska škrobna živila bi naj količinsko zadostila 40 % človekovih dnevnih potreb po hrani oziroma bi naj z njimi pokrili 50 do 60 % naših skupnih energijskih potreb. Odrasel človek, odvisno od spola, starosti, konstitucije, vrste dela in druge telesne aktivnosti, dnevno potrebuje od 1.500 do 3.000 kcal energije in glede na to od osem do 16 enot škrobnih živil. ENOTE OMOGOČAJO PLANIRANJE Enote služijo kot orientacija pri planiranju naše prehrane. Ena enota je pol rezine kruha ali mala žemljica (30 g), 2 veliki žlici kosmičev (25 g), 2 zvrhani žlici kuhanega žita, kaše, riža, polente, žgancev ali testenin (50 do 60 g), 1 srednje velik krompir (80 g). Majhne utežne količine znotraj enot nam omogočajo dnevno pestrost prehrane. Če ste ženska srednjih let in opravljate gospodinjska ter administrativna dela, ne najdete pa časa za fizične aktivnosti, potrebujete dnevno Nasveti, Oglasi le 1.500 kcal, zato si lahko privoščite eno rezino kruha, 2 žlici kosmičev, 2 srednje velika krompirja, 4 žlice žgancev in malo žemljico. Se vam to ne zdi malo? Večina žensk meni, da ne pojedo dnevno toliko škrobnih živil, a se celo redijo. To je povsem mogoče zaradi različnih razlogov: izpuščanje zajtrka, prevelik in pozen glavni obrok, uživanje sladkorja in sladkarij, vitaminsko mineralna ne-dohranjenost ali podhranjenost, presnovne motnje. PRENAJEDENI IN PODHRANJENI? Pomanjkanje vitaminov, mineralov in vlaknin je velik problem v pre- hrani modernega človeka. Obsuti z dobrotami sodobne živilske industrije, prežeti s »tradicionalno pravico do uživanja hrane po potrebi,« brez prave volje in znanja o hranilih ter o realnosti naših fizioloških in psihičnih potreb, pretežno fizično manj aktivni, često pozabljamo, kaj, kako in koliko je primerno jesti. Uživanje omenjene količine čimbolj neprečiščenih in nepredelanih škrobnih živil je pomembno zaradi vsebnosti vitaminov B skupine, mineralov (kalij, cink, mangan, selen) in vlaknin, kijih ljudje potrebujemo za dobro predelavo hrane v telesu in odpornost. Škrobna živila vsebujejo tudi nekaj beljakovin in maščob. Zlasti beljakovine odigrajo velik pomen v prehrani z manjšo količino mesa in v bolj ali manj striktni vegetarijanski prehrani. VEGETARIJANSTVO KOT PREDNOST? Pred leti so bili vegetarijanci pogosto predmet posmeha vsejedih ljudi. Ob današnjem vse lažjem fizičnem delu in večjih psihičnih obremenitvah sodobnega človeka pa je prehrana z malo prečiščenih sladkorjev, z manj nasičenih maščob živalskega izvora in z manjšo količino živalskih beljakovin, postala celo prednost, ki se pogosto odraža v dobrem zdravstvenem stanju in splošnem počutju vegetarijancev. Živila, kot so neoluščena žita, polnozrnate moke, ječmenova, ovsena, ajdova in prosena kaša, neoluščen aii s paro obdelan riž, testenine iz polnozrnatih in durum mok, sadje, zelenjava mlečni izdelki,jajca, ribe, z občasnimi manjšimi količinami mesa ali brez (upoštevaje posameznikovo celostno osebnost) ljudem zagotavljajo dovolj hranilnih snovi za primerno prehranjenost. Kakovostna hladno stiska na olja so pomemben dodatek, sladkor pa nepotrebno živilo. Zadosten vnos vode in telesna aktivnost vsakomur pomaga pri obvladovanju psihofizičnih naporov. DAMJAN JEVŠNIK, vodja krajevne enote Nazarje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Iz Kranja 17- maja Smrekovina v naših gojzdih je letos v veliki nevarnosti. Huda suša lanskega leta umorila je mnogo smrek, posebno v strmih logik, kakor se nahajajo na bregovju ob Savi, kjer le plitva prst skalovje krije. Zaredil se je v sušicah zakožni črv (Borkenkäfer), ki je smrekovim strašno škodljiv, kakor smo že večkrat v »Novicah« brali. Prebiva ta kukec najraje v suhih smrekah in v smrekovem štorovju, kadar mu pa takega prebivališča primanjkuje, napade tudi zdrave in dorasene smreke ter svoj zaplodek (zalego) pod skorjo ali lubje zarine. Črviči se živijo z ličjem, ktero na vse strani križem preglodajo in živo moč lesu v kratkem zatrejo. Vidi se v naši okolici mnogo smrek vsake debelosti, ki so sicer še zelene in so tudi pomladanske mladike pognale, vendar je njih barva nekoliko bolj rjavkasto zelena memo drugih in pa, če so ravno zelene, že omagujejo (venijo). Naletel sem unidan na kmeta v gojzdu blizu Čirčič, ki svoje smrečje žalostno ogleduje. Praša me: kaj da ta nova božja kazen pomeni, ker smreke na videz zdrave se v tako 150 let star opomin pred podlubniki Objavljamo članek, ki je bil objavljen v Kranju davnega leta 1862. Že pred 150 leti so namreč dobro vedeli, da je potrebno po sečnji zaradi podlubnikov