Lcsto V., štev. 19 LJuooana, torek, 22. januarja 1924 tzfrsfa ob 4 zjutraj, _ Stane meoečno 20-— Din ta inozemstvo 30-— . neobvezno Oglasi po tarif u. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/L T-ilefoo fc. 72. Dnevnik za go podarstvo, prosveto ln politiko UpravnlStvoi Ljubljana, Prešernov« nI. Jt. 54. Telef. St 38. Podružnic! t Hnrlbor, Barvarska nI, ti Ccl)o. Aleksandrova o. Račun pri poštn. Sokov, zavodu šiev. 11,812. Ljubljana, £1. Januarja. V Celju se je to dni vršil zbor delegatov SKS iz mariborske oblasti, na katerem so ostro obsodili politiko g. Pnclja in njegovih ljubljanskih tovarišev v vodstvu SKS Vodstvu SKS v Ljubljani so očitali, da se je preko širilo strankine organizacije udinjalo ra-ilikalskeniu režimu ter da ie ->amolatati prezrt, ako naj ne naetopijo še težii časi. Proti politiki gosp. Puclia se čr.je fe doloo veliko nezadovoljstvo v vrstah SKS. Pristaši SKS *« pritožujejo i;ad zaspanostjo in neagilnostjo vodstva stranke. Tudi no more,jo samo-stojni na deželi razumeti, da jih ljubljanski voditelji neprestano ženejo v loj proti drugim naprednjakom. ki so t koral povsod njihovi najboljši sode-lftvc.1 in v mnogih krajih edini zanesl'!-ri nenstraSeni in sposohni bojevniki nroti klerikalcem, pod katerih terorjem ln paševanjem tn.i vsa debela. Malone vsi kmetje v SKS so za sm-razum z JDS in oni le tožijo, da jim [fosp. Pucelj pri sejah v Ljubljani vso prekriža ter na koncu konca napravi io, kar hoče on in niecova neposredna okolica. Pristaši SKS tudi ne* morajo razumeti političnih skokov gosp. PiHja. SKS j« bila v početkn samostojna slovenska stranka. Pozneje so ifishnei SKS storili v parlamentarni ihib srbskih zemlioradnikov, a so iz njega iz Spe.kulativnih razlogov iv-sto-pili. Sedaj hoče gosp. Pucelj zopet med zemlioradnike. Toda Istočasno, ko jc v Zagrebu sklepal pogodbo s frbškimi zemljoradniki. pa je sklenil v Ljubljani pakt z radikale!, k! so v Srbiji v najhujšem boju z zemljoradniki. Nc samo to. Glavni urednik »Kmetijskega lista* ie postal obenem glavni urednik radiknl.skora glasila, česar tnačaj jo nnv7,lic vsem »nedolžnim« konzorcijem dokazan ne le po njegovem pravem gospodarju, marveč tudi po deistvu, da je ta list ot varjen o porival ljudi (toroj tudi pristaše SKS1V .1» naj vstopi io v radikalno stranko! Kako je to zdrnžliivo z interesi SKS. tega navadni somišljeniki SKS pač nikdar ne bodo razumeli in le gosp. hteeli in njegovi pomočniki to vedo. Čudno ni, da v takih razmerah bolj 61 bolj raste nezndovolistvo ln odrvor proti politiki takravauih ljubljanskih relenih generalov in da je prišlo sedaj zaenkrat le v mariborski oblasti — Ke do organiziranega nezadovoljstva In odpora najkampetentnejšega oblastnega foruma. Pojav na petkovem zboru delegatom BKS v Celju se ni rodil Sele na dan zborovanja, marveč se jo Se dol<70 pripravljal. Komipet-entni faktorji SKS v mariborski oblasti neprestano žive v Dbčutku, da jih ljubljansko vodstvo odriva od vsake važne odločitve. Culi smo že preje, da ni bilo vodstvo SKS v Mariboru prav nič vprašano za mnenje glede zveze SKS in NRS v Lhib-tja.nl. Gosp. Pucelj hi njeerova okolica e šla v to kombinacijo čisto na »vo 0 pest in neoztrajo se na razpoloSe-nje ali interese skoraj polovičnega dela stranke n,i Štajerskem. Tudi v Zagreb, kjer se je nanravtla. nogodba srbskimi zemljoradniki, ni bila vab-ea mariborska onrarazaella. Najodlič-fejši voditelji SKS v mariborski oblasti 90 šele iz časopisja izvedeli o akol-ah gosp. Puclj-o, ki eo za SKS lahko isodepolne. Odpor proti politild gosp. Pnclja., kl M jo pojavil v Celju, lina torej mno-?o globlje korenine, nego bi se to na :|rvi hiip mislilo, f, njim ni le obsoiena Ivorezna In škodljiva politika IJub-ianskega vodstva SKS, marveč tudi temelji, pa katerih v demokratičnih "-asih »Ioni vodstvo vsnke stranke. Novica oficl.jalne Btranke se buni Proti absolutizmu svojega vodstva in >roti samovolji prvega njenega vodi-«ija. Politika gosi). Pnclja je praktika takozvano »Vogel friess, oder ftirb. politike. Kar Izkuha on ln njegovo omizje, morajo pogoltniti vsi njegovi rrristn.Sl, če ne kot slaščico pa "Ot grenko pilulo. Tako politiko dela ijosp, Pašič in gosp. Pucelj si menda kunišliuje, da bodo slovenski kmetje Brenesll isto, kar prenesejo radikali. Politika g. Puclja nuino vede v raz-Onr v vrstah SKS. Skoda nele za lepo Kihanje, nego tudi za napredno stvar, kl "al propade radi nepolitičnega vodstva f" oseb In naj so te — kakor pravijo *Uskl deleRati SKS — bidl »Izolirane«. Dane«; vel In boli kot kdal Izrek, da ie Pašic in Ninčič odpotujeta v četrtek SPORAZUM BO V SOBOTO PODPISAN. — OBNOVITEV PROME-TA Z REKO, VPRAŠANJE NJENE PREHRANE. - PARITETNA KOMISIJA RAZPUŠČENA. Beograd, BI. januarja, p. Včeraj ja minister za zunanje stvari poslal prometnemu hi trgovinskemu ministrstvu predlogo za sestavo posebnih komisij za otvoritev železniškega Ia carinskega prometa na Reki, ki naj u prične čim najprej« po podpisu pogodbo. To strokovne komisijo bodo v par dneh odpotovale na Sušak, kjer bodo pričakovale naredbo za začetek dola. V Isti fazi se nahajajo tudi priprave za razmejitev severno od Reke. Vojni minister bo ta toden imenoval eksperte, kl se bodo v določenem roku pod vodstvom generala Mlliča sestali z Italijanskimi strokovnjaki bi začeli delo za določitev meje 68-verno od Reke. Z ozirom na dojstvo, da ostane Reka brez zaledja, zahteva Italija, da se uredi vprašanje njene aprovlzaclje In obmejnega prometa tako, kakor Jo urejeno za Za dar. Na poziv vlada bo danos dospeli v Beograd vsi Člani paritetne komisijo in člani posvetovalnega odbora pri tej komisiji. Ob 11. uri dopoldne jih jo sprejel dr. Ninčič ter »o 1 njim dalj časa tazgovarjal. Po rapallskl pogodbi jo paritetna komisija imela nalogo, da sporazumno z italijansko komisijo uredi vsa sporna vprašanja glede razmejitve. Z iz-premembo rapallske pogodbe, je mandat te strokovne komisije pronchal. Dr. Ninčič je članom komisijo podal danes informacijo o sporazumu, sklenjenem t Italijo. Potem pa se jim je zahvalil za njihovo delo tor jih razrešil dosedanjih dolžnosti. Beograd, 81. januarja, p. Z ozirom na potovanjo v Rim, sta imela danes Pašlč in dr. Ninčič kratko konferenco. Odhod v Rim Je določen za četrtek dne 24. januarja. Pašiča In Nlnčlča spremljata oba šefa kabineta Hristlč In Petrovič, dalje šef političnega odelcnja min. zun. del LJublša Lazarevič. Na Italijanski meji Ju bo pričakoval nai poslanik v Rimu Antonljevič v spremstvu odposlancev Italijanske vlade. Sprejem bo povsodl svečano služben. Takoj po prihodn v Rim se vrši v palači Chlgl sestanek, na katerem bo pre-čitan |n deflnltlvno rediglran tekat pogodbe. Naslednji dan bo pogodba svečano podpisana. Istega dne bosta Pašlč In Ninčič sprejeta od kralja v avdijcncl, zvečer pa priredi Mussollnl svečan banket. Dno 27. aH 28. jan. zjutraj zapustita Pašlč in Ninčič Rim. MUSS0LIN1JEV ZAUPNIK V BEOGRADU. Beograd, SI. januarja, p. Veliko pozornost vzbuja prihod urednika »Corrlere Itallano« g. Alberta Spalni, kl velja za osebnega zaupnika g. Mussolinija. Z ozirom na dojstvo, da se Je celokupna opozicija lirokla proti sporazumu, kakršen je bil sklenjon, zlasti ker se za pravice naših manjšin ni ničesar doseglo, in je avtoriteta plemenskega režima jako slaba za prevzetje velike odgovornosti, so trdi, da Je Miusollnl odposlal g. Spainija v posebni misiji, da prouči razpoloženje vseh parlamentarnih skupin glede pogodbe z Italijo. EVAKUACIJA PRISTANIŠČ. Beograd, 21. januarja, p. Evakuacija reškega ozemlja, kl pripade Jugoslaviji so ima izvršiti tekom enega moseea po podpisu pogodbe in sicer s« imajo raj-prvo evakuirati Baroš, Delta in Ban-kino. ZANELLA ODHAJA V AMERIKO... Beograd, 21. januarja, r. Med pristaši Zanelle na Reki vlada »lino ogorčenje, ker jo bil Zanella šele pred par dnevi obveščen o rezultatu Jugoalovensko - lta liiansklh pogajanj. 0 Zanelli samem so govori, da namerava prodati ve o avoje premoženje io s« Izseliti v Inozemstvo, najbrže ▼ Ameriko. Kaj vsebuje pogodba z Italijo INFORMACIJE LONDONSKIH »TIMES«. Beograd, 21. Januarja, r. Vesti, kl prihajalo Iz Rima In MIlana, prinašalo čim dalle točnelše podatke o temeljil sporazuma z Italijo. Posebno točne podatke le oblavll dopisnik londonskih «7i-mes*. ki je navedel, da so se sklenile tri konvencije, t. I. konvencija o Reki, konvencija o splošni politiki Jugoslavije in italile in pa trgovska konvencija. Podatki dopisnika «Times» se v glavnem potrjuje. Blankino pripade do La-zarusa Jugoslaviji. Kar se tiče pristaniškega sistema Reke same, pripadejo Ju-goslavtll ie lavljenl moli Stelanl, Zichy In Rodollo, kjer st bodo namestile naše oblasti. Potrjuje st, da bo železniška posta/a na Reki pod skupnim internacionalnim režimom Italile in Jugoslavije. Najvažnejše le vprašanje reških pod-občin ter le gotovo, da pripadejo Jugo-slavili hrvatske potlobčine na Kozaru obenem 2 Drenovim. S tem se za Ju-goslavllo pridobi direktna cestna zveza s Kastavščino. Pristaniški sistem na Re- ki bo imela Jugoslavija v Izkoriščanje v ie lavljenem obsegu SO let. Kar se tlčt položaja jugoslovenskega prebivalstva v mestu Reki, katerega le po Italijanski statistiki 25 tisoč, se zdi, da se bo zanje porabljal Isti princip, kakor za italljune v Dalmaciji. V tem oziru bi se imela trvestt glede Reke popolna reclprociteta. Dogovor glede zveze bi temellil na načelu obrambe odnosno nevtrnlitete v slučaju napada s tretje strani. ZAŠČITA JUGOSLOVENOV IN ZANEL-LOVCEV. Beograd, 21. januarja, r. Kakor dozna-va Vaš dopisnik, ae je v sporazum, kl se je dosegel s Italijo zaradi Reke, spro-jela tudi klavzula, ki garantira zaščito onih Roč.inov, ki so delali za »vobodo reško države. Po tej klavzuli ee Italijanska vlada obvezuje, da ne bo storila nikakih korakov proti pristašem Zanolle, ki ee svobodno lahko vrnejo na. Roko. Vladine priprave proti opoziciji NERVOZNOST V VLADINIH KROGIH. — DOLGA SEJA MIN. SVE» TA. — UKREPI PROTI OPOZICIJI. — NAPREDOVANJE POGAJANJ ZA O POZI C1,10 N ALNI BLOK. Beograd, 21. januarja, p. Pogajanja za ustanovitev opozlclonalnega bloka povzročajo v vladi In radikalski stranki vse Korošec vrnil od Pašlda, se je sestal t dr. Spaho ki ga je obvestil o svojih raz. govorih, katero je imel v Zagrebu z za« večjo nervoznost. Kako resen Je postal jstopnikt IJRSS, posebno pa dr. Mač položaj, je razvldcti Iz dejstva, da se Jo | kom, dalje^ pa je tudi o svojih konfc nocojšnja seja min. sveta skoraj tri ure bavila s problemi notranjo politike. Ugotovilo se je, da Je vlada in radlkalska strankn popolnoma izolirana. V vladi prevladuje nazlranje, da Je opasnost zru-šenja velika In da jo treba za ta slučaj pripraviti teren, da bi radikali dobili razpust parlamenta In volilni mandat. Danes Je prevladalo mlšljonje, da fcj parlamenta n! odgcditl, temveč naj bo dne 24. jan. prične razprava o francoskem posojilu, due 28. Jan. pa budžetna debata. Vlada hoče vse storiti, da spravi proračun do konca marca ped streho, da bi tako s 1. aprilom dobila proste roke za cvent. razpust. Vendar Jc sigurno, da radikali ne računajo mnogo na volilni mandat, ker sc Jc stranka silno kompromitirala In hi tudi državno politično bil srbski plemenski volilni mandat zelo škodljiv. Danes popoldne sta bila od kralja sprejeta ministra Vujlčlč ln Mlletiu in se tej avdijcncl pripisuje posebna važnost. Na predlog ministra Srsklča Je vladn prepovedala Spahove politične organizacije «narodne uzdnnice« v Bosni. Beograd, 21. januarja, p. Dopoldne ob 9.30 je imel dr. Korošec sestanek s Pa> šičem, ki jo trajni celo uro. Po sestanku je dr. Korošec izjavil novinarjem, da se je s Pašlčem razgovarjal o sporazumu z Italijo tor ga prosil, da se podpis po« godbo odgodl. Pašič, da se jc na to iz« javil, da Je današnja situacija taka, in da se ta sporazum mora skleniti. V političnih krogih se smatra, da je razgo« vor o sporazumu bil le pretveza za di< skusijo o notranji situaciji. Ko so je vičem. Kakor doznavamo, je med dr. Spahom in dr. Korošcem prišlo do so« glasja. Jutri bosta Korošec in dr. Spaho imela sestanek a predsednikom zemljo« rudnikov Voj Lazičem, kl je tekom da« našnjeg« dno prispel v Beograd V pnrlr.mentu Je bilo danes ves dan re« lo živnhno. Člani opozicije »o večinoma io vsi v Beogradu. Davi je dospel v Beograd dr. Spaho skupaj s Salihom Bajičeni. Njima je Uehmen poročal o razgovorih, kt jih je imel v imenu muslimanskega kluba s klerikalci ln demokrati. Muslimani so Izjavili novinarjem, d« • postopanjem klerikalcev niso zadovoljni, ker klerikalci Se niso prekinili zvez z radikali. Kar ci tiče zoniljoraduikov, mislijo muslimani, da lahko z njimi skupno delajo, ker je to želja njiliovih volilcev v Bosni I11 Ilorco-govlnl. Ljuba Dnvidovlč je danes predpoldr.s dalj časa konferlral z Joco Jovauovidera v zemljoradniSkem klubu, nato pn so je dalj časa razgovarjal s Spahom, Behmc-nom In Bajlčom. Vu5 dopisnik je dobil obvestilo, da razgovori p-avilno teko ter da je veliko upanja na uspeh. Cilj noveg« parlamentarnega opozlcljonalnega blokn 11! samo zrušenjo vlado, temveč tudi, da p« sestavi obsežen delovni program. Rnzgn-voro vodi g. Dnvidovlč osebno. Med ostalimi Scfl skupin Se ni direktnih stikov. 