^ & r»>*B
to prataiko».
^ daily	8*turdw
aad Holidays.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Urwtaitkl la «pravniški p hm tori t 2667 South LawndaU Ava.
Of flea of Publication! 2M7 South LawadaU Ava. Tvlvphon«, Rockwell 4804
^YEAB XXXI.
Ona Ik ta jo $«.00
chicago, ill.. četrtek. 22. junija <junk 22), m»
Afcftptanc« for mailing at ap«cial rmt« of poaUf« provided for ta action 1108, Act of Oct 8, 1MT, authorised on Juno 14. 1911.
>»	J»»««rr M. 1MB. >t Um put-ofO«*
t Cfcfa—. IIU—fa, «»«.r U« Act of Omwnh oí March I. 1ITS.
Subkcription $«.00 Yearly
STEV.—NUMBER 121
felike aktivnosti nemškega
rojaštva ob poljski meji
Armada 1,500,000 mož se zbira na vzhodu. Aretacija carinskega uradnika povečala napetost med Nemčijo in Poljsko. Nacijska okupacija Slovakije napovedana
i"
p
21. jun. — Velike akti nemškega vojaštva ob „lo-poljski meji, od Gdan-io Slovakije, kakor tudi ob med Vzhodno Prusijo in ;0i so v teku. Iz gibanja tih čet informirani krogi mio, da namerava Hitler ob-. Poljsko. Tu pravijo, da bo u zbrana nemška armada 1,000 mož ob poljski meji. Berlinu namigujejo, da bo presenetil Poljsko v bliž-¡odočnosti. Informirani kro-Kivijo, da je Paul Joseph pbbels. minister nacijske pro-mde, v svojem govoru v ku dal razumeti, da se ¿ija pripravlja na ofenzivo Poljski. Zunanji opazovalci tri značilnosti v gibanju ep vojaštva in napovedu-da bodo Hitlerjeve čete za-Slovaki jo v bližnji bodoč-
je Slovakija sprejela Hit-o "protekcijo" v zadnjem u in sklenila dogovor, da iji lahko pošlje svoje čete njeno ozemlje, ako vidi, da potrebno, se naciji pripravna okupacijo strategičnih Poveljstvo nemških garni-Berlinu in Hanoverju je ie instruirano, naj pripravi na odhod proti vzhodu, ost je tudi, da bodo nem-čete invadirale Rutenijo dkarpatsko Rusijo), ki jo je
dobila od Slovakije. Melek nemške artiljerije bo in v Gdansk prihodnji te-kjer se bo udeležil proslav m z odkritjem spomenika v lovni vojni padlim nemškim om. Nekaj dni pozneje bo-mške bojne ladje dospele v Vse to je v zvezi z giba-nemškega vojaštva ob vi meji.	'
, 21. jun. — Dva nova enta ob meji sta povečala tast med Nemčijo in Polj-Poljski carinski uradniki so aretirali Julusa MueMer-■Mnikef« carinskega urad-ko je dospel z vlakom iz i"»ka na poljsko obmejno mško postajo v Dirschaju.
avtoritete doslej še niso m!e aretacije nemškega u-
HUL
«Ki sodnik Luech v Gdan-k' »e je odbijal iz Gdan-I Marienburg, Vzhodna Pru-
*	bil aretiran, ko se je •»Uvil v Krschaju. Odve-Je bl1 poljsko policijsko W kjer so zaslišali in
izpustili. Nacijske avtori- .	21	T.,kai*nii
*	* Male oster protest , J n T' V' J T ^
,V1 v zvezi s tem inciden- I Dal,y Kx*>re** ^ na Pred-1MC,den večer povratka angleškega kralja in kraljice iz Amerike predlagal. naj Velika Britanija sklene dogovor z ameriško vlado glede plačevanja obveznosti na dolgove v Ameriki. Dalje je augestiral, naj vlada povabi bivšega kralja Edvarda in njegovo ženo domov, da ae bo spet sestal s člani svoje družine, ko bo«ta kralj George in kraljica Elizabeta stopila na domača tla.
"Sedaj je čas, da govorimo o dolgovih Ameriki," piše U list, ki ima 2,600,000 naročnikov. "Kraljevska dvojica je bila navdušeno sprejeta v Združenih državah, toda vprašanje o dolgovih ni bilo niti i omenjeno v času obiska. To moramo zdaj sprožiti sami v interesu prijateljstva z Ameriko."
Murphy za odpravo privatne policije
Vodja železničarjev okrcal jeklarskega magna ta
Washington, D. C. — Federalni justični tajnik Frank Murphy je izjavil pred člani senatnega odseka, da je on za omejitev aktivnost industrijske policije, ki napada stavkarje in izziva krvave konflikte. On je nastopil pred odsekom in priporočal sprejetje zakonskega načrta, ki prepoveduje špionažo med delavci, stavkolomske aktivnosti in rabo orožja proti delavcem, kadar se borijo za svoje pravice. Avtorja načrta sta senatorja La Follette in Thomas.
Byrl A. Whitney, direktor vzgojnega in raziskovalnega de-partmenta bratovščine železniških «premenikov, je urgiral člane senatnega odseka, naj pospešijo akcijo, da bo zakonski načrt proti špionaži čimprej sprejet. On je tudi oplazil Toma Girdlerja, predsednika Republic Steel Corp., in W. F. Longa, direktorja Associated Industries of Cleveland, organizacije delodajalcev, ki sta sicer javno izjavila, da sta proti špionaži med delavci, v praksi pa delata drugače.
"Zaslišanje pred senatnim odsekom za civilne svobodščine je odkrilo, da ima Girdlerjeva kor-poracija oboroženo policijsko silo 400 mož," je rekel Whitney. 'Ta je opremljena ne samo z revolverji in puškami, temveč tudi s plinskimi bombami bolj nego policija katerekoli druge kor-poracije. Evidenca, predložena senatnemu odseku, je pokazala, da je korporacija potrošila o-gromno vsoto za nabavo muni-cije in orožja, katerega je njena policija rabila pri razbijanju stavke."
Angleška kupčija z Ameriko
Sugestija londonskega lista
»nico nastopila * PoljedeUke-tojniku
^Wi..,21.ju»^4ieso-•Potivom na predaednika »»j odstavi polje-» »*Jnika Wal laca je M-™ v ni* j i f|rtavni zbor. '«proti 35 Klasovom. Av-j" r«'t>ublikanski
P*^arlti A Hudlong. V
je Budlong očital
ItT iiVajlti P™*".
^ farmarjem. 4 »hrji v Rumu.
Ognkem
fc* Otrska. 21. jun. I ao včeraj zajeli
Romunije.
^ J' bilo ubitih v Ru-;,r naj.t na Ograkem.
■ 4«Asrnimi ,	ogromno
,^ ** pokrajina ' numunija. je pod
Začetek poletja
Danes je začetek poletja. Soln ce je doseglo najvišjo točko na severu in odslej se bo vračalo nazaj proti jugu. Danes je najdaljši dan in najkrajša noč v letu.
Unije apelirajo na Roosevelta
Intervencija v prilog žrtvam persekucije
New York. — (FP) — Resolucija z apelom, naj Roosevelt intervenira v prid delavskim voditeljem v Španiji, je bila sprejeta na zborovanju predstavnikov tukajšnjih unij. To so potem podprle delavske organizacije v več drugih mestih in državah.
Akcijo, da Roosevelt posreduje in ustavi masne reprisalije, je podvzel Odbor za pomoč španskim beguncem, ki ima svoj glavni stan v New Yorku. Načelnik tega odbora je George O. Pershing.
Maane aretacije in eksekuci-je pod režimom generala Franca v Španiji zahtevajo ameriško intervencijo, pravi odbor. Med zadnjimi žrtvami, ki «o bile ustreljene, je bil Emilo Morales, predsednik unije železničarjev.
Alfred Cope, direktor ameriške dobrodelne organizacije, ki se je vrnil iz Španije, je orisal dogodke v Španiji po civilni vojni. On je dejal, da je njegova organizacija prenehala s svojim delom, ker so španaki fašisti zasegli živila, namenjena lačnim otrokom. Ta so dobili vojaki in faftistični politiki. Organizacija bo pomagala odslej naprej ftpan-skim beguncem v koncentracijskih taboriščih v Franciji. V teh se nahaja nad 360,000 beguncev.
Cope je dejal, da je njegova organizacija skušala sodelovati s Franco vi m režimom, toda uvidela je kmalu, d* sodelovanje ni mogoče. Reveži, ki so potrebovali podporo in živila, jih niso dobili, ker niso imeli političnih priporočil. Dalje je rekel Cope, da je njegova organizacija na-sičevala v Murci ji 100,000 španskih otrok in vzdrževala dve bolnišnici. Organizirala je učinkovit sistem distribucije živil, da reši čim več otrok pred stradanjem, toda fašisti so ga razbili. "Zahtevali so živila od nas, obenem pa so nam dali razumeti, da nas ne marajo," je dejal Cope.
Protifašistična propaganda se nadaljuje tajno v Madridu in drugih španskih mestih, je rekel Cope. Ceste so dostikrat ponoči potresene z letaki s protifašistično vsebino.
Ljubica rumunskega kralja v bolnišnici >
Varšava, Poljska, 21. jun. — Magda Lupescu, ljubica rumun-skega kralja Karola, je zbolela in bila odpeljana v bolnišnico, kjer se bo morala podvreči operaciji. Tako so bili informirani njeni prijatelji v Varšavi. Nedavno je obiskala Karola v njegovi vili v bližini Bukarešte, kjer jo je napadla bolezen. Zdravniki so Ji svetovali, naj se takoj podvrže operaciji, kar pa je odklonila. Govorice, da je bolezen posledica zastrupljenja, njeni prijatelji zanikajo. Lupescu je Židinja in nakopala si Je sovraštvo Železne garde, protižidovske organizacije v Rumuniji, katero Je vlada proglaaila za nelegalno.
Sest milijonov za oskrbo reveimv
Springfield, III., 21. jun.—l*o M. Lyons, tajnik državne rellf-ne komisije, je izjavil pred člani zborničnega odseka za a pro-priacije. da je potre Ima vsota 9«,000,000 na meaec za financiranje oskrbe breapoaelnih v dr-tavi. Lyons Je dejal, da 19S.000 družin prejema podporo v Illi-noisu.
Bivši sodnik obsojen v zapor
Apel za pomilostitev odklonjen
New York, 21. jun. — Martin T. Manton, bivši federalni sod-nik, ki je imel poleg članov vrhovnega sodišča najvišjo pozicijo, je bil včeraj obsojen na dve leti zapora in plačitev $10,-000. To je makalmalna kazen in izrekel jo je federalni sodnik Calvin W. Chestnut, ki je tudi vodil obravnavo, na kateri je bil Manton spoznan za krivega zlorabe svoje oblasti in prejemanja podkupnine. Na obravnavi je bila predložena evidenca, da je Manton isrekal razsodbe v prilog strankam, od katerih je dobival podkupnino.
Maksimalno kazen je zahteval prosekutor John T. Cahill. Poleg Mantona je bil obsojen tudi George M. Spector, new-yorški broker. Dobil je eno leto zapora in plačati bo moral
kazen $5000.. --------
Manton je eno uro plediral, naj sodišče razveljavi izrek porote, ki ga je spoznala za krivega, a naletel je na gluha ušesa. Trdil je, da ni imel pravične obravnave in da so priče, ki so nastopile proti njemti^ osebe brez časti. "Protestiram proti ob-dolžitvam, da sem oviral justi-co," je dejal Manton. "Moj u-gled je uničen In kot izgleda tudi življenje."
Preiskavo, ki je rezuttirala v obsodbi Mantona, je začel dis-triktni pravdnik Thomas E. Dewey.
Amerika poslala protest Japonski
Obsodba uničevanja ameriške lastnine
Wa*hington, D. C, 21. jun.— Državni department je podvzel dva koraka, da podpre trditev, da japonska blokada angleško-francoske koncesije v Tientsinu, Kitajska, ograža tudi ameriške interese na Kitajskem.
Prvi korak je bil protest tokijski vladi proti bombardiranju iz zraka ameriške lastnine na Kitajskem. Protest je v imenu državnega departmenta izročil japonski vladi E. H. Dooman, opravnik poslov ameriškega poslaništva v Tokiju.
Drugi korak je bila nota, vsebujoča kritiko ja|M>nske blokade mednarodne naselbine na kitajskem otoku Amoyju. V tej naselbini živi več umeriških dr-žavljanov, ki ne morejo dobiti živil in drugih potrebščin zaradi blokade.
