132. številka. Ljubljana, nedeljo 9. junija. XI. leto, 1878 SLOVENSKI NAROD. taja vh»k da.i, i«v«ttji pMUkjfttfttf • 0 kr., lt> ao dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali većkrat tiHka. Dopisi naj se > fnmkirati. JHuk« pisi so ne vračajo. — UrttdnlCl »o h * M atrij M)? v Franc Koltnanovoj hiii |*, 3 „glodališkn stolba". Oprav BlltVO, na kttoro uaj • »IpfovoUJc pošiljati naročnine, reklamacje, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Zaradi jutrbtjaja irrazntka izide prihodnji list v sredo. Telegrami. Berlin 7. junija. Zveznemu sveto-valstvu (bundesrat) je došla predloga o razpuščenji državnega zbora (reichs-tag) to podpirajoč z neogibno potrebnimi postavodajalnimi na red burni za varstvo državne družbe, za kar se pa priglašenje zdanjega državnega zbora ne dobi. Versailles 7. junija. V zbornici je rekel minister vnanjih zadev, na dotično interpelacijo odgovarjajoč: Francoska dela zmirom za mir; z ozimni na kongres je ona izgovorila si7 da so vprašanja zarad Egipta, Libanona in svetili krajev izključena, kar se je tudi priznalo. Francoska sodi, da sam kongres more posameznosti orijentalnoga vprašanja urediti, in ona je sprejela vabilo na kongres le pod tem pogojem, da se bodo samo ona vprašanja obravnavala, ki se tičejo zadnje vojske. Minister upa, da se bode domislilo, da stanujejo še drugi nego bolgarski kristijani na lialkanskeni otoku. Zbornica sklene jednoglasno dnevni red in jemlje izjavo ministrovo z zaupanjem na znanje. Dunaj 7. junija. Mej obema delegacijama se je doseglo soglasje in celotna potrebščina izdaj budgetnih s 10(i.673,466 gold se je določila. Avstrijska delegacija se je sklenila. Grof Andrassv je izrekel cesarjevo zalivalo. Gluha vojska. Črez malo dni so snitlo evropski kongres, shod prvih ministrov glavnih evropskih držav. Zgodovina tace ga shoda skoro no pomni, ki bi bil v važnejših časih sešel so nego jo denašnji čas, ko se evropske izpremembe gode in pripravljajo, katere bodo mogli še- le oni zanamci bolj oceniti, nego jih moremo mi, ki bodo uže dovršena dejanja in gotove učinke videli iz tega, kar se nam še le v začetkih odkriva. Za nas je zdaj pač prvo in najvažnejše vprašanje: ali se bode diplomatom na kongresu posrečilo m i r v Evropi utrditi in ohra niti za nekaj časa, za par desetletij, ali pa se iz kongresa rodi nova voj na. Videti je, da Evropa v obče močno zaupa, da se uaredi mir. I), našnji telegrum nam iz Francoskega poroča, da ga tamošnja vlada upa, angleške novine isto tako izražajo, nemško in druge zanima le napad na \Vilheluia, in naše avstrijsko ne vedo kaj bi, a kakor lahkomiselno omahujejo sem ter tam, soditi jo, da pri nas v vojsko nihče ne verjame, da si nas je vnanja politika magjaraka prav blizu vojsko z Rusijo zapeljala. V zapadnej Evropi s« torej na kongres zida, da bode naredil in ustanovil mir. Vse drugače pa so Rusi. Oni ne upajo mnogo kongresu. Ruski listi situvacijo tako risajo: Prav za prav se zdaj kljubu premirju in kljubu vsem dogovorom vendar le cele zadnjo tri me Bece vojska vodi zoper Rusijo, čeprav ne odkrita vojska. Na Dunaj i, v Parizu, v Atenab, v Carigradu, v Bolgariji in v Malej Aziji, na vseh evropskib borzah teče vojska, neka gluha vojska proti Rusiji. Rusija mora ves ta čas imeti na nogah velikansko vojsko, ki jo silno denarja stane; ona so mora bč silnimi denarnimi stroški pripravljati na vse Blučaje, tudi če bode morala vojovati z dvema, s tremi. To je Anglija doseči hotela. S tem so rusko iiuauce oškodujejo silno močno. Zatorej jo istina, če pravijo ruske novine: od premirja san-Štefanskega do zdaj smo imeli z Angleži gluho vojsko, a vojska jo bila, in