6elo čim g. Dnvidovlč zaključi posvetovanja, bodo šefi skupin imeli skupno seje. V demokratskem klubu je bilo dnnea zbranih zelo veliko poslancev. Demokratski klub ja sklican za 24. t. m. Pogajanja o ustanavljanju opozicijskega blokn so v notranjosli izzvala veliko zanimanje. Baldwinov Safeudfi govor VEČERNA SEJA ANGLEŠKEGA PARLAMENTA. — VEČINA ZA NEZAUPNICO GOTOVA. London, 21. januarja, h. Danes po. poldne se Je vršila v angleškem parla« mentu pred gosto napolnjenimi tribu« nami debata o predlogu nezaupnice, ki ga je stavila delavska stranka. Kot pni govornik je nastopil liberalec Slmons, kl Je izjavil, da je najvažnejša naloga spodnje zbornice, da odstrani nezmož« no vlado Baldvvina, In kl je zagotavljal delavski stranki podporo s strani libo« ralcev, če hoče prevzeti dcdščlno Bald« wina. Za nJim je govoril konservativce Chamberlaln, kl je izjavil, da bodo 11» bcralci Izdali domovino In ne bodo nlk. dar več dosegli zmožnost vladanja, čc podprejo delavsko stranko. Za Ghamberlaluom Je povzel besedo Venizelos v svoji politiki ODKLONITEV VSAKEGA TUJEGA VMEŠAVANJA. — IZGONA KRALJA JURIJA. OBSODBA Atene, 21. Januarja, s. Ministrski pred« Bednik Venizelos Je sprejel včeraj zve« čer inozemske novinarje in Jim odgovoril n« vprašanje, ali bo imelo prizna« nje grške vlade od Anglije kak vpliv na vprašanje režima, da Grška po lz> polnitvi aevreško In lausannske pogod« be nI več vezana na londonsko pogodbo ln bo rešila režimsko vprašanje sama brez vmešavanja tujih sil. Venizelos Je dalje povdarjal, da bo Grška Izpolnila klauzule lausannske pogodbe tudi v pri« meru, da zapadne sile te pogodbo ne bi ratificirale. Dalje je ministrski predsed« nik Izjavil, da bo bodoča konstituunta spremenila državno ustavo ln predvsem pametno vedena SKS lahko v srečo napredne stvari, nespametno vedena pa v njeno nesrečo. Celjski dogodek naj bi bil pa tudi vsem onim, kl se jih tl£e, v poduk, da se proti skupni fronti naprednjakov na deželi ne da več slepomišiti. NI treba, da Je kdo bil navzoč, ko se je delil volilni zakon za oblastne in sreske volitve, pa da uvidi, da bodo naprednjakl na deželi, ako bodo šil skupno v boj proti klerikalcem, lahko dosegli lepe uspehe, ako pa tega ne store, bodo pa skupno pogaicnl, kakor pri zadnjih volitvah. Pomnite g. PuceU da sloga Jačl, nesloga na tlačit uvedla senat. Gledo odstranitve kralja obžaluje Venizelos, da je prišlo do te žalitvo ne samo vladarske hiše, temveč celega naroda. Kljub temu on za svojo osebo ni za to, da se kralj takoj vrne, temveč naj počaka ljudskega glasovanja kl se Ima vršiti tekom dveh meseov. Redukcija učiteljstva v Sloveniji Tudi katehetl so reducirani. Beograd, 21. januarja, r. V ministrstvu prosvete je bil podpisan ukaz, s katerim se v Slovenili reducirajo vsi katehetl, vse učiteljice ročnih del ln vsi pomožni učitelji in pomožne učiteljice. IMENOVANJE KMETIJSKIH REFERENTOV. Beograd, 21. Januarja, p. Z ukazom poljedelskega ministrstva so Imenovani: za oblastnega poljedelskega referenta v Ljubljani dosedanji šel kmet. oddelka g. Sancin, za oblastnega veterinarskega referenta vi. svetnik Pavlin, za oblastnega poljedelskega referenta v Mariboru je Imenovan Inšpektor Zidanšek, za veterinarskega referenta v Mariboru pa K. Janko Raler bivši poslanec. ministrski predsednik Baldwln, ki ja branil svojo notranjo in zunanjo poli« tiko. Glede notranje politike je povdar. jal, da sc jc njegovi vladi posrečilo skic niti lausannsko pogodbo in tangeraki sporazum. Baldvvin jc končno dejal, da bo konservativna stranka šla v opozicijo če bo delavska stranka prišla na vlado. Opozicija pa bo samo stvarna in ne bo delala novi vladi nobenih drugačuih za« prek in težkoč. Debata se pozno zvečer še nadaljuje. Do glasovanja bo prišlo šc !c okrog pol« noči ali šc kasneje, o izidu pa ni več dvoma, ker jc večina za nezaupnico Baldwinu zagotovljena. Stavka železničarjev ua Angleškem ŠESTDESET TISOČ ŽELEZNIČARJEV ŠTRAJKA. PROTI MACDONALDU. PROTEST London, 21. januarja, s. Včeraj opolnoči jo izbruhnila železničarska stavka. Število stavkujočih strojevodij in kurjačev se ceni na 50 tisoč. Stavkovne organizacijo trdijo, da stavkata dvo tretjini vseh nameščencev. Društvo strojevodij, ki nI popolnoma socljolistlčno, je sklonilo stavko, ker hoče protestirati proti predsodku, da Jo delavska stranka upravičena predpisovati gospodarski položni posameznih do-1 lavsklh slojev Iz načelnih oportunlstlčnlh vzrokov. Vodja organizacijo strojevodij Bromley Je Izjavil, da naj se delavska str nkn razbije, če bo prinašala samo slabo plačo. Ni So znano, kak vpliv bo Imela železničarska stavita na dnevni red parlamenta. Slavka jo Izbruhnila proti želji delavske j stranke in drugih organizacij. V pouče-l nih krogih smatrajo njen Izbruh za resen morallčen poraz Macdonalda In menijo, da Macdonald ne bo znal napraviti reda v Evropi bi pregovoriti Poincorejn, da ukl-uo prometno blokado belgijskega pasu v Poronju, če ne more držat! svojo lastno stranke in jo podvreči disciplini. London, 21. januarja, d. Stavka žc« lezničarjev vpliva zelo mučno na poli« tlčno situacijo, ker znači protest močne dclnvskc organizacije proti delavskemu voditelju Macdonnldu, ki naj morda že iutri prevzame vlado. Macdonald je bil namreč pristal na znižanje železničar« skih plač, ki so ga zahtevale železničar« sko uprave, in je svetoval železničarjem naj sprejmejo nove plače. Ti pa so jih kljub temu odklonili in stopili v stavko. VESTI O RADIČEVEM POVRATKU. Zagreb, 21. januarja, r. Danes so bile tu razširjene vesti o povratku Stje-pana Radiča. Vesti so neresnične. Inozemske borze 21. januarja. TRST: Zagreb 23.80 do 26.50, Dunaj 0.0820 do 0.0326, BudimpeSta 0.07 do 0.08, Proga 60.50 do 66.90, Bukarešta 11 do 11.50, Pariz 102 do 103, Londca 97.80 do 07.60, New-Y> k 28.02 do 28.12, Curih 897 do 899. dinar 26.35 do 20.06, avslrij-slie krone 0.0320 do 0.0330, dolar 28 do 28.10, angleški funt, papir 97.15 do 97.50, carinski franki 88"") do 88.75, uradni tečaj zlate liro 443.83. CURIH: Beograd 0.00, Ne^v-Vork 579.50, 1 London 24.41. Pnriz 25,35, Milan 25.07, Praga 16.80, Budimpešta 0.0203, BukareStJ 2.S0, Dunaj 0.008125. DUNAJ: Beograd 810 do 820, Berlin 15.5(1 do 10.10, Budimpešta 2.41 do 2.51, Bukarešta 355 do 357, London 298.200 do 290.200, MIlan 20S4 do 209(5, New-York 70.035 do 71.185, Pariz 3102 do 3118, Praga 2000 do 207O. Sofija 500 do 504, Cu-rih 12.285 do 12.805; valute: dolarji 70.860 do 71.200, lire «070 do 3080, dinarji 815 do 821. BERLIV (v milijonih): Beograd 48.079. Milan 182.543, Praga 123.09!, 1'nrij 187.081, London 17.855.250, New-York 4.189.51)0, Curlh 733.103. NEVv'-YOR!i>!cra je, da bo ohrani kot to, kar je bilo doslej, v jezikovnem In kulturnem pogledu sestaven in noločljiv del jugoslovanskega naroda.. Za ohranitov našega slovenskega In hrvatskega ljudstva kot takšnega ne vidi torej naše društvo nobene drage poti nego tiste, po kateri jo hodilo dosedaj in hoče še naprej hoditi, združujoč vso sile v eno enotno fronto! jena enotna fronta v Primorju MANIFEST TRŽAŠKE EDINOSTI PRIMORSKEMU NARODU. Trst, 20. januarja Politična organizacija primorskih P loven cev jo bila pred vojno enotna ln je imela svojo centralo v Trstu. !>ni8tvo, ki je bilo ustanovljeno pred pol stoletjem, jo v skupnem političnem delu družilo narodne ljudi brez razliko strank. Posebne razmere so to imperativno zahtevalo ter silile Pri-laorce vodno v enotno 'ronto, ker so I moli na Goriškem, v Trstu in Istri proti sebi isto tako enotno sklenjeno r.:!ango Italijanov. Avstrijska vlada je Kjdflj proti primorskim Slovencem in Hrvatom politiko favoriziranja ita' -jati.-kega elementa. S tem jo zadrževala iredentistične težnje pristnih Ita-'ijanov in odpirala ventil« Nemcem, katere je naseljevala s pomočjo svojega birokrat tnega apatala. Ko jj v slovenskem političnem življenju zavzel klurikalizem ofenzivno (■ ktiko, se je nekaj semena klerikalne stranke zaneslo tudi v Primorje. Največ ljulike je vzklilo na goriSkih tleh. Mahnlčevim čestilcem se jo posrečilo Coričane in njihove deželane prevariti, ori za kompetence, Izigravanje raznih gesel in prišlo je celo do odkritih bojnih napovedi. Na Goriškem so na zadnjem občnom zboru napredni ljudje bUi na-enkrat postavljeni na cesto in colu enotnosti naše skromne delegacije v rimskem parlamentu klerikalizem ni prizanesel. žalostne posledice so so kmalu pokazale tudi med ljudstvom: vočigled strahoviti opasnosti, ki preti slovenskemu življu pod italijanskim goapodstvom ie notranji spor vodno bolj razjedal vrste našoga naroda. Trat je dolgo, skoraj predolgo molčal. A vendar Se o pravem času se pripravlja, da konča frivolno igro. Tr-žažko politično društvo »Edinosti je dan ca izdalo manifest, v katerem poudarja potrebo edinosti in proglaša, da zopet razširja delokrog svojega delovanja na celo Julijsko Krajino. S tem je storjen afront proti separatistični politiki klerikalcev in Trst postaja zopet politična centrala tržaških, gorKkih in istrskih Jugoslovanov. Glavno misli manifesta so sledečo: Trvič hočemo, naj se edinstvenost nc omejuje na nekak narodni svet, v katerem bl se shajali odposlanci ločenih sa-mostojnih političnih organizacij, nego naj edinstvena politična organizacija, vkljub potrebni krajevni razprctlcnosll, obsega in združuje Slovence in Hrvate vso Julijske Krajine v enem samem društvu. Dntgič pa hočemo, — ln to je glavno —, da se edinstvenost ne snuj na preozki podlag! strankarske enotnosti, s kakršno se zadovoljuje ln celo ponaša v svojem prvem razglasu novi odbor Poli-tiCn-ra društva v Gorici, nego na premišljenem zedinjenju vseh sil k enotnemu političnemu delovanju za skupne koristi, brez razliko svetovnega naziranja, strankarske usmerjenosti in stanovskih ali drugih posebnih, partikularnih koristi. Gotovo je takšna edinstvenost, kakršno zasleduje naše društvo, bolj težavna stvar, toda... Mari ni problem našoga obstanka v Italiji v prvi vrsti problem našn moralne sile, naše možatosti In požrtvovalnosti? Mari naj prav v sami zasnovi svojo politične organizacije zatajimo tisto, kar Je prvi pogoj za njen končni uspeh? X:iče društvo »e nikakor ne udaja orno njenomu in Škodljivemu nacionalnemu radlkalizmu, kakor da bl zaradi našoga vrhovnega cilja napeljavalo k neodjen-Ijiverau, lntransigcntnorau odpora proti politični realnosti In k samomorilnemu žrtvovanju vseh drugih moralnih in materialnih dobrin na oltarju nacionalno ideje. Stremljenje Lv delovanje za ohranitev našega jezika in nn so narodno zavesti in zu naš slobodni narodni razvoj v Italiji ni in n« smo biti nikdar v protislovju s stremljenjem In delovanjem za ohrn nit c v in pnmnožltev drugih materialnih in moralnih dobrin našetra llialslva. Te- Kaj bo s škofijo v Splitu? Pred dobrim tednom dni je požar ta« ko poškodoval škofijsko palačo v Spli« tu, da so merodajnl činitelji resno za« čeli razpravljati o tem, kakšna usoda naj zadene ostanke starega poslopja. Splitska škofijska palača je bila gezi« dana v šestnajstem stoletju in je pred« stavljala zanimiv starinski objekt. — Zgrajena jc bila v območju nekdanjega Dioklecijanovega dvora. Od ognje, ki je poškodoval zgradbo, se je posrečilo spasiti samo neznatne delo stare škofije, in o teh ostankih se sedaj živahno debatira, kaj storiti ž njimi, da bo vstreženo starinskemu s!o« vesu Splita In praktičnim potrebam me« sta. Spllčoni si v tem niso edini. Pokli« cali so na pogorišče iuženjerje in «rhi< tekte, da podajo svoje mnenje o zi Jo« vlh, katero je požar opalil iu deloma zrušil. Obenem pa so pozvali znanega arheologa dona Bulica, da napiše svojo strokovno sodbo o zadevi. Iz izjav ene in druge stranke izhaja sledeče: Inžcnjcrjl ln arhitekti predlagajo, da sc ostanki škofijskega poslopja porušijo do tal. Pri tem se opirajo na razloge javne varnosti. Don liulič kot starinar pa sc postavlja na čisto drugo stališče in sc upira Izvršitvi njihovih predlogov. On Je za to, da Split ohrani kolikor mo« goče več starinskega sijaja in videza ter predlaga, da se zidovi porušijo samo do gotove višine iu da 6e na teh pre« ostankih zgradba vnovič pozida. Inže« njerjl In arhitekti mu ugovarjajo, trdeč da ni nobene sigurnosti, da bl se mogla palača obdržati na takih razvalinah. Izdelali so tudi poseben protokol, ki se sklicuje na to, da jc škofijska palača radi ognja Izgubila konstruktivne ele« mente, ki so jo držali pokoucL Zidovi so se nagnili ven ali noter, vdali so se radi sile ognja na to ali ono stran. Ko« likor jih nI uničil požar, so radi vročine popokali. To kar jc ostalo, pa Je brez konstruktivne stabllitete. izolirano od celote in deformirano. 'Ker sc zidovi ni« kakor ne dado restavriratl, jih je treba, izvzemši en del zidu, porušiti popolno« ma, sicer lahko postanejo opasnl za varnost ljudi, ki hodijo mimo njih. Don Bulič sc odveja od tega mišlje« nja ter Insistira na tem, da se poškodo« vana zgradba poruši samo deloma. Nje« govo mišljenje se opira na princip ohrane starinskih spomenikov. Sicer pa priznava, da je požar splitske škofije stvortl novo situacijo, s katero je treba računati posebno vslcd življenske var« nostl paaantov. Inženjerjl In arhitekti ter don Bu!i4 ao vsak zase podali mišljenje tudi pls« meno. Mestna občina splitska se dozdaj nI odločila niti za Inžcnjerje in arhitek« tc, niti za dona Bulida, temveč je skic« nila, da se prepusti odločitev v tem važ« nem vprašanju strokovni sodbi medna« rodnih strokovnjakov, ki so v stanju oconiti praktične momente, katere pred« lagajo inženjerjl in arhitekti ter mlšljc« nje dona Bulica, ki izhaja s stališča ar« hcološke znanosti. Vsekakor Je ta na videz mirna pravda zelo zanimiva. + Nove davščine v LJubljani nrl- niavljd črno-ideča lomilci'a, da pokrije primanjkljaj svojega proračuna. Dvigniti hoče davek na spirituoze od 5 Din na 20 Din ter davek na pivo od 25 p na 50 p pri litru. Kako se danes na rotov-žu g< ispodart Je razvlcr.i. L; dejstva, da znaša deficit od novozgrajenih mestnih hiš čez 500.000 DI11 na leto. Pokriti bl se Imel glasom obveze, ki Jo je občina pic-vzela, ko Je dobila dovoljenje za najetje stavbenega kredita, z dohodki Iz samih poslopij. Klerikalci pa so sl Izmislili sedaj drug način: svlšntl hočejo najemnine v starih mestnih hišah ter prevaliti svoje gospodarske grehe na ramena Hudi, ki niso ne krivi ne dolžni, da je cclo maglstratno gospodarstvo tako strahovito zaturano. — Kakor čujemo se vrši plenarna sela ljubljanskega občinskega sveta, v četrtek, 12. t. m. + Odpor proti politiki zelenih generalov. V petek, 18. t. ni. sc Je vršilo v Celju zborovanje samostojne kmetijske stranke za bivše spodnještajersko ozemlje, ob obilni itde!?:"!)