Nadaljnja družba se podala uniji
Protiunijska fronta v Harlanu se krha
llarlan. Ky., 21. jun. — Wll-liam Turnblazer, prodaedrilk tu-kajšnjega rudarskega distrikU UMWA Je naznanil, da Je Creech Coal Co. kapitulirala in podpisala pogodbo, ki med drugim določa unijako delavnico. Ta družba Je včlanjena v Zvezi premogov-nih operatorjev, ki ae še upira podpisu pogodbe,
Kapitulacija Creech Coal Co. pomeni, da se je podrl prvi ste-ber proti on i Jak«» fronte v Harlanu. Turnblazer Je naznanil, da ae bodo rudafjl vrnili na delo v rove te družbe, ki počivajo že od 1. aprila. Kompenija nI akušala obnoviti obrata, ko je governer Chandier poslal državne miličnike na pomoč operatorjem.
Organizirani rudarji so proslavili zmago, ki Je prišla s podpi-aom pogodbe, s veliko parado. Parade so se udelHUlf tudi trgovci in žene tsr otroci rudarjev.
nezaupanje ovira anglesko-ru-ska pogajanja
Moskva zahteva garan-cijs od Anglije
REVIZIJA BRITSKE POLITIKE -
London, 21. jun. — William Strang, reprezentant zunanjega urada, katerega je Chamberlain poslal v Moskvo, da pospeši pogajanja glede sklenitve militaristične in obrambne zveze, ni doslej dosegel še ničesar. Od izida pogajanj v Moskvi zavisi Mitični razvoj v Evropi.
Ali se Velika Britanija in sovjetska Rusija v resnici resno prizadevata, da pride do vojaške zveze med njima, ki naj bi ustavila agresijo nacijske Nemčije in fašistične Italije, je dvomljivo. Zadnji dogodki so demonstrirali, da ne zaupata druga drugi in to je vzrok zavlačevanja pogajanj.
Chamberlain in zunanji minister Halifax Še vedno v svojih govorih naglašata. da Veli-kta Britanija ne namerava obkoliti Nemčije s sovražniki, v isti sapi pa pravita, da "pomir-jenje" diktatorjev ni več cilj angleške politike. Edino, kar je Chamberlain dosegel s svojo novo politiko je mnenje mod nemškim ljudstvom, da išče zaveznike proti Nemčiji, da ustavi njen pohod.
Sovjetska diplomacija vztraja pri svoji zahtevi, da mora Velika Britanija garantirati zaščito trem baltiškim drŽavam Latviji, Estoniji In Finski, dasl te odklanjajo tako garancijo. Argument je, da bi bila Rusija v nevarnosti, ako ne bi baltiške države dobile garancije.
Chamberlain se obotavlja in doslej še ni nobenega zname-nja, da bo pristal na ruske zahteve. Nekateri krogi žo napovedujejo, da se bodo pogajanja glede sklenitve vojaške zveze med Anglijo in Rusijo razbila. Mnogi so uverjenl, da bo prihodnji korak v diplomatlčni igri sklenitev trgovinskega pakta med Rusijo in Nemčijo.
Družba nameravala
znižati mezde
i
Zaslišanje pred delavskim odborom
Akron, O. — (FP) — Pri za utišanju pred federalnim delavskim odborom so bili podani do-kazi, da je nameravala Good year Tire k Rubber Co. znižati mezde in podaljšati delovne ure. Zaslišanje je bilo odrejeno na podlagi obtožbe, da je kompenija kršila Wagnerjev zakon.
Htanley Denlinger, odvetnik unije združenih «avčukarakih delavcev in član pogajalnega odbora, je povedal, da Je Fred K. Climer, direktor kompanlj«, Is-javil, da morajo biti mezde znižane. "Bilo bi neamiaelno, ako bi apelirali na delavce, naj pristanejo na znižanje mezde," Je rekel Clkner. "Mi Jih bomo sni-žali, ne da bi koga vprašali, ali ae atrinja s tem ali ne. 'Profite izkazujejo samo naše tovarne v tujezcmatvu in tega požrejo tovarne v Ameriki,
Climer Je predlagal redukcijo mezde 10 odatotkov In podaljša nje delovnega tedna od M na 40 ur. John I). Houae, predaednlk krajevne unije kavčukarakih delavcev, Je pri zaališanju pove* dal, da so uradniki kompanije večkrat naznanili, da n« bodo podpisali pogodbe.
Kom pen J Ja je obdoltsna, da ae ni nikdar pogajala z unijo f dobro voljo In zaupanjem, da Je lapoetavljala unionist« v prilog
Domače vesti
Obitlki
Chicago. — Frank Reven, član društva 74 SNPJ v Virdnu, III., je 20. t. m. obiskal gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Z njim je bil njegov sin Sam, ki živi v Chicagu.
Venll is Mlnneaote
Duluth. Minn. — Na Tower ju je dne 16. t. m. umrl alovenski pionir Matija Mihelič v viaoki starosti 80 let. V Ameriko je prišel pred 58 leti in ves čas je živel na Tower ju. Zapušča dva sinova, tri hčere, enega brata in dve sestri ter 15 vnukov. — Po daljši bolezni je 16. t. m. na Au-rori umrl rojak John Rebrovič ml., star 35 let. Zapušča starše, sedem sester in štiri brate.—>Na Gilbertu sta pretekli teden prejela Mary Ercegavič in William Kraker nagrado za prispevke v literarnem kontestu, ki ga je vodila Zveza minnesotskih bolnišnic.
Veatl Iz Clevelanda
Cleveland, O. — Dne 18. t. m. je preminil Marko Milkovič, star 73 let in doma is vasi Pilatovci na Hrvaškem. Zapušča ženo, sina in hčer ter sestro, v stari domovini pa brata. — Pavel Berger, ki se z leno vred mudi na obisku v starem kraju, je pisal Franku Barbiču iz Sarajeva, da je tam videl ozkotirno "štrltka-ro", ki se ne da primerjati z Bar-bičevo. Pavel bi rad videl sarajevska dekleta, a Imajo zakrite obraze. Dostavlja, če bi Barblč prišel v Sarajevo, da se bi takoj razkrile. Tudi Pavla Glogovšek se je spomnila Barbiča z razglednico iz Cinclnnatija, Ohio, kjer se mudi na neki konvenciji.
Veatl Iz Chicaga
Chicago. — l)n« 19. t, m. se, Je vršil pogreb rojaka Johna Zbaš. nika, ki Je umrl prejšnji petok na domu svojega sina Johna. Star je bil 68 let In doma Is Dolenje vasi pri Ribnici, od kjer Je prišel v Ameriko pred 35 leti. Poleg omenjenega sina zapušča še dva sinova, enega v starem kraju in enega v Argentini, eno sestro v Clevelandu in brata ter sestro v starem kraju. — Pretekli leden Je 6-letni Louis fterdi-na z nekega moata padel v kanal in v njeni utonil. Polog staršev zapušča štiri brate in šest sester.
Kitajska sprejme evropske begunce
SanghaJ, 2l. jun.—Jacob Ber-glas, begunec is Nemčije, kjer Je bil bankir in industrljec, je naznanil načrt glede uatanovitve kolonije za evropake begunce v provinci Junari, centralna Kitajska. On pravi, da sta provlnčna vlada in centralna vlada, katere sedež Je v Čungkingu, že v načelu odobrila načrt glede ustanovitve kolonije v Junanu za 10<),-400 beguncev. Avtoritete bodo sprejele begunce brez razlike glede narodnosti In verskega prl-padnlštva.
Nove protiiidovske odredbe na Dunaju
Dunaj, 21. Jun. — Joaeph Buerckel, nacijaki komisar, Je u-veljavll odredbe, ki prepovedujejo Židom zbiranje na ulicah In lioaečanje gledališč, zabavišč in telovadnih prostorov na Dunaju.
Sedem oseb zgorelo v New Yorku
New York, 21 jun.-Gedern o-	f aLUmmtm
seb Je izgubilo življenje v poža- Nemčija odpoklicala
ru, ki Je izbruhnil v kitajski če- konzula iz Anglije trti. Ogenj je nastal v neki sta novanjaki hiši in a« potem razširil na aoaedna poslopja. Trije gasilci a«» dobili opekline pri ga-šenju požara.
angleške ženske
se umaknile iz tientsina
Pomanjkanje iivil v blokirani coni
JAPONSKI GENERAL SVARI ANGLIJO
Tiéntalo, Kitajwka, 21. jun.— Grupa sto angleških «enak in otrok se je včeraj umaknila is blokirane angleške koncesije v Tientsinu; Vkrcala se Je na imrnlk, ki je odrinil proti Peh-tajhu, letoviščnem mestu ob kitajskem obroftju.
Angleške avtoritete pravijo, da so naletele na velike potež-koče pri evakuaciji šensk In otrok is blokirane cone. Večina žensk je fte prej nameravala odpotovati v letovišče, toda odhod je preprečila Japonska blokada koncesije.
Japonci so odredili blokado zadnjo sredo, da •« maščuJ«Jo nad anglaškimi avtoritetami, ker niso hotele izročiti štirih Kitajcev, kateri so bili obdolftenl u-mora nekega uradnika mestne administracije, ki j« pod Japonsko kontrolo. V koncealji J« občutno pomanjkanj« llvll In c«-ne nekaterim potrebščinam so silno poskočile, odkar traja blokada.
General Sugijama, poveljnik ja|Hinske armade v severni Kitajski, Je včeraj lijavil, da J« Velika Britanija izgubila pravice kot nevtralna drŽava, ker Je revidirala «vojo politiko v prilog Kitajski In «daj podpira generala Kalšeka, kltajsk«ga diktatorja. Dalj« je sapratll, da bo Japonska vodila odloftno politiko proti Veliki Britaniji, dokler ne bo prizuala "novega reda v vzhodni Aziji in koope-rirala z Japonsko pri vsdrlava-nju tega roda."
Znamenja kažejo, da «o angleške avtoritete pripravljene skleniti kompromis s Japonci, na čigar (»odlagi naj bl m rešil konflikt, ki ga Je Izzvala blokada angleške koncesij«. Razgovori o tem so se sinoči vršili v Londonu, ko je Japonski poslanik Mamoru Slgemltsu obiskal lorda Hal i faza, angleškega zunanjega ministra.
Žid je odrinili v Južno Ameriko
Države se branijo beguncev
lloukigne, Francijs, 21. Jun.— Okrog 450 židovskih beguncev iz Nemčije In Češkoslovaške se Je včeraj ukrcalo n« angleški parnik Relna del 1'aclflco v tu^u kajšnji Inki, ki Je odplul protl^"r Južni Ameriki. Nekaj ur prej Je nemški parnik lihakotla pri-aH sem z gruja» 224 židovskih lH'guncev, ki ao dobili začasno zavetje v Franciji,
Parnik Ithakotis se Je usUvll zadnjo solnito v Antverpu, Belgija, kjer je vzel na svoj krov židovske lH*gunce-s parnika St. \a>uia, Ta ne Je vrnil Iz Hava-ne, Kuba, potem, ko Je kuban-aka vlada naznanila, da n« more aprejetl beguncev, fcldj«, ki «o dobili jačaano zavetj« v Fran-ciji, ao a|M*lirali na ameriško vlado, naj Jim dovoli vstop.
avoji kompanijaki uniji Goodyear Employait Aaari in áikani- JJH rala delave«, ki ao ostali lojalni Reinhardt zapletan v šplonako
Liverpool,* Anglija, 21. jun. — Hitlerjeva vlada Je včeraj |M»zvala svojega konzula Wal-i er J a KHnhardta v Liverpoolu domov. predaednlk angleške vlad«* Chamberlain Je zadnji laden zahteval odpoklic konzula, ko Je dobil evidenco, da J« bil
svoji organizaciji.
afero.
PROSVETA
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
GLASILO IN LASTNINA hUlVIlIMI NASOOMB rODPOKNK JEUNOTS «f —4 nlllit 1 kr iS* HUTMM NBIUMJ
HwalilM M ZdruUn* 4H—	Chtm*a) trn Sam4»
mm M Mo. SN U pot Ute. 114« M «MH Ma: M CU*M* to «mm »TA« m mU Mu. »S7* m pot tola; m IihmiHi SMt.
■i**, rt» t Mi ratal f«r Um U«a»4 StoUa IriMpl (lik*»®) m4 CmmA* M M »m r«*r. Cb»c*«o m4 CUotv |7.M H» »«». («Ni» *M*trt« •».«« i«r
«iMfctfv m m vrsiaio. a<A<*>»i liumtm wWm (irti«, po-, niu. ««mm. pmI MS.) m »r»*K> poéUMêmOu h » «lutein, te * pHIuM puMftt«».