sicer draga vojska. Kongres mora tej gluhej vojski konec storiti, kakor koli je. In brez dvombe je, da bode kongres tej žolji ruskega naroda ustreči moral. To neravno stanje več kot trimesečno gluhe vojske zoper Rusijo mora konec biti : ali odkrita, glasna in gromovita krvava vojska, ali pa pošten mir. Sramotno se Rusija ne bode nikdar udala. Sadu svojih zmag ne bode drugim popustila. Osvobojenih bratov Slovanov ne bode sovražnikom Slovan t va izročila. (Je bode kdo to od nje resno terjal, imel bodo z rusko zmagovito vojsko opraviti, in vsak pravičen človek mu bode Želo?, naj bode po Meno tepen. K u kor rečeno : ruske novino imajo malo upanja za mir. Mi pa vendar še malo upamo, kar bi radi, da bi na kongresu izpoznali gospoda diplomati, da pravičnost velja dalje nego samo ko ris t in potom, če visoki možakarji to izprevidijo, je mir gotov. Francoski listi o napadu na nemškega cesarja. Največji sovražniki Nemcem so gotovo zdaj Francozje, kateri ne morejo pozabiti, da Nemci pod Vilhelmom, potem ko so Napoleona III. uže ujeli, in francosko redno armado uničili, nijso hoteli miru pri Sedanu skleniti, ampak so iz samo čestilakomnosti in iz poželenja — Francoze še bolj ponižati — marširali pred Pariz, in na ta način ?e prouzročili smrt, ali ranjenost in bolezen stotinam ljudi j, ter Franciji vzeli dve provinciji in 5 milijard donarja. To je več ali manj francoskim listom pred očmi, ko pišejo o drugem napadu na nemškega cesarja. UL&tek* Vojvoda Božo Petrovič, predsednik črnogorskega Bonutu. (Konec) Turki so bili nagnuli v Albanijo mnogo vojske, posebno bašibozukov, mej tem pa na čelnik Črnogorcev, nij iinul sredstev za voiuo, in hrabri sokoli so bili primorani, prenašati brez ropota vse nadlogo. Izumil je Uužo Petrovič tuli tu sredstva, da so odstranijo težave: ker je spri mej BOboj turško glavarje, nekaj, ker jo plašil Albanec /. nenavadnimi napadi, ki bo potem večkrat prešli na črnogorsko stran. Akoravno se je mlademu vodju na ta način posrečilo razsojati gnjezda bašibozukov, se vendar Turki nijso oplašili, temuč poslali so v Albanijo Se 21) bataljonov. Ko knez Nikolaj o tem zve, napravivši se k Sjenici, na pomoč Srbiji, biti nazaj, Bvojej južnej armadi na pomoč; boječ ae, da bi ne prišel prepozno, so je precej pobrigal za njeno osodo. Še nij dospel do mesta, je uže izvedel, da je turški oddelek pod Medunom zmlet in skoraj uničen. Črnogorci namreč nijso čakali knezove pomoči, ampak spustili so so v vroč boj več kot petkrat močne jim sovražnikom in zadobili pod vodstvom Hoče, II je Plamen ca in Marka Milja-novega najbolj bliščečo zmago, kar jih vo pokazati zgodovina kneževstva. Črnogorci ubitih in ranjenih nijso izgub li več kot (»OU mož, mej tem, ko so Turki imeli samih mrln cv nad (iOt)O. Popustili bo Turki tudi kanone, zastavo iu vso prtljago. Ko je liožo Petrovič utrujen, hripav, začrnel in razdrapau pričel v Danilov grad, da je prinesel pozdrav svojemu knezu iu brutraucu, je rekel s solzami, kazoč z roko na Črnogorce, ki so nesli zastavo : ..Ne, knez, jaz ne morem biti predsednik senatu; nemogočo mi je soditi take junake!" Sb zmago pod Medunom se nijso dovršila slavna dela Črnogorcev v tej vojni. Južuej armadi male slovansko kneževine jo bilo od-sojeno še dvakrat pokazati svojo hrabrost v borbi s trumami tursko države. Derviš-paša se je postavil na albansko mejo z 'JO bataljoni nove vojske, ko je bila poprejšnja razbita. Želel jo popraviti izgubljeno stavo, in zato je vedno begal od jed nega kritja do druzega in nij dal minute pokoja gladnim in do smrti trudnim črnogorskim krdelom. Božo Petrovič je imel samo dva bataljona, ko je bil v Pl-peru, središču