; - T M ,r ■ 7 j CENTRALINA PKAVULUJJì'ih. . ' L~ f SODIŠČA SR LJUBLJANA 61.000 /roCAAR I^jT ( URADNI VESTNIK občin Ormož in Ptuj UrSCINA UBCINfc >1 PTUJ \n' Leto VII. Ptuj, dne 13. maja 1971 Številka: 6 VSEBINA: OBČIMA ORMOŽ: 54. Odlok o urbanističnem programu občine Ormož 55. Odlok o urbanističnem redu v občini Ormož 5G. Odlok o splošni prepovedi parcelacije in graditve na območju mesta Ormoža, za katerega je predvidena izdelava zazidalnih načrtov 57. Sklep • uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Velika Nedelja za dobo petih let OBČINA PTUJ: 58. Odlok o proračunu občine Ptuj (občinskem proračunu) za leto 1971 54. Po drugem odstavku 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in 4. točki 112. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 15-219/64), je skupščina občine Ormož na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. aprila 1971 sprejela ODLOK o urbanističnem programu občine Ormož I. URBANISTIČNI PROGRAM 1. člen Sprejme se urbanistični program občine Ormož. Urbanistični program predvideva gospodarski in družbeni razvoj občine Ormož do leta 1991 in je podlaga za urbanistične načrte, *a zazidalne načrte, za urbanistični red. za določanje lokacij in urbanističnih pogojev ter za urejanje zemljišč z; gradbene namene. 2. člen Urbanistični program vsebuje tekstualno in grafično dokumentacijo o družbehem in ekonomskem razvoju mesta Ormoža kot družbene, gospodarske in urbanistične celote ter bistvene elemente razvoja drugih naselij in območij v občini upoštevajoč predvidevanja regionalnega prostorskega plana SR Slovenije. V skladu z urbanističnim programom us-fherja občinska skupščina urbanistični razvoj ln prostorsko ureditev občine z urbanističnimi načrti, zazidalnimi načrti jn urbanističnim redom. gradnjo stanovanjskih :n poslovnih zgradb ter komunalnih objektov pa še z letni-nti in perspektivnimi plani etapne izgradnje. 3. člen Urbanistični program vsebuje tekstualno in grafično programsko gradivo po elementih in sicer: prostor, prebivalstvo, proizvodnjo in oskrbo. Gradivo iz prejšnjega odstavka vsebuje: a) urbanistični program vplivnega območja onesta Ormoža. b) urbanistični program mesta Ormoža. — tranzitna cesta in železniško omrežje; — območja, ki se urejajo z urbanističnim načrtom. zazidalnimi načrti in urbanističnim redom; — osnova energetskega omrežja; — agrarne in gozdne površine; — krajinski rezervati in spomeniki (arheološki, hortikulturni, naravni, umetnostni, tehnični, vojaško-zgodovinski); — melioracijska in poplavna območja; — industrija; — zaščitene agrarne in gozdne površine na karti v merilu 1:2880; B) Za ureditveno območje mesta Ormoža na kartah v merilu nST)l :2880 — »“zazidljive površine; — zazidljive površine; — zazidalni sektorji z vrisanimi območji za katera se izdelajo zazidalni načrti in lokacijska dokumentacija s širšo okolico objekta; — prometnice; — varstvo spomenikov in varstvo narave; — pbkfi razmejitev; (jfbj/zazidalne načrte v merilu 1:1000 — za mesto Ormož, Izdelan v marcu 1964; — za individualno gradnjo stanovanj ob Cvetlični ulici, izdelan 2. marca 1964; — dopolnilni zazidalni načrt za individualno gradnjo stanovanj severno od bolnice, izdelan 20. oktobra 1964; — dopolnilni zazidalni načrt individualne stanovanjske cone pr: Hardeku izdelan 20. novembra 1964; — za individualno izgradnjo stanovanj (sejmišče) izdelan 28. maja 1965; — za individualno izgradnjo stanovanj ob kopališču, izdelan 16. septembra 1966; — ureditveni načrt grajskega parka, izdelan 30 avgusta 1970; — zazidalni načrt dela industrijske cone za tovarno »Jože Kerenčič« izdelan 30. avgusta 1970; — sprememba zazidalnega načrta za del individualne stanovanjske cone ob Cvetlični ulici Izdelan 2. decembra 1970. II. URBANISTIČNI IN ZAZIDALNI NAČRTI TER URBANISTIČNI RED 4. člen Povzetek usmerjevalnih elementov gradiva Urbanističnega programa vsebujejo naslednji grafični elementi: A) Za jzvenmestno območje občine na kartah v merilu a) 1:100.000 vodno-gospodarske osnove; ~~ naravne in turistične vrednote; Prometna mreža; Prebivalstvo; ~~ območje občine Ormož s perspektivami naselji in lokalnimi centri; stanje oskrbe; električno omrežje in hidroelektrarne (obstoječe stanje in perspektivni razvoj); , stoječe stanje in perspektivni razvoj); b) 1:23.000 5. člen Urbanistični program, urbanistični in zazidalni načrti se izdelajo samo zr mesto Ormož. 