opraviti skrben gozdni red. Danes se v želj) za čim večjim dobičkom celo nekateri veliki gozdni posestniki temu izogibajo, kjer je le mogoče. V Zgornji Savinjski dolini poteka gradacija smrekovega lubadarja vse od hude suše v letu 2003 in nič ne kaže, da bo letos podlubnikov kaj manj kot zadnja leta. Vsak lastnik je za svoj gozd odgovoren sam. Opomin gospodarjem zasfran zatožnega črua u smrekah prebiva, vso sažgejo, preden da kukec, ki h koncu tega in v začetku prihodnjega meseca roji, svoj zarodek sopet smrekovi koži podtakne. To je edina pa gotova pomoč odvrniti nadlogo bosti; al čisto vse tako smrečje se mora pobrati iz gojzda. Le povrh in nečimer-no to storiti, ne pomaga nič, in škoda velika je potem res kazen božja nemarnega gospodarja! Novice gospodarske, obertne in narodne, 21. maj 1862. ugodnem vremenu, kako je letošnje, tako hitro začenjajo sušiti. Sekiro sva imela pri rokah, odsekava nekoliko skorje od smreke, ki se je nama bolehna dozdevala, in glejte! Gomazelo je pod njo vse polno červičev. Gledava čez Savo na desni breg, kjer ima premožen gospodar velik in lep smrekov gojzd, pa že od dalječ sva naštela več ko 50 smrek, ki bodo preden dojde sv. Jakob, že rujave postale. Nevednem kmetu, kateremu se je to od nekaj znana, stara smrečja bolezen nova božja kazen zdela, lastnosti tega škodljivega kukca razloživši prosim tudi »Novice«, naj sopet opomnijo posestnike gojzdov, da brž ko brž vse sušite z gojzdov spravijo, jih omajijo, skorjo pa, v kteri zarod tega mrčesa Zaradi povečanega obsega dela zaposlimo za nedoločen čas: -KUHARJA In - POMOČNIKA KUHARJA. K sodelovanju vabimo več ANIMATORJEV za delo z otroci Pisne vloge s kratko predstavitvijo pošljite na sedež podjetja ali po elektronski pošti v roku 8 dni od objave. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Dobra organiziranost in odlični tekmovalni uspehi Člani rečiškega prostovoljnega gasilskega društva s predsednikom Boštjanom Kolencem so v preteklem letu dokončali kar nekaj investicij. Obnovili so notranjost gasilskega doma in naredili nadstrešek. Njihova aktivnost lani je bila usmerjena tudi v praznovanje visokega jubileja in razvitje prapora. V drušlvu dajo velik poudarek izobraževanju, saj se zavedajo, da brez prepotrebnih znanj ne morejo dobro opraviti intervencij. Svojo pripravljenost so preizkušali na vajah in tekmovanjih tako mladi kot člani, članice in veterani, pri tem dosegali vidne rezultate. Mladinska desetina seje urila celo za udeležbo na olimpijadi, žal seje ni udeležila. Operativna enota pod poveljstvom Cirila Turka je posredovala pri požaru v Varpoljah, pomagali so pri helikopterskem reševanju ponesrečene mladoletne osebe in bili v pomoč občanom ob poplavi. Na občnem zboru, ki so ga pripravili drugo soboto v marcu, so bili kritični do razdeljevanja fi- Poveljnik Ciril Turk (desno) je dobil plamenico II. stopnje Gasilske zveze Slovenije (foto: Marija Šukalo) nančnih sredstev rečiške občine. Zaradi pomanjkanja sredstev namreč niso mogli nabaviti prepotrebne opreme za svoje nemoteno delovanje. Izvolili so novo vodstvo. Pet let bo predsedniške naloge opravljal Peter Brezovnik, za operativno področje pa bo še naprej skrbel Ciril Turk, ki je za svoje dosedanje prizadevno delo prejel priznanje Gasilske zveze Slovenije, in sicer plamenico II. stopnje. Priznanje sta mu izročila regijski poveljnik in poveljnik zgornjesavinjske gasilske zveze, Franc Finkšt in Boštjan Cigale. Poudarila sta, da lahko rečiškim gasilcem v mnogih drugih društvih zavidajo zaradi dobre organiziranosti in odličnih tekmovalnih uspehov. Te bodo poskušali še izboljšati, saj so se na letošnje državno prvenstvo uvrstile kar štiri njihove desetine, in sicer bodo rečiške ter s tem zgornjesavinjske in regijske barve branile ekipe mladincev, mladink, članic B ter veteranov. Marija Šukalo RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Nemočni v boju s kormoranom Okoli sto ribičev, ki se združujejo v okviru mozirske ribiške družine, je po predstavitvi različnih poročil o delovanju družine v preteklem letu, sprejelo tudi smernice delovanja za letošnje. Predsednik družine Mile Kojc je v svojem poročilu izrazil veliko skrb zaradi vse večjega števila ribojedih ptic (foto: Benjamin Kanjir) Lani so v glavna vodotoka vložili okoli 12 tisoč rib, predvsem potočnih postrvi, šarenk in lipanov. Domači ribiči in gostje, ki prihajajo na ribolov v Savinjo in Dreto, so izlovili okoli 15 odstotkov teh rib. Za veliko večino ostalega je žal poskrbela septembrska povodenj, ki je odnesla ogromne