Črnogorskih pozicij, in ko ga je prvikrat prijel Derviš-paša, prišodši 'nad nj črez reko Zeto pod varstvom silne artilerije. „Pavi" pi§«: pNetucija žanj e nekoliko semena, katero je pri nas sejala; Nemčija je podpirala leta 1871 komuno ..... Bremena davkov, beda in titrah nad teško vojaško službo morejo prigoati nad Nemčijo revolucijske nevarnosti 1848letne, V katerih se bode potopila.u Zatorej pravi d. pr. „Fraogiis" mej drugim to: „Kako grenka premišljevanja mora imeti stari nemški cesar v svojem srci! Strelna rana morda ga še ne boli največ, in če je njegova krščanska duša pristopna oči tanjam vesti, če meni, da mora za min ol os t pokoro delati, kako strašna in neusmiljena se njego vej duši zdi pokora." Drug list „Defen.se" meni, daje„kultur kanipf*, boj zoper katoličanstvo, na Nemškem Bani mogel duhove tako razdivjati, kakor so. „Republkiue francaise" meni, da 80 ne nadejaui vojni vspehi, ki so Nemčijo na enkrat iz slabotnosti povzdignili, nekatere duhove na Nemškem ob pamet spravili, in nemški narod tako zbegali, ki se izdaje za tako miren in zmeren, da bi je prav za prav najbolj razdražljiv in le h ko razburljiv. Četrti list „Constitutionel" pa pravi: „V katerem stoletji živimo? Kakšne razmere vladajo onkraj Rena? Zgodovina, ki je tako bo gata kraljemorov, nema nobenega podobnega izgleda o dveh umornih poskusih na sploh ljubljenega vladarja. Cesar Vilhelm je bil naš sovražnik; on je bil v vojski osoren zoper nas, in kot zmagovalec ne baš mehak. Ah bila je nemška roka, ki je vzdignila Be zoper glavo slavnovenčanega starca, ki je nemško jedinstvo uresničil. Naša pamet se meša pred taci m zločinom. Ali je ta mož tiran? Ne. Ali je slabo služil domovini? Ne Kateri vladar je še varen, če je tak knez v nevarnosti V" Drugi francoski listi, kakor „Gaulois", „Pariš-Journal", „Paris-Capitale" in „Figaro", pak stvar smatrajo od druge resne strani, in Be uže bojo, da bode jeden nasledkov tega napada povečano sovraštvo nemške vlade do francoske republike, — ker bodo Nemci te napade pripisovali rep u bi i kanskim načelom. n Figuro" pravi: „Za Francosko in za republiko narašča iz teh dogodkov pred vsem silna potreba, tako zmerno, tako malo republikansko, tako malo socialistično postopati, kot je le mogoče. Saj poznamo strasno izurjenega moža, ki bi le prerad našel kak uzrok, monarhičnej Evropi kako republikansko državo zatožiti kot garjevo ovco, od katere vse zlo prihaja .. Politični razgled. !%'<»( ritu |«» .«'!<». V Ljubljani 8. junij* Gospodska zbornica rme". Ali svet Be i« uže davnaj odvadil Turkom verovati, zato bod© tudi te obliube udarec v vodo in kongreaovci se na Turčijo ne bodo dosti ozirali. titan u9fjf*c#» ministra Ftratianu in Kr>-golničeanu gresta v Berlin, da bosta skušala vsaj i besedo rumunske interese na kongresu zastopati. Onadva baje neseta tja neko spomenico, v katerej dokazujeta nevarnosti, ki izrastć za Itumunijo in za druge, ako morajo Rumuni Besarabijo odstopiti in bode tako Rusija v direktnej zvezi a slovansko Bolgarijo. Mala peščica Črnogorcev bi se ne bila mogla držati proti naporu 1C turških bataljonov, na višinah, ki jih je zasedel Božo, toda k Breči je prišel poslednjemu na pomoč neutrudljivi Ilja Plamenao, ki je udaril na turško krilo in pomagal zmagati. Silno veliko Turkov je potonilo v reki Moravi, črez katero so se namenili ubežati. Druga zmaga Ornogorcev nad Derviš-pašem je sledila po krvavej borbi na Maljati, kjer je bil junak dneva Ilja Plamenac. Poslednjo slavno podjetje v vsej vojni 1870. leta je bilo to, da so vzeli Crnogorci Medun. Ko je knez Nikolaj sklenil s Porto premirje, poslal je Božo Petroviča [v Carigrad zarad