6 «en Po urbanističnem redu se urejajo naselja in območja, ki jih določa odlok o urbanističnem reda 7 člen Z zakonom določeno območje mesta Ormoža in z urbanističnim programom določeno ureditveno območje mesta Ormoža sta razvidni iz karte urbanističnega programa v merilu 1:2880 z naslovom »Urbanistični program mesta Ormoža« in sta odločilni za urbanistično programiranje in projektiranje ter za urejanje i-n uporabo stavbnih zemljišč. Ureditveno območje, kot del mestnega območja mesta Ormoža, zajema le zazidalno območje mesta ter tisto njegovo okolico, ki je neposredno podrejena stanovanjskim komunalnim in drugim urbanskim razmeram mesta. 8. člen Zaradi smotrne stanovanjsko komunalne izgradnje, urejanja mesta, smotrne etapne realizacije, opravljanje urbanističnih gradhe-no-tehničnih, meritvenih. spomeniško varstvenih in podobnih zadev, se zazidljive površine mesta Ormoža razdele na zazidalne sektorje. 9. «en Osnove za vodnogospodarske ureditve vključujejo: — predlog akumulacije Drave v Ormožu za potrebe HE Varaždin; — zaščiteno območje izvirov pitne vode za mesto Ormož pri vasi Trgovišfe in črpališče vode v Središču; — občasno poplavljena ln zamočvirjena območja k: jih bo potrebno izsušiti (ob potokih Sej arca. Trnava in Lešnica); — kanalizacija in čistilna naprava za mesto Ormož. Naštete vodno gospodarske ureditve so grafično prikazane na karti urbanističnega programa za mesto Ormož v merilu 1:25.000. 10. člen Osnove prometnega omrežja so ceste I. in II. reda z varstvenimi pasovi in ostale pomembnejše cestne zveze ter trasa železniške proge z varstvenim pasom Pragersko—Ormož—Središče in odcep Ljutomer. 11. člen Osnove energetskega omrežja presegajo obstoječi primarni elektro energetski vodi: a) Ormož—Ljutomer 110 kV; b) . Ormož—Hrvatska 110 kV; c) Ormož—Ljutomer 35 kV; d) Ormož—Središče 35 kV; e) Ormož—Loperiice 35 kV; f) Ptuj—Ormož 35 kV. 12. člen Za potrebe izletniškega kakor tudi rekreativnega turizma so namenjeni kraji Vinski vrh, Temnar, Hajndl. Hum pri Ormožu. Lit-merk, Kog in Svetinje. 13. «en Pokrajinsko značilne površine v občini Ormož ki se zaščitijo so: a) park okrog gradu pri Vci ki Nedelji; b) zelen! pas na levem bregu reke Drave v celotni dolžini: c) arheološka zemljišča v Ormožu in okolici: Senčak Trnovci. Rucmanci, Savci. Tomaž. Senik. Sejanci, Vičanci. Podgorci, Predava. Osiuševci. Cvetkove:. Sodine:. Mihovci, V Nedelja. Lenta, Hardek, Lahonci Pršenci Žerovinci. Pavlovski vrh. Pavlovci, Loperšice, Hum prj Ormožu. Salovci. Veljki in Mati Brebrovnik. Miklavž pri Ormožu. Kajžar. Gomila pri Kogu. Kog, Vodranci. Godeninci, Stari Marof, Grabe in Obrež. d) predeli v naseljih: Savski vrh, Sodinci, Strjanci. Lunovec, Osluševci, Godeninci, Hum pri Ormožu in Središče ob Dravi. 14. člen Rezervati regionalnega pomena: — trasa plinovoda v širini 10 m ter varstveni pas plinovoda, ki meri na vsako stran njegove osi 50 m' — trasa bodoče Panonske ceste z zaščito pasu v širini 200 m. 15. člen V rezervatu je predvidena le namenska radnja po posebnih predpisih za take grad-je. V urejanju naselij je obvezno upoštevati omejitve, ki sovpadajo S problem: rezervatov za posamezne namene. Tu ni dovoljena gradnja. ki ni v skladu z vnaprej določeno namensko izrabo površin. 16. člen Zavarovanje pokrajinskih značilnosti, etnografskih zanimivosti, urbanističnih ambien-tov kulturnih, arheoloških in naravnih spomenikov v občini, se ureja tudi z odlokom o spomeniškem redu, ki ga sprejme občinska skupščma na predlog za spomeniško varstvo pristojnega organa. 