! delegatov Iz vseh političnih oktajev. Med drugim sc je z veliko nevoljo obravnavalo za stranko lu za skupno; napredno udejstvova-11 je vseb strank škodljiva politika nekaterih osumljenih \souililiunikov. ki so aslstlrall pri »porodu mrtvorojenega Ravnlliarjevega bloka, ter so preko širše strankine organizacije urlnlll današnjemu protlkmcčkemu radlkalskcmu režimu v Sloveniji. Kritiziralo se je tudi samolastno postopanje narod, poslanca Puclja I11 strankinih funkcljonarjcv v Ljubljani, ki so našli v t. Drolcnlku edinega zagovornika. + Pogajanja med klerikalci ln ko-munlstl, ki naj omogočijo sedanji kle-rlkalno-socijalistlčni večini na magistratu, da sl podaljša življenje, sc pridno nadaljujejo In g. Lemcž se Je, kakor zatrjujejo v klerikalnih krogih, z g. Sta-uovnlkotn žo popolnoma sporazumel Klerikalci so privolili, da se spravi v proračun vsota 200.000, Iz katero bl sc pod pretvezo podpore za brezposelne delilo zvestim brezposelnim pristašem .. Dosežen je tudi sporazum, da bodo klerikalci vsaj pasivno podpirali olenzivo komunistov proti socialistom, ki so v finančnem odseku zastopali stališče, da Je podpora brezposelnim zadeva države In strokovnih organizacij. Med komunističnimi pristaši se sicer pojavlja precejšen odpor proti političnim kupčijam s klcrlkalcI, vendar se brani dr. Lcinež s tem, du mu ohranitev klerikalnega režima na magistratu daje možnost pred javnostjo neovirano propagirati komunistične ideje. Ker Imajo klerikalci Istočasno najboljše zveze z velikim županom, smatrajo, da Je tiho zavezništvo s komunisti najboljše sredstvo za podaljšanje režima. + Pritožba obč. svetnika Turka pravomočna. Kakor se nam poroča, nI mestni župan vložil proti odloku pokrajinske uprave v stvari pritožbe obč-svetnika K. Turka zoper sklepe občinskega sveta o poklicnem gasilstvu in o novih uradniških mestih, v odprtem roku nobene pritožbe. S tem le postal odlok pokrajinske uprav« pravomočen. Iz tega je razvidno koliko Iskrenosti le bilo na velikanskem kriku In viku črno-rdeče koalicije. + Dvoličnost ln neiskrenost klerikalne politike. Kako nepoštena In neiskrena je klerikalna politika so zopet pokazali zadnji dnevi, ko Je »Slovenec« toliko solza pretakal radi neodrešenih bratov v Primorju In radi Izgube Reke. Kar videlo se mu je, kako prisiljeno je solzil In kako veliko hinavščlno Je uganjal. Ko bl bilo »Slovencu« kaj za naše rojake v Primorju, ne bi Jim neprestano grenil življenje z grdimi napadi na Jugoslavijo. Notorlčna stvar Je, da Italijani »Slovenca« v Primorju visoko cenijo in njegovo razširjenje med tamo-šnjitnl rojaki naravnost pospešujejo; saj pa tudi noben Italijanski časopis ne bl mogel vzbuditi proti naši državi toliko gnjeva In toliko slabega mnenja, v vrstah naših ljudi pa toliko obupa In de-ietizma, kakor ga širi med primorskimi Slovenci »Slovenec«. Cisto notorlčno sc Primorcem vceplja usodna ln lažnjiva misel, da Jim Je kot sužnjem pod Lahi boljše kakor pa bl Jim bile kot svobodnim državljanom v lastni državL Cemu neki »Slovcnec« toži po primorskih Slo-vcnclli, ko pa tudi njega vleče srce v Rim? Kako inalo interesa ln smisla za svojo državo ima naša duhovščina najboljše dokazuje, da Je škoi Jeglič potoval v Rim baš v času. ko so stali Italijani, močno oboroženi, na naši granl-cl, pripravljeni, da Izzovejo vsak hip proti nam lu naši državi oborožen konflikt. Pravi patriot ne potuje v center tuje države v trenotku, ko se sovrag pripravlja na napad na njegovo domovino. Dvoličnost in neiskrenost Je jedro klerikalne politike in to bo obstojalo tako dolgo, dokler se slovenski verniki ne bodo otresli rimskega Jerobstva. Stranka, ki ima svojo glavo ln svoje srce v Rimu ni Jugoslovenska in tudi ne slovenska! -J- Spalajkovič in sovjetska Rusija. Spalajkovlčev nastop proti priznanju sovjetska Rusije je zadel na hud odpor ne le v prečanskih temveč tudi v vuuini beograjskega tiska. Spalajkovič je na te napade odgovoril, da nekatere beograjske novlue lomijo kopje za priznanje sovjetske vlade Iz povsem mate-rijelnih razlogov. Naravno je na ta očitek dobil spet popren odgovor. Tako »Republika« navaja, da ie Spalajkovič po boljševlškcin prevratu v Petrograda dobil od sovjetske vlade znatne količine hranil, posebno moke, kar pa nI bilo razdeljeno med Srbe, temveč razprodano... Carlstičnemu listu »Rul«, ki Izhaja v Berlinu, se Je Spalajkovičev nastop proti sovjetski Rusiji prav dopadel ln je priobčil o tem prav laskav dopis lz Beograda. Nemalo pa je bil presenečen novinar, ki Je »Rulu« poslal dopis, ko Je te dni dobil obvestilo, da Jc Izgnan Iz Beograda. Dopis je vsekakor hll preveč goreč, ampak mesto da bl vlada ukorlla Spalajkoviča, ld je dotlčnemu novinarju dal Intervju, Jc raje Izgnala — novinarja samega. To Je nova značilna drobtinica vladlnlh metod, da za Izpade odgovornih politikov Iu poslanikov — trpijo novinarji. 4- Macdonald Radlču. Sc Je sveže v spominu, kako |e Stipa Radič renoml-ra! z Izgledi za svojo republiko, ako na Angleškem zmaga Labour-Party. Z vso vslljivestjo je hotel dobiti stike z njenim vodlteljeir Mncdonaldom, da ga kot bodočega premlcrja naveže za svojega prolekiotja, Toda nikjer se menda Radič nI viezal tako usodno kakor ravno pri Macdonalda. Dobil jc od njega lekcijo, ki se moic smatrati kot gkwnl povotl Radičevega nenadnega pobega iz L011 dona. Macdonald je namreč, kakor po-toCajo iz Londona češki listi, Radlču sporočil, da smatra Srbe iu Hrvate cuo- ten narod In vsako diskusijo o tem zt odveč. Svetoval Je Radlču. naj gre domov, kjer Je njegovo mesto v beograjskem parlamentu, ki ga Macdonald kot pristni parlamentarec smatra za edini podlj rešitve Radičcvlh teženj. Noben ugleden angleški politik, In nobena an-gleška vlada, je Macdonald kategorične povedal Radiču, se ne more ln s« ne bo vmešavala v Radlčev spor, ki Je povsem notranja zadeva Jugoslavije. — Po tem fijasku postaja razumljiva Radlčeva po. parjenost, ki zdaj rodi taka zapletava, nja kakor Je Radlčeva napoved revolucije 111 njegov pacIMzem obenem. Zato je slavni mlrotvorec zadnjič tudi o Angležih začel dvomiti, češ da še sebi ne znajo pomagati... + Se Madžare. Odkar so Madžari napovedali snovanje bloka narodnostnih manjšin, so se radikali nujne pobrigali, da Madžare pridobijo raje na svojo stran. Po vesti »Vremena« lz Subotlcc, sc pogajanja v kratkem prično. Slo ba predvsem za dogovor skupne volilne akcije pri volitvah. Radikali računajo, da bo pri prihodnjih volitvah okrog 100 tisoč madžarskih volllcev, ki se vestno prijavljajo v volilne sezname. Madžari so pripravljeni za pogajanja. In to jc glavno. 1'ako bo radlkallla zbrala ves blok narodnostnih manjšin okrog sebe, ne da bi ga bilo treba posebej ustanavljati. Po svetu — Csl. minister prosvete Ilaber- man eden Izmed najodilčnejšlh čeških politikov namerava, kakor poročajo \i Prage, vslcd bolchnostl odstopItL Nlc-gov naslednik bo postal posl dr. Wln-ter. Haberman pripada soc. dem. stranki ter slavi prihodnji mesec »vojo OOletnlcu. — Pomiloičenje tocUalnlh revolu. cUonarJev v Rusiji Po poročilu ruska brzojavne agenture je predsedstvo ccu-traine eksekutlve sovjetske unija smrtne obsodbe proti socijalnltn revolucljonar-Jem spremenilo v petletno lečo 1 stresa izolacijo. Zaporne kazul drugih obsojencev bodo primerno skrajšane In utaču-nan bo preiskovalni zapor. Omiljeni« kazni se utemeljuje s konsolidacijo sovjetske moči na znotraj In na zunaj, kakor tudi z vedenjem obsojencev. Krasen uspeh gdčne Zi-kove m g. Šimenca v Zagrebu Oba pevca burno aklamlrana. bls. Zagreb. 21. Januarja. Včeraj sta člana ljubljanske opere pri-madona gdč. Zdenka Zikava in prvi tenor Marij Šimenc doživela na našem odru Izreden uspeh, ter sta ne le znova potrdila svojo odlično reputaclio, ki ju je spremljala lz LJubljane temveč še povečala veliki uspeh, ki sta ga nedavno doživela v Zagrebu pri gostovanju v Pucclnljevl »ToscI«. Oba umetnika sta v polnem razmahu pokazala svoje odlične Igralske In pevske kvalitete ter sta zopet v trenotku osvojila zagrebško publiko, ki Ju Je navdušeno pozdravljala pri odprtem odru ln na koncu dejanj. Po tretjem dejanju sta morala desetkrat pred zastori O. Zikovo Jc v svoji lntencljam komponista adekvatni Interpretaciji »Toscc« s svobodno In globoko občuteno igro, posebno pa s svojim brlljantnlm glasom do najsubtilncjših nljans povdarlla ne-odoljlvo ljubezensko strast In ljubosumnost Junakinje pretresljive ljubezenske drame. Popolnoma je Imela v oblasti svoj obsežni topil glas v nizkih ln visokih tonih. Suvereno Je vladala z vlogo in odrom. Njen spev jc bil poln dušo in čustva ter je prihajal tie samo Iz grla, temveč Iz vse njene simpatične i" elegantne pojave. Arijo v drugem deja-jati ju je pela tako toplo in močno, da i« pri odprtem odru dosegla burno ploska-nje. , , O. Šimenc se Jc tudi tokrat pokazal kot zelo elastičen ln obsežen lirskl tenor Izvrstnih pevskih kvalitet. Nicgo* glas jc donel bistro In otvoreno v vsci legah. Velik oder bl odpravil zadnje u.v zalnn ostanke njegovega sijajnega orgs na. Tudi g. Šimenc le suvereno obvlada samega sebe ter ulogo. Prepričevalen ji bil v momentih dlvljenja ter v Izrazil ljubavnlh čustev. Ravno tako tudi v Iz razlh boli, muke I11 mržnje. Arijo v pt vem dejanju Jc pel še nekoliko neslgur no, vendar z zelo toplim čustvom, veli ko arijo v tretjem dejanju pa s toliki dušo, hrepenenjem In zanosom, da i publika frenetlčno ploskala. Oba simpatična odlična umetnika et popolnoma osvojila razvajeno zagrebšk' glasbeno publiko ter se dane« Izrai splošna želja, da b! jn videli kot stal" člana zagrebške opere, katora bl 1 njto dobila dostojno Igralsko sile, k! bi i zadovoljevale v vsakem pogledu. Nesti no so pričakuje njuno prihodnje gosto vanje ter so vstopnice za jutrišnjo »P« dano nevesto« žo danes popolnoma rs: prodane. • Zagrebška kritika onodušno konstatir fla Bta oba umetnika afirmirala svoj n1 davni uspeh ter so tokrat tudi šo h" kot zadnjič oddolžnje g. Šimencu. Kriti »UlječU Izraža željo, da gdč. Zlkova p stujo ttidl v »Onjeglnu« kot Tatjana, I Jo po poznanju iz Ljubljano smatra 1 uieuo nalboliSo vlogo. •JUTRO* «.1* Paskijevic obsojen na 10 let OBSODBA JE BILA VČERAJ RAZGLAŠENA. — PROTI PASKIJE-VlCU SE BO VRŠILA ŠE OBRAVNAVA ZARADI OBREKOVANJA. Včeraj dopoldne je bila pred za-1 stopnika 11.000 Din, skupno 164.000 prebškim kazenskim senatom izročena obsodba proti mlademu roparskemu morilcu Hrvoju Paskijeviču. Obsojen je ua desot let zapora, najviSja kazen, d jo predvideva hrvatski kazenski zakon za mladostne zločince. Čitanje obsodbe in obširnega obr&z-loženja se je začelo ob pol 9., čital je predsednik senata dr. Vai6. V dvorani so je zbralo obilo publiko. Hrvole Paskijevič, 18 let star, dijak VI. girnn. razreda, tako se glasi obsodba, je kriv, da jo 7. maja 1923 usmrtil Au-dreja Jeličida in Slavka Kanajeta, prvega z enim, drugega z dvema streloma iz samokresa, in si jo prisvojil najmanj 75.000 DLn. Fo banski naredbi o kaznovanju mladine se obsoja na 10 let zapora ter na plačilo stroškov pro-osa tor takso za obsodbo v znesku 300 Din. Nadalje plača očetu Francu Jeličiču kot odškodnino 25.000 Din, stroške za potovanje 1500, stroške pogreba 1500 lu stroške zastopnika 11.000 Din, skupno 39.000 Din. ženi pokojnega Kanajeta plača 25.000 Din, M roške pogreba 3000 Din, stroške za- dinarjev. Glede kaznivega deda, ki ga }o zagrešil Paskijevič s tian, da jo obdolžil sokrivde na umoru tudi Thierryja, in nosi na sebi vso znake potvarjanja resnico po § 209. k. z., je senat zaključil, da na predlog državnega pravdnika povede proti Paskijeviču novo posebno postopanje. Čitanje ob-razloženja, ki je glasom zagrebških novin sestavljeno zelo brižno ter inteligentno te plastično vezano, je trajalo poldrugo uro. Na prisotno publiko je napravilo globok uti«. Paskijevič jo obsodbo ln obrazloie-nje razumel, pripomnil ni nič, vprašanje ničnostne pritožbo in priliva pa je prepustil svojemu brani tel ju, rekoft: »E, tako je moralo biti! Naj moj hra-nitelj odloči, ali se bo pritožil.