Iz    seje    skupščine    skupnosti    socialnega skrbstva
Delegatsko vprašanje
Na  5.  seji  skupščine skupnosti  socialnega skrbstva občine Ljubljana Center je 31. konfe-renca delegacij postavila zanimivo delegatsko vprašanje v zvezi z mladinsko kriminaliteto. Vprašanje se je glasilo:
Iz poročila Centra za socialno delo je razvidno, da je v letu 1979 opazen 1% porast mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in mladoletnih prekr-škarjev. Glede na to, da kriminaliteta v Ljubljani nasploh ni v porastu (tudi ne mladoletniška), nas zanima, kaj strokovni delavci Centra predvi-devajo kot razlog takšnega porasta mladinske kriminalitete.
Pismeni odgovor na zastavljeno vprašanje je podal Center za socialno delo ter se glasi:
Mladinsko prestopništvo je vsekakor eden izmed spremljajočih pojavov sodobne družbe oziroma je družbeni pojav, ki vključuje tudi ra-zvojni aspekt, kar pomeni, da je neposredno povezan z razvojem industrializacije in urbani-zacije in ne nazadnje tudi z migracijskimi toko-vi, ki so v naši občini zelo izraziti.
Center za socialno delo je izdelal analizo o gibanju mladoletnega prestopništva v občini Ljubljana Center za obdobje 15 let, to je od leta 1963 pa do vključno leta 1978. Na podlagi izdela-ne analize ugotavljamo, da mladoletno prestop-ništvo tudi v naši občini stagnira oziroma, da se odstotek zvišanja giblje v določenih časovnih
intervalih, kar predstavlja verjetno neko zakoni-tost gibanja tega družbenega pojava, ki je pove-zan tudi s širšimi družbenimi fenomeni. Tako ugotavljamo, da se ta odstotek v naši občini v poprečju giblje okoli 0,174% mladoletnih pre-stopnikov glede na celotno populacijo. Zvišan odstotek smo zasledili v letu 1963, ko je bilo 0,193% mladoletnih prestopnikov v odnosu na celotno prebivalstvo.
Naslednji porast mladoletnega prestopništva je bil v letu 1971, ko se je ta odstotek dvignil na 0,209%, v lanskem letu pa je ta odstotek pred-stavljal 0,187% mladoletnih storilcev kaznivih dejanj na celotno prebivalstvo. Kot je že omenje-no v poročilu Centra za socialno delo, v zadnjem letu ne izstopajo hujša kazniva dejanja, prav tako ugotavljamo, da so v glavnem izvršena v skupinah. Ob tem pa moramo omeniti, da se te skupine formirajo po teritorialnem principu v posameznih krajevnih skupnostih, izmed kate-rih izstopajo predvsem krajevna skupnost Stari Vodmat, Prule in Poljane. Ta pojav lahko pojas-njujemo tako, da so v teh krajevnih skupnostih gradili nove soseske v sredini sedemdesetih let, ter da so se v te nove soseske naseljevale mlade družine z majhnimi otroci, ki so sedaj dosegli rizično starost mladostnega obdobja.
Kot že omenjeno, porast števila mladoletnih storilcev kaznivih dejanj v lanskem letu zaen-krat še ni tako zaskrbljujoč, kar pa ne pomeni, da ne bomo tudi v bodoče razvijali preventivna dela na tem področju.