17. člen S posebnim odlokom se določi izvajanje režima na površinah, ki so predv.dene za regionalne potrebe SR Slovenije v skladu z določbami tretjega odstavka 9. člena zakona o regionalnem prostorskem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-118/67). 18. člen Za urbanizem pristojni svet obč:nske skupščine lahko dovoli manjše odmike od sprejetega urbanističnega programa glede posameznih objektov, komunalnih naprav ali drugih lokacij v skladu z določbami 15. člena zakona o urbanistične planiranju. 19 člen Pri izdelavi urbanističnih in zazidalnih načrtno ter lokacijske dokumentacije s prikazom urbanistične ureditve širše okolice, je treba upoštevati veljavne predpise zlasti pa določbe pravilnika o začasnih tehnčnih predpisih za gradnjo na seizmičnih območjih (U-radni list SFRJ. št. 39-548/641. odredbe o dimenzioniranju in izvedb' gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS. št. 18-147/64) in zakona o narodni obrambi (U-radni list SFRJ, št. 8-83/69). 20 člen Sprejeti urbanistični program ter urbanistični in zazidalni načrti moralo biti na vpogled občanom, organom in organizacijam. Občinski upravni organ pristojen za urbanizem r ra med uradnimi urami dajati na zahtevo zainteresiranih strank Informacije in podatke 0 vsebini urbanističnih dokumentov. Izvrševanje urbanističnega programa nadzoruje pristojna urbanistična inšpekcija. 1 III. LOKACIJA 21. člen Lokacijrko dovoljenje izda občinski upravni organ, pristojen za urbanistične in gradbene zadeve v skladu s sprejetim zazidalnim načrtom. Za območje, za katerega ni predviden zazidalni načrt oo določbah tega odloka, se izda lokacijsko dovoljenje v skladu z elementi urbanističnega programa, urbanističnega načrta aT urbanističnega reda V teh primerih se izda lokacijsko dovoljenje praviloma na podlagi lokacijske dokumentacije, kj obsega širšo okolico objekta. I 22. člen V mestu Ormožu je potrebno lokacijsko dovoljenje tudi za naslednje posege, ki vplivajo na spremembo prostora: a) nasipavanje zemljišča na višino, ki presega raven sosednih zemljišč ali stavb ter javnih komunikacij in komunalnih naprav; b) odkopavanje zemljišča do globine, ki je nižja od ravni sosednih zemljišč ali stavb ter javnih komunikacij in komunalnih naprav; c) zasaditev in krčenje javnih parkov, drevoredov in podobno; d) odstranitev obstoječih objektov in naprav; e) izkoriščanje mineralnih surovin. 23. člen Za pomožne objekte po zadnji alinej: prvega odstavka 19. člena zakona o urbanističnem planiranju se štejejo: a) smetišnice, drvarnice, svinjaki kokošnjaki, zajčniki, steljniki. čebelnjaki in golob-n.iaki; b) vetrolovi, verande, nadstrešniki. vrtne ute, zidanice; c) gnojnične jame. greznice, gndišča in po-nikovalnice pri že obstoječih objektih; d) objekti za preskrbo s pitno vodo- za posamezna gospodinjstva; e) rezervoarji za vodo, ki jo uporabljajo kmetijski proizvajalci za zalivanje in škropljenje; f) ograje ob cestah in poteh zunaj naselij; g) nadzemno niskonapetostno električno o-mrežje ter poštni, telefonski in telegrafski priključki največ 100 m dolžine brez posega v javne komunikacije: h) hišni kanalizacijski, vodovodni,'podzemni električni poštni, telefonski in telegrafski priključki ter rezervoarji za kurilno olje za indivdualne hiše. prostornine do 3000 1; t i) prizidki k obstoječim zgradbam in samostojni pritlični objekti v zazidani površini do 30 mI 2. Objekti po prejšnjem odstavku smejo imeti razpon konstrukcijskih elementov največ 4 m in zazidano površino do 30 m2. V priglasitvi mora investitor nameravana dela opisati, predložiti skico pomožnega objekta in predlož ti kopijo katastrske mape z vrisanim predlogom lokacije priglašenih del. Za vse pomožne objekte naštete v tem členu, :e potrebno lokacijsko dovoljenje v regulacijskem območju mesta Ormoža. IV. URBANISTIČNA SLUŽBA 25. člen Upravne zadeve s področja urbanističnega planiranja opravlja upravni organ ki ga določi občinska skupščina, strokovne zadeve pa delovne organizacije, ki jih pooblasti občinska skupščina. 