Aé—rtimimm r«U» mi a«r«rm*»t	rtpH «i •ommmml-
mOmrn mm4 u—U*H~i mrtUUm «ul *d to ntorml odmr M*iwrt|ili. MKk m »torM, »ter«. I*-«". H*.. «IS k«
» imAt Milr «Hm» Meo»p«nUt k*
NMU« M »M, UI IM attofc •
• P KO H V ET A nit« s«. i*w«4«u a»«.. (Mhm iniMto
or TUB rSOBBATSD
s
Nacijska pijanost
Dogodki na Češkem v zadnjih dnevih so pokazali, da diktatorju Hitlerju ni Ae dovolj, da je lansko jesen čehoslovaško demokratično republiko naj prvo kastriral do onemoglosti, v zadnjem marcu jo je pa reduciral na sramotno stopnjo nekakšnega protektorata, ki nI noben protektorat. Ne, to mu ni dovolj.
Omenjeni dogodki pričajo, da Hitlerjev namen je, da popolnoma izbriše češko ljudstvo s površja zemlje, ki je bila češka zemlja odkar pomni zgodovina. Neka vest se glasi, da diktator Hitler namerava sistematično prisiliti pet milijonov Cehov, da izpraznijo svojo zemljo in se izsele oziroma pobegnejo nekam im tuja Ta vest je tako fantastična, da se ne more v mejah nobenega zdravega razuma smatrati za verjetno — ampak zdrav razum vsega sveta stoji danes pred strašno resnico, da je v Nemčiji pri vseh onih, ki imajo besedo, zdrav razum docele odpovedal službo. Nacijska pamet je nepopisno pijana . . .
Na kakšno stopnjo obsurdnostl je psdls u-radna nacijska pamet, je zadnji teden pokazal dr. Joseph Goebbels, nacljskl minister propagande, ki je rekel na nekem dijaškem shodu v Berlinu, da je Nemčija "poklicana, da kontrolira in vlada ves svet." Ves svet mora biti en sam rajh in imeti mora enega samega firarja! Dokler tega ne doseže, Nemčija ne bo zadovoljna! Dr. Goebbels je v istem govoru nazval demokracijo bolezen in Nemčija je poklicana, da to bolezen iztrebi z vsega sveta . . .
Ker je nacijska pamet pijana in bolna, je naravno, da vidi "bolezen" na vsem, kar je njej nasprotnega. Haj je na splošno znano, da norec smatra sebe za zdravega in vsi pametni in normalni ljudje so mu norci.
Vsak dan Je bolj očitno, da vsako argumentiranje z nacijskiml norel je nesmiselno,, brez vsake koristi in nemogoče. Vsako diplomatič-no občevanje in vsaka trgovinska vez med demokratičnimi narodi in pijano Nemčijo je z vsakim dnevom vedno večja absurdnost. Pijanca je treba bojkotirati, izolirati ga, zapreti mu vrata, odtegniti mu vsa sredstva za napade na mirne sosede in ga pustiti, naj razsaja v svojem brlogu, dokler se ne izčrpa — dokler se dobro ne prespi In ne iztreznl. Ves svet, ki je še trezen, bi moral zapreti svoja vrata Nemčiji. To bi bilo edino zdravilo za pijane in pobesnele nacije.
Zbližanje dveh linij
Komunistični "antifašisti" iz Pittsburgha vabijo katoliške vernike In avobodomisl <cc v svoj voz. Takole modrujejo: Trunk, ki se boji za svojo vero, naj ima avojo vero! Mo-lek, ki se boji za svojo svobodomiselnost, naj ima svojo svobodomiselnost! Vsi se pa lahko votlmo skupaj na fronto zoper fašizem!
Na drugi atrani pa ofisžamo, da stari feld-marša) Trunk približno enako modruje s edino razliko, da ga skupna vožnja nekoliko skrbi. "Skupna fronta katoličanov In komunistov proti akupnl nevarnosti fašizma Je eno, nazi-ranje katoličanov proti bistvu komunizma je pa drugo," pravi Trunk. Iz tegs je jasno, da bi Trunk porsbil komuniste zs porsz fašizma, potem bi jih ps brcnil od sebe. Enako bi komunisti porabili katoličane in brezverce v isti namen, nakar bi z obojimi naredili |m> — stali noveko!
Saj Je vendar očitno, da "antifašisti" vabijo v SVOJ voz, v katerem oni drže vsjetl. Trunk še nI tsko odkrit, nsjmsnjšega dvoma pa ni, ds ima tudi on SVOJ voz. ki ga zlepa ne bo pustil ob cesti. Najlepši* je pa to, ker komunisti smatrajo trunkovce zu takšne tepce, da jih lahko pridot* za SVOJ voz In — ali Je ena. ka naivnost na drugI strani?
To maiievriranje s obeh atrsni dokazuje, da je linija taktike na obeh straneh približno enaka. Drugi druge samo "herajo" , . . dočim iskrenosti nI ne tu ne tam.
Bojev na taktika ns obeh straneh Je ista: zofistika, blatenje, podtikanje, Ns obeh strs-neh zajemajo iz iste gollde, ns obeh straneh jemljejo orožje is iatega — fašističnega arze-nala. In U elementi bodo ohranili Ameriko fsšizms? Zs polt t
Španija je nsjlepšs priča. Cim so komunisti prišli v vos "ljudske fronte," takoj ao zahtevali vajeti in Intrlglrall ao toliko čsas, ds so (Dalj* v seiaJUeUaL)
Glasovi iz
naselbin
Smrt članice Cleveland. O. — Dne 6. junija je tukaj umrla Katarina Pa-peš, ki je stanovala na 8266 W. 48 st. Bila je članica društva Brooklyn 135 SNPJ. Tukaj zapušča moža Antona, tri sinove in tri hčere. Umrla je v starosti 62 let. Rojena v vasi Preko-ps, pošta Uranska, Spodnje Štajersko. Članica SNPJ je bila 22 let. Pristopila je k društvu v Diamondvillu, Wyo., potem je bila članica društva 138 v Strabanu, nato društva 264 v Cleveland u, nekaj let potem članica društva 5, v marcu t 1. pa je prestopila k našemu društvu. Pokopana je bila na pokopališču Calvary na 9. junija. Po-grebcem društva 5 in našim članom se zahvaljujem za lep sprejem pokojne članice, kateri naj bo tyih)ta ameriška gruda, sorodnikom pa naše sožalje.
Carl Hamanich, tajnik.
Dr ob line it Elizabetha
Klizabeth, N. J. — Nihče se ne oglasi iz naše naselbine, kakor da nas več ni tukaj. Toda nas je še precejšnje število, samo nobenemu se ne ljubi pisati.
Zadnja veselica in 16-letnica našega društva 640 SNPJ, vršeča se 20. maja, se nam je prav dobro obnesla; lahko bi se bila še bolje, ampak slabe razmere pritiskajo ljudi doma, ker ne delajo. Hvala vsem, ki ste nas o-biskali.
Novic posebnih ni tukaj. Naša članica Olga Peterlin se bo poročila dne 4. juliju v Cleve-landu, O., s fantom poljske narodnosti. Torej Clevelandčani, le dobro se pripravite za tisti večer. Članstvo društva 540 jima želi veliko sreče v zakonu.
Ne smemo pozabiti napredne družine našega starega pionirja Jožeta Skarla, ki ima devet članov pri našem društvu: Njegov starejši sin Jože bo stopil v zakonski stan dne 24. junija. Vsem prijateljem in znancem je naznanjeno, naj po poroki, zvečer, pridejo v Poljsko dvorano na 255 Court St., kjer bomo zapeli: "Prej pa ne gremo dam , . ." Mlademu Jožetu in njegovi nevesti želimo vsi skupaj obilo sreče v zakonu.
J. Paaarich, 540.
Pismo iz starega kraja Detroit. — Od sorod niče iz starega kruja sem prejel sledeče pismo, ki se glasi:
"Dragi stric! —- Vaše pismo prejela in Vam prav lepa hvala. Pišete mi, ako dobivam časopise (Prosveto) v redu. Parkrat so bili vsi paketi razkopani in s cunjo zvezani. V zadnjem paketu Je bilo vse v redu. Večkrat pa manjka kakšna Številka, v kateri je mogoče kaj več o |K>lltl-ki, pa jo mogoče zaplenijo. Za časopise so Vam tudi moji sosedje zelo hvaležni, ker jih tudi njim dam brati. Ponje prihajajo sedaj tudi oddaljeni sosedje in vsakemu Jih dam brati. Seveda je še veliko ljudi, 1(1 ne verjamejo nikomur drugemu kot gospodu.
' Dragi stric! Naznanjam Vam, da mojega in Vašrg" nekdanjega soseda Janeza Beliča, stoletnega starčka, ni več med živimi. Ko Je umrl, je bil star ravno 100 let in dva meseca. Se en dan pred smrtjo Je hodil okoli
hiše in se z menoj pomenkoval o Vas. Rekel je: "Ako bi tvoj stric Polde ali kdo drugi prišel pogledat v domovino, bi vsaj* videl, kako se tukaj ljudje mučijo za življenje, posebno pa ti s tvojo družino. Zaman imaš pridnega moža, ko pa ni primernega zaslužka, zraven pa je še bolan."
Torej stoletnega starčka Janeza Beliča iz Črnomlja ni več. Prosveta ga je nekoliko opisala in priobčila njegovo sliko, ko je bil slikan v družbi šolskih otrok. Nikoli ni prišel s sosedi v prepir. Ko so se sosedje prepirali, jih je on vedno z lepimi besedami miril. Posebno z mojimi starši je bil velik prijatelj. Zapušča sina in hčer v Chicagu, dve hčeri v starem kraju in brata Franceta v starosti 87 let."
Leo Junko.
Srelrrna poroka Carnegie, Pa. — Malo je dopisov iz naše naselbine. Vidi se, da raje čitamo kakor pišemo. Prosveta je vsak dan bolj zanimiva. Z delom se ne moremo preveč pohvaliti, kajti zadovoljen mora biti, kdor ga ima. Boriti se moramo za obstanek, da preživimo svoje družine.
Podpisana se želiva iskreno zahvaliti vsem prijateljem, sinovom, hčerkam in zetu, ki so nama priredili te dni veliko presenečenje. Nisva mislila, da imuva tako iskrene prijatelje. Naju so na zvit način izvabili k najini 25-letnici zakonskega življenja. Seveda se je izvršila tudi civilna poroka. Nama so čestitali in želeli še nadaljnjih 25 let, nato pa izročili lepo darilo, ki bo nama za vedno v spomin. Imeli smo se prav dobro in se zabavali do ranega jutra.
Spominjali smo se tudi mojega umrlega brata Jakobu, ki ga še vedno pogrešamo. Njegov sin in žena sta prevzela gasolin-ako jKJstajo v Moon Runu. Želimo, da bi jima šli rojaki na roko. Zena je doma iz Gornjega jezera, hči krojača, ki je bil v mladih letih tudi v Ameriki.
Se enkrat izrekavu zahvalo vsem. Ta srebrna poroka nama bo oatala v trajnem spominu. Iskreno si želiva vaš trud povrniti.
Frank in Frances Skerl, 166.
Andrej Y. Višinski (levo), podpredsednik sovjetske vlade, in zunsnjl komisar Vekoalav Molotov.
Vsega j>reveč —r
Blalne, O. — Redko pišem v Prosveto, pa še sedaj nimam kaj dobregu poročati. Kapitalisti nas tlačijo nazaj v stari vek. Te pijavke so nam delavcem že kri izpile, zdaj pa še kosti glodajo. Žalostno je v taki bogati deželi, ko ima vsega preveč, ubogo ljudstvo pa strašno pomanjkanje trpi. Kjer imajo velike družine, so razcapani in bosi, zraven pa še stradajo.
Kot čitam v listih, je po vsej Ameriki slabo. Ljudje bi radi delali, pa jim ne dajo dela. Kapitalizmu so trn v peti unije, katere skušajo na razne načine ubiti in se jih branijo priznati. Nekateri hvalijo I^ewisa, jaz pa mu ne zaupam, ker se bojim, da bo nas zopet zapeljal.
Rad čitam dopise, ki so naprednega pomena, kakor so na primer Franka Barblča. On piše zanimivo, in tudi doati je drugih, katerih pa ne bom omenjal
po imenu. Najrajši čitam dopise, ki so za delavsko stranko.
Moram poročati, da je moral moj zet Jack Kaaka dne 14. junija v Columbus v bolnišnico: On je bil leta 1937 v rovu pohabljen in ob roko, sedaj pa ga bolezen bolj in bolj, napada. Rajši pride slabo katoor dobro: Sedaj bo tudi dve leti, 26. junija, odkar je preminul moj svak Peter Guna. Naj mu bo blag spomin. Na društvenem polju še po vol j no napredujemo v pričo slabih razmer. Zraven dvo^ rune smo naredili prostor za ples.