* Nato je zagovornik dr. Stožir prijavil, da bo vložil i ničnostno pritožbo i prlzlv. Če je Sla krava, naj gre še telo ... Za zagrebško publiko je proces končan, saj se ga je itak že pred koncem na-voličala . . . Torek 22. I. 1921 Mariborska nedelja Maribor, 20. januarja. Grde, posvetne misli pronikajo v gla« te naših Mariborčanov, če politizirajo: denar, provizije, zarada, korupcija, afe« rc, proletarsko > kapitalistične, narodno« nemškutarske in druge podobne nemo« nlno zveze. Zato pa iščejo mladina in ptoteri odrasli z mladimi srci utehe v lepoti, daleč proč od notranjih in zuna« nepolitičnih kupčij. Končno je prišel k sapi tudi naš sokolski mladinski od« sok. Komaj z majhno notico nam je včeraj javil začetek marijonetnega gle« ciališča, pa smo napolnili dvorano v Na« rodnem domu, najmlajši, mladi in od« risli. Da, tudi odrasli in pametni so uživali z deco pri »Začaranem princu*. Iskre otroških oči morajo užgati tudi nepokvarjena srca odraslih in tako se burno v nedeljo zopet sešli z mladost« nim vzhičenjem in skromnim veseljem malčkov pri »Snegulčicl*. Na pob reški ccstl se je precejal sneg, lo smo pod mrak v gostih trumah hi« teli ua pokopališče, da olajšamo dr. Mul« Icrjevi rodbini zadnje spremstvo 19 let« ne Danice, ljubke hčerke edinke. Po snežni poljani je zadrhtela tužna »VI« gred se povrne*, ko so dvignili krsto. Cvetje jo je zagrnilo, ko so jo položili poleg mladega strica, vojne žrtve iz rod« fcinc dr. Firbasove. Pogrebci so se zgrnili okrog plakajočih in kakor krčeviti plač tam iz zasužnjeno koroške domovine sc jc izvila večno lepa pesem koroškega doma «Gor čez izaro*... To ni bila več pesem, strune razbolellli, zapuščenih sirot so svirale nad svežimi rožami, ki bodo morale šc nocoj umreti med snež« uimi grobovi. Vsi smo razumeli jek u« mrlega, ki nam je zapustil samo bolno, krasno pesem. V ciprcsi se jc oglašal droben ptiček, edino živo bitje, ki bo nocoj čuvalo edinko. Vrnili smo se na brodu, ki je jadrno tirsel po Dravi in nas popeljal zopet v mesto, v ulice, v življenje. Iz temne re« U je velo ostro in sveže, krog in krog ua obrežju lučke, za zastrtimi okni pa petje in harmonike; vino duhti na ufi« ce. v tovarni ropočejo stroji, nikdar mirni, in ustvarjajo. Vso noč bodo br« tieli službujočim, ki bodo komaj opazili, da je o polnoči zopet utonila v brez« končnost mariborska nedelja. Vls«a«vls stražita vojaka razpadajoče barake. — Tudi v noči čuvata z nasajenimi bajo< neti tTohnele deske.. ■ Simfonični koncert v Ljubljani Ni bilo pričakovati, da bo slnočnji konti'rt muzike dravske divizijsko oblaBtl tako dobro zaseden kot je bil, kajti v enem tednu na dva velika koncerta naše občinstvo težko privabiš. Tem lepše priznanje je bil dober obisk za trud, ki ga ima ta orkester s svojim neumornim ka-pelnikom g. dr. Coriuom vred že četrto leto, ko prireja simfonične koncerte s Pestrimi vzporedi. Včerajšnji koncert je Prinesel dvoje zanimivih del: Mozartovo simfonijo v G-molu, molodijozno ljubko, Mojstrsko motivično in kontrapunktično Izdelono, z duhovito kompozicijsko tehniko (zlasti v finalu) ln s preprostim, pa vendar izčrpnim harmoničnim in Instrumentalnim odelom. Prvi stavek (Allegro mol-ln) in finale sta nam ugajala najbolj, dasi bila tudi Andante in Menutto podana docela primerno v Mozartovemu stilu. Kubniriacijo večera je tvoril Saint-Sa-fnsov koncert za čelo, o katerem je bri-Ijiral solist, hrvatski tdrtuoz - Eelist g. Juro Tkalčič. Prodnašal ga je z bravu-">zno tehniko, orkester pa mu je bil umerjen, vseskozi docenton spremljava-Paradna točka! — Solist je občln-(lvo s svoio krasno iffro razvnel do vi- Bogo j a vlj en j e v Maribora (Verska idila na trgu.) Maribor, 20. januarja 1924. Včeraj smo prisostvovali v Mariboru ljubki verski Idili pod milim nebom. — Pravoslavni verniki so slavili praznik Treh kraljev. Najprej so imeli mašo v svoji kapeli, po 10. url pa je prlkora« kalo vojaStvo na trg Svobode, kjer Je bil postavljen skromen oltarček s pri« pravljeno vodo in blagoslovljenje. Go« jencl podoficlrskih šol so se razpostavili na trgu v štlrlkotu, pri oltarju pa se je zbral ves oficirski zbor z namestnikom velikega župana dr. Vončino in drugimi načelniki uradov in zastopniki korpo« racij. Med čuvstvenlm petjem in svl« ranjem vojaške godbo je prota Trboje« vič opravljal cerkvene obrede. Razven številnih rodbin pravoslavnih vernikov, je ljubki cerkveni svečanosti prisostvo« valo tudi mnogo Mariborčanov in to« llko kmečkega ljudstva, da je bil trg skoro napolnjen občinstva. Včeraj je bil namreč v Mariboru tudi tržni dan. Pozornost publike so še povečale Jte« vilne strelne salve, ki so jih med obre« dom oddajale skupine podoficirsklh go« jencev. Kako je verska nestrpnost med ljudstvom le umetno vzgojena, je gan« ljivo pokazalo ob koncu ceremonij škropljenje. Eden za drugim so stopali višji in nižji oficirji h duhovniku, mu poljubljali križ, on pa jih je škropil na glavo. Potem ao prišle na vrsto gospe, otroci in drugi verniki. Ko so to naši kmečki ljudje videli, so prišli tudi oni k oltarju, stari možakarji so se odkrili, poljubili pravoslavni križ in se pustili škropit z blagoslovljeno vodo, ženice pa so si hitele polniti steklenice, tudi naše katoliške. Godba je igrala na sne« ženih tleh ln dvigala bratska čustva med narodom. Samo spogledovali smo se, glej jih naše ljudi, dobre in brez sovraštva do srbskega brata in njegove resnične notranja vernosti, — kadar niso v rokah hujskačev. Tragedija ljubezni Ormož, 20. januarja. V Drakovcih, blizu Male Nedelje irri Ljutomeru, se je zgodil dne 16. januarja strašen zločin. Josip čirič iz Drakovee je hnel že dalje časa ljubavno razmerje z Angelo Malek. Sad ljubezni je bil otrok, ki je bil sedaj star žo nad iieto dni. Zad- pregled harnih ploskov tor je moral dva komada navroči. Poleg omenjenih stvari jo prednaSal orkester Se Slovenca Mihevca uverturo cVilino dete* ln Mendelseohna koncertno uverturo op. 27. Bil jo lep večer, ki dela čast izvajalcem in njih kapelniku. Temu smo dolžni posebno zahvalo za to, da je pridobil za gostovanje solista g. Tkalčlča, čigar koncertiranje nam bo ostalo trajno v spominu. —a. Med revijami Zagrebška »Jugoslavenska Njiva* je z novim letom stopila v VIII. letnik. Otvorlla ga je z razpravo o krizi naci« jonalizma in demokracije, katero je na« pisal publicist Juraj Demetrovič. — A. Barac je priobčil študijo o pisatelju D. Šimunoviču, Vladimir Nazor ciklus pe« smi »Canal dl maltempo*, St, Toma« šlč spev »Vrisak smeha nad ponorom*. Javil se je tudi Ivo Vojnovič s «Frag« mentom komedije brez naslova*. A. Halcr objavlja razglabljanje o Italijan« skem pesniku ^ Lcopardlju, Kuzma Tomašič priobčuje novelo »Mrtvi bro« jevl», Isa Velikanovlč pa a-tlro »Posla« niča čiče Firducijc*. »P-eg>d» je po« svečen umetnosti, znanosti, politiki, ao« 3 nje mesece pa jo postal čirič na Malčkovo silno ljubosumen. Ali upravičeno, ali no to ni pojasnjeno.. Dejstvo je le, da so jo med obema ponovno razvil hud prepir, ki pa bo jo polagoma zopet polegel. Dno 16. t., m. zvo-čer se je zbralo pri Martinu Špindlerju nekaj mladine, ki si je preganjala dolgčas s česanjem perja. Kot eoseda je prišla tudi Angela Malek. Tik pred osno uro je vstopil v hišo tudi njen ljubimec Josip čiri?. Med obema se je takoj razvil kratek prepir, tekoin katerega je potegnil čirič lz žepa samokres in ustrelil. Smrtncmevarno zadeta v glavo, se je Angela Malek zgrudila takoj nezavestna na tla. Prestrašeni otroci so zbežali na vse strani. Male-kova je že čez eno uro izdihnila. Po uboju je odšel čirič še na njen dom in nameraval baje ustreliti še svojega otroka ln mater svoje žrtve. K sreči pa ni mogel v hižo, ker jo bila žo zaprta. Orožniki so morilca še isti večer aretirali. Obnašal se je čisto hladnokrvno in na vprašanje, zakaj je izvršil uboj, mimo odgovoril: »Ni mi bila in bi ml tudi ne bila zvod svetilko piwidno r.krog sebe. Na na.sprot.nl strani so je za-iskrilo podjetno par oči. Fant se je o trenil in so od strani previdno približal dekletu. Seontl je par besedi in čez hip sta izcrlnlla v neko kavarno. Tam se je obrnilo v dekleta še več sumljivih pogledov. Popila in pojedla sta nekaj kav in potem 111 in zmanjkalo. Proti jutru je našel stražnik dekleta vseja prezeblega v Tivoliju. Na policiji je sledila nato kratka izpoved: Nezakonska hčerka, nezakonske matere. Očeta ni poznala in je menda v Ameriki. Pobegla ,ie v mesto. Zdravniški izvid se je glasil, da je dekletce, skoraj še otrok, težko bolno. Tudi ona je bila odposlana v bolnico na derma-toiogičnl oddelek. Dniira! Na Opekarski cest.! jo je zalotil stražnik, Na milo proftnjo dekleta .io je zaenkrat izpustil. Driuro jutro se ie odpeljala domov v kočevski okraj. Življenje, ki ga ja okusila v mestu, pa je nadaljevala tudi tam. Končni rezultat je bil, da so se odšlo čez nekaj tednov radi nje tri družine zdravit v ljubljansko bolnico. Tretja! Pa bi lahko naStoli tudi četrto, peto itd. Zimska tragedija. V okolici Jagodlnc v Srbiji Je nedavno več dni padal gost sneg, ki je zamel vsa pota, zlasti ona v hribovitih krajih. Na pravoslavni Božič se Jc Milcva, spodarstvu ln socijalncmu življenju. 8 številko zaključujejo beležke iu bibllo« grafija. Druga številka »J. N.» prinaša Slšlčcvo razpravo «Knez Miloš u Zagre« bu leta 1848.*, Nazorovo pripovedko »Prsten*, dr. Vitezice razpravo «Juda iz Kariota*, Ilešičev članek «Od beloga do crvenog carata* ter Stojanovlčevo stu« dljo »Veliki i mali posjedl*. »Pregled* je bogat in raznovrsten. »Nova Evropa* v prvi letošnji števil« ki podaja resume svojih osnovnih po« gledov na življenje okolu sebe. Pojas« nila jo svoj program pod zaglavji: dc« lo, Jugoslovenstvo, Slovanstvo in člove« čanstvo, razredna orijentacija, zunanja politika, država, žena, omladlna. Poleg tega programatlčnegn članka, ki naj ga prečita vsak intelektualec pazljivo in brižno, se nahaja v zvezku še razprava dr. Belina »Ekonomski pregled za leto 1923». — Številko zaključuje referat o drugI ruski revoluciji. V 2. številki IX. knjige prinaša revija niz člankov in raz« prav o tuberkulozi, naši ljudski epidc* mijl. Beograjski omladinskl list »Venec*, ki ga ureja Jeremija Živanovič, prinaša na uvodnem mestu skupne številke 4, in 5. urednikov članek o Brankovem (Ra« dičevičevem) letu. Sledi vrsta sestavkov v pesmi in prozi ter običajen Omladin« ski glasnik. Imenovane revije naši javnosti toplo priporočamo v čltanjs In, kolikor dopu« ščajo gmotne žrtve, tudi v tiaročbo. | žena Nlkole Jovanovlča, s svojo slnaho | Leposavo vračala iz sosednjega sela v Ločlko. Pot jc vodila pod hribovjem, odkoder Jo pihal mrzel veter, tako da sta se ženski večkrat ustavili, ker so jima otrpnjevali udje. Ko sta bili oddaljo-11I še približno dva kilometra od Ločlkc, jc Milcva omagala lu se zgrudila na tla. Lcposava, ki jI sama nI mogla pomagati, Jc zbrala vse svoje moči iu hitela domov po pomoč. Njen mož Zivojln In tast Nikola sta pohitela na kraj nesreče, a bilo jc prepozno; Mileva je bila 2e mrzla in mrtva. Ko sta prinesla mrtvo Mllcvo domov, sta klicala Leposavo, da jima odpre vrata. Ker sc nI odzvala, sta položila truplo na tla lil odprla vrata. Ostrmela sta: poicg ognjišča Je ležala mrtva Lcposava. Vsled nagle Izpremembe temperature so jI popokale žile. Dopisi RADOVLJICA. (Protestni shod obrtnikov). V nedeljo dne 20. jan. so je vršil v Radovljici protostnl shod obrtnikov radovljiškega okraja proti vedno hujšim In noonaklm davčnim bremenom, katera so nalagajo pridobitnim krogom. Isti dan so ee vršile v Radovljici tudi nadomestne volitve r cenllno komisijo za dohodnino. Zborovanje je bilo jako dobro obiskano; udeležili so se ga obrtniki, trgovci in tudi kmetje. Na zborovanju je poročal g. V. Cimerman o davkih. Obrazložil je vrsto davkov, zakaj so davki tako neenaki ter jako zanimivo podal tudi statistiko davčnih bremen v drŽavi. Splošno nezadovoljstvo je prevladalo v dvorani, ko je gorornlk orisal stanje vplačanih davkov. Medtem ko so druge pokrajine v zaostanku z davki, je Slovenija v mnogo krajšem času, kot jo predpisano, pobrala M 36,000.000 Din več, kbt pa je predvideno. Med drugimi so poročali tudi g. Ambrožič Iz Ljubne-ga in g. Ažman, ki so je v imenu kmetov Izjavil solidarnim z obrtniki. Sprejela so jo soglasno resolucija, ki zahteva odpravo 30 odst, poviška na direktne davke; odločno so so uprli tboroval-cl tudi proti kuluku, povišanju taks ln pristojbin. Resolucija zahtova nadalje, da ac davčni minimum zviša od sedanjih 5000 Din na 15.000 Din, da so ukine nv redba o žganjekulil, ker jo pri na« neizvedljiva, da so izenačijo davki ln odstrani tajne davčno poizvedonco tor da se zopet uvedejo davčni plačilni nalogi in davčno knjižice; država naj podpira in vzdržujo tudi obrtno ln kmetijsko šolstvo. Volitve v conllno komisijo pa so tudi pokazalo, da se jo začelo ljudstvo prebujati ter da jo sito izkoriščanja in obljub. Dasi je bila Gorenjska nekdaj lo malo napredna, vendar ao je zavest žo toliko dvignila, da jo dobila napredna lista 155 glasov, klerikalna pa 101. Bohinjci, ki so bili vsokakor promalo orientirani so postavili svojo kandidatno listo, ki jo dobila 20 glasov. Gorenjski obrtniki le živo naprej! Vaše gibanje je zdravo, Izhaja lz pravega vira In stremi za pravim ciljem. Vsi v obrtno organizacijo in društva, dokler no bo Gorenjska čista vseh razdirajočih elementov. K. JEZERSKO. V št. 1. »Slovet,ca« so je »Jezerlčan* zopet »podtaknil ob Narodno čitalnico in mojo osebo. Ze zadnjič sem ga pozval, naj se podpiše, ako je možak. Toga šo lii dosedaj storil. Ofiivid-110 ima dopisuik slabo vest. Sicer pa so itak poznamo in bo o njegovih delih žo sodila javnost. In to prav kmalu, kajti gradiva je že dovolj na razpolago. Pa oglasile se kmalu. — L. Smolcj. LA9KO. (Iz občinske sejnice). Svoje-časno sem Vam poročal o proračunu, ki ga je sklenil naš občinski odbor v soji dne 9. novembra za leto 1924., v smislu katerega naj bi se uvedla 42-odst. do-klada k direktnim davkom ter 200 odst. doklada k državni trošarini za vino. Vsi davkoplačovalc! 6mo so oddahnili v na- Vcllk uspeli naše opere, lz Zagreba nam poročajo: Uspehi prvih ljubljanskih opornih povcev na zagrebškem odru in pozornost, ki so jo vzbudile nekatero v Ljubljani izvajane oporne predstave i v Beogradu i v Zagrebu, so dalo upravi zagrebškega narodnega kazallšta povod, da povnbi celokupni ljubljanski oporni ansambl na gostovanje in sicer bi so naj uprizorila »Aida«, ki jo kakor znano dosegla letos na ljubljanskom odru največji uspeh. Kdaj so bo to gostovanje vršilo, je odvisno od sporazuma med obema upravama. Medtem bodo Zagrebčani žo v četrtek imsli priliko slišati na svoji pozornici najjnčje predstavnike ljubljansko opore v »Aidi*. Na povabilo uprave bo namreč ravnatelj ljubljanske oporo g. F. R u k a v 111 a osebno dirigiral čotrtkovo predstavo »Aido* v Zagrebu, v kateri pojejo vlogo Alda gdč. Zi-kova, ltadamesa g. Siinenc in Amo-nasra g.