mirovnih pogovorov. A ker porta nij hotela niti pedi odstopiti, vrnila sta se črnogorska pooblaščenca domov.; Pričela se je rusko-turška vojna. Božo Petrovič je z nova sprejel načelništvo nad južno črnogorsko vojsko in kakor prej, kazal svoje vojaške sposobnosti. Ob čaBU, ko Be verni del črnogorske armado nij bil v stanu odbiti napora turških vojakov, jo Božo Petro viti čeBtokrat1 na glavo pobil mnogoštovilneje Turke na južnej strani. Po begu Sulejmana paše iz Albanije jo Božo Petrovič na čelu svojih junakov se spustil v Albauijo in tako ne-le zagladil s slavnimi zmagami prejšnjo svojo ueudačo, ampak še pripletel k čnogor skemu slavnostnemu vencu novih lavorov. Tudi one dni je dobil ta črnogorski junak iu diplo mat važno nalogo. Poslal ga je namreč črno gorski knez k našemu dvoru na Dunaj, da bo bolj natanko pomeni o zadevah mirovne po godbe SanŠtefunske, tor se potegne za krvavo zasluženi sad preslavnili zmag, katerega bi mu radi izpulili veliki sovražniki male kneževine Domače stvari. a- (Ljubljanski škof dr. Poggcar) je predvčeranjim vrnil se iz ribniške dek*>nije, kjer je imel kanonično obiskovanje in birmo.-vanje, zopet v Ljubljano in bode denesdoptf-ludne po velikej maši in popdludne po litani-jah, pa v ponedeljek dopoludne po de-etej maši v stolnici delil zakrament bv. birme. — (Strašna nesreča) se je prigorlila blizu Poličan na južnej želomici. Doe 4. iu.-nija jo poštni voz, ki vozi iz Poličan v Konjice ravno tačas (ob polu treh zjutraj) peljal se črez železnico, ko je tovorni žele/nični vlak pri puhal. Postiljon Jože Berglez je bil strašno razmesarjen, poštni voz ves razdrt in raztrgan. Železniški Čuvaj ftrange črez železnico nij bil zaprl in pokriti poštni voz se je ravno v tistem trenotku premikal preko črez železnico, ko je tovorni vlak pridrdral in ga prijel. Vodja vlaka je fie le potem videl, da se je nesreča v temi pred njim zgodila, ko so mu kosci od voza na mašino metani bili. Čudno je, da konj, s katerega je vse potrgano bilo, nij nič poškodovan. Uprl se io bil sunku z vso močjo in si tako življenje rešil. — (Iz Slovenske Bistrice) poroča graška „Tagespnst": Minoli četrtek pohodil je klub juristov iz Maribora, kateremu se je pridružilo mnogo tovarišev iz celega spodnjega Štajerja, Slovenjegradca, itd. Navzočui so bili g. Ileinricher, predsednik okrožne sodni je, in Duller, državni pravnik Is Celja. Prvosednik kluba poslanec, dr. Domin k uš, govoril je prvo napitnico, ki je bila z občno pohvalo sprejeta. Omenjal je, da duševno vez vso juriste mej Boboj veže, kot zastopnike resnice in prava. Nupivalo se je še mnogo, ter so gostje odšli potem vsi v >■ g ore njo Bistrico k ,.Michi\virlitu." še le pozno na vočer odrinila je cela družba proti domu. Slovenska Bistrica zapomnila si bode ta dan kot jeden njenih najlepših. — (Na Triglavu) namerava avstrijski klub turistov pri takozvanih sedmih jezerih še to leto kolibo za obiskovalce te naše gore postaviti. — (b* lažen s strehe p a d e 1.) Po noči 8. t. m. je zlezel sin kamnoseka Naj9A iz Beljaka na streho, ker se mu je v glavi mešalo. Zidni rob, kjer se je bil blazni prijel, se jo odkruMl in nesrečnik jo z višine padel ter so tako pobil, da je umrl. — (Ustrelil) seje sam nekov Ljubljančan Mullereth, 19 let star delavec v Mariboru 3. t. m. baje iz ubožnosti ker mu (i8 kr. na dan zaslužka nij dovolj zdelo se. — (Nemški ljubljanski turnerji) so bili namenjeni iti obiskat o binkoštili v Trbovlje, da foi se tam sečJI 8 |C/elJskiffM" to variši. Ali ti so jim zadnji hip odpovedali, čefi da gredo rajši v IHuj, in ljubljanski Nemci morajo potrpeti za drugikrat. — (Iz Idrije) Be piše 5. junija v rEli-noit* : Denea