Iionls Androna, 383.
Milwauiki Skrjančki v radiu Milwaukee, Wis. — Kakor lani ob tem času, tako je tudi letos dovoljeno otrokom zveze Lilije pol ure časa, da zažvrgole po radiu šopek naših milih domačih popevk. To se zgodi v nedeljo dne 25. junija od 9. do 9:30 dopoldne (centralni čas) na postaji WISN (Wisconsin New**—1120 kilociklovj. Cas je dal na razpolago Sunday Morning Breakfest Club, ki obdržuje vsako nedeljo svoje programe na tej postaji.
Slovenci, Umirajte svoje ra-dioprejemnike povsod, koder doseže ta močna radfopostaja, in uživajte naš milvvauški radio-program. Potem pa sporočite omenjeni rudiopostaji z dopisnico ali pismom, kako vam je progrum ugujal.
Jas. Matoh, tajnik.
V Sharonu ne bo piknika Sharon, Pa. — Obveščam člane društva 31 SNPJ in druge rojake v bližnjih naselbinah, da se ne bo vršil naš piknik'v nedeljo dne 25. junija, ker nam je šerif zagrozil z zaporom in kaznijo — lastniku zemlje in našemu pripravljalnemu odboru.
J. Pavlinich, tajnik.
To in ono iz Wgominga Kemmerer, Wyo.—-Danes, na
18. juniju, ko to pišem, imamo pri nas jako nestanovitno in mrzlo vreme. Včeraj je padal sneg brez malega ves dan. Ne vem, ako so zgoraj čistili še zaostali stari sneg, ali n^m že novega kažejo za prihodnjo zimo. Smo pač v Wyomihgu, kjer so vremenski bogovi od samih muh.
Velika razlika med Kemme-rerjem in Salt I^ake Cityjem, Utah, dasi je razdalja samo 160 milj. Tam so bile Že črešnje zrele na 5. in 6. junija, "ko sem se nahajal tam po nujnih družinskih opravkih in ni bilo časa za obisk prijateljev, Khr naj mi oprostijo. Se vidimo in izgovorimo pa drugikrat.
Iz Minnesote sta se za stalno priselila v Kem merer k svojim trem sinovom mr. in mrs. Za-kotnik. Želimo, da se boats do-
NevoésvslJeal eradniki unije slamslkarjev. Od leve proti desni: Mirhael F. Greene. Ms« Zs-rllafcy la Merila Uwler. IVkgalJe. kl so se adelrftili konvencije te uni je t New York«, so ne izrekli is mir * delsvsklk »rstah. --
bro počutila med nami in med svpjimi sinovi. , Človek mora pač tam živeti, kjer je zuslužek, ker brez dela ni jela.
Kar se dela tiče ,v r premogovnikih, je. pa mend* tako kakor povsod drugod. Nekaterj delajo še precej stalno, drugi pa bolj po malem.
Pazno sem čltal v.Prosveti "Resnice teh dni" bfc Keržeta iz New Yorka. Jako. dobro in resnično sta mu odgovorila br. Mblek in br. Vider. Resnično, "resnice današnjih dni" so, kakor pišeta omenjena brata. Tako je, br. Kerže, in nič drugače. Kar je bilo včasih za nas moderno, ni več. Drugi ljudje, druge razmere, poleg pa še naša mladina in druge zabave. Kar br. Kerže priporoča, je že daleč za duhom časa; svet gre zmiraj naprej in ne nazaj, sploh pa v demokratičnih deželah.
Dolžnost članstva SNPJ in njenih glavnih uradnikov je, da gremo naprej po začrtani poti, ne oziraje se na tiste, ki se z nami ne strinjajo. Upoštevati in delovati moramo za ugled in po-rastek SNPJ, njene svobodomiselne podlage, se držati kon-venčnih zaključkov in delovati zu naš list Prosveto, pa če je kateremu prav ali ne; vsem itak ni mogoče ustreči.
Živela SNPJ ob 35-letnici obstanka in njen in naš list Prosveta, kako tudi njena svobodomiselna podlaga! Vsi na delo za nove člane in nove naročnike Pros veti, kar bo najboljši dar naši jednoti ob njeni 35-letnici. Vsako društvo naj skuša dobiti vsaj sedem novih članov v mladinski ali odrasli oddelek, kar bo najboljši dokaz, da smo res lojalni in zvesti člani vselej in povsod.
Anton Tratnik, 267.
Vsakega nekaj
Akron, O.—Cas poletja je tu, čas "vakejšna" ali počitnic, katerih je res dosti — neprostovoljnih in brezplačnih. V tem času Slovenci enako kot Američani prirejajo svoje piknike in sem pa tja večje ali manjše izlete po Ameriki ali pa tudi iz Amerike v staro "kontro", komur pač žepni minister dopušča.
Včasih kateri teh izletnikov napiše kaj zanimivega v Pro-sveti o različnih krajih, obiskih itd. Danes je s potovanjem pač drugače kot je bilo pred par desetletji. Zasedeš "karo" ali bus in hajd na "rajt" nič koliko milj daleč.
Pred nekaj dnevi nas je bila veaela družba pri družini Martina Bolhe, kjer smo se zabavali in končno rekli: "Good-by in srečno rajžo!" Br. Bolha je namreč odšel s svojima dvema hčerama in br. Sušteršičem iz Barbertona v Slovenijo na obisk. Hčerka Julie je bolničarka v tukajšnji mestni bolnišnici. V domovini in drugod bo gotovo obiskala tsmksjšnje bolnišnice in tako dobi Is nekoliko več u-|M>gleds v tej stroki, ker ji bo morda pozneje koristilo. Br. Bol h s ps bo morda po vrnitvi kaj zanimivega napisal v Proti vet i o njih potovanju in ta-mošnjih razmerah (Martin, pri govorjenju in pisanju bodi previden v stari domovini, da ne boš kaše pihal!)
Pozabil sem ga tudi opomniti. tla bi opozoril svoji hčerki o neki vrsti skakalic, ki se tudi "bolhe" imenujejo. Hčerki se morda prest rašita, če se katera teh skakalic priklopi k mladi koži in ae napije ameriške krvi brez dovoljenja ali se še celo priselijo v našo svt>bodiio Ameriko brez vise.
Tej akupini nem se hotel tudi jas pridružiti, a sem bil prepo-(Dstje ss t. «rast.)
CETRTP^T)^
Zaloge pod vodo
Hladnost rečne ali morske Vode * > gokdaj izkoristili za shrambo Z***** pa premišljujejo v zvezi z velik«' ^ skladiščih za vojne zaloge in L ™** ! stiske kako bi to stvar izkoristili *
V Švici so se spomnili na skladi* in druge potrebščine, ki jih nudi n^ H stonj v tamkajšnjih jezerih. pJT^ stonj ta skladišča tudi ni*,, kajti ¿2!*? umevno je, da nit» žita. niti ZuT^ moreš notoirfti	^ ^T™ *>vil
* potopiti kar teim M vodT
so za to še vedno velika hrušči,la tanki.	Mv*
Takšen tank ni nič drugem nego p* * plavajoče in zasidrano «kladišfc VnJ! zvezn^a svetnika Duttwfilerja so ¡¿¿T poskušnjo tanke po 60 do 260 ton J!?i
ffiif * "naravno* hladil^ Izdelati jih morajo vse prej neiro mu.
3	dO 6 mm debele železne pE^ se je treba tudi spomniti, da drži moLl V nji pritisk pod vodo ravnotežje notranï pritisku z blagom napolnjenega^ Unka
Takšne tanke bodo v bodoče izdelovali v « nih oblikah, tako da bodo primerni za I" ljanje tekočin (jedilnega olja, sadnih «a itd., a tudi industrijskih olj in bencina) k^ za zrnata in mokasta živila, žito, kava bUa itd. Posebne hladilne naprave dobe tanki živila, ki zahtevajo še nižjo temperatur« M normalno 4 do 5 stopinj nad ničlo, ki vlada m pod površino, kjer bodo tanki zasidrani polnitev in praznitev so potrebne pnevmatii in mehanične naprave.
Nevarnosti, da bi se živila in druge potn ščine pod vodo pokvarile hitreje nego na k< nem ni. Za predmete, ki so vodotesno zaprti skladiščih, je pač vseeno, kakšen element je i naj tankovskih sten, zrak ali voda. Važno je to, kako je v notranjosti tanka. Razno bla mora pri navadnem uskladiščeni u "dihati" se pravi, da potrebuje neko določeno mnoii suhega, po potrebi obnovljenega zraka, da ne pokvari. Toda baš pri stalni temperah
4	do 5 stopinj, ki bo vladala v podvodnem U ku, to "dihanje" n. pr. za pšenico prend Ogljikova kislina, ki se stvori v tanku, spri žito v nekakšno zimsko spanje, ki lahko tri več let, ne da bi blago izgubilo svojo svežo«
Prednosti podvodnih tankovskih skladišč očitne. Predvsem je izdelava takšnih napr v primeri z izdelavo običajnih skladišč ali t hladilnic dosti cenejša, zgraditi se dado bit in prostor ne dela potem nobene skrbi v Običajne pokvare in izgube zavoljo miši i žuželk odpadejo, in končno je važno tudi to, takšnega podvodnega skladišča ne ograii bombe. Y globini 40 m so tanki, kakor so j kazali poskusi, iz letal nevidni in če se po i ključju v bližini razpoči bomba, tedaj se * td čino napolnjeni tank zavoljo tega ne pokvi Pri poskusu so 1 m od podvodnega tanka globini 17 m spravili bombo 50 kg do razpo in tank je ostal cel. S tanki za žito delajo čas še poskuse, v vsakem primeru pa bodo ti s trdnim blagom napolnjena podvodna skls šča varnejša pred bombami nego vsako skla šče nad vodo. Duttweiler opozarja tudi m da je skladišče živil pod vodo lažje prikriti i go vBako še tako skrito skalno klet. le mi posvečenih ljudi bo vedelo za pravo lefo ti šnega skladišča.
V Švici je ideja podvodnih tankov ï shramb za živila in druge zaloge zbudila ti v zasebnih krogih veliko pozornost. Na i sebni podlagi in brez državnih podpor «e uit navija delniška družba, ki bo izdelovala podvi ne tanke in jih dajala v najem, že ustanovij« pa je zadruga, ki bo nakupovala in spravlji živila ter surovine. Zadruga nima nobenih pi dobitnih namenov, daje pa vsaki družini m nost, da si za primer vojne ali druge «tM ustvari železno zalogo. Tako se mala Švica, je za primer kakšnega resnega spora zelo i rodno zaklenjena med velesile, pripravlja i vsa mogoča presenečenja. Tam se dobro i vedajo, da potrebuje dežels za svojo obrs* še nekaj več nego same topove: v primeru a morajo ljudje tudi jesti.