količine rib, še bolj pa ribojede ptice. Kormorani in sive čaplje desetkajo ribe tako vSavinji in Dreti, --“"N 28 v___ kakor tudi v manjših gojitvenih potokih. V sodelovanju z lovci jih sicer preganjajo, vendar večinoma brez večjega uspeha. V manjših potokih lahko tri ali štiri ptice dobesedno uničijo ves ribji živelj. Prave rešitve v boju s tema dvema vrstama ptic domala ni. Mozirski ribiči vsako leto spomladi pristopijo k izvedbi temeljitega čiščenja bregov rek. Kotstara lajna se iz leta v leto vrti dejstvo, da gre kar 90 odstotkov vseh odpadkov, ki se zagozdijo v obrežnem grmičevju, na račun odpadnefolijesilažnihbal.Tudi lansko leto ni bilo vtem oziru nič posebnega. Dodatno škodo na vodotokihje v letu 2007 povzročila sep- tembrska vodna ujma. Zavoljo velikih nanosov materiala vzdolž rek je bilo potrebnih več intervencijskih odlovov. Potrebni so bili zaradi različnih del in odstranjevanja tega materiala. Mozirski ribiči so v lanskem letu opravili okoli 4.900 prostovoljnih ur. Z njimi so poleg izvedbe očiščevalnih akcij dokončno uredili ribogojnico pred Mozirskim gajem, delno obnovili ribiški dom, okoli polovice ribnika traso za invalide in kanalizacijo. Z mladimi člani so skozi vse poletje nabirali nova znanja, organizirali različna tekmovanja in skrbeli za dobro počutje obiskovalcev. Benjamin Kanjir Tisočletna tradicija veleva, da s prihodom pomladi pospravimo svoja bivališča, jih prevetrimo in vonja spustimo novo življenje, ki se poraja zunaj. S krščanstvom je to dogajanje dobilo še drugačen pomen, povezan s praznikom velike noči. Žal pa nekateri pospravljanje jemljejo po svoje in lastne smeti znosijo na tuje prage. To se že dalj časa dogaja na mozirskem Rožniku. Lepo urejeno naselje razveseli oko obiskovalca, a ie dokler ta ne stopi s ceste malo v gozd. Kajti tamkaj (ne)znan nepridiprav odmetava kruh, mleko, kislo smetano, višnjev kompot in še marsikaj bi se našlo. Vse v popolnoma celi embalaži in v vrečkah, kijih potem živali raztrgajo in razvlečejo. Domačini že nekaj časa pozorno opazujejo »črno odlagališče« in upati je, da bo nebodigatreba zasačen pri dejanju samem. Marija Lebar Organizacije, Ljudje in dogodki, Informacije TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE Na pomladanskem izletu na Blatnem jezeru Udeleženci izleta so v cardi (krčmi) spoznavali kulinarične dobrote Madžarske (foto: AK) Člani Turističnega društva Mozirje so se 8. marca odpravili na izlet na madžarsko Blatno jezero. Vreme jim ni bilo povsem naklonjeno, a je bilo razpoloženje potnikov kljub temu veselo. Na poti so izvedeli marsikaj o krajih, mimo katerih so se vozili, podrobneje pa so spoznali Blatno jezero - »madžarsko morje«, kjer so preživeli večino dneva. Z manjšimi pozornostmi so se spomnili na sopotnice, ki so praznovale dan žena. Po dvourni vožnji so prišli do državne meje Dolga vas, ki po uvedbi schengenske meje nima več prave funkcije. Nadaljevali so do mesta Kesthely, ki je poznan po baročnem dvorcu Festetics s prekrasnimi sobanami in izjemno knjižnico. Krasi ga prelep park, v poletnih mesecih je še posebej primeren za sprehode in prireditve. Pot so nadaljevali do marcipanove-ga muzeja, kjer so si ogledali raznovrstne slaščičarske specialitete družine Szabo, ki ima že več desetletno tradicijo. Ob južnem robu Balatona, ki je največje jezero v tem delu Evrope, so šli do Siofoka, največjega kraja ob južni strani jezera. V Cosci čardi (madžarska krčma) so si privoščili okusno madžarsko kosilo. Ogledali so si krajši program s konjem, kajti ta carda slovi po številnih konjskih predstavah. Nato so se vkrcali na trajekt in se popeljali preko jezera na severno stran do Tihanyja. Vožnja je bila kratka, a videli so veličino madžarskega morja. Tihanyje zaščiten kot prvi nacionalni park, ponaša pa se s prekrasno baročno cerkvijo in nekdanjim benediktinskim samostanom, katerega je ustanovil kralj Andrej I. leta 1038. Izletniki so se sprehodili po etno vasi, ki hrani številne značilnosti starih panonskih vasi. Polotok je poznan tudi po gejzirjih. Po severni strani jezera so nadaljevali do Hevi-za, kjer so naredili še krajši postanek za ogled največjega zdraviliškega kraja na Madžarskem, znanega po jezeru s termalno vodo in zdravilnim blatom, ki sta posebej primerna za zdravljenje revmatizma. Nato so se z lepimi občutki vrnili proti domu. AK PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Uspešno delovanje v javnem interesu Gornjegrajski planinci si bodo preteklo leto zapomnili predvsem po dveh dogodkih: obnovi streh na pomožnih objektih