je fiel nek rudar k veltcemu stroju, ki vodo iz jame vltče Našli so vsega zmečkanega. Ne ve se, kaj je hotel tam, ali lovit olje, ki od stroja kaplje, da si namaže svoj rudarski voz, ali kaj druzega. Zelo ža lostno je vselej, kadar se v idrijskem rudniku kaka nesreča zgodi, toliko bolj, ker vdova na-navadno z ubogimi otročiči brez pomoči ostane. — (Demonstracije v Trstu) in po -Goriškem, ki so proti Avstriji in proti Slovencem obrneue, se vedno gostejše gode ; miuolo nedeljo se je zbrala ogromna množica pred laški konzulat v Trstu, ter počenjala razne nespodobnosti. V gledališči Itossetti so bile tudi demonstracije zaradi besede Margaritu. To dni pa so zasačili nekega lopova, ki je revolucionarne plakate iz Italije v Trst prinesel. Policija je zaprla vet osob. — (Nečlovečnost) Tijan zidar iz Škorkole pri Trstu je v ponedeljek iz hudobije zabodel z nožem vpreženega konja, straža ga je zaprla. — (Fotrjeue šolsko knjige.) Naučno ministerstvo je izdalo z odlokom od 22. maja t. 1. zapisnik, vseh onih knjig, katere se v bodočem šolskem letu smejo na ljudskih jn meščanskih šolah rabiti. V tem zapisu*ku je izpuščenih mnogo knjig raznih jezikov, katere so bile prej odobrene a so zdaj v tem novem zapisniku ne nahajajo. Mej pičlim številom odobrenih slovenskih knj h so 3 potrjene zdaj izpuščene namreč: Praprot-nikova „slovenska slovnica," Krones- Lipnj-nove „Štajerske pripovesti" in štumpfi ni rNauk o ženskih ročnih delih". V slovenskem jeziku je odobrenih : 7 knjig za veronauk, 5 za slovenski jezik, 4 za nemški jezik, 4 za račuo-Btvo. Za zemljepis, zgodoviuo, prirodopis, fiziko, kemijo, geometrijo, risanje in telovadbo nij nobene potrjene slovenske knjige za ljud ske šole. — (Južnosl ovje ns ko narodne pc-pievke.) O tej zanimivej in velikanskej zbirki Kuha če ve j, na katero smo naše čitatelje u>,e večkrat opozorili, ter priporočali, da se i Slovenci naročajo na to delo, izšel je pred kratkim v Zagrebu 1. zvezek v jako ličnej in okusuej izdaji, ter obsega tudi mnogo slovenskih narodnih pesen. Obširen članek o tej zbirki, obljubil nam je za prihodnji list naS rojak g. Josip Nolli, pevec hrvatske opere v Zagrebu, ki se mudi zdaj tukaj za nekoliko tednov pred odhodom svojim v Milanu. Kakor BOQ0 izvedeli od njega ima to za vsacega Jugoslovana prezanimivo delo dozdaj na Slo venskem še jako borno številco naročnikov i rt podpornikov. Res jo sicer, da podpiranje domače literature zahteva mnogo požrtvovalnosti od vsacega slovenskega domoljuba, vendar pak se nadejamo, da se bode našlo tudi za to delo, katero bode na čast vsem Jugoslovenom, kadar bodo srečno dovršeno, na Slovenskem primerno število podpornikov, ltazven narodnih napevov slovenskih, katerih bode več stotin, imel bode vsak naročnik krasno zbirko narodnih popevov bratov naših Srbov in Hrvatov ter Pulgarov, tedaj krasen venec za primerno malo plačilo. — (Z Dunaja) se poroča, da tamoimji slovanski študentje nameravajo skupno izdati almanah, ki bode prinesel ppise v vseh avstrij ■ sko slovan s k i h narečjih: v slovenskem, redkem, poljskem, srbskem, hrvatskem in slovaškem. — (Dunajskej akademiji znano sti) je predložil (J. t. m. prof.