26 člen Delovna organizacija iz 25. člena tega odloka opravlja zlasti tele strokovne zadeve: a) spremlja gibanje urbanizacije ter programira ureditev in razvoj naselij; b) pripravlja, dopolnjuje in prilagaja urbanistični program in skrbi za izdelavo urbanističnega načrta; c) strokovno pomaga pristojnemu (upravnemu) pravnemu organu občinske skupščine v zadevah s področja urbanizma in regionalnega planiranja; d) arhivira in evidentira urbanistično dokumentacijo; e) izdeluje urbanistične in zazidalne načrte, urbanistične rede in lokacijsko dokumentacijo; f) izdeluje regionalne prostorske plane. , 27. člen Za smotrno izvajanje urbanističnega programa urbanističnih načrtov, zazidalnih načrtov. urbanističnega reda ter programov in za etapno stanovanjsko komunalno graditev skrbijo za urbanizem pristojni svet in upravni organ občinske skupščine ter delovna organizacija, ki opravlja za občinsko skupščino strokovne zadeve s področja urbanističnega planiranja. 28. člen Sprejeti urbanistični program mora občinska skupščina po potrebi, najmanj pa vsakih pet let pregledati in ga uskladiti s spremenjenimi gospodarskimi razmerami in splošnimi družbenimi potrebami ter koristmi. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 29. člen Obstoječe zazidalne načrte je treba v programskem delu uskladiti z določbami tega odloka v dveh letih od dneva sprejetja odloka. V enakem roku preveri za urbanizem pristojen svet občinske skupščine ustreznost tehniškega dela obstoječih zazidalnih načrtov. 30. člen Ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati: — odlok o urbanističnem programu mesta Ormoža in njegovega vplivnega območja (U-radni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 3/68) in — odlok o določitvi gradbenih objektov, ki se štejejo za pomožne objekte (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12-129/68). 31. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objav: v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«. Številka: 350-2/1971 Ormož, dne 29, aprila 1971 Predsednik skupščine občine Ormož Franc Novak, 1. r. 55. Po 9 členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 16-119/67), 8. členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26-469/65 in 15-224/67), 6. členu odloka o urbanističnem programu občine Ormož in 4. točki 112. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 15-219/64) je skupščina občine Ormož na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29 aprila 1971 sprejela ODLOK o urbanističnem redu v občini Ormož 1. člen Naselja in območja, ki se joo odloku o urbanističnem programu ne urejajo z urbanističnimi in zazidaln:mi načrti, se urejajo po določbah tega odloka. 2. člen V naseljih in območjih po tem odloku je dovoljena gradnja stanovanjskih hiš in drugih objektov ter naprav v skladu z elementi sprejetega urbanističnega programa, z drugimi veljavnim: predpisi in z določbam, tega odloka. 3. člen Za graditev novih objektov-in za rekonstrukcije ter adaptacije, s katerimi se spreminjajo zunanjost, velikost ali namen obstoječih objektov veljajo naslednji splošni pogoji: 1. Dovoljena je graditev novih pritličnih, visokopritličnih in enonadstropnih objektov z dvokapnimi strehami s pogojem, da se njihova višina prilagodi gabaritu zgradb v naselju in da se pri oblikovanju objekta predvsem glede naklona in kritine strehe, upoštevajo značilnosti naselja in okolja. Ta dor ločila ne veljajo za industri jske in posebne objekte, za katere se določi višina objekta po presoji okoliščin v posameznih primerih. Obstoječe objekte je dovoljeno rekonstruirati ali adaptirati v skladu s pogoji iz prejšnjega odstavka. Objekti, ki presegajo višino po preišnjem odstavku se ne smejo zvišati. Dovoljene so spremembe namena obstoječih objektov, če bo nova funkcija objekta v skladu z ustrezn:mi veljavnimi predpisi in prostorskimi predvidevanji po urbanističnem programu ter po tem odloku. Ce bo nov objekt grajen v naselju ali ob-močju, ki glede na sosedne proste parcele dopušča možnost gradnje večstanovanjskih hiš, je potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo s prikazom urbanistične ureditve širšega okoliša. 