pri planinskem domu na Menini planini in alpinistični odpravi v Kirgizijo. Precej delaje bilo opravljenega tudi na ostalih področjih, o čemer so na občnem zboru poročali načelniki posameznih odsekov. Dosedanji in tudi prihodnji predsednik društva Klemen Petek je prisotne seznanil, da je svet Občine Gornji Grad sprejel sklep o brezplačnem prenosu stavbišča planinskega doma njihovemu društvu. Tudi postopek okrog parcel, ki so bile odmerjene leta 2006 in ga vodi ministrstvo za okolje in prostorje po Petkovih besedah v zaključni fazi. »Zataknilo seje pri parceli na Vivodniku, kjer stoji razgledni stolp. Pred kratkim je ministrstvo vsem vpletenim strankam poslalo predlog odločitve, v kateri je navedeno, da parcele, ki se tičejo PD Gornji Grad, niso predmet vračila v naravi Nadškofiji Ljubljana. Upamo, da bo takšna tudi končna odločba,« je poudaril Petek in ob tem prisotne seznanil, da jim je ministrslvo za šolstvo in šport v preteklem letu podelilo sta- Dosedanji in tudi bodoči predsednik društva Klemen Petek se je vsem zahvalil za sodelovanje in vložen trud pri krepitvi gornjegrajske planinske organizacije (foto: EMS) tus društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa. Vzpodbuden je tudi podatek, da se članstvo nenehno povečuje. Predvsem je pri gornjegrajskih planincih potrebno izpostaviti delo z mladimi in dobro sodelovanje z občino in Pašno skupnostjo Menina - Gospodna Globača, s katero delijo meninska prostranstva. Takšen odnos želijo gojiti tudi v prihodnje,je izpostavil gospodar planinskega doma Franc Pahovnik, saj so prav kmetje zaslužni, da je ostala Menina neporaščena z gozdovi in zato privlačna za številne planince in ostale obiskovalce. Prav zaradi tega bodo tudi v letošnjem in prihodnjem letu glavno skrb posvetili obnovi planinskega doma na Menini, za katerega v po- Sally Morgan V objem B Avtobiografija treh generacij v treh knjigah. Sally že v zgodnjem otroštvu občuti, da je drugačna od ostalih otrok, hkrati pa spoznava, da se tudi način življenja njene družine, v kateri za pet otrok skrbita ljubeči mama in babica, močno razlikuje od navad okolice. Šele pri petnajstih letih Sally spozna, letnih mesecih skrbita prizadevna oskrbnika Franc in Darinka Grudnik. Klemen Petekje prepričan, da sta v zadnjih letih ogromno prispevala k popularizaciji Menine, kakortudi vsi člani društva, katerim so se zahvalili z društvenimi in priznanji Planinske zveze Slovenije. Savinjčan korenin da njen rod ne izhaja iz Indije, kot sta ji razložili mama in babica, temveč da so njeni predniki Aborigini. Sally se odloči poiskati resnico. Ob iskanju svojih korenin pa končno najde tudi babičino in mamino življenjsko zgodbo. Sally Morgan, ena najbolj priznanih avstralskih aboridžinskih umetnic in pisateljic, je za avtobiografijo V objem korenin prejela nagrado avstralske Komisije za človekove pravice in enakost ter leta 1990 Order of Australia Book Prize. KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Nazarčani prihodnjo sezono v 3. SKL Sezona 2007/08 v obeh skupinah 2. SKL je zaključena. Z vzhoda Casino Maribor in Maribor, z zahoda pa Šenčur CP Kranj in Tolmin bodo v mini ligi šest krogov odločili o dveh ekipah, ki se bosta uvrstili v 1. B SKL. Iz 2. SKL sta že izpadli ekipi Nazarje in Lesdog Kočevje z zahoda, v obeh skupinah predzadnja Lastovka in Kolpa Črnomelj pa bosta v dveh tekmah odločila o tretjem potniku v 3. SKL. Od tam so se kot zmagovalke svojih skupin v drugo ligo uvrstile ekipe Dravograd, Podbočje in Stražišče. Ker so nazorski košarkarji odpotovali na gostovanje k ekipi, ki jim po stilu igre ne odgovarja, je bilo pričakovati vsaj zanesljiv, če ne že kar hud poraz. Vidno oslabljeni so tekmo za- GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje čeli slabo, saj nikakor niso znali zadeti, domačini pa šoto izkoristili in v 25. minuti vodili že za 24 točk. Nekaj posrečenih zamenjav trenerja Fink-šta je nato prineslo živahnost v igro, kar je presenetilo domačine, ki so igrali že zelo uspavano. Od daleč in iz protinapadov je začel zadevati Kovačič in z uspešnim izvajanjem prostih metov se mu je priključil kapetan ekipe Gelb, ki seje pod obroči kljub pomanjkanju višine hrabro boril z mnogo višjimi domačini. Dobro minuto pred koncem tekme je bila razlika le še štiri točke v korist domačih, za kaj več pa je Nazarčanom na koncu zmanjkalo tudi nekaj športne sreče. Zdaj bo treba v klubu temeljito razmisliti, kako s člansko ekipo v prihodnje. Kaže, da je sedaj pravi trenutek poleg okostja letošnje ekipe dati priložnost