-sor BbftfiO razpravo našega rojaka dr- Franca Hočevarja, asistenta na tebničnej visokoj šoli dunajskej : „o integraciji jed nega sitenia simultanih diferencijalnih jednačeb." Raviiie vesti. * (Kakšen je bil streljalec na nemškega cesarja prej.) To vprašanje se po novioah različno razpravlja V francoskem „Tempsu" pripovedne njegov znanec: Karol Nobiling je živel, ko jo Študiral, zini-rorn bolj sam za sebe. malo je občeval tč aoučenci. Po vesolji nij hodi ; njegovo življenje jo bilo resno ostro. On je bil sanjar, a sicer strasten Naj raj So se je zabaval z lovom. Had je zbiral .orožje. Zatorej so pri njem našli celo zbirko revolverjev in pušek. Uže kot študent jo Nobilin« imel željo, veliko rolo enkrat v zgodovini igrati. — V nK kr.; — nronS (» eld 01 kiy — knrnza 6 gold. 40 kr.: krompir loo kilogramov 2 eld f>0 kr.; — fižol hektoliter 10 gl. — kr.: masla kilogram — gf. 92 kr.; — mast — g d. s-2 kr.: — ipnh friffen — gl. 70 kr.; — špeh povojen — gl. 75 kr. — jaicn po l'/s kr.; — mleka Utor 7 kr.; — govednin© kilogram 54 kr.; — tulntnine f»2 kr.; — svinjsko •noso 68 kr.; — sona 100 kilogramov l gld, 73 kr,» Hlame 1 gold. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metrov Y(Milieilii»vn fabrika pa isto kaso, kateri so uls poskušali 17. februarja i zraven jo pa \Vcrthei-in u v a fabnka gospodu Arluso dovolila trikrat voč časa za idomljenje ni»-Tio kase, kakor bode pa sama potrebovala za ulondjenje njegovo. Izkušnja jo pokazala, da se je za ulouiljnnjo t->r izpr -/.muijo Artn-B0V6 kase p itreb »valo lo lil minul, moj tem, ko on >Ve''theiiiiovo kaiO v trikrat daljši>m času So poškodovati idj mogel. Po tem zanimivem poskusu izpostavili sti so obu kasi, so po])olnem cela Wort-bolmova oklopna, in ona popolnem razdejana od gospoda Artuso, javno mnogobrojnomu občinstvu na ogled. (188) Zastopništvo za 14raiij«Iio pri: gosp. Franc Detter-JI v Ljubljani. 5 oralov senožeti jo za pokositi ali pa za vlast prodati. — Natančneje so izve v Flori |aii4»vili ulicah li. nI o v. I M. (178—8) Prostovoljna prodaja. Dno 11. .juniju t. 1. so bode prodalo v BpođuHl SEadobrovi prej Mehličevo posestvo štev. 12. — Kupni pogoji so tsvedd na dan licitacijo na mostu. (lli>—J) "Adolf Ebcrl, zaloga oljnatih barv, lakov ih firnežev, a^-u) 3^r Xjj-u_"blja,n.i, na Marijinem trgu, poleg frančiškanskega mosta. Fotografi ško naznanilo. TJsojam si p. n. slavnemu ob&IUBlVU naznanjati, da »eni pridobila za svoj ateljer izvrstnega dunajskega fotografa, ki je posloval pri prvih tamošnjih fotografih; zmožna som o v torej, ravno tako lepe. sliku izd« lavati, kakor doslej. Zato dovoljujem si •voje p. n. naročnike uljudno prositi, naj bi me Se naprej se svojimi naročili poč šoti blagovolili. Spre-jemlje se v totografovaaje vsak dan brez izjem ko. (180-D K«/a I4rac°li, vdova fotografa, v gledišcnih ulicah st. 6. Elegantna spomladanska obleka IS gold. Praktična spomladanska zgornja suknja 12 gold. Tr tlite spomladanske hlače 5 golil. in v primerji najfinejše obleke za gospode in dečke; po najnižjej ceni Obleke za Otroke od dveh let naprej. wv Spalne suknje xa gospode iti (/ottpe priporoča K* RFeuinann, krojaški mojster, v Ljubljani, slonove ulice štev. 11, v Lukmanovej hiši. Vnanjc narocbe se proti povzetju urno izvrše in nepristojno brez ugovora nazaj vzame. (lil—18) rriliodne tržne dneve, sredo in soboto 5., 8., 12. in 15. teg« meseca se bode v Andreas Schrever-jeveni mngm-iuu tik frančiškanskega mosta v Ljubljani veliko raznega železnega blaga, mod tem koso, -uTpovi. brusni kameni medno in plehnato orodje itd. po očitnoj dražbi proti gotovoj plači razpn »dajalo, in vabi k nuio gošteviltii udeležbi: (170—3) Opravništvo Andreas Schreyer-jcve konkitrsne mase. *nli'*i.