2. Novi objekti morajo biti odmaknjeni od sosednih zgradb najmanj 8 m (oziroma od parcelne meje najmanj 4 m). Manjši odmiki se lahko dovoljujejo, če tako narekuje konfiguracija terena ali način obstoječe zazidave in če so zavarovane higiensko-zdravstve-ne in požarno-varstvene koristi, vendar mora znašati odmik najmanj 1 m od parcelne meje. Novi objekti morajo biti odmaknjeni od javnih cest v skladu s predpisi o javnih ce- stah. Od krajevnih cest in vaSkih poti, morajo biti novi objekti odmaknjeni najmanj 4 m. Gospodarski in pomožni objekti morajo biti situirani tako, da bodo v čim manjši meri vidni s ceste, da ne vplivajo kvamo na zdravje ljudi in varnost prometa. 3. V naseljih, kjer je javni vodovod, mora biti vsaka zgradba, v kateri se uporablja voda, priključena nanj. Kjer javnega vodovoda ni, mora investitor urediti oskrbo z vodo v skladu s soglasjem sanitarnega inšpektorja. 4. V naseljih, kjer obstoja javna kanalizacija, mora biti vsaka zgradba, iz katere so urejeni odtoki odplak, priključena na njo. V naseljih, kjer ni javne kanalizacije, je investitor dolžan speljati odplake v greznico, ki mora biti urejena po veljavnih sani-tarno-tehničnih predpisih in v skladu s soglasjem sanitarne inšpekcije. Praviloma je treba odvajanje odplak urediti preko skupinskih greznic. 5. Vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop in dovoz na cesto, krajevno in vaško pot v skladu z veljavnimi predpisi. Pri lokaciji objektov ob cestah, je predvi-, deti za več objektov po možnosti skupni priključek na cesto. Šteje se. da je zagotovljen dostop in dovoz na javno cesto, krajevno ali vaško pot, če je lastnik ali upravljalec dal soglasje za uporabo. 6 Ob dokončanji! gradnje mora investitor obvezno urediti okolje objekta, kot je določeno v lokacijskem ali gradbenem dovoljenju. 7. Ograje je dovoljeno postavljati tako, da ni ovirana preglednost javnih cest ter krajevnih in vaških poti. Ograje morajo biti estetsko oblikovanje in visoke največ 1,40 m. Ob javnih cestah ter krajevnih in vaških poteh niso dovoljene ograje iz neobdelanega in odpadnega lesa ali drugih odpadnih materialov ter bodeče žice. 8. Velikost stavbne parcele se določa glede na funkcijo objekta. Pri družinski stanovanjski hiši naj velikost stavbne parcele ne presega 1000 m2. Njena meja ob javni cesti krajevni ali vaški poti pa naj ne bo daljša kot 25 m. 4. člen Graditev objektov y naseljih Tomaž pri Ormožu. Podgorci. Cvetkovci. Velika Nedelja, Ivanjkovci. Miklavž ori Ormožu, Kog in Središče ob Dravi je dovoljena samo znotraj območij. ki so grafično prikazana na karti občine Ormož in posameznih kartah v merilu 1:2880 ter pod splošnimi pogoji 3. člena tega odloka. 5. člen Zunaj naselij, določenih v 4. členu, je ob splošnih pogojih iz 3. člena tega odloka dovoljena le graditev objektov za kmetijstvo in gozdarstvo, nadomestnih ter pomožnih objektov prizidkov, obnova obstoječih objektov in komunalnih objektov. Graditev teh objektov se sme dovoljevati na območjih ki so manj pomembna za kmetijstvo in gozdarstvo, za razvoj turizma in za ohranitev pokrajinskih ali naravnih lepot. Objekti morajo biti grajeni v krajevno običajnem materialu, višini in kritini. 