tudi doma vzgojeni PLANICA Slovenski orli Štiridnevni program finala svetovnega pokala v Planici seje pričel s treningom in kvalifikacijami, v katerih je za petkovo tekmo bilo uspešnih pet Slovencev, med njimi tudi ljubenski orel Primož Pik, kije pristal na 13. mestu. Prva posamična tekma je prepričljivo pripadla Avstrijcu Gregorju Schlierenzauerju, Piki pa je zasedel 28. mesto. Druga posamična tekma smučarjev skakalcev na letalnici v Planici je ponovno potrdila pre- brez stopničk moč Schlierenzauerja. Slovenci so žal ostali brez stopničk, saj je Robert Kranjec le za 0,3 točke zgrešil tretje mesto. Tudi Piki ni imel sreče in je s svojim skokom v prvi seriji pristal na 31. mestu. Slovenski orli v postavi Primož Piki, Jurij Tepeš, Robert Kranjec in Jernej Damjan so si na moštveni tekmi priborili četrto mesto. Zmaga je pripadla Norvežanom, drugo mesto so osvojili Finci, tretje pa Avstrijci. Marija Sukalo ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Poraz članic v Mežici V prvi tekmi drugega kroga zaključnega dela tekmovanja 3. DOL -vzhod je članska ekipa KLS Ljubno igrala v gosteh z ekipo Mežice in izgubila z rezultatom 2:3 (25:23; 25:15; 19:25; 12:25, 8:15). Po odlični igri v prvih dveh setih in vodstvu z 2:0 so igralke ekipe KLS Ljubno popustile, kar so domače igralke s pridom izkoristile. Povratno srečanje bo 29. marca na Ljubnem. V soboto je nastopila tudi ekipa mlajših deklic in sicer na turnirju v Lučah, kjer so premagale ekipo Kajuh Šoštanj z rezultatom 3:0, vrstnice iz Ruš z 2:1 in v tretji tekmi še mlade odbojkarice Nove KBM Maribor z rezultatom 2:1. S tremi zmagami so prepričljivo osvojile prvo mestu na turnirju. Ekipa kadetinj je igrala na turnirju v Slovenj Gradcu in v prvi tekmi izgubila z domačo ekipo z rezultatom 0:2, nato pa premagala odbojkarice Alianse iz Šempetra z enakim rezultatom. Franjo Atelšek generaciji, kije letos beležila odlične rezultate v prvenstvu kadetov. Nato malce potrpeti, da se sezono ali dve kalijo v članski konkurenci in si za cilj postaviti ponovno uvrstitev v višji rang tekmovanja. Osnove za takšen cilj so realne in dovolj dobre, potrditev česarso uspešni rezultati minulih sezon. Tomaž Križnik KD Ježica : KK Nazarje 90:81 (23:9, 19:17, 27:24, 21:31) Ljubljana. Dvorana ŠRC Ježica. Gledalcev 40. Sodnika: Dušan Kmetec (Miklavž) in Marko Zdravkovič (Lenart). Tehnični komisar: Janko Plevnik (Ljubljana). Nazarje: G. Ločičnik 2, Kovačič 38 (4T, 8-11), Plaskan 2, Gračner 2, Zadravec 8 (2T), M. Janko 2, Gelb 20 (10-12), Ilič 5 (IT, 2-4), Marčinko 2. KD Ježica: Gabrič, Heco, Jajčanin 14 (2T, 4-6), J. Kobilica, Novšak 10 (2-4), Magušar 7 (IT, 2-2), A. Kobilica 3 (1-2), Vesel 11 (IT, 2-3), Benko 21 (3-3), Reberšak 15 (2T, 1-3), Brumen 9(1-4), Klinc. Rezultati 22. (zadnjega) kroga 2. SKL - vzhod: Logo Grosuplje : Ilirija 68:78, Ruše : Terme Olimia 94:62, Pakman Celje : Maribor 61:74, Lastovka : Calcit Mavrica 103:83, Casino Maribor : Union Olimpija mladi 79:41, KD Ježica : Nazarje 90:81. Končna lestvica: 1. Casino Maribor 44,2. Maribor 38,3. Ilirija 37,4. Logo Grosuplje 37,5. Union Olimpija ml. 35,6. KD Ježica 34,7. Pakman Celje 32,8. Calcit Mavrica 31,9. Ruše 28,10. Terme Olimia 28,11. Lastovka 27,12. Nazarje 24. ČRNA KRONIKA • DIVJAL IN UNIČEVAL Kokarje: 13. marca zvečer je dežurni policist prejel obvestilo, da v Kokarjah nekdo divja z osebnim vozilom in stem ogroža druge ljudi ter njihovo premoženje. Na kraj je odšla patrulja, ki je kršitelja izsledila. Policisti so ugotovili, da je nevarni voznik vozil neregistrirano osebno vozilo, bil brez vozniškega dovoljenja, zaradi svoje objestne vožnje pa je celo trčil v dva objekta in ju poškodoval. • IZSLEDILI ZALETAVEGA VOZNIKA Luče: V noči na 16. marec je neznani voznik z vozilom trčil v vhodna vrata Osnovne šole Luče terjih poškodoval. Patrulja je z ogledom kraja in zbiranjem obvestil izsledila storilca, zoper katerega sledi ustrezen ukrep. • POBEGNIL S KRAJA PRETEPA Nizka: 16. marca ob 23.35 uri je bil dežurni Policijske postaje Mozirje obveščen, da je prišlo v bifeju Zmajeva votlina do pretepa med dvema gostoma. Eden izmed njiju je po dejanju takoj pobegnil. Policisti so na kraju ugotovili, daje oškodovanec utrpel lahke telesne poškodbe, zoper znanega storilca pa bodo policisti napisali kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo. Policisti so na kraju ugotovili, da so v omenjenem lokalu točili alkohol vinjenim osebam, preverjajo pa tudi, ali je bila spoštovana določba o obratovalnem času gostinskega lokala. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Bolečina, ki nam v srcu tli, te v življenje več ne obudi. Slejko prej zabriše čas vse bolečine, a spomin ostane, nikdar ne izgine. POČIVAJ V MIRU. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega atija Igorja ŽLEBNIKA (21.5.1964-11.3.2008) Iskreno se zahvaljujem vsem sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom prav posebej pa sosedom Jožetu Robidi, Janezu Robidi in Borisu Šporinu, ki so mi v prvih trenutkih pomagali in mi stali ob strani. Zahvaljujem se ge. dr. Andreji Podbregar Marš in sestri Ireni Finkšt, ki sta nama z atiju v zadnjih nekaj mesecih neizmerno pomagali. Hvala tudi g. župniku, pevcem, organistu, govorniku, gasilcem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči hčerki Mojca in Tamara Tebe Milan Krivec pa prosim, če mi stojiš ob strani, kot si mi do sedaj. Hvalah. Ko si bil med nami, včasih nismo razumeli, zakaj nisi (vedno) z nami. Danes, ko te ni več med nami, razumemo, da si bil pred nami. Hvaležni smo, da smo lahko delpoti prehodili s tabo in za tabo, in globoko spoštujemo tvoje delo. V SPOMIN 24. marca bo minilo deset let, odkar med nami ni več našega dragega dedoja Franca KOTNIKA Hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu in na njegovem grobu prižigate svečke. Njegova družina Glej zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) Sporočamo žalostno vest, da je preminil naš dolgoletni prijatelj Stane HORVAT iz Mozirja Pogrešali ga bomo! Prijatelji ?oOW»ME STOfin-^ Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini Pride čas, ko si izmučeno srce želi le spati, v sen večnosti potovati. ZAHVALA V 50. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat, stric, nečak Vinko KREBS iz Luč ob Savinji Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, krajanom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalje, darovali sveče, cvetje, za svete maše in pokojnega pospremili na njegovo zadnjo pot. Še posebej se zahvaljujemo dobrim sosedom za pomoč, g. župniku Vikiju, pevcem iz Luč, zborovodkinji ge. Aniti, ge. Valčki in ge. Jožici za izrečene lepe besede slovesa. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali, iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi ZADREČKE NOVICE Upajmo, da bo tudi njih kdo obvestil, kdaj bo spet naslednja stavka Hiter tempo počasnih sprememb Zanesljiva netočnost Avstralec na obisku v Zgornji Savinjski dolini se čudi našim hitrim podnebnim spremembam. Po toplem februarju marca zapade sneg in si ni več na jasnem, kako si sledijo letni časi, zato vpraša: “Kako pa pri vas veste, kdaj nastopi nov letni čas?” “Pomlad je tu, ko ni snega že kakšen mesec, poletje pa, mogoče že maja, ko ni snega še kakšen dan več.” Vsako prvo soboto v mesecu hišnik v gasilskem domu točno opoldan sproži testni signal sirene. Uro si je naravnal po uri, ki jo ima vaški urar v izložbi. Nekoč vpraša urarja: “Nastavljate uro po radijskih novicah ali je satelitsko vodena?” “Ne," odkima urar, “vsako prvo soboto v mesecu jo naravnam po pisku vaše sirene.” Servis za čudeže Franc pride k čudodelniku in ta ga vpraša: “Sin moj, kakšni so tvoji problemi?” “Rad bi bolje slišal.” “Kako dolgo pa že slabo slišiš?” “Odkar mi je mobitel padel na tla, samo drugi slišijo mene.” Kinder surprise (Pirhi presenečenja) “Manca, zakaj si daješ na stran vse čokolade, ki si jih dobila za pirhe?” vpraša teta nečakinjo. “Dala jih bom naši Šeki.” “Zakaj boš dala vse čokolade kravici?” “Da jih poje, ker imam raje kot čokolado čokoladno mleko.” Hugo Mušnik V Avstraliji je na dirkah res vroče Izkušnja naše bralke Lani sem za veliko noč pripravila velikonočni zajtrk: jajca, šunko, sir, potico. Te dobrote so pri nas prej izjema kot pravilo, vendar je moj sin, ko sem mu omenila, da nas v nedeljo čakajo te dobrote, kljub temu rekel: “Eh, vsako leto isto.” Seveda ve Več o tem lubadarju si preberite na strani 27 Pogovor pri otroškem zdravniku med dvema čakajočima: “Želim si, da bi imela pet otrok.” “Jaz jih imam pet in ti lahko povem, da sploh ne veš, kaj si želiš.” “Seveda vem, saj jih imam sedem." Cvetke k> koprive LAJŠANJE ČUSTVENIH IN TELESNIH BOLEČIN David Paulič, mož predsednice GSK Mozirje: »Damjana, delaj se, daje šnops zanič. Fotograf naju gleda, gotovo ga bo hotel en požirek. Kašljaj, bruhaj, kar koli...« Damjana Paulič, predsednica Gornjesavinjskega smučarskega kluba: »Prepozno. Gotovo je ugotovil, daje šnops odličen, koje videl, kako sem padla po smučišču!