Žuželke-smažmce človešto
So dežele v tropskem pssu, kjer ni ^K J varnosti, nego jo predstavljsjo tamkajšnji želke, povzročiteljice in prensšslke tetkin gnusnih bolezni ter epidemij. Vsako s • , h te vaj o te žuželke ogromno smrtnih iW. mo v Indiji umre po znanstvenih vsako leto 100,000 oseb radi te foW» bomo bolje umeli, če zvemo, da je v 100,000 raznih žuželskih vrst, znano« p proučila šele kakšnih 40,000 vrst
Med najbolj znanimi pt«>ašailttmJ vzročiteljicami bolezni je muha ceče. k n ča spalno bolezen, in snofelidl. rsvin malarije. Med približno 360 milijoni P* cev Indije, jih je okrogJOO millj^r^ malarijo. Rumeno mrzlico pl*nsšs^V žuželke. Te so ps še iz drugih rezlo«w ^ niče človeškegs rodu. Treba j« P"*'«' ^ na škodo, ki jo delajo koblllčnl roju ^ ne druge rssUinske škodljivce, ki^ v v ničih krsjih v naravnost nevenjjr žinsh. Skoda, ki jo prizsdevajo iufr.£ ^ živini in rastlinam, je hujša nego » nih katastrof in vojne.
iz f
(Dalj. is pr" ' ^ < prevrnili voz In isborno poro«*n ^ ^ uničenja republike. Ko ps jeti, je veliki katoliški "junak rnjr^ Stalinov barbarizem:	-
cij! Kdor je bil zs reP"^^1^ poSVtf nist" in mors umreti! Sj^¿ASgH -JK SREDSTVA NA OBfcH >TKA
ovice starega
ob-ka-se od-
in
ivcnij«
^41 \ A AKCIJA ^VSKIH llClTELJIC
in državljanske vzgo-menda še nismo ni-nrivilno pojmovali, zato se SftoM, ¿e naletimo v L*du na mlačnost ali ce-SSUt med širokimi mlni posebno če vlada ^¡'revščina. Navadno se nM narodnostna vzgoja in končala pri propagandi ojo stranko ali pa v vzne-
Wdah 0 narodu' toda * tudi časi, ko niti to •¿¿no prizadevanje ni bilo ¿lo Zadnje leto so se zagrniti večje skupine, ki z unotrnim delom hite poti, kar se je zamudilo v Kdh letih. Le en stan je mi, ki je vseskozi vršil v tem pogledu svojo dolž-to BO naši učitelji. Neki ¡st je zapisal nedavno: jih je med nami, ki bi jopolnoma čisto vest. Med B&lokaterimi jih je veči-ateljev."
rensko učiteljevo zlasti ¿ji vrši svojo narodno dolžno v nepopisno težkih grah. Službena mesta v krajih so neredko mesta, namesto da bi t posebno važna in j. To ponižuje učitelja /o, ki živi v takem kraju, kakšen vtis mora napra-prebivalce nekega kraja ro, da je k njim premeščen j zato, ker je nekaj "za-Zato je prav razumlji-•e ljudje proti temu uči-komij je prišel v ta kraj, o nezaupljivo in celo ne-no. V tem pogledu je zlasti težko, ko so ljudje često lujskani od tujih posest-in veljakov, ki z lahkoto ) vse, kar se je učitelju hlo le s težavo zgraditi, zavedajo, da je ta učitelj para, ki nima nikjer za-Ce bi hoteli naštevati letne primere, bi se nam porazno žalostna slikaj vendar prav ti naši učitelji njo i brezprimernim idea-pri svojem delu, ki je ii tako slabo plačano, «ni so storili v obrambo nrodne stvari vse, kar so mojfli spričo položaja, ki * prej kakor ugoden in »uden za tako delo. Kot nci in kot člani narodno, ibnih društev so ravno uči-Mjbolj aktivni. Vseskozi tno spremljali škodljive na naši meji in v ogro-rajih, sami preprečevali, »ilo v njihovih močeh ter rjali merodajne kroge s . 'dlotfi na potrebe teh «se položaj ni zboljša!, »nj krivda učiteljstval «čitelji niso ostali pri ^«¡dah. Poleg podrobne-Njnm in socialnega dela uradu hočejo postaviti •«jo na sistematične te-V «poznanju, da prepro-«oveku narodne in držav-**^sti ne IHoreš vtepa-J*^«'do ter da bo lačen TOn človek sledil tistemu, pomagal iz socialne Je učiteljatvo, zlasti J<? organiziran v uči-pokretu — odseku uči-«janizacije, odločilo, da ' *>lj točno raziskalo raz-ljudstva, nakar bo ■jstematifnim praktičen raziskovanj so ""ra tovariša", in nu-
ail) hal L	....	w
01
jn
ran
bo se
Uki
■rr.
zaležejo tisti vzgojni vplivi;, ki temelje samo na besedah, zato so sklenile vzgoji priključiti tudi socialno pomoč. Slovenci, zlasti pa slovenski otroci ob naši državni meji pa tudi* v drugih krajih, kamor prodira tuja pro» paganda, se morajo zavedati, da niso samim sebi prepuščeni, da imajo v svoji ožji domovini Sloveniji in v vsej Jugoslaviji brate in sestre, ki mislijo nanje in ki so pripravljeni zanje tudi po svojih močeh žrtvovati. To j« najboljša državljanska vzgoja za oboje, tako za otroke ob meji, kakor tudi za ostale v notranjosti dežele. Kajti otrok iz obmejne vasi, ki ni nikoli zapustil svojega kraja, ni imel nikdar občutka povezanosti s svojimi rojaki, ki žive po naših mestih, in so zanje nedosegljivo daleč, a tudi nedostopno mrzla. A tudi mestni otrok, ki ima v svoji o-•kolici vedno mnogo novih vtisov in ki je zanj tudi v socialnem ozira navadno mnogo bolje poskrbljen, je zelo poredkoma ali pa nikoli slišal o malem obmejnem rojaku, ki često, prečesto živi v veliki bedi. Naše obmejno učiteljatvo je vedno opozarjalo na potrebo ožje povezanosti, o-pozarjalo na položaj svojega kra)a in svqjih otrok, toda navadno le z majhnim uspehom, ker ni našlo pravega razumevanja nikjer, če izvzamemo Družbo Cirila in Metoda, katere naj» pridnejši sodelavci- so pa itak učitelji.
V	ta problem so posegle učiteljice s svojo praktično iniciativnostjo ter začele že pred več kot letom dni akcijo, ki je hkrati vzgojnega in socialnega značaja. Zbrala s6 imena krajev, ki so najbolj potrebni socialne pomoči in vzgoje nacionalne zavesti — kajti pravilno so sklepale, da je to dvoje za te kraje neraz-družljivo. Na pobudo odseka u-čiteljic pri učiteljski organizaciji v Ljubljani so prevzele posamezne šole v Ljubljani in v nekaterih drugih krajih—Maribor vodi vzporedno akcijo — v oskrbo po eno teh šol. Ze takoj
začetku šolskega leta so učiteljice — pa tudi učitelji so pridno pomagali — v primerni obliki pojasnile otrokom o nameravanem delu: za september je potrebno obmejnim otrokom šolskih potrebščin, učnih knjig in mladinskih listov; za božič bo treba pripraviti božičnico a toplimi oblekami, volnenimi jopicami in čevlji. Spomladi naj bi bili pa deležni obdaritve najmlajši in njihove matere: naši šolski otroci naj pripravijo skupno z učiteljstvom - najpotrebnejše za naše dojenčke v obmejnih krajih.
Da bodo pa otroci naših šol iz notranjosti dežele čim bolj zainteresirani pri vsem delu, da bodo čim bolj občutili povezanost s svojimi kočevskimi in obmejnimi tovariši, jih je treba čim bolj pritegniti k sodelovati ju. Se več: dobe naj zavest, kakor da sami vse ravnajo, kakor da izhaja pobuda iz njih. Sele to bo ustvarilo pravo medsebojno vez. Zato so otroci s svojimi mladimi rojaki, ki so jih vzeli v "oskrbo", stopili v pismene stike. Le kjer to ni bilo mogoče, si je dopisovalo samo učiteljatvo.
V	ljubeznivih pisemcih so o-troci razložili svojo namero ter
fcltii Ifrft i
ta| prej tevftt *» naš, r;,/
ru i
tki
, m nu
naših .««rialnih raz-| l»a *o fK>avetili po-" l*»*eMnim razmeji«. ki je vne po-rojiva. To je bilo J« kdo drugi zganil *ruo mejo, razen ,n'a in Metoda, ki je zaanova-Mlagi in hoče " oloti z vseh «k učiteljice «ialno akcijo obmejnih in narodnostno
Ml
P« t
>nih
»m \ ter
-, pravilno apo-. « v <lariašnjih ča-M" I«MCUHIU
vprašali svoje tovariše po njihovih željah in potrebah. Začudeni rojaki od naših meja so se kar radi odzvali. To dopisovanje ja kaj posrečen način vzgoje narodnega1 čuta: na o-beh straneh raste zaupanje v skupnost in samozavest. Naši otroei so pokazali veliko priprs* vljenott za pomofcsvojim bratom in sestram, prinašali so z veseljem vsega, kar so mogli. Naravnost ganljivi so primeri, loško so hoteli dbéeiovati zlasti najrevnejši. rA druge strani je bila pa tud¿ hvaležnost velika: Radostno ganljiva pisemca pričajo o uboitvu, zapuščenosti, hvaležnosti in sprejemljivosti za vse dobro. V- • M U».	.. \ O božiču 80 se izkazale alatli deklice osnovnih šol. Po navodilih učiteljic so pietle volnene jopice, rokavice, čepice in druge kose obleke ter se na vse načine trudile, da bo veselje po šolah, kamor so darovi namenjeni, tem večje. To je bilo v resnici plemenito tekmovanje, ki se je vršilo skrito in ni javnost prav nič zvedela o njem, dasi je bilo preko-ristno v mnogih ozirih. Učiteljice so veliko tudi same delale, poleg tega pa ao naprosile matere svojih učencev, da so jim pótnaga-le. Tako so pod njihovimi pridnimi rokami tudi iz starih oblek nastali novi kosi. Dečki, ki seveda niso mogli izdelovati jopic, so pa napravili lične ročne izdelke, škatle, mape, pa tudi igrače in druga darila, ki so jih bili ob-darovanci še posebno veseli. Pred božičem so narisali lepe razglednice ter jih pisali svojim tovarišem, katere so hoteli obdarovati. Vsak zavoj je spremljalo toplo pisemce z najlepšimi željami. Na šolah, ki so "bile obdarovane, so učitelji združili obdarovanje z lepo božičnino slovesnostjo, h kuteri so povabili tudi starše. Povedali so jim, da imajo njihovi otroci prijatelje po vsej Sloveniji.
Pri teh dveh akcijah je sodelovalo — ne vštevši Maribora — 65 šol in je bilo obdarovanih 65 šol. Odposlanih je bilo 1348 komadov mladinskih knjig in listov, 2561 kosov šolskih potrebščin, 616 oblek, 708 kosov perila, 604 kosi volnenih pletenin, nad 100 parov čevljev, 920 parov nogavic in rokavic, nekaj sto kilogramov živil. Nekateri kraji pa so prosili za denarno pomoč. Takim se je odposlalo približno 3000 dinarjev, ki so jih v glavnem zbrale sodelavke Ženske zveze.
Sedaj meseca maja pu se razpošiljajo opremice za dojenčke: jopice in odeje in vse, kar spada k negi dojenčka. Tu so zopet javile šole, koliko mater prihaja v dotičnem kraju v pošte v, otroci naših šol so pa prinašali kar so mogle njihove matere pogrešiti drobnega perilca. Marsikatera mati je izjavila, da je hranila to perilce za spomin na svojega otroka, pa je morala vendar popüstiti zaradi nadlegovanja svoje deklice, ki je hotela tudi doprinesti svoj delež.
To delo se je vršilo tiho in se ni obešašlo na veliki zvon. Največ razumevanja zanj so pokazala ženska društva, ki bodo mnogo pripomogla, da se bo pri nas akcija učiteljic razmahnila v socialno akcijo, katere glavni obrisi se že kažejo in obetajo lep uspeh složnega dela naših žen. Delo v tem smislu, da se navežejo z dotičnim krajem stalni stiki, ima zlasti velik pomen, ker na ljudi vse drugače vpliva kakor enkraten izlet in enkratna obdaritev. Treba Je le sistema, da nekateri kraji niso prikrajšani. Posebej za otroke je pa ta način dela vzgojen v najboljšem

H^^áflk' •> «Ap) »Nj
Glasovi iz
naselbin
(Nadaljevanja a i. strani.)
zen. Naglica pa ni nikjer dobra, kot pravijo.
Zadnje čase je bilo nekaj polemike med urednikom br. Molkom in br. Keržetom, nekdanjim urednikom Glasila SNPJ in pozneje Našega Gospodarja in Časa, ki sta bili podučni in dobro urejevani rariji. Tema odgovarjati ali "kibicati" je precej kočljiva zadeva, posebno če čitatelj ni dobro preči tal in razmotrivai obeh struni. Najraje bi videl sporazum med prizadetima, ker tudi uredniki delajo napake. Včaaih tudi kateri zasuče svojo smer po razmerah, avojo prepričanje pa shrani na polici za pozneje. Res je tudi, kot pravijo, da v starosti postajamo bolj pozabljivi . . .
Po radiu in v časopisih se je te dni slišalo in čitalo o novih dveh milijonih študentov v A-meriki, ki so dokončali svoje študije in dobili diplome. Minil je v glavnem čaa njih učenja, njih. brezskrbnosti in radostnega Življenja ter nastopil čas, da si poiščejo prilike za svoje novo življenje, ki se bo precej razlikovalo od študen-tovskega življenja. Sedaj zrejo v obraz realnosti, so na pragu skrbi za njih delo in obstoj in pozneje za obstoj svojih družin. Četudi učeni teoretično, nimajo še dosti praktičnih izkušenj, kar je glavni pogoj življenjske podlage.
Kam se naj sedaj obrne ta nova armada učenih, ko je že toliko milijonov brezposelnih in ko imajo še sedanji profesioni-jsti in delavci z belimi ovratniki dosti konkurence med seboj in težak obstanek? In poleg teh je še armada neučene delavske
menda največ srednjih slojev.) Mnogi starši, ki so žrtvovali svoj težko pri-služeni denar za šolanje, so razočarani, ker je njih sin ali hči brez dela ali pa ga težko dobi. Pričakujejo pomoči, toda kaj pomaga, ker še sebi ne more, če ni dela. Danes, ga tudi izšolani ljudje veliko težje dobijo kot smo ga mTPHsttvi "griner-ji" dobili pred 20 ali 30 leti.