6 člen Graditev posameznih počitniških hišic je dovoljena pod splošnimi pogoji 2. do 8. točke 3. člena tega odloka in pod naslednjimi posebnimi pogoji: 1. graditev počitniških hišic ni dovoljena tam, kjer bi kvarno vplivala na pokrajinske značilnosti, naravne lepote ali bi bila v nasprotju z javnimi interesi; 2. za zgraditev se sme uporabljati kmetijske in gozdne površine manjše proizvodne vrednosti: zato je za graditev na takih površinah potrebno soglasje občinskega upravnega organa pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo. 7. člen Za graditev družinskih stanovanjskih hiš, kmečkih gospodarskih poslopij in pomožnih objektov, za katere veljajo določbe tega odloka, se ugotovijo lokacijski pogoji in zahte- ve na podlagi lokacijske dokumentacije neposredno v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja. 8 člen Odlok o urbanističnem redu s karto občine Ormož v merilu 1:25.000 in posameznih kartah za določene kraje v merilu 1:2880 mora biti pri upravnem organu, ki ie pristojen za urbanistične zadeve, na vpogled občanom, organom in organizacijam. 9. člen Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje za prekršek delovna organizacija ali druga pravna oseba kot investitor: 1. ki v naseljih, kjer obstoja javni vodovod ne priključi nanj zgradbe v kateri se uporablja voda; 2. ki v naseljih, kjer ne obstoja javni vodovod za zgradbo, v kateri se uporablja voda ne odredi oskrbe z vodo v skladu s soglasjem sanitarne inšpekcije; 3 ki v naseljih kjer obstoja javna kanalizacija, ne priključi nanjo zgradbe, jz katere so urejeni odtoki odnlak; 4. ki v naseljih, ki ni javne kanalizacije, ne spelje odplak v greznico v skladu s soglasjem sanitarne inšpekcije. Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo do 300 din tudi odgo'* vorna oseba delovne organizacije ali druge pravne osebe. Posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo do 300 din. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«. Številka: 350-1/1971 Ormož, dne 29. aprila 1971 Predsednik skupščine občine Ormož Franc Novak, 1. r. 56. Po 16. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67). 8 členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26-469/65 in 15-224/67) ter 4. točki 112. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik okraja Maribor št. 15-219/64) je skupščina občine Ormož na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. aprila 1971 sprejela ODLOK o splošni prepovedi parcelacije in graditve na območju mesta Ormoža, za katerega je predvidena izdelava zazidalnih načrtov 1. člen Razglasi se splošna prepoved graditve ter prepoved parcelacije za celotno regulacijsko območje mesta Ormoža, prikazano na karti urbanističnega programa mesta Ormoža, v merilu 1:2.880. Ta prepoved ne zajema območij, ki so že obdelana in so izdelani ter sprejeti zazidalni načrti ter območja, ki se bodo urejala z razširjeno lokacijsko dokumentacijo, kar je to razvidno iz karte urbanističnega programa. 2. člen Gradbeni objekti na zemljiščih iz 1. člena tega odloka se smejo prezidavati in obnavljati le z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem. 3. člen Splošna prepoved graditve ter prepoved parcelacije velja za čas do sprejetja zazidalnega načrta za posamezna območja ali dele teh območij. Prepoved ne velja za objekte, za katere so že bile izdane odločbe o lokacijskem dovoljenju in za gradnjo garaž za osebne avtomobile pri stanovanjskih hišah. 4. člen Za urbanizem pristojen svet občinske skupščine je pooblaščen, da v izjemnih primerih dovoli gradnjo komunalnih objektov na zemljiščih iz 1. člena tega odloka. 5. člen Opis in grafični prikaz območij iz 1. člena tega odloka v merilu 1:2 880 za mesto Ormož sta sestavni del tega odloka. 6. člen Opis in grafični prikaz iz 5. člena tega odloka morata biti pri občinskem upravnem organu, ki je pristojen za urbanistične zadeve, na vpogled občanom, organom in organizacijam. 7. člen Z denarne! kaznijo do 3.000 din se kaznuje za prekršek delovna organizacija ali druga pravna oseba, ki v nasnrotju z določili tega odloka parcelira zemljišče ali gradi objekte, dokler ni sprelet odlok za ustrezni zazidalni načrt. Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo do 300 di:, tudi odgovorna oseba delovne organizacije ali druge pravne osebe. Posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo do 300 din 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož .n Ptuj«. Številka: 350-3/1971 Ormož, dne 29. aprila 1971 Predsednik skupščine občine Ormož Eranc Novak. 