- C v o j i č. Prva repriza «Hamleta» v Ljubljani. Na ljubljanskem odru imamo dve tragediji svetovnega klasičnega repertoarja, obe od Sbnkcspearja: »Hamleta« in »Otliel la«. V kratkem bo jima pridruži istega poanika tretjo dolo — globoka, duhovita komodija večnega Žida »Beneški trgovec«. Stojimo torej v znamenju klasičnega repertoarja. In »čudno«! Publiki kla sika ugaja, Ljubljana odpira Shakespearu srce in dušo. Usrkava ga, kakor da Je bil izvrsten, p. Kralj kot Liiertes prav sti in kakor da io komaj Bedai uašla di, da bomo v toni pogledu prihranili tli to, kar bo nam obeta doplačevati na raz< nih dokladab k dohodnini. Toda, da&J jo občinski odbor glede obč. trošarin« i.a vino sklepal popolnoma v smislu navodil pokrajinske upravo, ki je prt< poročala uvedbo 250 odst. trošarino zal vino, si je pokr. uprava premislila te*' vrnila proračun s pripombo, da dovoli 10 150 odst. doklado k trošarini na vino, V seji dno 10. jan. so jo torej naš obč. odbor znova pečal B proračunom. Upo» števajoč okolnost, da utegne biti piikraj šan pri pobiranju doklad na direktni davko, ako proračun ne bl dobil pravo-časne odobritve od strani pokr. uprave, kar bi se bržčas zgodilo v slučaju odklonitve vladne zahtove, se je obč. odbor uklonil ter sklonil pobirati 150 odst, doklado k državni trošarini na vino in 100 odst. doklado k direktnim davkom. Obenem pa se je sklenilo, odločno prot&i stiratl proti kršenju občinske samoupra, ve od strani pokraj. uprave. Davkoplačevalci pa sedaj vedo, kdo želi in zali. teva, da se jih izmozgava do onemoglo, sti. — V isti seji se je g. župan pošlo, vil od obč. svetovalca g. ravn. GelseU reiterja, ki zapušča svoje dosedanje rav, nateljeko mesto pri Delniški pivovarni da su preseli v Karlovac. Poudarjnl ju njogovo velike zaslugo, ki Bi jih je -na narodnem In gospodarskem polju Btekel za našo občino tekom 15-letnoga bivanja pri nas. Njegova zasluga jo bila, da jo Delrdška v tehničnem oziru tudi v naj težjih časih uspevala. V velikom delu ja bila njegova zasluga tudi delna sloven. ska zmaga pri obč. volitvah 1. 1911 Gei-selreiter, rojen Coh, Jo bil soustanovitelj našega Sokola, odbornik raznih narodnih društev, pri prevratu agilen član Narod« nega odbora, Član gerontskega sosveta okrajnega zastopa, član kr. š. sveta itd. Laški Slovenci ga bomo ohranili v top. lom spominu, dokler bo občina narodna, se ga bo s hvaležnostjo spominjala, narodna društva ga bodo pa težko pogrešala, ker mu ne bo najti enakovrednega naslednika. Želimo mu enakih uspuliov; In Istih simpatij na novom njegovem mestu. St. Vid pri Stični. Na naši osnovni fo. 11 jo bilo za božič obdarovanih 70 učen. cev in učenk a čevlji, i>erllom in drugimi darovi. Šolsko vodatvo izreka vsem dobrotnikom iskreno zahvalo, poaobno trgovinam V. Avsoo, T. Gantar, T. Klo. mončlč, A. KraSevec, Fr. Kraševee, Jos, Lavrič, A. Rojoo in Fr. Sefman, gospera C. Eiseltovi, A. Kosovl, M. Polakovi, M. Zorčevi, gdč. Kosovi, Fr. ZorČevl in O. ZajčovI, gg. dr. A. Jenku, ravnatelju Joa. Mandclju, tovar. K. Pollaku ml., vsem gg. duhovnikom itd., ki so pomagali okrasiti sobo in božično drevo. TRBOVLJE. V Bredo dne 23. Januarja predava g. Julij Novak v prostorih g. Droo-Fritz »O športu«. Za člane obvezno. Prijatelji športa »e uljudno vabijo na zanimivo predavanje, ki bo prične ob pol 8. url zvečer. CERKNICA. Naša krajevna organlza« eija JDS je imela v nedeljo dne 6. jan. v Zumrovi gostilni svoj prvi redni občni zbor, ki so ga jo udeležilo članstvo po!« noštevilno in 7, velikim zanimanjem Blodilo lzvajanjom posameznih odbornikov. Potek zborovanja je pokazal, kako važno so krajevno organizacijo stranke. Po daljši razpravi o dosedanjem in bodo, čem delovanju je bil Izvoljen sledeči novi odbor: predsednik I. ?.umor, podpred. sednik D. Mihove, tajnik I. Sultaršič,!. blagajnik I. Turšič, čuvar Skrinjice F. Iloinovc, namestnik A. Werll, prosv. re- j ferent M. Kravanja, za odbornika pa: J. Mramor, A. Ziherl, A. Kranjc, J. Modlc, < J. Kastelic in I. Caniellutto. Pregledoval ca računov sta A. Kravanja in I. Krz-nar. Novi predsodnik g. Zumcr je pri slučajnostih z ifkrenimi besedami bodril navzoče pristaše k smotrenomu nadaljevanju krepko začotega dela in zaključil občni zhor. DariiiigzsBsjsžIsgMnjB! stndoneo zdravo domače govorico. Ne- , doljska prva repriza »Hamleta« jo bi'a zopet izvrstno obiskana. Občinstvo pe-' stro: prišli so celo gosti z dnžolo, da si ogledajo ta svotovni umotvor v domači-obleki. Med igralci je bilo do prve pav-ze naravnost komorno raznoloienjo. O,J Rogoz se je. kot odličen Hamlet šo raz-' mahnil in se jo dvignil nad premlero. Ga. Marija Vera kot kraljica Gertruda jc bila polna prepričevalne silo, g. Skrbiu-šok (kralj Klavdij) je bil mnogo boljši kakor zadnjič. Zoleti jo, da ostane pri tem podajanju. Izrazil jo z bogato mi-mlčno igro marsikaj, kar jo prvič ostalo zabrisano. G. Lipah (komornik Polonij) jo bil Izvr^ 1, g. Kralj kot Laertas prav dober. Nova jo bila to pot Ofollja go. Wintrovo. Tudi g. Pcček se je popravil. Ostali so bili več ali manj dobri. Pavza jo bila med colo predstavo samo ena. To jo očivldno premalo, kor dvoinpolurna neprestana igra preveč utrudi gledalce in gotovo tudi Igralco. Režija naj bi navrgla šo eno pavzo. Celjsko mestno gledališče. V petek dne 18. januarja uprizorjeni Nitšičov »Svet« je uspel pod režijo artističnega vodjo g. Janka popolnoma. Vsi igralci' po bili na mestu in t:o zelo povoljno rešili evojo vloge. Prav posebno je ugajala gdč. Kraljeva iz narodnega gledališča v Mariboru, ki jo morala v zadnjem trenutku uskočlti. Vsled obolelosti dveh igralk 30 ponovi v torek dno 22. jan. namesto «2X2=t5* Nušičev »Svet* «JSjJTRO» št. 19 - 4 foret £2. I. 1984 Ljubljani. Tudi ta redukcija Je originalni*, ker bodo mestn zopet razpisana, liaje so že pripi »vljajo nekateri gospodje kandidati, ki st med seboj delijo ugajajoča jim imajo j mesta. Lc!cn sli dva, ki sta dosedaj ga-- - •• • *-- že Bed- Opozoriio za vse orga nizacije Opozarjamo ponovno, da ljubljanski davni dnevniki enot ni la- lojJrala uu klerikalnem dirkam, rif zii priobčevanje uotie ined tekstom. | lata r&diUafskega konjička, DruStvene vesti, ki niso v zvezi z j vstopnino, kakor naznanila občnih Kborov, nredavanj, sestankov itd. sta- v 77. letu starosti. Uo preobrata je bila liejo do';?0 besedi lo majhno prizna- solastuica glnvuo tobačne zaloge v Celju, valno odškodnino v znesku U Din. 30 • Z zazreb&e univerze. Na predlog mobilska nesreča. Vsled defekta na stroju •e je avtomobil, v katerem »e je vozilo več lzleUiikov iz Broda, prevrnil v precej globok cestni jarok. Konstantin Klein iz Uroda Je ostal na metiti mrtev, štirjo drugi Izletniki pe so bili težko poškodovani. • Devet let t njotništvu. Bivši nadzornik železniške proge Josip Kovač U Subo- Iz Maribora a— Mariborski narodni leleiničarjl. V mnogobrojni udeležbi »e je vršil v nedeljo občni zbor mariborske podružnice Udruženja jugoslovanskih nacijoualnih železničarjev. Vodil ga Je priljubljeni prejšnji predsednik Avgust Lukačič. U poročil referentov Je razvidno, da Je vse dose- vaino odškodnino v znes bosedi zadostuje, da vsako društvo v telegramskem Stilu obvesti sorazmerno malo število svojih članov ali interesentov o svoji prireditvi. Orgauiza olja, ki hoče biti bolj gostobesedna, ali l«r'reklami bolj prešerna, te mera zavedati, da listi vseh stroškov v i"f resu Številnih interesentov in v lastnem interesu no morejo kriti iz lastnih sredstev. Za. vsako natlaljno besedo (nad 80) jo treba rodi tega pla-Bati 51) par. Za priobčovanje društvenih vesti, ki Bo v zvezi z vstopnino, ali materljelni-nii dohodki, stane vsaka beseda BO par. Ta odškodnina jc z ozirom na velike tiskarske in papirne stro»ke le lico »e Je te dni po deveilh letih vrnil lz da»Jf delovanje stremelo za Izboljšanjem vojnega ujetništva, že leta 1914. Je bl, gmotnega P01^)3,^1^ ^^^ Kovač na ruski fronti ujet ter odpravljen 'rt^^^^ ^.t Tnrot^lnl .Z' '* Smrtna koi. V Celju Je umrla dne na mQj0 Mongolske, odkoder so ni mogel ^ ^ ie n^/.C u itMn 19. t. m. v Gosposki ulici gdč. J. Cerny I javili svojcem Kovač pravi, da se nahaja k * «vguat>. Občni bor je potrdU ......na Kitajskem še kakih BOOO avstroogrskU. ?' »dnie,f konS™» ,hv f/T^l™ ujetnikov, med njimi približno 4000 Ju- kclu Pravl,a< P? k»,efIh M .^A1,0,.™! goslovanov. zagrabi-', profesorskega libora io bil dr. Aleksander (Javorov imenovan za kontraktualn&-ga proscktoija v patološko-anatomskom zavodu medicinsko fakultete zagrebške uulverze. • Novu podružnica 1'rolituberkulozne lige. V St. Jurju ob Južni železnici se je ustanovila podružnica mariborske Proti-1 uberkulozne lige. Protitubsrkulozuo gibanje se žo na deželi mod ljudstvom vedno bolj širi. 61. Jurski podružnici Jo pristopilo žo nad 200 članov. Ustanovil se Je tudi poseben odbor ia podpiranje revnih šolarjev. • Zapuščina dr. Miljkovlia. V Subotld jo nedavno umrl prof. tamkajšnje pravne t. Uultete dr. Mllutln Miljkovič, bivši član dosedanje pokrajinske organizacije v Deklica na čelu vlomilske tolpe. Ka- euu,1?° »J^^.0' kor poročajo zagrebški listi, je prišla ,anl. | va.asklh železničarjev s .edežem v Beo- kajšuja policija v zadnjih ^ - »led f^J^^^ ££ fzTmlTdeK to STi-iaSh- Je..bil m6 službeno, je oblastni odbor Or. Ju. Na. v svoji soji 15. t. m. ukinil Izključitev dr. Ernesta Kalana v Celju, In ilcer . • Btaril, parite na iveje otroke. Ii Celja m nam porota o slučaju, ki bi bil laliko noči dne 16. septembra 1023. ukradel raznega blaga v vrednosti 14.000 Din. Iz Primorja Vlom v Irancotkl konzulat v Trtta. V četrtek ponoči so neznani zllkovcl ■obiskali« tržaškega francoskega konzu-tmel uedogledne posledice. Na Llscab pri j la R. Ballota v Besenghljevl ulici. Pr-Celju lm» ga. Vonlč, trgovka v Celju vi-1 volno so skušali vlomiti vhodna vrata. Io, t kateri stanuje v parterju stranka Ko se Jim pa to nI posrečilo, so razbili Dobnik, lesni trgovec v Celju s 6 otrokL steklena vrata, se splazil! najprej v sta-V soboto popoldne so bili otroci doma novanje geometra Alfazla, odtam pa sko-brez nadzorstva Okrog 14. ure so sliši zl druga vrata v konzulovo stanovanje, naenkrat po celi bližnji okolici neuavad- kjer sa ukradli kolo, zlato uro z veri na detonacija, ki Je alarmirala sosede, žico, nekaj denarja ln perila ln odšli ne, Predno to le d oš 11 na mesto, pa Je že moteno, kakor so prišli. Konzul ima 2500 vdrl bivši mestni vrtnar, ki Je prUel slu-1 lir škode, čujno mimo poslopja, skozi okno v »obo ter našel prestrašene otroke v gostem dl-| mu ln plamenu. K sreči je bil hudo osmo-Jen souio eden. Tudi ogeuj, ki Je žo prijemal posamezne predmete, so hitro pogasili. Kakor bo doslej pripoveduje, so se • Redukcij, pri Zdravstvenem odseka ^V?'^: JEUr* r Sloveniji. Te dni je bila Izvršena reduk-1 lje.ni Se P™?'»» eno. oblavUo' Sloveniji. Te dni je riia pri Zdravstvenem odseku. Odpuščeni I odnomio upokojeni so 1 pisarniški urad-, nik z 21 službenimi loti, edini strojnik v Iiolulci (34 službenih let), oba kurata v | l.iubljani (mežnar pa ostanel), en nad-' f t roža j (32 službenih let), 2 pomožna urad-' nika, -l pazniki prisilno delavnice ln vse slrojepiske. Sedaj pa pride najlepše. Ker je to osobje 6korn] ves nepogrešljivo, bodo vsi ali so menda že zopet nastavljeni kot dnevuičarji. To pomeni, da n. pr. dobijo strojepiske dva- do trimesečno odpravnino, službo pa bodo opravljale naprej pod drugim naslovom. To je očividno radikalski način Sledenja, ki obstoja v tem, da ee drž. uslužbencu še tista borna nadeja ua košček penzije odvzame. Ud redukcije prizadeti in penzljonirani to nadalje upravitelji drž. bolnic v Mari-horu, Brežicah, Slov. Gradcu, Ptuju, hiralnice v Vojniku in prisilne delavnice v Andrejeva «Anflsa» v Splitu. V split 4: c m gledališču so te dni uprizorili ruskega pisatelja Leonida Andrejeva dramo , katero so pred leti igrali tudi v Ljubljani. Naslovno vlogo je igrala Rusinja ga. Mansvjetova, ki jo znana Ljubljančanom izza časa, ko ja pri nas parkrat nastopila Muratova igralska sku jiina iz Moskve. »Anfisa« jo v Splitu izredno lepo uspela. Uublianska drama, forek, 22.: Zapito. F reda, 23.: »Hamlet«. D. Četrtek, 24.: .Othello«. F. Petek, 25.: »Oolobček«. A. Sobota, 20.: »Hamlet«. C. Ljubljanska opera. Torek, 22.: »Oosposvetskl sen». C. Sreda, 23.: »Suzanina tajnost, Mozart in Salierl, Olannl Schlcchl«. G. Četrtek, 24.: Zaprto. (Oeneralna vaja). Petek, 25.: »Travlata«. Izven. Gostuje ga. VVesel-Polla. Sobota, 26.: »Aida«. F. Celjsko g!eddlš£e. Torek, 22.: »Svet«. A. Mariborsko gledališče. Torek, 22.: .Lumpac(j-vagabund» Sreda, 23.: »La Bohemc«. E. Četrtek, 24.: »Pri treh mladenkah«. D, Petek. 25.: »Janko in Metka«. G. A, • Družbi st. Cirila ln Metoda je nakazal g. dr. Fran Ster, ravnatelj zdravilišča v Rog. Slatini, mesto venca na kreto bla, gopokojnemu g. dvor. svetniku dr. Bog, Pmekoviču 100 Din. Ženska C. M. podružnica v Kranju ja poslala C. M. D. znesek 807 Din. kot novoletno odkupnino kranjske ženske podružnico. Vsem darovalcem Iskrena hvala I • Drnštvom, ki imajo Bkioptikom, je na razpolago zanimivo predavonje a 130 sli-liumi (Praga, sokolski zlet leta 1920. in izlet po čeških mestih) pod naslovom Izlet na praški aokolski ilet 1920. Dlapo- l zitive je dala na razpolago češkoslovaško-jugoslov. Liga. Predava dr. Iv. Lah. Prl-glaso sprejema Zveza kulturnih društev v LJubljani. • Zopet poboj na Zebotovem shodu. Ceršaku ob Muri se je pričela krepko razvijali dem. organizacija, ki Jo vodijo tnmošnji kmeti in delavci. Predzad njo nedeljo se je vršil v Ceršnku, sosed nji občini klerikalne trdnjave St. Ilja, lep shod demokratov. Za revanžo je priredil c nedeljo posl. Zebot protlshod v Ceršaku. Da si zaBigura udeležbo, je prignal pri staše kar seboj iz St. Ilja in Selnice. De mokrati eo imeli Istočasno svoj sestanek, zato sta šla na Zebotov ehod samo dva ki sla mirno poslušala demagoško huj skanje. Ko pa je 2ebot vnema! ljudske strasti z očitkom, da so demokrati podjarmili Slovence pod Srbe, mu je delavec Ferk odločno ugovarjal. Zebotovci pa v bipu plunili na Ferkn ln ga pobili tla. Ves krvav Je Fer'; komaj ž!v odšel z zborovanja. Po glnvl Ima vso polno ran in celo na Invalidu! desni roki. Braniti ae ul mogel, ker Ima desnico pohabljeno. • I'osor lovci! Na Svečnieo, dne 2. februarja priredimo v Sokolskem domu v Stražišču veliko lovsko veselico, z nadvse bogatim sporedom. Naša dolžnost Je, dn se jo udeležimo polnoštevilno In Izkažemo s tem čast našemu najstarejšemu članu E. Kovačiču, zelo požrtvovnlnemu predsedniku veseličnega odbora, katerega imenujemo ta dan nnšim Častnim članom. Naša dolžnost pa Je tudi, da obvestimo o tem že sedaj svoj« znance in prijatelje lova. Natančen spored objavimo pravočasno Avtomobilska nesreča. Kakor Javljajo Pri občnem zboru glasbenega društva Je bil Izvoljen mesto v Kotorlbo odillega gospoda Lukačlča ta predsednika nadrevtdent _ | g. Frane Jarh. 0 občnem zboru bomo Se Sodišče g Zaradi občinske poti. Spomladi leta , . „ 11923. so delali občinsko pot nekjo v tre- otrocl Igrah najbrž b patrono, ah pa s y ^ obJini. Pot ^ peija,a tudi pre-Itako drugo eksplozivno enovjo. 