Nekateri ekonomi sodijo, da ta kritična brezi>oselnost vodi v fašizem ali v kak drug "izem"; drugi so pa mnenja, da ta kronična brezposelnost vodi direktno v podržavljenje vseh panog industrije, ki js v privatnih kapitalističnih rokah. In to Je najbolj gotovo in verjetno.
Razumljivo, da učenje je koncem konca vsakemu več koristno kot ne. Kar veš in znaš, je mentalno premoženje, ki ti ga tudi tat ne more ukrasti/ Toda to premoženje je brez pomena, ako nimaš prilike, da bi si z njim služil svoj kruh. Svet bo v splošnem lažje našel sredstva in pota za boljše življenje v izobrazbi nego v nevednosti, ki je kriva mnogo mizerije ravno v da naš jem času In civilizaciji, katera pa je šs daleč od civilizacije. To vidimo posebno, če pogledamo, ko ae gredo delavci klati drug drugega za prazen
smislu besede. Nujno potrebno je le, d* pokažejo tudi naie o-biasti razumevanje za to delo ter mu priskočijo na pomoč z gmotno ali vsaj z moralno podporo.
Prinašamo to poročilo o socialnem delu naftega učlteljstva, ker je to delo.istočasno tudi najuspešnejše prizadevanje v narod-no-obrambnl smeri.—Po Jutru.
William Green, predsednik Ameriške delavske federacije.
nič in glorijo onih, kateri jih poženejo v klavnice.
Kje pa je br. Zidanšek s svojimi dopisi? Morda se je ustrašil kritike, ki je bila pred časom, ker nekateri dopisniki ne slišijo radi o klobasah — morda radi skomini Ampak če dobrodušne rojakinje rade postrežejo popotnikom, ni nič več kot pravilno, da se človek zahvali na ta ali drug način. Drugače pa je treba tudi upoštevati to, kdor piše o agitacijskem potovanju za Pr os ve to ali kaj drugega, ae tetko izogne kritiki, kajti na svetu nas je milijone in vsakdo malo drugačnih misli. Neki dopisnik je nekoč kritiziral Zi-danška, češ da bi moral bolj "oficialno" agitirati za Prosve-to, SNPJ ali za delavske stvari, toda br. Zidanšek najbrže dobro ve, da se z uljudnostjo, po domaČe veliko več doseže pri rojakih kot drugače. Končno pa, kdor ne čita rad gotovih dopisov, naj pogledu na podpis in prezre. Drugič pa je treba tudi upoštevati, da je veliko lažje ■ Zidanšku
brezposelne mase. (Dijakov	PlMtl. Br, Z
eč iz deluvskih in ^ moJ® 8tranI ^'«titam za nje-
govo delo, in to posebno še rudi njegove visoke starosti.
V Evropi se je malo pomirilo radi strkhu Hitlerja in Musso-linija pred obkroženjem. Oba sta p o k a z al a marelarskemu Chamberlainu in drugim takim diplomatom, da drži le sila in moč In ničesar črno nu belem. Radi večje premoči in strahu, če se Anjriiji in Franciji pridruži še Rusiju, sta oba pričela čvekati o nekem miru, a na tihem pa iščeta novih intrig in kaljenja miru.
Joaeph I rman, 535.
Vzgojite v obrača— življenje obrne
*"Vse sem storil zanj, vsakim njegovim korakom
«i — ^
Delega t je,	«Mežili rf'orttve oddelka federalne »ladlsake ads.inMr.rije ss svetavaJ
nad aem
bdel," toži oče o svojem sinu, "in zdaj ... ne morem razumeti tega: moj sin, moj Janlp> — postopači"
Res je, nad vsakim njegovim korakom je bdel, pa se mu je sin izpridil. In drugi sinovi ss izgube v lahkomiselnih avanturah; hčerke, ki jih niti za trenutek niso pustili same, izkupi-jo najhujše, se včasih pobratijo s cesto, se kljub najboljši vzgoji obesijo prvemu potepinu krog vratu. Os bi še listali kroniko mladostnegs kriminala in mladinskih samomorov, bi ss humano navdahnjenemu človeku stisnilo srcs ob groaotnlh prepadih mladega življenja.
Oče, mati in učitelj ps al v vodi nedolžnosti umijajo roke: "vsa smo storili zanjs, kar je bilo v naši moči!"
Klišiš tudi nemogoč« eantoob-loti»«, ki Jih spretnljsjo sol trn in škripanje z zobmi:
"Mea cul p«! Mas maslma culpal Kriv sem. Bil sem sicer strog, toda še bolj strog bi bil moral biti!"
Propadi p« »o gluhi In odmevi votli, fte bolj votli ao odmevi nad prvpsdl vzfujiUdjste« o-mtmnosti, ki topo strmi oh vprašanju: "Odkod ss j« vzHo? Is dobre družin« J« doma, nsj-laljšo vzgojo j« ušlio. In zdaj kakor zapik, izgubilo se j« mls-do življenje!"
Potem prid« odrešilna misel t "Življenj« ja krivo 1 Zl vi Janje, to devetkrat prokleto živ-l)«*tij« g« J« Izpridilo. Kaj po magn še tako dobra vzgnju pro-i ti t«J jsišaati, ki nenasitno golta mlade ljudi: človek obra/s, živ* Ijesj« obrnel"
Preprosta resnica j« učita vsakomur, ki ni slep. Najbolj
slep pa je, kdor je neprestano "vzgajal" in avojemu otroku j>o-s veča I ves svoj čas, ki ga niti zu sekundo ni pustil iz vida. Nihče na svetu ga ne bo prepričal, du je njegova vzgoja puhla.
In vendar je preprosta resnica: prav nenehno "vzgajanje" prav budnost nad vsakim korakom je iztirilo otroka. Zanemarjenost vseh odtenkov ne izvira le iz pomanjkanja vzgoje, ampak imu plodna tla tudi v "predobri vzgoji" tam, kjer o-troka preveč "vzgajajo". Bdenje nad vsukim otrokovim korakom je pravtako nesmiselno kakor popolna brezbrižnost: is obeh vzgoj izhajajo klavrne kreature brez hrbtenice, brei soclulne zavesti in brez zdrave morale.
Poznam gospoda, tcft se je zelo jezil nad nenadno poroko svoje hčere — poročila se je proti volji svojih staršev z moškim, ki je ni vreden, "Tako sem jo vzgajal," je dejal oče, "in to je rezultat. Komaj je sama storila korak v življenje, še je za vse življenje zdrsnila v nemogoč zakon."
Vzgoja, ki je je bilo to dekle deležno, s|»ada mini tiste vrste vzgoje, ki jih ljudje imenujejo najboljše. Res, nad slehernim otrokovim korakom je oče pazil, tako zelo pazil, da otrok o ničemer ni odločal sam, nikoli ni imel niti najmanjše samostojnosti. Ko Je dekle maturiralo, š« ni bilo na plesu, v gledališču je bilo le v očetovem spremstvu. Dekle z maturo je bil pravi nedolžni itngel: nI bilo le v resnici nedolžno, um pa k tudi ničesar ni vedelo o temeljnih resnicah življenja, pruv nič o odnosih med spoloma. Ko je stopila v službo, je bil to njen prvi korak v življenje. Svoje nenadne svo-laale so je tako razveselila, da je jela takoj vuseljačlti. In ko se je očetovska avtoriteta hotela snu-Aaln, s« jo na vrst ns nos isiročila, da bi se očeta za vselej odkrižala. Tukemu zakonu pravijo pgihologi "zakon Iz upo-Ti zakoni niso redki.
Poznam mater, ki Je svojernu sinu nudila najboljšo vzgojo, ga ni pustila samega, ustregla vsaki njegovi Želji, da je bil pravi razvajenec. Končno jo moral v poboljševalnico, ker je neutrudno kradel — okradel ja vse od matere do zadnjnga-flo-veka v hiši. To Je primer kriminala, kakršen se razvije v nasičenem okolju, ki otroka razvaja.
Takih primerov bi mogli na-štatl nešteto. N« potrjujejo novo skovanega pregovora "vzgojitelj obrača, življenje obrne" temveč dokazujejo, kako puhla je prevelika psžnja staršev, kako malo J« vredno preveč "vzgo-
Pretirana vzgoja In pr«v«llka akrb za otroks Izvirat« ig strahu pr«d nevarnostmi tega, čemur tiravimo življenj«. Ras J«, da j« to življ«nj« dandanes |s»tno prepadov in vrtincev, ki radi |K>goltn«Jo mlad« ljudi. Toda to lato življenj« ima tudi svetle In vesel« strani. 'Mt pa vzgojitelji, kakršne aem danes ofrissl, ur vidijo. Zdi se jim, da liodo obvarovsli svojega otroku (»rad vrtinci s tsm, da jih bodo v mladosti zavijali v mehko vato, Jim ustvarili dobro Izoliran raj v toplem domku. Ns drugI strani pa otroku n« do vole nob«n« avoljodščine. Njihovo počrtj« M lahko primerjal! s poč«tj*m alsršev, ki iu' dovede, ds bi ss oirok učil plavati, iz strahu, da Jih |»ri t«*m n« pogoltne v rt I nor. Kakor ds M bil pred vrtlnri bo» I je z«varovsn, kdor n« zna pls* vati.
Pojadnoma izolirati s« otrok
ne da. V spačenih oblikah se vrinejo v njegove možgsne predstave o raznih "mikavnostih" življenja. Hrepeni po sijih. Pre-povedai\. Mtt(i mika. In čim se mu prvič nudi priložnost, uide izpod zaščitniške roke očetovske avtoritete ali skoči iz zanke materine preskrbne pazljivosti in na vrat na nos plane prav v tisti vrtinec, preti katerim so ga hoteli obvarovati.
Otroku,-.ki ne pozna svobode in samostojnosti, se zdi, da je svolioden In samostojen gospod, če kadi, popiva, si z veliko gesto kupuje "ulitke življenja". Življenje pa je kakor reka. Nene-homa teče, vode naraščajo in u-padajo, teko preko brzic in lagodno kot olje, so bistre in kul-ne, imajo nema globoka mesta in. grabežljive vrtince. Utopljenci ne dokazujejo le nevarnosti tega življenja, ampak prav tako neprimernost vzgoje. Siguren pluvač, ki reko pozna, ne bo utonil. Svobodnega, kritičnega človeka ne mičejo življenjske umazanije, z dobrim pluva-njern rešuje življenjska vprašanja za svojo in družbeno korist.
Take starše, ki se jim zdi, da nikoli dovolj ne izolirajo otroka, da niao nikoli dovolj strogi, ki se boj« življenja In skušajo otroka obvarovati pred njegovimi nevarnostmi, bi morali odvaditi gledati življenje Iz Izkrivljenih perspektiv in skozi barvana očala. Glejmo življenj«, kakršno Je. Vzgojiteljev ukrep ne sm« iti proti Življenju, ampak Ž nJim: uči naj otroka glodati ga, sjioznavati ga, orientirati se v nJem. Budno naj pazi nad vsakim otrokovim korakom, že prav, toda nad njegovim, svobodnim korakom. In nikoli ne bo treba reči: vzgojitelj je obračal, življenje pa j« obrnilo, zakaj tak vzgojitelj nI otroka Izoliral od življenja, ampak ga uvajal v življenje, pustil Je otroku, da hodi sam in mu je l>omugal samo ob nejasnih razpotjih in okoli nevarnih čeri.
Angleško-francosk i vojaški razgovori
Obramba interesov na Daljnem vihodu
Hongkong, 21. jun. — Visoki angleški vojaški in mornarlčni častniki so odpotoval! v Singa-pore, kjer se l>odo sestali s francoskimi vojaškimi čaatniki. Na konferenci bo naprava o skupni obrambi angleških In francoskih interesov na Daljnem vihodu.
Odhod angleških častnikov jo povezan z dogodki v Tlentslnu, Kitajska, kjer so Ja|K>nci blokirali angleškinfrancoskii koncesijo, Slednji so zapretlll, da bodo blokiral! tudi mednarodno naselbino na kitajskem otoku A-moyju.
Angleško delegacijo, ki bo konferirala i Francozi v Hlnga-jioru, tvorijo podadmiral P«rcy Noble, general A. J. (»rasett, poveljnik anglsšk« vojaške sil« na Kitajskem, (n H. O. VVIIIIams, poveljnik vojašk« garnitije v Hongkongu.