1. r. 57. Po 106. členu statuta občine Ormož (Uradni vestnik okraja Maribor, št.15-219/64) m po 162. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS. št. 7-32'691 ie svet kraievne skupnosti Velika Nedelja na prispevka iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. 6. člen Komunalnemu skladu pripada v celoti doseženi dohodek od prispevka za uporabo mestnega zemljišča po odbitku obveznosti za • rezervni sklad. 7 člen Občinski konferenci SZDL Ptuj pripada 1 Vo od dohodkov do odbitku obveznosti za rezervni sklad. Udeležba po prejšnjem odstavku se obračunava le do višine lastnih občinskih planiranih dohodkov. 8. člen Sredstva se delijo med letom praviloma enakomerno med vse uporabnike, če ni v po- sebnem aktu občinske skupščine ozirom» v pogodbi med občino in uporabnikom sredstev drugače določeno. Ce zaostaja pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 1. člena tega odloka, mora svet za družbeno planiranje in finance začasno zmanjšati znesek sredstev, ki so v proračunu razporejen: za posamezne namene. O takem ukrepu mora svet obvestiti občinsko skupščino in ji predlagati ustrezno spremembo proračuna. 9. člen Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1971 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so s tem proračunom odobrena. Posamezni državni organi morajo pri razporejanju sredstev po finančnem načrtu zagotoviti za materialne in funkcionalne potrebe najmanj toliko sredstev koliko jim je bilo po proračunu v ta namen odobreno. Pravosodni in upravni organi izdvojijo sredstva za osebne dohodke za funkcionarje, ki jih imenuje občinska skupščina ali daje k njihovemu imenovanju soglasje za posebno pozicijo finančnega načrta. Višina sredstev se ugotovi na podlagi osnov in meril, ki jih je določil svet za občo upravo in pravosodje. 10. člen Sredstva, ki so namenjena za dejavnost društev in niso imenoma navedena v glavnem namenu 13 nosehnega dela proračuna, se črpajo po predhodni odobritvi pristojnega sveta občinske skupščine. Sredstva, namenjena za dejavnost krajevnih skupnosti, razporedi na posamezne krajevne skupnosti svet za družbeno planiranje in finance občinske skupščine. 11. člen Svet za družbeno planiranje in finance je pooblaščen: 1. da odloča o uporabi tekoče proračunske rezerve; Z. da odloča o uporab! sredstev rezervnega sklada iz druge točke 96 člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti, za posamezne namene iz prve in tretje točke 96. člena tega zakona pa do višine 106.000 dinarjev; 3. da odobrava odpise stroškov za zdravstvene storitve v zdravstvenih zavodih in oskrbnine v socialnih zavodih za tiste primere, za katere upravni organ ni pristojen, kakor tudi odpise vseh ostalih terjatev, katerih izterjava bi imela za posledice gospodarsko ogrožanje dolžnika. 12. člen Dohodke ki jih državni organi dosežejč po veljavnih predpisih v proračunskem letu, razporedijo v smislu 17. člena temeljnega zakona o sredstvih za delo upravnih organov (Uradni Ust SFRJ, št. 46/64. 57/65 m 1/67) s svojim finančnim načrtom in jih smejo u-porablt! za redno delavnost. 13 člen Pregled dohodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta prikazana v bilanci proračuna in v posebnem delu proračuna; 14. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po obiavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«, uporablja pa se od 1. januarja 1971. Številka: 400-2/71 Ptuj, dne 31. marca 1971 Predsednik skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak 1. r. »Ur=an vestnik občin Ormož m Ptuj« izhaja pravllomg enkrat mesečno In to v četrtek. Cena posamezn1 številki 1 dinar Naročniki »Tedntka« ga prejemajo brezplačno. Izdajatelj »Ptujski tednik« Ptuj, urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Ivan Rau. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1. Tiska CP Mariborski tisk.