%lv in otfafse ! Dr. L Plenka „Anticatarrhalicuni" proti v sakrm 11 nulioilii slišnih mrni. Ta čaj, prirejen na znanstvenem temelji od najbolj zdravilnih zelišč in korenin, izvr-Btno deluje pri vseh naliodih sliznih mren v krhlju, v sapniku in njega vejah, v pljučih, v želodci in črevih, vrlo pomaga pri kataru v mehurji, v maternici ter nje nožnici, tudi ublažuje okrepljujoč in kri čisteč. Paket i navodom po 8t) kr. (n 40 kr. Dr. A. Plenka prašek za kašelj. Prav dobrega okusa in koristen. Škatljicu z navodom in dijetetičnim poukom 40 kr. Dr. A. Plenka prebavni prašek. Treizvrstno debije proti želodečnej kiselini, izgagi, riganju, brezslastnosti, slabej pre-bavnosti, zlatej žili, in je zatorej visokocenjeno domače zdravilo. Škatljicn z navodom in dijetetičnim poukom 70 kr. (Z n. v. c. kr. patentom od 28. marcija 1861.1. vso zavarovano proti ponarejanji.) Dobiti je v Ljubljani: lekarna g. E. Birscliitzu; v Mariboru: lekarna g. W. Kiiniga; vZagrebu: lekarna g. S. Mitlbucka, in skoro v vseh večjih mestih avstro-ogerske monarhije. (86—0) Kdor hčo proti velikemu rabatu prevzeti zalogo, naj se obrne na lekarno »«uiu Mohren*' v Grudci. W* V teku 'Js let potrjuuo. Anaterinina voda za usta po »I. C+. Popp^tli c. kr. dvorni zdravnik za zobe na tPuiitt.ji. st-< 'iiijf mnto, Dogtutrgant t, Boljši kot vsak drug prah za zobe, s katoro so odvrnejo bolezni zob in ust, zoper gnjilobo in omajanjo zob, prijetnega duha in okusa, — okrepča zobino meso, — brc* primere dobro sredstvo za snažen jo_zob. _ Da si to jniljit/ifjaio, tn'utrpljirn i>ripraro morija preskrbeti vsi krogi, bo so vpeljale steklenico različnih velikostij, namreč: velika steklenica po 1 gld. 40 kr., srednja po 1 gld., mala po tO kr. Anaterinina pasta za zobe, za snaženje in obvarovanje Zob, za odstranjenje slabega duha in kamena na zobeh. Cena stekleni puški " g d. 22 kr. l'oppova aromatična pasta za zobe, najizvrstneje Bredstvo za snaženje in obvarovanje notranjih ust in zob. Cena za kos 3> kr. Rastlinski zobni prah, snaži zobo, odpravlja zobni kamen, in površje zob so bolj in bolj boli. Skatlja velja t>3 kr. Popp-ova plomba za zo"be, s katero mi more vsakdo sam spolniti votle zobe. Milo iz, zelišč je baš tako izvrstno kosnutihto (lepotno) sredstvo, kakor tudi odpravlja prav rahlo ogrce, mozole in ili uge »aknzHC nečist/tu; ter nareja kožo elastično in. svežo, kakor zaiteva lep obraz; porablja se i~t r.»///»» tudi z trn kttpe^fi, za kateri smoter se je užo čostokrat vspešno rubila. Cena jednoga kosa oO kr. V blagovoljni pozor! V zavarstvo proti ponarejanji se p. n. občinstvo opozortije, da jo na vratu vsako steklenico anatcrl uine ustne vode bruiubtno znamenje itn ma hygea in anatorinini izdelki) kakor je pri vsakej steklenici tudi vnanji zavitek, na katerem jo dobro vidljiv voden tisk, državni orel in iine. Zaloge imajo v Hijut>ljitni, vso lekarne kakor tudi gg. An t. Kr tapet; Fii. Maltr, J. Karinger, /.'. M. Schmitt, V, J'rtrićič, L. Pirkar, P, Lasniuk, Teriek in Nekirp; v Postojni: J. Kupfcrachmidt; v Š k o f j e j Loki: ( . Fabiani; v K o č e v j i : ./. liraunf, na Krškem: F. Jiihtiches; v Idriji: ./. Warta; v K r a n j i: A'. Šavnik; v L i t i j i i Miihl-irenzd, lekar; v Metli ki: Matleijiri nauleitniki; v Novem mestu: D. It izvoli i u ./. Jiergmatin ; v Radovljici: A. liobhk; v Kamniku: J. Močnik; v 0 r n o ui I j i: ./. Iilazek; v Vipavi: A Deperte. (183-1) • Franjo Toman, pozlatar v Ljubljani, v križevniških ulicah h. št. 7, se priporoča prečastitej duhovščini in farnim predstojnikom za Izdelovanje pozlatetrslsili. cici, obnovljenje oltarjev, tabernakljev, prižnic, križevpotov itd., različnih podob, kri/cv in okvirov. Tudi 1b novega se vsa ta dela izgotovljajo v vsakem zlogu prav okusno, dolgotrajno in po nizkej ceni. Vsa naročila so brzo, lepo in po nizkej ceni izvršujejo. (182—1) Senožet v najem! Ponedeljek IO. junija t. 1. se bode ob 5. uri popolu-dne košnja na mojem travniku na mahu pri (''mej vasi (Carolinen-grund) poleg lipske cesta v 5 dolih v najem dala. VI o rek 11. junija t. 1. ob t), uri dopoludne so bode ravno tako košnja mojih travnikov pri malem grabnji, ter v trnovskem in vifikem mestnem gozdu razdeljeno v najem dajala. Oni, ki so voljni kaj v najem vzeti, se vabijo ob zaznamovanih urah na omenjene kraje priti. (181) Peštansko zavarovalno društvo. Trinajsti račun DEPežtcmslco zavarovalne đ.r-^\.