Angleška zagotovita Portugalski
Utrditev
medsebojne zveze
fondón, 21. Jun. — Angleška
vlada Je ponovna naglasils, da bo izpolnila vas obvezmsiti na |H>dlagl zveze med njo In Portugalsko.	v>
R. A. Butler, podminlater za zunanje isdevs, Je izjavil, da J« premier Chaml^rlsln 4* p«>nlsl osebno poaisnieo prsdseduikiJ Portugalske Salazarju z zagotovilom, da bo Anglija izpolnJ«va-la avoje obvestioeli.
AnsHJa in Portugalska sta ak leni I i le I. IH10 dogovor "stalnega, trdnega in neločljivega prijateljstva in obrambno zvezo za vas ča«e." 9
AN «U Is nsnrfIN PraavHa sM Mladinski list " rojeara prt)*!*!)« sli «sradslks f áoaOTtaaT ta J» adisl dar trajas vradaasti. M «i
P ROBV ET A
Četrtek, 22.
KRALJ ALKOHOL
ROMAN
Spied JACK LONDON 1$ mngUšHus prevedel JOB. POUANKC
Ta drugi kozarec nem ukradel In, še huje nego to, navadil nem ne piti Mam, ko sem imel gosta, možaka, tovariša, h katerim bi bil lahko pil. A kralj Alkohol je ie pripravil opravičbo. Cel, da je grdo, preveriti gosta s čezmernim gostoljubjem in ga opijaniti. Ako bi jaz njega, nevajenega pijače, pregovoril, da bi pil z menoj, bi ga gotovo opijanil. Kaj mi je kazalo druge-ka, kakor ukrasti vsak drugi kozarec ali pa odreci se enake dobre volje, kakor se jo je on nabral s polovico toliko kozarcev.
Poleg tega sem si tudi neprenehoma izmišljal izgovore za posebne cocktaile: AU se je zbrala pri meni posebno vesela družba, ali sem bil nejevoljen na stavbenega mojstrs jUI na tatinskega kamnarja, ki je delal v hlevu, ali mi je poginil najljubši konj v bodeči žični ograji ali pa sem dobil ugodne vesti od urednikov in založnikov med jutranjo pošto. Kadar je poželenje vzhajalo v meni, je bilo vseeno, kakšen izgovor je bil Glavno je bilo: poielel sem al alkohola. Po dobrih dvanajstih letih, ko sem se ves čss ljuboval ž njim, ne da bi si ga bil želel, mi ga je bilo sedaj treba. In moja moč je bila moja slabost. Potreboval sem dva, tri štiri kozarce za učinek, sorazmeren z učinkom enega kozarca na povprečnega človeka.
Na eno pravilo sem pa gledal. Nikdar nisem vzel požirka, dokler ni bilo moje vsskdsnje delo končano, dokler nisem napiaal svojih tisoč besedi. Ko pa je bilo dovršeno, so cocktaill med končano delo in zabavo tistega dne postavili pregrado v mojih možganih. Delo mi je izginilo iz zavesti. Niti misel nanj ni brlela v možganih do devete ure drugega jutra, ko sem sedel k pisalni mizi in pričel naslednjih tisoč besedi. Na ta način sem dosegel stanje duha, kakor sem si ga želel. S pomočjo te alkoholične pregrade sem si ohranil energijo. Kralj Alkohol vendarle nI bil tako Črn, kot so ga slikali. Storil je človeku marsikaj dobrega In to je bila ena njegovih dobrot, tako sem varal samega sebe. Toda bolj ko sem pil, več sem moral piti, da sem dosegel sorazmeren učinek. Kadar sem iz Doline meseca prišel v mesto ter tam obedoval, je bil cocktall, s ksterim so mi postregli pri mizi, prazna stvar brez vrednosti. V njem ni bilo nobenega sunka za pred kosilom. Kedar sem šel h kosilu, sem zsvoljo tega moral povečati sunek — z dvems, tremi in, ako sem srečal kakega znanca, tudi s štirimi, petimi ali šestimi cocktaill; eden več ali manj, je bilo vseeno pri tolikih. Nekoč se mi je silno mudilo. Nisem utegnil, da bi dostojno izpll vse tiste kozarčke. Tedaj mi je sijajna misel šinila v glavo. Velel sem točaju, naj mi pripravi dvojni cocktall. Poalhmal sem zmerom, kadar se mi je mudilo, naročil dvojni cocktall. To ml je prihranilo Čas.
- Posledica tega rednega močnega pitja je bila, da me je ubilo. Moj duh se je tako privadil poživljanja z umetnimi sredstvi, da je bil brez njih ncprožen, brez življenja. Alkohol mi Je postal vedno bolj neobhodno potreben, da sem mogel sprejemati ljudi, da sem postal s|K>soben za družbo. Pijača me je morala dregniti In suniti, da ao črvi gomazeli, možgani žareli, da me je smeh Ačegetal, da se me je prijela porednost in zbadljlvost, da ser^pe držal na smeh, preden sem se mogel pridružiti tovarišem in biti kakor oni. '
Druga posledica je bila, da mi je kralj Alkohol začel podstavljatl nogo. I znova me je začel mučiti z mojo dolgo boleznijo, me speljaval, da sem zopet zasledoval resnico In ji trgal ko-preno z obličja, me premamil, da sem zrl resničnosti naravnost is llcs v lice. Ampak to je prišlo (Kilagoma. Moje misli so (»ostajale zopet to|>e, dasi tako počaai, da tega skoraj nisem opazil.
Tupatam so me prešinile svarilne misli. Kam vede to neprestano pitje? Toda le zanesite se na kralja Alkohola, on sna takim vprašanjem jezik zavezati. Pojdi z menoj na |x»žirek, pa ti l>ovem vse, pravi po svoji stari navadi. In to učinkuje. Naslednji slučaj na primer priča, da Je to res, slučaj, na kateregs me je kralj Alkohol neprestano opozarjal.
Pripetila se mi je bila nezgoda, ki Je zahtevala kočljivo opcracijo. Neko jutro, teden dni potem, ko sem bil prišel s oj>eracijske mize, sem ležal oslabel in Izmučen v bolnici na postelji. Zagorela barva mojega obraza, kolikor ga je
bilo videti iz|K»d neobritih kocin, je obledela v boleh no rumenico. Moj zdravnik je stal poleg moje postelje namenjen, da odide. Grajajoče je strmel v cigareto, ki sem jo kadil.
"Tisto-le bi morali opustiti," mi je začel pridigati. "Cigarete vas bodo ugonobile. Poglejte mene."
Pogledal sem ga. Bil je približno mojih let, širokih pleč, mogočnih prsi, iskrih oči in rdečih lic od zdravja. Krasnejšega moža si človek ni mogel misliti.	^
"Tudi jaz sem kadil," je nadaljeval. "Smot-ke. A še te sem pustil. In poglejte me."
Mož je bil prevzeten, po pravici prevzeten v zavesti, češ, kako je zdrav. V enem mesecu pa je bil mrtev. Ne radi nezgode. Napadlo ga je bilo kakega pol tucata različnih bacilov z dolgimi znanstvenimi imeni in ga ugonobilo. Pri-teknile so se bile namreč le druge, nepričakovane mukopolne bolezni, in preden je umrl, je bilo slišati smrtne krike tega krasnega moža po vsej bližnji okolici. Umrl je kriče.
"Tukaj vidiš," je rekel kralj Alkohol. "Skrbno se je varoval. Celo smotke je pustil. In kaj ima od tega? 2e trohni, ne? Ali bodo bacili skakali 1 Ubraniti se jih ni mogoče. Tvoj prekrasni doktor se je zavaroval z vsem mogočim fcoper nje, a so ga vendarle zasačili. Kadar bacil plane, ne moreš vedeti, kam bo priletel. Morebiti nate. Glej, kaj vse je bil opustil. AU se hočeš odreči vsemu, kar ti morem nuditi, samo da kak bacil ne plane nate in te ne pobere? V življenju nI pravice. Vse je samo loterija. Jaz pa odenem obličje življenja z lažnjivim smehljajem in se smejem dejstvom. Smehljaj se z menoj in smejaj. Navsezadnje boš že dosegel, kar te čaka, ampak dotlej se amejaj. Svet je precej temačen. Jaz ti ga razsvetlim. Tudi gnil je ves, ako se morejo prigoditi take reči kakor so se tvojemu zdrsvniku. Samo eno je, kar ti je storiti: pij in pozabi na vse to!"
In seveds sem pil še. In vsakokrat sem pil, kadar me je kralj Alkohol spomnil na tisti dogodek. Vendar sem pil po pameti, z razumom. Gledal sem na to, da je bila pijača najboljše vrste. Isksl sem v njej sunka In pregrade ter se Izogibal kazni slabe pijače in pijanosti. Mimogrede nsj pripomnim, da kadar začne človek piti po pameti in z razumom, kaže s tem že resne znake, kako daleč je že prišel po tej poti.
Toda doaledno sem se držsl psa vila, da se nisem nlkdsr dotsknil prvega kozarčka, dokler ni bila napisana poslednja mojih vsakdanjih tiaoč besedi. Včasih je pač nanesla prilika, da sem si kak dan naredil počitnice v pisateljevanju. V tokih časih nisem gledal na to, kako zarana sem izpll prvi kozarček, ker s tem nisem kršil svojega pravila. In ljudje, ki niso nikdar preakusili vse igre pitja, se čudijo, kako ta navada raste.
TRIDESETO POGLAVJE
Ko je "Snark" odjadrala iz San Frančiška na dolgo križarjenje, ni bilo na krovu nobene pijače. Ali bolje povedano: mi vsi niti slutili nismo, da bi bilo kaj pijače na ladji, niti je nismo mesece in mesece izteknill. Ta vožnja na "suhi" ladji je bil moj zloben domlslek. Kralju Alkoholu asm jo zagodil. To kaže. da sem vseeno poslušal tlsts, četudi še tako rahla svarila, ki so se začsls oglašati v moji zavesti.
Sedemindvajset dni smo vozili od San Frančiška do Honolulu. Od prvega dne dalje me misel na pijačo nI nikoli motila. To omenjam, da pokažem, kako resnično v bistvu nisem bil alkoholik.
Kakih pet messcev smo preživeli na različnih otokih Hnvajake skupine. Kadar sem bil na suhem, sem pil. Pil sem celo malce več, kot sem bil vajen piti v Kaliforniji pred vožnjo. Havajski prebivalci so. kako je bilo videti, pili povprečno nsknj več kot prebivalci v zmernejših širinah. No6em biti dvoumen in lahko, dasi bolj nerodno, popravim te besede in rečem: 1 širinah, ki ao bolj oddaljene od ravnika." Ven-dar Je Havajsko otočje samo subtropično (bliže vročemu pnsu.) Globlje ko sem prišel trope, bolj sem videl, ds ljudje pijo, in bolj sem pil tudi jss.
I	(Daljs prihodnjič.)
JELKA
Ferdo God i na
Vdova Jelka je bila pred drugo poroko.
Bila je ena ismed tistih žensk, katero vzljubiš na prvi pogled. Ne veš zakaj. Srečuješ Jo, iščeš njenih oči in jo ljubiš tako nesmiselno, kot trubadur v srednjem veku. &e kitara ti manjka. triko in rdeča kapa, pa bi Ml zapečaten osel. ki drugega ne zna kot sanjati o velikih ženah z dolgimi laaml, s vitkim sta-som in lepimi, prebujajoči i *r grudi.
In ulk*. To Je kraj tako raz-
novrstnega življenja, kraj to-likih srečnih in nesrečnih sre» čsnj, kraj smeha in Aalosti. Res, vse je adruženo ns tem oskem, dolgem prostoru.
Torej Jelks je bila pred poroko. Vse je bilo v redu, vas ss je bližalo trenutku, ko bo drugič navesala življenje z moškim. Ničesar ni več pričakovala, nobenega iznenadenja jI ne bo prinesel zakon. Moški je moAki.
Ulica pa Je sopet ulica, tudi ona zahteva svoje. Komaj se Js pokazata Jelka a svojim bodečim možem r^Ktu na ulici, is so sr stegovali jetsikl, savlat je rasla in »ovratniki ao ae mnodlll.
Prav ta prav je bilo vse sklad-
no. Jelkin bodoči tnoi Barovič Js bil laatnlk majhnega podjetja, torej človek, ki je Imel denar Privoščil al je vse, kar ss Je dalo, kajti ljudjs is poslovnegs sveta ao že od nekdaj mali bogovi Po neksj letih bloden msočaranj in veaeljs, js vslju-bil Meri, ženo zanemarjenega advokata. Leta presrečne ljubezni so potekala, ds sama nista vsdela kako. Duia js priraala duši in hudič je bil sds j. ko prišla vmes Jelka, dati slovo I psmu In udobnemu prljsteljstv
Čeprav je bil podjetnik s Meri sreč#n, vendar mu Js neka kalilo oni mir. ki ga ima Člove! • leno, katero mu tudi družba
Pogled na jez, katerega gradi federalna vlada ob reki Kolumbiji v državi Washington.