« NAJ ZIMA Z REPOM UDARI Ernest Kovač, direktor podjetja Golte Slovenija (desno): »Dragi župan, če imaš še kaj zvez pri svojem bivšem šefu, bi ga jaz preko tebe prosil še za jožefovo zimo, da podaljšamo sezono na Golteh.« Ivan Suhoveršnik, mozirski župan: »Za torek se lahko zmenimo za padavine, da boste lahko v sredo sneg potlačili, ker je potem že veliki četrtek in se ne sme delati z zemljo ali snegom.« PROŠNJE SO SE JIM USLIŠALE Anton Hren, nekdanji šofer avtobusa (desno): »Darko, sto butaro boš pa še dež priklical.« Darko Atelšek, glasbeni multipraktik: »To mi ni v planu. Če si poslušal, kaj sta se zgoraj Suhoveršnik in Kovač pogovarjala, prosimo bivšega šefa zdajšnjega mozirskega župana za sneg.« ^s° MESTO V BAČKI, VOJVODINA DODATEK K MOŠKI OBLEKI, NADOMEŠČA KRAVATO ČLAN AKADEMIJE POTRDILO ZA USKLADIŠČENO BLAGO TRENJE SESTAVIL PEPS IZLET S KOSILOM NA PROSTEM PRITRDI- TEV, ODOBRITEV, AGREMENT SRBSKO, HRVAŠKO MOŠKO IME REKA NA ALJASKI ZGORNJI DEL STOPALA L PROTESTANTS- KI DUŠNI PASTIR IZDELOVA- LEC IGRAČ SLOVENSKI SKLADATELJ PUBLICIST- CIRIL DEBELA PALICA TISKARSKO OPRAVILO LASTNOST NETAKTNE- GA ČLOVEKA KRAJ OB SOTLI PRI PODČETRTKU PRETOK, MORSKA OŽINA, UMETNI PREKOP VPREGA S TREMI ŽIVALMI ŠVEDSKI PISATELJ, NOBELOVEC- KLAS PONTUS NESTROKOV- NJAK, LAIK GLOBOK IZREZ PRI ŽENSKIH OBLEKAH PREČNI DROG V KOZOLCU PISEC LJUBEZENSKIH PESMI STARA ENOTA ZA MERJ. TLAKA VZDEVEK BALONARJA ŠORNA ZNAMKA STAREJŠIH JAPONSKIH RAČUNALNI- KOV RAZUM, UM, PAMET (FR) REKLO, PREGOVOR V^ ČLAN ORGAN IZACI- _____JE_____ ROČNO STRELNO OROŽJE OBRT ZA POKRIVANJE STREH FRANCOSKI SMUČAR- CHRISTOPER PRITLIKAVO LJUDSTVO NA FILIPINIH ZADNJIK. RITNIK (LAT.) PLAHA GOZDNA ŽIVAL PETER LEGIŠA EGIPTOVSKI POLITIK- MAOHAMED VREMENSKA NESREČA, POPLAVA (KNJIŽ.) TRŠČICA (NAR., PRIMORS.) KATICA ILEŠ NIZEK ŽENSKI PEVSKI GLAS KARMINSKO RDEČE BARVILO RDEČKAST KALCEDON, MINERAL SOVJETSKI REŽISER- NIKOLAJ ERVIN OGNER NEMŠKI KEMIK- AUGUST NEKDANJI HRVAŠKI KOŠARKAR- ANDRO ALMA KARLIN ŠTEVILO Z DVEMA NIČLAMA HRVAŠKI PEVEC- GORAN Portal Savinjsko doline MINI SLOVARČEK: TANANA- reka na Aljaski ARNOLDSON- švedski pisatelj, nobelovec- Klas KEKULE- nemški kemik- August ADA- mesto v Bački, Vojvodina AMER- egiptovski politik Mohamed Abdul Hakim Šport center PRODNIK Juvanje 1, 3333 Ljubno ob Savinji Tei. 03 838 10 30, GSM 041 752 111 Zaposlimo natakarja ali natakarico. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 13. številki SN ime in priimek_____________________________________ NAROČ. ŠT. naslov TTT Vse dodatne informacije na telefonski številki 041/752-111 Napovednik dogodkov • Sobota (22. marec), ob 7.00. Center Velenja Jožefov sejem___________________________________________ • Sobota (22. marec), ob 8.00. Golte Odprto državno prvenstvo v karvingu____________________ • Nedelja (23. marec), ob 13.15. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Paloma (mladinci) • Ponedeljek (24. marec), ob 11.00. Gasilski dom Grušovlje 2. velikonočni pohod na Ojstri vrh_____________________ • Torek (25. marec), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Sanje oblačka Edvarda________ • Sreda (26. marec), ob 10.00. Športna dvorana Mozirje Polfinale državnega prvenstva v malem nogometu za deklice_____________________________________________ • Sreda (26. marec), ob 18.30. Kulturni dom Gornji Grad Predavanje Različni obrazi depresije____________________ • Sreda (26. marec), ob 19.00. Knjižnica Mozirje Koncert glasbene delavnice Osminka______________________ • Četrtek (27. marec), ob 19.00. Restavracija Gaj Mozirje Predstavitev literarne sekcije Potke Šmartno ob Paki • Petek (28. marec), ob 18.00. Knjižnica Mozirje Likovna razstava Jureta Repenška___________________ ŽIVALI - PRODAM Prodam brejo kravo dojilje, pašno in telico simental., brejo 8 mes., pašno; tel. 584-33-33. Prodam bikca sivca in teličko limozin, stara 7 dni; tel. 584-17-85. Prodam dve telički ciki; gsm 041/ 830-403 ali tel. 03/584-71-20. Prodam teličko, sivo, staro 10 dni; gsm 051/264-858. Prodam teličko sivko, težko 130 kg, dobrega porekla; gsm 041/467-374. Prodam teličko sivo-rjavo, staro 10 dni; gsm 041 /783-489. ŽIVALI - KUPIM Kupim žrebeta; gsm 041 /354-602. ODDAM - ODDAŠ Prosim, če ima kdo za oddat ohr. štedilnik (2 plin, 2 el.), bel ali rjav in majhen jed. kot in mizo; gsm 030/918-823. Oddam stare bobrovce; tel. 03/583-13-57 - zvečer. DRUGO - V NAJEM Košnjo oddam v najem; gsm 031/ 695-208. DRUGO-ZAMENJAM Sintesajzer solton - ketron in R5 zamenjam za sintesajzer yamaha 740; gsm 031/608-282. DRUGO-PRODAM Prodam pianino, cena po dogovoru; gsm 041/495-434. Prodam novodiaton. harmoniko, kvalitetna, možno