ž1oe za leto 1877 kaže: Dohodka....... 4,082.851 gld 89 kr. ladatka....... 8j89M48 a 96 , tfiuti dohodek ža 1. 1877 jo i:Pi.;n>2 gld. 43 kr. Od čistega dohodka se je izplačalo 1K) tisoč goldinarjev kot obresti (dividende) na dtdnice (akcije) po '.t gld. od delnice, to jo : 9 od sto ; ostali znesek pa se je pridejal zakladom, iu (Udoma oddal kot nagrada uradnikom vodstva (direkcije). Od leta IHtif) do 1877 jo plačalo Poštansko društvo za škode ogromno svoto 18,090.019 gld. 35 kr. Društvo izvršuje zavarovalna opravila po 31 glavnih in 3742 drugih opravnikih. Poroštva daje društvo, pristevši letni dohodek, 10.000.009 gld. To uljudno naznanja, ter so priporoča za častita naročila zoper ogenj za poslopja, pridelke, mobilaro in vsakovrstno premakljivo imetje in na živenje. glavni opravnik za Kranjsko in spodnje Štajersko. ilf ~ Pisarna je v Ljubljani, kongresni trg, nasproti nunske cerkve v II. nadstropji._(l7r>—3) Mi darujemo vsakemu najpotrebnejše domače orodje, kakor: žlice za kavo In jed I« nože in vilice itd. itd. Od konkurznega npraviteljstva pred kratkim na nič prišle velike angleške tovarne za britanija-srubro smo dobili poziv, naj vse izdelke od britanija-srebra, ki jih pri nas v zalogi imamo, za maj h eno odškodnino prevoza in Vi delavske plače darujeuiu. Ako so vpošlje znesek ali tudi proti povzetju cene, ki jo pri vsacom izdelku označena, samo za povrnitev troškov prevoza iz Angleškega na Dunaj in majhen dol delavske plače, dobode vsakdo le-to 6 kom. britanija-srebrnih žlic za je«li, 8 kom. baš takovih žlic za kavo, vkupe IU komadov, stalo jo prej gld. 8, a sedaj stane vhcIi 12 kouiutlov vkupe.........gld. 2.:;."» 6 „ britanija-srebrnih namiznih no/.ev z ang'cškimi ostrinauii, tj kom. baš takovih vilic, vkupe 12 kom., kateri so proj stali gld. 'd, stoji zdaj vncIi 12 vkupe „ :t.lo 1 znj«'liiulka za mleko, težke vrste, prej gld. 3, z«la) ., l.',M> 1 n N Juli«>, najtežjo vrsto, od najboljšega britanija-srebra, prej gld. 4, zdaj ...... l.so Poleg tega elegantni svečniki, par po gld. 1.—, 2.—, 2,50, 3.—; zde-lice po kr. 60, 75, 80, gld. 1.—, 1.40; majolke /.a kavo ali čaj po gld. 2.—, 2.01', 3.—, 4.—; svečniki z roči, par po gld. H.fiO, lO.fjO, 14.—, u0.— j sabame pušice po gld. 2.—, 2.80, 4.--, f>,.r)0, 7. —; mbarnu sipnico po kr. 40, 7f>, 90, gld. 1.—; sklenico za kis in olje po gld. 2.50, 3. ^0, 4.2."S ti.—; pAšice za surovo uiasio po kr. 95, gld. 1,70,2.80, 3.Jf>, 4, —; ročni svečniki po kr. 50, 05, 80, gl, 1.— ter še mnogobrojni izdelki. UF" Osobitega pozora vredno. ti komadov nuiiiiznllt nožev, z najfinejšimi ročaji od britanija-srebra, z angleškimi jeklenimi ostrinami, ii komadov baš takovih vilic, 0 komadov težkih izvrstnih žlic zu jedi, t> komadov baš takovih lilo za kavo, v elegantnoj kaseti od baršuna, vkupe 21 komadov, ki so prej stali brez kaseto gld. 18,—, stane zdaj s kaseto gld. o.lo. To stvari bo izdelano od naj fmejšoga britanija-srebra in se od pravega 13 lotnega srebra celo po olotnej rabi ne dadč razlikovati, ter garantiramo, da njih barva vedno ostane bela. Tudi damo vsakemu denar nazaj, ako mu naš nož ali žlica očrnita ali orumenita. (150— '6) lj*ir Naslov t ~W „Britannia-Silberwaarett-Niedejrlage" M 'iett, lt*thenin>a'ijevsti*4isse f. Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisa „Narodne tiskarne". UX