1 ' - - ko sveta starega kmeta, ki se jo upiral • Baine nosroče. Franceta Prijatelja { ^ ,pro)eti določeno odškod- rudarji v Krmolju, Je v rudniku pritisnil y ineekQ gfc,^ Vsled te tnnogla- vagonček čez desno nogo in mu Jo »meč- MTOš&nl začeli kal. — Franc Južina, mesarski pomoč-1 6 ^ nik v ljubljanski klavnici, je padel s od prtim nožem v rolU Uko nesrečno po tleh, | , ^očinlvo. PodaU da se mu Je zaaudil nož v prsa. Njegova fa7 . . . „„ . rana je zelo ležka. _ Jakoba Llpovška,f80 66 k c3cra 01 dom ln mu nl]proi so se k njom na dom In mu najprej delavca v Dalu pri Hrastniku, Je pri na-1 lievaU " ^ JJ^ kladanju podrl težak hlod ln iu^mU ": - ■TEf . peči in sicer tako nesrečno, da mu je eden obtožencev (ki Je bU ie pri pred- rebra. • Mlada pretepača. 18Ielnl Frane Kest-,, , . , . ,__ , , , . .„ ner ln Fran"« Preša, oba posestniška .In«, ^JT ^^ va lz Dobruše, sta se na povratku iz So-1. , , . , ..____ le .tepla. Kestner je Bv'ojeg. tovariša ^ ' , k.rje -'^s i n. lovo oko. Nesrečnež Je tako popolnoma udaril, ta pa ga je nato sunil s žepnim nožem v levo ramo. Kestner Ima precej sreči izgubil desno oko. To pa posurove-liin sosedom še nI zadoščaloj vrgli «o težo rano In je moral iskati zdravnike °nBmos!p 'Uroa 1111 ^^ pomoči v bolnici. In suvali. Nato so ga vlekli na prag ln V tnamenju posurevelosti. Tz Laškega Sa Pretepli; potom so ga pa tirali nam pišejo: V soboto, 12. t m., Je prišlo I ^ v mraku na cesti pri Toplicah do prerekanja med rudarjema OjsterSkom ln Ve-brom na eni, ter hlapcema Bizjakom In V živinski bosuosti so gnali slepca po vsem tem še k bližnjemu potoku In da dvakrat vrgli v vodo. Nato so kronali Občni zbor društva slovenskih zdravnikov Ljubljana, 20. januarja. Današnjega občnega zbora »Sloveni skega zdravniškega društvi«, ki ga vodil predsednik dr. Jamar, oe Je ude« ležllo 28 zdravnikov. Navzoča Bto biU tudi urednik zagrebškega »Ljeiničket:i vijestnlka« dr. Jelovšck In delegat lin vatskega zdravniškega druStva dr. Božič, zdravniško zbornico za Slovenijo p. j« zastopal predsednik dr. Gregorlč. Pred občnim zborom »o Imeli zdravniki okrajnih bolniških blagajn dopoldne v Unlonu sestanek, n. katerem so raz. pravljtli gmotno razmerje do delavske zavarovalnice, vprašanje honorarja iu dljet, kakor tudi vpralan jo o sodelov«. nju In odločevanju zdravnikov v osred< njem uradu sa zavarovanje delavcev. Pred občnim zborom je zboroval v dvo. rani unlvorze pod predsedstvom dr. Di> franceshlja »Pokojninski zaklad zdrav, nllkeg« društvu«, ki Izkazuje 20.500 dl. narjev dohodkov ln 8.500 dinarjev »tro« škov. Sklenjeno Je bilo, d. »e mor. dru< štvena članarin, plačati vsako leto do konca febru.rja. Na popold.n.ketn občnem zbor« j« predsednik dr. Jam.r naglaSal, da Je »e« daj, ko Je lastopstvo »tanov.kih Inteic. sov prevzel, zdravniška zbornica, eni glavnih druStvenlh nalog, d. organizira znanstvena predavanja in poljudna pre davanja za Širšo občinstvo. »Lječnički vijestnik* te Sc nadalje ohdržl kot ofi-cljelno društveno glasilo. Dr. M. Ambru-iič Je predložil n.to protestno resolucijo proti razdelitvi ustanov mlnl.tr< stva sa »ociclno politiko med drug. ministrstva. Gre posebno za zavarovanje delavcev, ki bi pripadlo ministrstvu z« trgovino, in za soclalno.hlgljensko zaščito dece, ki bi pripadlo ministrstvu prosvete. Resolucija predlaga, naj se oba ta oddelka doselita ministrstvu zu narodno zdravstvo. Dr. ArabroJič »e je n.to toplo zavzemal ia poljudni zdrav, .tvena predavanj. In prlporoč«! društvu n.J .topi glede predavanj In te.nejleg. sodelovanja v stike % zdravstvenim od« tekom. N. predlog dr. Plntarja Je bfla nato T ozirom n. konflikt zdravnikov z okr. uradom za zavarovanje delavcev v Spli« tu in Beogradu sprejeta sledeča resolu. cija: »Slovensko zdravniško društvo sm.tr» za neobhodno potrebno, d. so poleji delcg.tcrv delodajalcev ln delole naLcv v upravi osiednjega urada in okrožnih uradov za zavarovanje dclivcev zastopani tudi zdravniki potorn »vojih zbor« nlc. Odbor slovenskega zdravniškega društva naj zaprosi zbornico za takoj' šnjl pričetek akcijo v tem smislu.* Volitve novega odbora so bodo vrSi!« na prihodnjem izrednem občnem zboru. Trampužem na drugi strani. Zadnje Ime- Poklensko bestialnost tako, da so ga novana sta pograbila kol ter udarila J vlekh k občinskem blagajniku, kjer so njim po glavah rudarjev, ki .ta .e težko U'a Pnsilili, da Je sprejel ponujeno od- ranjona zgrudila na tla. Poškodovanca «o odpravili v celjsko bolnico, zločinca pa, škodnlno. Ko so to dosegli, ga jo eden •lavnih sokrivcev še pospremil domov, ki sta so" po rtorjenem'^čtau'vs^dla"'^ voz Ida uboSeea' oslepljonega starca ne bl In pognala konjo, so orožniki aretirali ter 7adola 60 kakšna nedomonjena nesreča. izročili oodišču v Laškem. Nekateri -obtoženci so krivdo delno pri- • Aretacija nevarnega tatu. Pišejo nam: znalL Pdi!a Pa — De9rt)Sn8Ž «a™ ~ Orožnika Iz Trojan sta v Blagovici izsledila 50 toko iasn0 OTna'evaU hudodelstvo, in aretirala že dolgo iskanega vlomilca v da i6 ljubljansko deželno sodišče odme-Šmartnem ob Pakl, kjer je bilo lz kmet- ril° vCeraJ vsakemu udeležencu tega ske zadruge ukradeno za preko 80.000 K skrajno surovega napada primerno večmesečno težko ječo. § Kri v »luft«. Pred celjskim okrožnim sodiščem je stal pretočeno soboto 18-letni kmetski sin Alojz Vahtar iz Gra-siča pri Konjicah. Dne 27. oktobra so jo vračal v večji družbi proti domu. Ko pridejo v Zrečah mimo hiše posestnika Verčnika, jo Vahtar zaostal tor zaklical po fantovski surovosti: »Auf biks, kri v luft.1« Pri Verčtiiku so ravno končali pred kletjo obrezovanje repe. Ko je šol iiišni gospodar v hišno vežo, še ni nikogar opazil v bližini hišnih vrat. Ko se je Iz Ljub! 5 a ne u— Podraženjo v Ljubljani. Zadruga gostilničarjev nam sporoča, da se povl« šanie cen vina no nanaša le na državno takso 0.20 Din, ampak predvsem na ogromno posebno oddajo, ki je dolo« čena po zakonu o taksah ln znaša 500 do 1500 Din na pol leta. u— Večja partija delavcev se sprejme za spravljanje snega raz ljubljanske ce« ste. Oglasit se jo treba ob 7. uri zjutraj pri mestnem ccstncm nadzorstvu na magistratu; u— Beg Iz bolnice. Iz ljubljansko bol. | tako močon udareo po glavi, da Be Je niče je pobegnil Martin Gobec, dninar iz Dolenjo vasi pri Brežicah. S seboj je odnesel tudi nekaj perila, ki Je last bolnice. u— Stavka slušateljev tehniške fakul. teto v Ljubljani je končana In so se vršila včeraj zopet redna predavanja. — Pogajanja za izravnanje nesoglasij med dijaštvom ln profesorskim zborom pa se bodo še nadaljevala. u— Našel se Je zavoj z ročnim delom. Dobi se v Florjanski ulici St. 13. III., desno, pri gospe Jcršck. u— Zgubila se je pahljač« iz nojevih peres, prevezana s ..rno pentljo, na poti | iz Narodnega dop n proti Večni poti. Krstna slava V Beogradu Je te dni neko pevsko društvo slavilo krstno slavo. Tudi VoJa JanJIČ, sedanji minister ver, ki Je bil dolga leta uvaževan član tega društva, se le potrudil na slavo Iu med splošnim razpoloženjem končno z zvonkim glasom zapel: »Mnogaja ljetal« Ministrski predsednik Pašič Je drugo Jutro zvedel o tem, bil Je sicer glnjcn nad toliko vernostjo gospodlna Vojc, vendar mu Je dejal: »Znaš, Voja, to su lepi, oval, »rpskl običaji, aH, znaš, za zatvorenim prozo-rom,..» LISTNICA UREDNIŠTVA. Več Primskolanov. Dopisi brez podpisa gredo dooledno v koš. SO. Ker se v zadnjem času razširjajo p° mestu in okolici razno neutemeljene go-vorlce, ki bi utegnile škoditi mojemu dobremu imenu iu ugledu, bom proti vsake mu razširjevalcu takih vesti sodno na- pa vračal, Je dobil pri izhodu s sekiro I stopal. Isnne Andrašif - - - • Kranj, 21. januarja 1924. C5 MO LJubljana 21. ianuorja 1924. LjubUana KOfl nad niorlem iz Broda, se Jo ua cesti msd Andi Ijevci j Najditelj nuj jo o Ida proti nagradi na in Kraiafičem ortnelila tc dni ležkr avto-1 polieiiskcm ravnatilistvu. Kraj onnzovanla Ljubljana . Ljubljana , Ljubljana , Zagreb . , Beograd , Duuttj , , CragH . iuouiunt ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak Zračna temperatura 7R8 6 705 6 7(1« 7 76V-1 763 6 7H2 7 761-6 76U0 2-2 1-8 0-3 -20 -10 4-0 4'0 10 Veter brarvotra ntiod ■ breivetru S. »upad brezvetrs Oblačno 0-10 Oll-gl.V nblaAuo megla oblačno pol obl. oblačno Padavine in m 80 8-0 01 o-l 20 V Ljubljani barometer vi? j i tem por. nižja. Boluce Vzhaja ob 7-87, zahaja ob 18'i? Vremenska napoved ta torek: Spre-1 temperature. nienlliv! oblaki lahko nadavine, Padeei. ■>•« 11 - flajduški poglavar Caruga Nov« odkritim — Čarugtna Izpovedi e ivagovlh tolovojstvlh — Raz. bojatvo v Gu JI — Smrt narodnlka Tlntorja — Nupad v Tompo-Javelh, na|l nabavite amoklug, iahat tn frafc iz angloškega suh na najceneje v modnem atelii-Jn 85 1 konfekcijska Industrije Drago Scteb, LfoMpa. ne iu okrutne kazni za hudodeloe: rM zanje uiet, nosa, sežiganje, probljanje t kolom itd., da se človeku natega sto« letja in z našimi pravnimi pojmi kol lasje ježljo. Osvetli nam je potem kazentkoprivv no naziranje za časa kulture asirskih kraljev (približno 1500 1. pr. Kr.), ko so že poznali takozvane ordale ali božje sodbe, kl jih pozna potem tudi nemški srednji vek iu s katerimi smo prišli mi Slovenci tudi v dotiko, kakor to lepo opisuje ranjkl Tavčar v tvoji »Vlsoškl kroniki*. Dalje nara Je pokazal g. predavatelj pravno naziranje starih Egipčanov, 2U dov, Grkov, starih Rimljanov In Bizaiu tlncev; prešel je potem v slovanski sred« nji vek g srbskim Dušanovim zakonU kom, ki ga napram drugim tedanjim zakonom diči demokratični duh, a v ka» terera se dobe istotako prestroge kazni in tudi stvarne zablode. Zanimivo je, da smatra ta zakonik pijanost kot obtežilno okolnost, med tem, ko so vsi moderni zakonodajalci našega veka poskušali krivična dejanja pijance-. kolikor mogoče omiliti. V nadaljevanju nam Je g. predavatelj orisal razne srednjeveške procese proti copernicam, proti mrtvim truplom so« momorlicev, proti živalim ln celo proti neživim predmetom, kar se nam zdi nu ravnost smešno, med tem ko so tedal učene glave Juristov izrekale sodbe nad biki, prašiči, hrošči in celo ivonci. Vsi cerkveni dostojanstveniki, vlad« ln zelo znanstveni krogi ao odobravali okrutnost nateialnlo In procoaov proti heretikom In drugoverccm In celo proti znanstvenikom (Glordano Bruno, G ali« lol Itd.), katerih znanstveno naziranje ie ravno nI krilo • tedanjimi verskimi pojmi In predstavami. Nad vse zanimiv jo bil orla procesa proti trem copernl« cam v Ribnici L 1701. Is srednjeveškega pravnega nazlranja nai Je povode! g. predavatelj preko nuu nI hgerraanaklh sakonov, preko Joiafa II., M J« sicer začasno smrtno kazen ukinil, ob enem pa to nadomestil t vai llko okrutnojšo telesno kaznijo (vlače« njo brodov), v moderno pravo, kl jo za naše današnje pojme bolj človeško, kl pa vendar nI prosto zablod, kar pa bo« do teveda konstatirall še le zanamci. Ožlgotanja vredna je tudi trda in pa kruta justlca med vojno in sedanja »Jim stlca* boljšuvikov v Rusiji. Ljudje g modernim čuvitvovanjem imo tudi v naši državi za odpravo imrtne kazni, Id pa ae zdi praktičnim jurittom radi ran bojništva ln hajdukovanja zlasti v Ju}« nih delih naše domovine, žallbog še po« trebna. S fino ironijo je potem g. predava« telj pokazal tudi novodobne zablodo ju« risdikclje, ki ji birokratične očali kalijo poglod, da ne vidi v svoji ozkosrčnosti čez zaprašene paragrafe pestrosti življenja. Vso to pa so ttvarne zablode; prav« nih germanskih zakonov, preko Jožefa krivičnojti posameznih sodnikov ali re« žima >e Je dotaknil g. predavatelj le z opisom krutosti Ncmccv In drugih »kul« turnih* narodov napram preblvalcoro raznih kolonij. Okrutno in nečloveško Je bilo a. pr. ravnanje pravnih nemških uradnikov proti plemenu Ileroro v Afriki pred vojno in pozneje ined vojno tudi v Ev« ropi napram sovražnikom. Z napetostjo je občinstvo sledilo xa« nimlvomu predavanju in je po zaključku prirejalo predavatelju naravnost ovad« jo. Predavanja so sc udeležili tudi što vilnl vssučiliškl profesorji in drugI Ju« rlsti. Vsi Sočani pa si želimo, da bi nam g. profesor zopet kaj zanimivega odkril iz avoje bogate zakladnice. Bočaa DfiE (fflutaene ln gsntjasla). THE REX C0., LJUBLJANA. Rešimo sofeolsM TsSor! ANTON LAJOVICJ Smeri jugoslovenske (FIDiarmonična družba v Ljubljani pripravlja štiri koneorto jugoBlovenske komorne glasbe.) Leta 1702. r Ljubljani ustanovljena »Academia Pbiloharinonlcorum* ee je lo uialo časa udejstvovala ln Se to bolj družabno kot pa glasbeuo ln je nato zaBpala za skoro 100 let. Nenadoma pa se je le-bi 1794. prebudila ln kronika poroča, da bo je v akademiji začolo takrat živahno glasbeno življenje, katerega jodro so bili komorni koncerti. Živel je takrat r Ljubljani Karo) Moos, po poklicu dimnikar, a obenem goreč ljubitelj glasb« In dober čellst, S par tovariši je stvoril godalni kvartot in njihovo navdušenje je kmalu združilo velik del tedanjo ljubljanske družbe v njihove koncerte. Med vnetimi obiskovalci teh koncertov sta bila tudi baron Žiga Zois lo naš Valentin Vodnik. Poslej )« Filharnionična družba živela reč ali (nanj Intenzivno glasbeno žlvlje-njo. Zadnjih 50 let pa je svoj statutarni namen, »gojitev glasbo na Kranjskouu razumovala