na obroke; gsm 041/ 596-584. Prodam krmilni in jedilni krompir; tel. 04/252-26-37. Prodam seno iz prevetravanja; gsm 041/354-657. Prodam fantovsko obleko za prvo obhajilo + srajco - 40 eur; gsm 041 / 315-099^ Za pol cene prodam štedilnik "calorex-5", (trda goriva), rabljen 1 mes.; gsm 040/796-313. Prodam agregat dizel 5 kW, potreben Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk! MORDA STE ISKALI PRAV TO V REDNO DELOVNO RAZMERJE ZAPOSLIMO strojnega tehnika - upravljalec CNC rezalnika. Ogrevanje Sedeljšak, d.o.o., Propreče 25,3305 Vransko. ZAPOSLIMO PRODAJALKO ALI PRODAJALCA v samopostrežni trgovini v Braslovčah; gsm 041/612-062. PAUER d.o.o., Braslovče 26,3314 Braslovče. ZAPOSLIMO ŠIVILJO za šivanje delovnih oblek in nekvalificirano delavko za razna dela. Tel. 838-12-23 ali gsm 031/749-022. REMENIH d.o.o., Šentjanž 61,3332 Rečica ob Savinji. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p„ Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela. Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A -pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, okvirjanje slik, montaža itd. izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/ 83845-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o, Loke 33,3330 Mozirje. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O, Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051 /307-035 ali tel.: 839-56-50. RAČUNOVODSKE STORITVE Računovodske storitve opravljamo strokovno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. V kolikor se boste odločili za sodelovanje z nami, bomo veseli novih izzivov. Vsem novim strankam ponujamo posebne ugodnosti. Gsm: 041/428755 in tel. 03/583-3870. Suzana Urbanc Renko s.p, Ljubija 95,3330 Mozirje. SVETOVALCA ZA ZDRAVO PREHRANO Debelost, holesterol, trigliceridi, diabetes, alergije, stres,... Odločite se poiskati svoje zdravje! Gsm 031/642- 353. Marija Jurak Trogar s.p, Radegunda 57, Mozirje. manjšega popravila; gsm 031 /427-811. Prodam nakladalko sip 16m3,puhal-nik tajfun z motorjem 10 KM ter mizni rezkar; gsm 041/783-005. Prodam tračni obračalnik sip za traktor; tel. 583-15-20-ob 19. uri. Prodam kosilnico bes - nizka kolesa; tel. 583-28-67. Prodam transporter - silažni, na dve verigi; gsm 041/818-350. Prodam suha drva, gaber in bukev, metrska, cepljena; gsm 031/585-735. Prodam otroško fantovsko kolo rog, popolnoma izpravno (prim. za 10 -14 let), ugodno; gsm 041/783-448. OSEBNI STIKI Želim spoznati resno žensko za skupno življenje; gsm 041/959-192. Apartmaji in wellness center Korošec Vse stranke obveščamo, da 21. marca 2008 (Veliki petek) plačilni sistemi ne bodo delovali. Za domači plačilni promet to pomeni, da se bo 21. marca 2008 opravljal le interni plačilni promet, to je za stranke, ki imajo račun v Banki Celje. Strankam, ki imajo račun v drugih bankah, bomo naloge izvršili v torek, 25. marca 2008. Čezmejna plačila in plačila v tujino v EUR prejeta 20. marca 2008, bodo izvršena isti dan. Vsa čezmejna plačila in plačila v tujino, prejeta 21. marca 2008, bodo izvršena 25. marca 2008. Vse ostale bančne storitve boste lahko opravili nemoteno. banka celje Urška Reberčnik s.p. Ljubija 5 3330 Mozirje tel. št.: 03 583 11 22 tel. št.: 031 619 634 korosec.rebercnik@siol.net www.turizemkorosec.com Od marca dalje vas v Wellness centru Korošec poles razvajanja v apartmajih, saunah, solariju, jacuzziju in na masažah vabimo v nov kozmetični salon, kjer vam z vrhunsko kozmetiko BIODROGA IN AFRODITA nudimo: nego obraza, telesa, vrste depilacije nega telesa, odpravljanje celulita z ultrazvokom, ličenje. Za vsa naročila smo vam na voljo na št. 031 619 634. Za vse naše storitve lahko dobite tudi DARILNE BONE. Nadstandardno zavarovanje stanovanja in opreme po konkurenčni ceni. Odslej tudi z asistenco doma! Se vidimo doma. Gmu B PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO www.ZavarovalnicaMaribor.si 080 19 20 Asistenca doma Celje - skladišče D-Per 7/2008 5000022014,12 5Ì Center tehnike in gradnje Kidričeva ulica 53, Velenje, tel.: 03/898 87 10 Zbirajte lepe trenutke s kartico Mercator Pika v času do 7. 4. 2008. Plazma TV LG 42PC52 diagonala zaslona 106 cm Redna cena: 1.049 EUR / 251.382 SIT COBISS 0 734,30 EUR Ponudba velja v velikih HM Mercator (LJ, KR Primskovo, CE, MB, MB Pobrežje, NG, KP) in v prodajalnah M Tehnika s tovrstno ponudbo. Nakupi s kartico Mercator Pika in določeno število zbranih pik, vam lahko v določenem bonitetnem obdobju prinesejo dodaten 3 do 6 odstotni popust. lercator Pika Zbirajte lepe trenutke