HUMOR
0 N* kssi pr* Stara ženica je ¿¿V,
\	pred ,v H
pa se pred sarn,Ka hZj je bil nameščen mJh M* Drug.ženica >la, jo vprak: *\
"Zakaj si pa tudi Satan J žgala svečo?"
"Saj človek nikoli nevJ bo pričel po smrti." «
Brez skrbi V neki vasi je bila Pnšel je tudi očaoec Mi¡T del na prvo klop prwl J ški oder. Ves prestrašen ti k njemu župan in mu i "Oče, pojdite druga» tu sem pridejo gospodje'" "Nič hudega! Le naj» »aj niso garjavi," odvrne
pri poznava. To razmerje pa je >ilo tako: ne tič ne miš. V družijo z njo ni mogel Barovič nikamor. Le mrtve stene so vedele povedati mnogo, svet pa je molčal kot moder starec, ki hote pozablja grehe svojih otrok.
Po tolikih letih ljubezni z Meri, sta se srečala Jelka in Barovič. Ženo "v črnem" je Barovič blazno vzljubil.
"Iskal sem te vse življenje.— Končno sem te našel," je drhtel mnogokrat, ko je bil pri njej.
Jelka se je nasmehnila in zrla v njegovo postarano lice. Dolge obrvi je dvignila in spustila veke. Bila je prava žalostna Ma-dona.
Vsak njen gib je vzbujal v človeku strast in neutešeno ljubezen. Se njena cigareta je imela čudovito moč; nisi mogel drugega takrat, kakor da si škripal z zobmi In čakal, da neha, da že neha s tem strašnim mirom.
Baroviču je spremenila življenje. Ni ga nadlegovala niti očitala, človek pri taki boginji pride sam do tega, kaj sme in kaj ne sme.
Barovid ni vedel, kaj je ljubosumnost vse do tedaj, ko je spoznal Jelko. Ljubil je mnogo žensk, toda brezskrbno, viharno n nikdar ni pomislil na nezvestobo. Mogoče mu je bila garancija za to podjetje, kajti denar e le čudovita stvar.
Pri Jelki pa se je čutil ubogega, nebogljenega dečka, ki je i-mel samo božansko žensko in ničesar več. Joj, kakšen je bil! Za-jubljen do ušes, ljubosumen pa čez glavo.
Vsak pogled najslabšega fič-firiča, ki je,veljal Jelki,'ga je vznemiril. Zbodlo ga je in hotel e biti z njo zmeraj sam.
iNepokoj se je naselil v njegovo dušo. In še druge stvari 1 Za puAčena advokatova žena je najela vse sile. Ne, ne sme zgubili Baroviča, pa naj velja kar hoče.
Deževala so anonimna pisma na njegov naslov, ga rotila o Jel-kini nezvestobi, o njenem sum-jivem življenju.
"Ne vidiš kako pasejo pohot-neži na njej oči? Kjerkoli si z njo, ne vidiš? V kavarni si peto kolo, na ulici figura. Katera poštena žena dela to? — Ozirajo se za njo kot za prostitutko?"
Kdo bi mogel popisati bolečine, ki šo mu Jih prizadejala pisma od "neznane" roke? Ni verjel ničesar, pa le. Kaj, če le ljubi denar, prokleta žena z mrzlim srcem.
Pripeljal se je k njej, zahupal spodaj: "pridem takoj!"
Njo pa nI nikdar iznenadil, nikdar je ni razveselil, nikdar raz-Žalostil. Vedno mu je ponudila roko z ono graciozno gesto, ki je bila lastna samo njej.
Zopet je bil premagan, zopet na tleh.
O sebi nI vedel več povedati ničesar. Vea se Ji je razkril v prvih dneh. Molóe ga je poslušala in se mu naamehnila pri njegovih doživljajih.
Sama o sebi pa je molčala. Poročena Js bila; to mu je rekla in ničesar drugega.
*^Cuj, Jelka," je ves nestrpen dejal Barovič. "Ljubim te, pa nisem srečen."
"Pusti me", je dejala suho.
"Ne to. Nočeš me razumeti. Tako si mi nedoatopns. kot do sedaj noben* ženska Hotel bi, da ava si Mlsu kot človeks. katera ne loči ničesar," stopil Je za fotelj, ii dvignil obras ter jo gledal V priprte oči.
Barovič je bil «e prileten. Instinktivno Js čutil, da ni kos bo-žanskemu bftju. Vendar se Je ni mogel »«ipovedati.
Jelka mu je pustila, da jo je prijel za roke in jih poljubil.
^Pravijo, da se z moškimi rada igraš."
"Kdo pravi?"
"Pisma dobivam. Ničesar ne verjamem, pa me le bega to. Ti pa molčiš in me ne rešiš muk."
"Rešim!" se je nasmehnila in Šla pred ogledalo. Popravila si je lase, katere ji je zmešal, ko je stal za foteljem in se sklanjal k njej.
V medli luči je bila še bolj prikupna. Sploh je bilo nekaj pravljičnega v vsem, kar je bilo v njeni bližini: strop, omara, o-gledalo, postelja, vse, prav vse.
Barovič je bil tu majhen kot otrok. Podjetje, kjer trepeta pred njim toliko ljudi, močnih, mračnih, umazanih, kje je to? Podjetnik Barovič se trese pred to žensko kot cucek. Jelka, ki ni nikdar pokazala nagnenja do denarja niti do njega, ga mori.
Jelka, prokleta!
Ženske so bogovi, v katerih vsemogočnost si prisiljen verovati.
Pisma so se množila. Meri mu je postajala odvratna, a Jelka tuja. S svojim nadlegovanjem jo je odbijal, pa si ni mogel pomagati.
Tudi ona je trpela, toda nikdar mu ni črhnila niti besede. Priprla je veke, spustila roke na fotelj, opazovala gorečo cigareto in ga poslušala.
Pripovedoval ji je o podjetju, kupčijah in o njunem bodočem življenju.. Končal pa je vedno enako.
"Ne morem verjeti v vse to."
"Verjemi, resnica je."
"Nedosegljiva se mi zdiš."
Stegnila je roko in se nasmehnila: "Primi me."
"Primi me, to že. Pa drugače si daleč kot nebo."
"Nebo bomo dosegli, ko bomo umrli, a Jelko že prej." Pogledala ga je izpod obrvi.
Bili so trenutki, ko je bil Barovič srečen, a Jelka mehka in dostopna. A to je bilo kratko.
"Ne ljubiš nikogar?" Vse je podrl v njej. Ta večen strah in bojazen. Muka. Strašna muka.
"Ljudje me begajo, da včasih ne vem, kako mi je ime."
Jelka sc je nasmehnila, ga molče zrla, dokler ni Barovič vstal in se poslovil.
Poljubil jo je in šel. Spodaj na cesti je zahupal: "lahko noč," in se odpeljal.
Drugega dne je dobil Barovič pismo.
Dragi!
Ko bereš ta list, mene ni več. med živimi. Da sem si pognala kroglo v glavo, si kriv Ti. Ljubila sem samo enkrat v življenju, močno, neizmerno. Mož mi je umrl. Tako ljubiti kot sem ljubila njega ni več mogoče. Hotela sem živeti zdaj s Teboj. Saj ne pogrešam ničesar, pa le. Ti I pa si me mučil, da sem našla e-; dini izhod v smrti. Smrt je za vsakega le končna rešitev.
Poslavlja se od Tebe že mr-| tva — Jelka.
a
Blazen je skočil Barovič v avto. Zdrvel je po ulicah brez misli. Videl je Jelko v mlaki krvi, z groznimi očmi. "Ah. Jel-ka. jaz sem kriv."
Hitel je v stanovanje in hotel v Jelkino aobo. Zaklenjena. Jelka. zakaj si to storila? Mora k njej. Mora. Sunil Je v vrata, dvakrat, trikrat. Ključavnica je popustila, vrata so ae naglo odprla.
Ah!
Jelka je ležala malomarno na divanu, kadila in se smehljala.
Hladno kot vedno. Dvignila je obrvi.
Barovič ni prišel takoj do sape. Težko je dihal in ko se je u-miril, je pokleknil k njej.
Bila je kot svetnica, ki se vrne z onega sveta. Hotel ji je ne kaj povedati, pa ni šlo. V tistem trenutku ji je vse odpustil. Samo da je živa. Ona diha, se smeje, kadi. Vse bi dal za to.
Solnce se je razlilo po sobi, on pa je videl samo njo, Jelko, boginjo svojega srca. Božal ji je roke, lice. Objel jo je čez lepa široka ramena in stisnil k sebi.
"Zakaj to?" je dahnil.
"Si dobil pismo?"
"Sem."
"Pa?"'	,
Barovič je pomislil. Primaknil je fotelj in sedel. Gledal ji je v oči.
"Razumem te, nikdar te ne bom več mučil. Oprosti!"
Nasmehnila se mu je in mu dala roko.
HIŠA NA PRODAJ
Proda se nizko ccno h{ hiša, pritličje, garaža ia dve lota poleg hiše na 2804 S. Mili« Oglasite se pri lastniku na- u 10th Str., Chicago, 111
slovenska narodna i
PORNA JEDNOTA izdaja svoje publikacije posebno list Prostata a ter potrebno sgitsdjs društev in članstva is u gando svojih idej. Ni «is zs propagando dragih pornlh organizacij. Vi ganizacija ima običaja« glasilo. Torej agitatorji In naznanila drugih organizacij in njih ae ne pošiljajo lista
Litton to and Advertise
PALANDECH'S YU60SUV
Folk Song8 and Mi Tamburitza Orel
Station WWAE, Every Sunday! 686 S. Clark St., Chieago — Har.l
Pr«k.	__-
JUŽNE PROGE
BM# «i Um Atlantic"
«Tin S•»■r
Najhltr.JU SI r • » • (¿rutena v*"* 1
r posebnih udobnostih JUŽNE FK»«J	„^j, paniko».
Zunanlc «Ml>£-»TLu
lentna poaluaba.	« a v IT K N I A
'»síasa vasíw»é2i
UMBRiri" ---- ,	.
P rak» G«no«! I..
Z» po J m n 11» obr.UU - »•^''S' i »U „» uradi lUlIJa-ak. LI»U*.|
agenta
ali N. Mlehiraa Ara. CSI«««*-
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVM
Pa akkpa 1L------------
prlitaja odsa, dva, trt. Mrl aH pet ftlaaov te sae drsita» k «T mirni. List Proeveta staao ss vas eaako. aa Haas aH aečlaa» P* •no letno naročnino. Ker pa člani fte plač.)« pri ameita Hj»'
tednik. aa Jlsa ta prišteje k aaroftaiaL 1WeJ aedaj al vraeka, J« Hat predrag aa člane SNPJ. Ust Proeveta Je vala gotova Ja v vsaki draftlal nekdo, U M rad «tal li.t *.sk d.» t tata Proeveta Jo:
Za Cicero ta Ckleege )•
1 tednik In..........
t tednika In.........
t tednike in.........
4 tednike In.........
I tednikov ta........
m
u u m
u
tJ
Za Zdral. država ta Kaaada.9S.SS
1 tednik ta..............4.SS
S tednika In............MS
I tednike la............141
4 tednike la............l.tS
I tednikov la........... ali
Za Rvropo Je......
Iapolnite .podaji k a pon. pHloftite potrebno vsote densrl» Order v pierna la al naročite Proaveto, llet, ki jo vals U*»"*
Pojaanilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov P"»rk* * . u SNPJ, ali fte so proeell proč od družine la bo »Mjel-«^ tednik, bodo moral tisti član te dottčne drnline, ki )» m naročena na dnevnik Proaveto, to takoj nainaniti opr«™'» ^ ^ in obenem doplačati dotiftno vsoto lleta Proeveta. Akotefs tedaj mora upravnifttvo «nižati datum aa to vaoto nar«*"*»
P ROS VET A, SNPJ, SSS7 So. Lawadale Ave. Cfckai» 11 Priloženo pošiljam aaročnine aa U* Proevete vesla" ........
.......CL
1) Ima
*....... i


Naelov
Ustavite tednik la ga pripišite k meji naročnini ei i moje drnUaot
I)..........d«*"*
.........................................
I)	,,.Cl draH**
* .......................................
4)	..CL	.......
I)	..Cl dreH**
•••••eeo#eeeeeoeeeeeeaeeee#eeeeie#eeeees
» e e e e e e e <
Nov