vedno bolj v smislu nemške-Pa kulturtrSgorstva in je končno v zadnjih 20 letih postala Izrazit uemško-na-rionalni Instrument in eden Izmed stebrov u "^omAki most do Adrll». Po prevratu se je teveda popolnoma Izpremenila smer družbe. Izprememba pa jo bila zvc7nJia z dolgotrajnimi tel-kočami, ki so ležalo največ v tradicionalni montaliteti o internacionalno3ti kulture. Prenovljena družba je določila kot svoj novi namen gojitev glasbe v Sloveniji in sicer v prvi vrsti gojitev ju-goslovenske glasbe. Ko je družba prišla v slovenske roke, se je kot naravno v svojem ustroju tesno zvezala z Glasbono Matico In postala njena podružnica. Sledeč principu delitve dela, eta si obe društvi medsebojno razdelili delokrog. Filharmonična dražba jo vzela v svoje področje gojitev koncertnega življenja, zlasti komornih kon-cortov. Ni pa mogla takoj pristopiti k dejanski Izvršitvi tvojega oamena. Kratkovidno gospodarstvo prcj&njcga nemškega režima je pustilo družblno hišo, glavni premoženjski objekt, vedno bolj propadati, dočim Ja Imolo znatne vsote gotovine naložene neizkoriščene. Valu-tarne prilike so vrednost znatnih kapl-tallj katastrofalno zmanjšalo, tako da Je nujno potrebna poprava poslopja požrla vso gotovino In vso tekoče dohodke. Šole letos je družba svoje finanelelno stanje uredila, si pribavila nokaj rezerve, s katero bo mogla pokriti event. deficit nameravanih koncertov. Idejne smcrnice za družblno bodoče de-lovanjo so pa bile sledeče: Smatrali tmo. da ia Ma nmetnoet x bistvu socialna tvorba, še točnejša rečeno, narodova tvorba. S to mislijo je kot zmotna odklonjena Ideja internaclonaliz-ma umetnosti in pa tudi odklonjen absolutno Individualistični nazor o postanku umotvorov. Ker nam jo Ideja o narodni umetnosti ideja — vodilliv, smo smatrali za glavno in najvažnejšo, da svojemu narodu podamo pregled sodobne jugoslo vanske glasbe, da narod v njej kot v čarobnem zrcalu uzre svoj lastni Izraziti živi obraz. Poudarjajoč Bodobnost, smo mnenja, da je narodu treba, da so naj-proj orientira predvsem v onem svojem duševnem snovanju In gibanju, v katerem ravno živi, katero je izraz vsoh njegovih živih brlg in težav, a obonem tudi njogovoga mladonlškega razmaha In zagona. Pokazati narodu duševno lice, kv kršnje Je Imel v preteklih dobah, je kul-turno-polltlčno smiselno šele tedaj, kadar se jo narod do dobrega zavedo! tega, kar »e danos godi v ujegovl duši. Žo vzbujena narodova »aveet samega sebo Jo toroj predpogoj za gojitev historično umetnosti. Razen toga nI prezreti, da je vsa Jn-goslovenskn glasbena kultura Se silno mlada ln da vsaj, kar se tiče komorno glasbo, nima skoraj nik.ike tradicijo, tem voč da Imamo v preteklosti lo povsem sporadlčno pojave komorno glasbe. Filharmonična dražba priredi v tej sezoni In sicer v mesecu februarju, marcu, acrilu. štiri komorna koncerta. Prvi tri- jo koncerti bodo Imeli na programu samo godalne kvartete. V teh treh koncertih bodo zastopani 8rbi s kvartetom Petra Konjovida, Hrvati s kvarteti Antona Dobroniča, Božidarja Sirolo, Josipa Stolcorja - Slavjanskoga in Frana Lliot-ke, Slovenci pa z novim kvartetom Lu-cljana SkerjaJica. Četrti koncert bo posvečen posebno srbski glasbi. Na njem bo polog Petra Konjiča v prvi vrsti zastopan odon glavnih reprev.entantov modeme srbske glasbo Milojo Milujovič, Izvajala pa se bodo tudi dela Steva Hrialiča in Kosto Manojloviča. Ker Jo narod »am soetvarltolj VBake svoje umetnosti, bomo v teh koncertih prvič videli duševni obrat našega jugo-Blovenskega naroda. Aktuelno poslano vprašanje jugoflovonske glasbene kulturo ln mislim, da ti koncortl podajo obenem že odgovor na ta vitalni problem. Tujcu, ki bi obiskal vso te 4 koncerte, bi bo pokazal iz celote vsoh jugoslovon-skih del izrazit duševni profil naSoga celega naroda, razlikujoč so po Jako tna-člliilh črtah od vBeh drugih evropskih kultur. In vendar bo ta profil značilno nuanairan, ločile so bodo v njem potezo srbske, potezo hrvatsko in poteze slovenske z ono Izrazitostjo, kakor so raz liknie alpski svet slovotiske domovino od ravnine slovensko, od brd Zagorja ln od gor: Srbije. Bazen navedenih lugoalovtiisklh del prinesejo prvi trije koncerti po en kvartet Cajkovskoga, Dvofaka iu Delrisavja. Delu Lel'USByja kot zastopnika motorne fianto^ko (riru.be, je tudi za nas pro-prnmjti"no. Dobussy jo bil v Franciji voditelj protisvagnorovskega pokrota, ki jo Imel pobijati naraščajoči vpliv njm-fke glasbe, zlasti VVagnorjovo med francoskimi komponisti in kl jo opozarjal na to, da jo pomon In vrednost v^tl.e 'm ei-noiti le v njenih narodno-lndividucliih izrazitostih. Nad tom pokretom, k! jo uspeSiiO zajezil nemiko glasbeno invazijo, fo se M'cr Nemci zgražali, toda fo pri tmn prezrli, da je Rlhanl VVagner sarn v svn.ih dolih zavzemal isto pravdno nacionalno staliSčo ko je kot Nemec, bodisi v tvojih spiBih, bodisi v ivojih mnzikfi n't dramah vztrajno pozival nem škl narod, nnj časti svoje nomško tvorce ln naj so no udaja malikovnnju umetnosti tujih narodov. (Glej v MelsterBin-gerjih Blavnost.nl ipev n.insa Sachsn: »Ehret eure doutsehen Meister*!). Program navedenih 4 koncertov kažo osnovno črto, katero hoče držati Filharmonična družba v tvoji glnsbeno-kultur-nl politiki. Po 180. letih stopa Filharmonična družba v svojo tretjo poinombno razdobje. No dvomim, da bodo projektirani I koncerti, čo so tako posrečijo kot to zamišljeni, r.a nas ne sa.no glasbeni, temveč tudi kulturno - politični dogodci urve vrste« «jtrmo» si i? rores: K. i. I9Z4 K taksam na gostilniške račune Na Slunek s slovenskim . Takia se pobira torej v vseh krajih, ki so imeli ob zadnjem ljudskem štetju nad 2000 prebivalcev, pa naj so ti kraji meda. trgi nli vnsi. Koliko prebivalcev imajo danes, ne pride v poStev. Beseda govec, Zagreb; Guttman Makso, trgovec Zagreb; Gschotz Herman, potnik, Du< naj; Heinrich Makso, trgovcc, Cakovcc; Hirsch Štefan, trgovcc, Zagreb; Jopelj Vanko, obč. tajnik, Tržič; .Tagerovič P„ trgovec, Zemun; Kolovrat Fran, trgovec Switava, ČSR.; Kunstel Vinko, trgovec, Vrhnika; Krajnik Emonuel, trg., Gra« dec; Curto Mario, potnik. Trst; Kalan Josip, poslovodja, Škofjaloka; Leoncini Alfred, industrijalec, Rim; Lanadauer Henrik, trgovec, Dunaj; Mally Jernej, trgovec, Stara Cerkev; Rcsman Vinko, trgovec, Radovljica; Rabinowicz Chaim, da; Saule Nikolo, trgovec, Trst; Schle« singer David, potnik, Dunaj; Troger E., trgovcc, Beljak; Zverina Franc, monter, Dunaj; Žuljan Hub., pot. šumar, Kranj. JU2N1 KOLODVOR: Budak Andro, trgovcc, Zagreb; Ealcn Ivan, trgovec, Jablanac; Gojtan Ivan, carinski posred< nik, Jesenice; Kračun Franc, čevljar, Poljčane; Mcncaj Mici, posestnica, Ilo« vica; Pavučič Josip, župnik, Cirkvcnica. LLOYD: Adamaga Sčeta, trg., Banja' luka; Butala Ivan, gostilničar in trgovec Cernomelj; Bohinc Makso, skladiščnik, Zagreb; Bcvc Terezija, trgovka, Hrust' nik; Mikuš Ana, zascbnica, Gorica. lje; Steeg Oto, trgovec, Gumpoldskir chen; Svečenskl Makso, trgovec, Dunaj; Soič Stelan, trgovec, Samobor; Schaefcr Iginlo, potnik, Trst; Vošnjak Bogomil, narodni poslanec, Maribor; VVinternitz Samuel, potnik, Karlove vary; \Varnier Rajmond, profesor, Zagreb. SLON: Altman Josip, ravnatelj, Kar« lovac; Bach Tadej, elektrovodju. Vrh« niku; Biirgi Oswald, trgovcc, Celje; Bri« tovšek Anton, trgovec, Slov. Gradec; Baillon VVolf, trgovec, Milan; Zigerli Pavel, inženjer, Ziirich; Kreša Grbac, dijak, Zagreb; Hribarnik Stanko, go< zdar, Boh. Bistrica; Jovičič Štefan, trg., Karlovac; Casarteli Fcrnando, knjigo« vodja, Como, It.; Knafelc Fran, trgovcc z živino, Maribor; Klika-r Franc, tovar« dr. Hadli (200), Saša Knez (200), L. j nar, Pizen; Kulterer Jakob, knjigovodja, Straus (200), F. Ahčin (200), e. Mnžinora1 Ribnica; Luk-n Ivan, trgovec, Gradec; (200), J. Rus (197), P. Skal« (197), s. Pod- i Mestrov Roko, trgovec, Celje; Motteni brš¥koT» (180). J. Jlhlunr (102), dr, Kam-lUao. tri!ov»«, Contri. Italiias Mnurcr Anton, trgovec kož, Dobrava; Sbil M., trgovka, Mokronog; Vižin Franca, trg., Škofjaloka. TRATNIK: Di3clunger Anton, miz.if Salzburg; Kohlcr Viljem, inženjer, Sali' burg, Linningcr Viljem, lesotržcc, Mari' bor; Požar Miloš, pekar, Cerklje; Reci" nitzcr Bernard, trgovec, Ptuj. ŠTRUKELJ: dr. Brabcc Karol, zdrav nik, Rogatcc; Celjan Mihael, abs. jur-, Kuželj; Deng5 Franc, inženjer. Gradec; Globočnik Feliks, zobotehnik, Kran.'.: Groger Oto, posestnik, Našicc; Majeri" Marko, mesar, Stari trg; Parolič Marijo, uradnica, Jesenice. Poleg tega Je prenočilo: De Shiava 5, Stari tišlar 5, ^rnerikunec 7, Lozar, Mo' žina, Ravnik in Novi svet po 1. Lastnik tn Izdalatel) Konzorcij »Jutra--Odgovorni urednik Pr. Brozovli Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Llubllpol Račun ljubljanskega bara «{taira tajite, miloetlvaf —> vi ste vendar »daj pri njem Di-am naslednica.* «Jaz »ovTaiim ljubosurone prizor«,. voi. Kaj takega dotloj »e ni storil. Zvečer jem ga poklicala i* pisarni, tedu opla-gil »e mi je pono&ni vratar.. Fliša je zaprta, mi pove, in da je od&el ž« popoldne ... Torej me je OBleparU! Jezila lem ae, a manj nad njegovo lažjo nogo nad njegovim omalovaževanjem moje prebrisanosti. Saj si je moral vendar cninllti, da njegovega Izgovarjanja ne iprejmem brez odpora. . Naslednjega pofKT.liiiieva aem se oeljaln k njemu. Sluga je bil molSffi. 0**potL pravi, se je vrnil pozno domov. Ve? nisem mogla spraviti iz njega. Odšla sem v njegovo 6|>alnioo. Na obešalniku je viael einoking. Oči vi dno mu ga je sluga pravkar o*nažiJ ln prinesel. Ozrla sem jo nn nočno omarico. Tam jo ležal li-ftek Račun. Natakarski račun. Zmeč-kan. Iz nafiega bara ... Alia! To je loka! za sestanke. Tudi midva sva bila le ondl. Pogledam datum. Bil je včerajšnji. Tu čitam: 8 butHjke . . . . . 890 Din 2 večerji..... 200 Din ' 2 sberry.....20 Din 2 turški kavi .... 12 Din Cigarete.....25 Din Telefon......1 Din Smotke .... . . 30 Din 638 Din Kar »o ml povedali sluga, smoklng (n tisti račun, mi je zadoščalo. Bila iem besna. Vedela sem, da me vara. A s kom? To sem hotela dognati! Vzela sem s seboj kavalirja, ki me zaman obožava, in Sla tuo*tnvila na mizo, medtem ko je neznanka posadila dot* r košaro poleg ognjLšča, da g* ni zeblo. Najprej so vsi trije nemo In počasi jedli, potem pa, ko jih je malto lakota, »o spregovorili. — Čudno, je dejal molak, da hodke po deželi ob takem vremenu! — Oe bi bila vedela, M bil* počikfc. la.! NI se mi mudilo Iti tako naglo no ta denar ... To je mah dedščina, k! mi je prii»adla . . . Notar bi ml jo lahko še nekaj časa hraniš ... K sreCI radi mene nihče ne bo v skrbeh . . < Vdova sem hi nikogar r,imuni na tea svetu razon tega angelska . . . Po končajii večerji so je kmet dvig* nll. — Gotovo ste trudni . . . Pojdite s|>at . , , Žena, vodi jo in pojdi tudi ti spat . . . Mož je ostal sam. Dolgo jo sedel [irod ognjem bi premišljeval. Komolce je imel naslonjene ua kolena iu pogled mu Je bil uprt v tla. Naenkrat pa Jo vstal, prijel za gorečo trsko, tiho odpri vrata sobe to stopil noter. Obe ženski sta le spaii, ena s svojim dojenčkom v postelji pole< okna, druga v postelji v kotu. Možak je šol v on, vzel izza vrat svojo motiko in lopato ni Izginil v uofi. Sol je v bosto, ki je bila par sto me. trov od koče In začel kopitL na »o bila znrzla, u delo je rabit reč časa, kot Je mislil. Prenehal je in glob >ko zajel sapo, nato Bi jo obrisal čelo z rokavom in nadaljeval svoje delo. Sle.lnjig j.) kon-čaj . . . ogromna črna luknja je zijala pred njim. Vrnil ae jo domov, poatavil motiko aa običajno mesto in z lopato v roki tiho stopil v nobo. Počasi je drsal do okna, nato previdno potipal telo, ki Je ležalo v postelji. Potem je zamahnil c lob&to, kjer je menil, da zadene najbolje. Znčitl se je rezek udarec jekla, U )• presekalo lobanjo, tako da ao možgani brizgnili na vse strani, a ni bilo krika, niti vzdiha . . . Zločin je bil čudovito dobro IivriML V tem trenutku pa se jo mesen, ki se je ves večer skrival za U mnimi oblaki nenadoma prikazal in je pre. [ilavil sobo s svojimi svetlimi žarki In kmi«t je etrahovito zaklet. Ubil ie svojo ženo . . . Medtem k« kopal jamo, da zakoplje v njej trup. o neznanke, katero jo hotel oropati, je njegova luna menjala poete!jo i njo, kajti ledeni veter jo bril skozi ttla-bo zaprto okno, in dete, kj se Je bilo zbudilo, Je začolo plakati od mraza... Prevedel P. V. B. K Stan. mti Uudl M par Za »Dopisovanje* lo Jenltr«- m rituii vs.ka beseda 1 Din. — Prlobčulejo •• I« malt o*lo?l. ki n »latami v napr.J Plaia H lahko tudi v »sambah Na vpraianja odgovarja uprava la. t» Ja vpratanjn prtlolona mamla aa odgovor tar manlputacijska pristojbina (S Din) Pouk in konverzaciio dale v nemAčint la fr.n-tcAčinl. Naslov pove uprava ,,Jutra". 1463 (dobe) iPreddelavee I. vrste tesarska atrolie, mirnega eiin-faja, t najboljšimi spričevali, ki Je smoien, lu se teli priučiti xa samostojnega vodjo, fo takoj sprejme. Dobro Jo ako Ima obrtno tolo. Pismene ponudbo alt osebna predstava na naslov: Fran Martlnec, Ktrtnl tesarski mojster v Ljubljani, Prule 8. 187» Prodajalk« Izurjena v galanterijski stroki, ttče klužbe. Qre tudi v manufaUturno trgovino 1—2 meseea brezplačno. Naslov v upravi ..Jutra". 1(182 Kot gospodinja Seli k priletnemu samskemu gospodu, gospodična stara 26 let. — Nastov pove uprava ,,Jutra" pod litra ,,Gospodinja". 189« Trgov, sotrndnlea ISCe mesta v manufakturnl trgovini v Ljubljani. Nastop 15. februarja. Ponudbe pod ..Vectna" na upravo .Jutra*. Za laboranta IPGa mofikl ▼ starosti 18 let naprej, ki Jo dovrSil vsaj ? razreda srednje 6ole in kt 1 Imel veselje do učenja. — Ponudbe Je poslati na upravo „Jutra" pod ,,Laborant". 1701 lepo ohranjene letnike: 1898, 1911, 1916, 1918 ter ,.Dom ln Svet" 1896, kupim. Kvent. tudi druge letnike ..Ljublj. Zvona" — Ponudbe pod ftifro ..Ljubljanski Zvon" na upr. „ Jutra". Hlode oreh, čreSnJa, breza, gaber, JelSa ete. Pnudbe z navedbo kondiclj in cene na Zmestč. Selnica ob Dravi. 1664 Mo$ko masko (kostim), dobro ohranjeno, predstavljajoCo karkoli, kupim. — Ponudbe pod ..Maska 24" na upravo ..Jutra 1876 V najem vzamem v najem v prometnem kraju. Cenjeue ponudbe pod ..Pekarlja" na upravo „ Jutra". 1887 Hida t mesnico v Ljubljani v blllinl fran- člfikanskuga mostu, ae po ugodni ceni proda. IlISa Je trlnadstropna, lepo oprenilj«*-na mesnka takoj na razpolago. PuMUdb« pod ..Meanlca" na upravo „Jutra". 1692 Okvirno late izdeluje ..Produktivna zadru-pa za lesno Industr. v Celju" (Lnnovž), v lepi solidni Is-peljavl po zmernih cenah. Gospodom Interesentom se priporočamo In prosimo, da sc v slučaju potrebe obrnejo na nafi naslov. 1730 Sulia drva. Na neki postaji dolenjske železnice Je po primerni ceni takoj za oddati okrog 30 va-eonov suhih drv Naslov pove uprava „ Jutra1714 Spalno opravo krasno moderno, novo, Ts čeftnjevoga lena, proda PraS-nlkar v Vioiijl gori. 1722 Novo mlatUnico in lokomobllo 6 HP, prodani radi družinskih razmer. M. 811var, Ljutomer, Slovenija. Kdor iioCe kaj prodali; Udiir hoča u\ kupiii Kdor m slnzbe itd. b naj innilri v Jalra" i Rdoi^ ali dva d i laka se sprejmeta na hrnno In stn-novanjo v bližini realke In srednje tehnl^n* lole. I5lpk-rlčnn razavetljava, pt»seben vhod. — Naslov pove uprava „Jutra". 1631 Realitetna pisarna, d. i o. «., Ljubljana, Poljanska cesta 12 prodaja: GOSTILNIŠKO KONCESIJO z Inventarjem In takoj prostim stanovanjem v LJubljani za 70.000 dinarjev ; HIŠO Z MIZAR. DELAVNICO fttirlml sobami, vrtom In njivo v vetjem trgu ob železne! sa 125.000 dinarjev; Polovico Izvrstno vpeljane TOVARNE SUKNA z vsemi stroji, stanovanje takoj na razpolap,o za 300.000 Din ; POSESTVO, par minut oddaljeno od Novega me«ta, posebno pripravno za obrtnike. — Cena 195.000 Din ; HISO, novo, euonadstr. s vrtom ln prostim stanovanjem v Rožni dolini za 260.000 dinarjev; H1SO, enonadatr. s trgovskim lokalom na glavnem trgu gorenjskega mesta sa Din 250.000 ; HlfiO, enodružinsko, s tremi sobami, prltikllnaml ln vrtom, pripravno za vsako obrt, v rudniškem kraju za 40.000 Din; H160, vlsokoprltllčno, b trgovino mrSane?;a hlapa In trafiko, s trgovskim Inventarjem. v prometnem Industrijskem kraju za 200.000 dinarjev ; KMEČKO POSESTVO, 22 or. na Spodnlem fttajerskem. z zidano blSo. 4 gospodarskimi poslopji, lepim gozdom za 200.000 Din. 1673 Pisarna in skladišče. Pisarna (lokal) v LJubljani na prometni ulici, lepa In svetla, z veliko Izložbo ln suho ln veliko skiadlfiče blizu gl. kolodvora, se oddasta. Ponudbe pod ..Pisarna" na upravo „ Jutra". 1207 261etni mladenič teli znanja v avrbo len It v« 8 gospodično ali vdovo brez otrok, v starosti od «0—24 let, notnih čuvatev lo blagega srca ter nekoliko kapitala. Le renne ponudbe a sliko, ki so vrne, pod ..Resnoat" na upravo ,,Jutra". 1780 Akad. iiobraien gospod lepe sunanjoetl, valed pomanjkanja znanja s gospodičnami, si l&£« tem potom dru-lito, pridkaoo, skrbno gospodinjo, v bodoče dobro mamico, premoženje postranska stvar, takojftnja poroka. Le resne ponudbe naj s« naslove na: Matt Ravnihar. pofttno lulečo, Beltinci, Prekmurje. •• 1733 Gospodična k| Je bila v soboto pr! predstavi ..Ottelo" In Js sedela v tretji galerijski vrsti v modrem kostumu In ■ črnim trakom okoli glave, se na-proSa, da »o oglasi na upr. ..Jutra" pod Alfro ,,Občudovalec". 1893 Dama v dežnem plalču, ki Je v torek 15. t. m. pri zadnji nočni predstavi Bedela v ,,Klno Tivoli'- v parketnom sedežu St. 1, Je naproftena, da Javi nnslov na upravo „Jutra" pod „Crne oči". 1731 Kompanjona ilfiea za esport deželnih pridelkov. Potreben kapital od 25.000 Din naprej, brez sodelovanja. Garantirano naj-lepAl uspeb bres truda. — Keflektantl pilite takoj na naslov: ..Eksport", poltno leteče Molkanjcl. 1744 $ & 5 Piano Orchestrion ekoraj aov. dobro ohranjen, dva valcelna. vaakl igra 8 komadov. Cena 8000 Din. — Naslov pove uprava „Jutra". 1586 Krasen kratek klavir poceni proda Koroftcc, Rlmokn toplice. 1730 Tambnr. instrumente In alr.er: berdo, bisernico, kontra&lco, bug I. bug U. vse v dobrem stanju, prodam. — Cena so Izve proti povrnitvi pofttnlh atro&kov pri lastniku Drago Ulaga. fimarjot*, ppftta Rimske toplice. 1728 Pohifitvo n prevzame v pol! tira nje. ** Kje, pove uprava ..Jutra"; 189.4 Na dobro domačo hrano sprejmeta dva gospoda. — Naslov pove uprava „Jutra". 1801 Elegantno In poceni izdelujem pleent, mafikeradne toalete In ran-HCne naklte. Naslov v upravi ,.Jutra" pod ,,Cena nizka". 1886 Pahljača iz nojevih pere». sc Je Izgubila. Polteu najditelj naj Jo odda proti prliuerul nagradi v upravi ,,Jutra". 176(1 Izgubil se Je dne 19. t. m. srednje-voli* istrski brak bele barv« z rjavimi linami. Na ovratniku je imel znamko občine Lepega lovskega psa (Forstnerhuud), 11 mesecev i Begunje p. Cerknici. Najdi-starega, prodam. Natančneje telj uaj ga proti dobri n&-Franc Pavline, mesar ln go- 1 gradi odda; Cesta na Rožnik stllnlCar, Trbovlje I. 1689 «t. 13. 17G2 100 odst. zagotovljeno Pismene ponudbe pod 750 tl-■ .-.II s stalno .tu#hn v l.jubljanl. v starosti 30—40 !'le* In dobrega usmlljen-ga iorea. — Dopiao pod trlnsiio I 5t. 1734 ua upravo ,.Jutra". I 1731 Cena 80 Din, po polti 1'60 Din »efc. NaroS« se pri upravi „Jutra, v Ljubljani, riešeruova ul. 54. K Obiakal je znamenite krajec »poniaJ Je ^>?aniiKc Kofte, libanonske Maronlte In menihe s Karmelske gore; bij je v Sani v Arabiji, v Iepahanu, v Kanda- harju, v Deihih, v Ajrrf tn kor.&io t Renareau, kjer je pet let skupaj t l>rahmani.» «In ko se je vrnil, si je kupil grad Rehwalzrock, si ga dal po svoje preurediti in takoj začel snovati svoj veliki načrt s teledynainom.» • Kaj je torej prav za prav teledyna-mo?» vpraža Sainelair. S strastno pozornostjo pričakujejo odgovora. t To je magični stroj, ki bo, ko bo enkrat popolnoma dogotovljen ln v vseh podrobnostih izvrSen, v primeri s človeškimi možgani to, kar je veliki električni žerjav napram človeSki roki. Mišice najmočnejšega atleta vzdignejo sto, tudi dvesto kilogramov, Ce se do skrajnosti napno; električni ierjav vzdigne in prenese z n »utrudljivo lahkoto tisoče in tinoče ton... isto »o Človeški možgani v primeri 8 toledyna-moin ... Teledvnamo pomnoži in poveča v neskončno jasnost, silo, prodornost, dalekosežnost in trajanje človeških misli, človeške volje ... Volja Ol&ja XIII., ki jo zajame, da »e tako izrazim, ln pretvori ter odpošlje s ]K>-močjo teleilvnanui, bi bila zmožna, vsrkati vase. to jo. obvladati vse misli vM>h ljudi... Ena primera naj vam razjasni. smešna morda, a zato tembolj razumljiva... Evo vam je!* &sopisih žo mnogo anekdot ta prigod!, ki pričajo o njegovi moči ta silni osebnosti. Dobro! Ta Nyctalape, postavimo, si baž pripravlja ribo za jod; zdlo lačen je; z največjo težavo se mu je posrečilo, ko so ie ladja potopila hu si je oo odtai rešil svoje golo življenje, da je po dolgem votamem lovu ujel to ribo; ta da se ne zgrudi od lakote in ne zmrzne od mraza, m o-r a to rfbo pojesti... naraven razum to veleva____E, dobro! P& 6e odpoSlJe G16 XDT. s SchwalzTOcka v teledyna-mo to-le roteej; ,Hočem, da vrže Nycta-lopo ribo v morje ta začne s poslednjimi svojim isHajni prepevati' — pomislite, on, francoski patriot —< ,nemiko himno: De u t s c h 1 »n d, Deutioh-land tlber Al le s', kaj mislite? Jean de Ssitaciair, vam pravim, bo vr-gel ribo v morje ta bo pol...» Hunter umolkne. Vse je tfhoi. Primera je bila pretresljiva ta Je prodrla do kosti. Rawn toga pa je Sataclair uvl-dei pri tej priliki Se nekaj. Ali Je moral Hunter nekega dne slišati Lu cifer« govoriti o tej primeri, ali pa se mu Je v hipnozi ostrost vseh čutov postote-riia. Sainelair ta njegovi priiaioljt so nekaj časa silno zaprerpaficenL A Ny-ctalope ne potrebuje dolgo, da M opomore. < Hunter!* pokliče energKfao, «h Besa je sestavljen ta kako Je skonstruiran teledynamo?» »Tega n« vwnl* odgovori htpnTtiel- «Pa si ga vendar pogostoma videl, ta stroj?* »Da. 1'onnam ga. Zgrajen Je na podlagi elektrodinamlSnih principov, z akumulatorji, napolnjenimi z hvenlo-banjskim fluidom, kakrSnega emitira, siva radioaktivna tvarina, vato del jo tudi vAlovni taduktor ... Več ne vem. Pač, da bo Gia XIII. nadomestil nekatere akumulatorje s človeškimi, v ognju impregnirmiimi lobanjami, kakor hitro se mu posreči najti primerno kombinacijo sive tvarine ta radija, s čimer se je baS bavll, ko je neki tujec na neznan način vdrl na SchwalzTOck...» »In kaj misliš ti o tem tujcu?, ga živahno prekine Sainelair. »Nor mora biti. da si je upai napasti najvišjega gospoda.* »Mogoče,* zmigne Nvotalopo i rameni. »To bomo Se videli... Hunter, povej, kaj vež o teledvnamul* »Ne vom ničesar več.* »Razloži mi torej, zakaj Je tarrtlta-cijska ta hipnotična moč na daljavo prt Luc£fer)u omejena na gotove osebe, kako to. da Je včasih močnejši kakor včasih, zakaj tavultba on ženske ta otroka, a ne brantteljev teh žensk, očeta tega otroka? .. .* »Stvar Je zx>io enostavna CB8 XIII. — ki ga naalviJeS budi LnoiferjH, kar tudi po vsej pravici zasluži, kajti biku Je dan, ko bo on edini nosltelj luči izmed vseh Mtij na prostrani zemeljski obli — se včasih peča takljufino le t delom za Izpopolnitev teledjrnama, kar mu soveda ne dopušča, da bl mogel dovolj Intenzivno misliti na svoje žrtve; zato Je takrat fluld njegovih misli, ki je sleor skoraj neomejen v jakosti ta obsegu, manjši >11 celo enak ničli. In kadar mora Glfl Xm. hkrati vtHU vw& dejanj, Je Jasno, da manj važna zanemari. Zato tudi sedaj ne more Se napasti možganov t energično voljo ta močno odporno silo. Od blisu M lahko brez teJedynaana hipnotiziral celo Ny-ctalopa samega, a v daljavo bo bo mogel šele takrat, ko bo t«ledynamo popoln — to bo najkesneje 10. Junija...» Huntor umolkne. A čeprav se mu ie videlo, da J« od hipnotičnim vpft. vojn . . . živi brezskrbno . . . smeh. ljaje pričakuje svojo hčer . . . trpi nll . . . in' ne bo trpela ... do 10. JunlJaN »Hunter! Hunter! . . . Kje Je ranlji. vo mesto v Luclferjevem oklepu? .. »Njegova čutnost!* »Hunter! Kje Je naJslabSa toCks Schwalz.rocka?» »Hiša Zachtov . . > »Hunterl . . .» MULO »GAZELA« ODTEHTA PO SVOJI IZBORNI KAKOVOSTI vse manjvredne, cenejše Izdatke. Dobite ga v vsaki trgovini. 889 Lokomobila s kondenza- Atin 860—480—480 k«, Wolf, Magde-CllUf burg, 1916, direktno »po)eno z generatorjem, 870 kVA, 626 Volt, 60 pfr-rijod, AEG. ^ „ „ Lokomobila, tSil.^ * Parni stroj s kondenzacijo, 76—128 ka, Brand & LhnllUer, Brno, 180«, i kotlom 36 m*, 81/2 Atm. Polnojarmenik, ^ Polnojarmenik, socm.Lein, pima. Vii stroji so t dobrem stanju, ▼ obrata in takoj na razpolago. — Interesenti naj ie javijo pod »Ugodna prilika" na upravo .Jutra". IfflS ss Naročajte „Jutro"! Kdor rad čita lepe povesti, naj naroči splošno priljubljene romane »Jutra". Do sedaj so izSli sledeči: FEREAL CUENDAS: Veliki inkvizitor. Zgodovinski roman iz dobe Španske inkvizicije. Cena Din 30'-, po poŠti Din 2 - veS. HARRV SHEFF HČI pOpCŽa. Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost in nenravnO življenje papeža Aleksandra VI., njegovega sina Cezarja in hčerke Lukrecije Borgije. Broširano Din 30' -, vezano Din 36, po poŠti Din 2' - več. B BSD a S Modistka ZiMo. Ljubljana St. Petra eeita 87 ftUg kutela Trttmik priponki no]o nllko alo<8 Tuiomtnlli fllJlDSlMIli MM klobokov Bprsjama damtk* la moAk« klobuk« T prekrojarea}* la na popravila Saloga Spatsrl« Oblik ter vaeh po- a trebtčin «a modistka B Postrstba toftna Osna sajniijs CLAUDE FARRERE Gusarji. Zgodovinski roman iz življenja morskih ropariev v XVII. stoletju. Cena Din 20'-, po posti Din 150 več. FR. HELLER: Blagajna velikega vojvode. Roman. Cena Din 15" po poŠti Din 1 "50 več. FR. HELLER: Prigode gospoda Collina. Šaljiv detektivski roman iz velikega sveta. Cena Din 10'-, po pošti Din 1'50 več. kupuje ▼ vsaki množini Tvornfca „Clnal", Celje. 8(6 Moristinja popolnoma imožua slovenščine in nemčdno, Izurjena strojepisja 298 se Išče takoj za mari' borsko Industrijo. Natančne ponudbo, opremljene s prepisi ispriioval in dosedanjega službovanja naj so naslovijo pod ,,Konto-rlatlnja 14'' na Oglasni zavod Frau Vorsič, Maribor. Prelzknfienl obratovodja m električno oddelenje ▼ tovarno cementa Zidani moit takoj sprejme. Odra s* b u Brvomtae moči, i dolgoletnimi (spričevali, i državno h-kntnjo, treme Is »anesljire, T električni »trokl popolnoma Iirelbaos. — Pira«ne poaadbe i u»»edbo mracine plač« je poslati gornji trornld. Stsnovaoj«, gorivo, razsvetljava jo prosta. 877 Paraa pskaraa Viljem Bizjak Ima Tiak dan popoldne ob 14. avl in ob 17. avl. Popolna razprodaja datnztdh klobukov, slamnikov, nakita, barinna, svilo, trakov, ovstk, pajiolana in modlstovskega blaga po tvor-nliklh oenah. MINKA HORVAT, m od i sti nj a LJubljana, Stari txg £t. 21. K!J Mehanična delavnica in livarna medenih izdelkov Karel Dragar In drug v Zgornji Šiški, Kosova ulica št. 96 sprejema vsa nova dela in popravila, Izdelana v lastni režiji, kakor stavbinska dela, iztlkala za roulozapore, Izdelovanje medenih lcžISČ (Lagcr) v lastili livarni, prevzema montaže transniislj In strojev, Izdeluje vodovodne armature za kleparje In razne pipe Iz medi po najnižjih konkurenčnih cenah. iininaeai i! F Knjige se naroiajo pri upravništvu «Jutra» v Ljubljani, Prešernova ulica 54. vamm \ Modni atellje [M.Sarc Plesne I! toilete r - TaltojSna tzvrSItsv - g l Najfinejši mntsrijal na ^ t - - - razpela go - • -1 t Kongresni trg 4/! \ vseh vrst, popolnoma čisto opran, nudi po originalnih cenah promogovnika v celih vagonskih pošiljkah i! mi lijii Ljubljana, Krekov trg fO. il sert EVGEN LOVŠIN ,RUDE SN KOlfIMB4 LJubljana, Miklošičeva cesta št. 15. Ganeralna zastopstva: Z» balkanske države: The Central Earopf.ia Mine« Ltd., Meilea. Za kraljevino SHS: Keinifna tovarna v Mostah »ri Ljubljani. Ka ta- in liiozemstro: Cinkarna d. d., Crljo. Totafori