236. številka
Ljubljana, v soboto 14. oktobra.
XV. leto. 1882.
Unaja vsak dan nefer, izimsi nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsk o-operske dežele za vsr leto I (j ^ld . K* pol leta S <dd . za četrt leta 4 rfd. »a eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za ..jubljano brez pošiljanja na dom zn Vte leto Ig glcL za četrt leta 8 gM. tO kr.. za jeden m«WC 1 gld. t" kr. Za poitfjailj« na dnm ratanft so po
10 kr. za mesce, po ao kr. za četi-i leta  — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina /.uasa. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jedrnkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frank irati. — Rokopisi se ne vračajo. — uredništvo in npravnistvo jo v I.juldjnui v Fi.i s  Kol mana hiši „tilodaliska stolba". U pravni Stvn naj se blagovolijo pošiljati naročnino, i. klarnaeijc, oznanila, t. j. vj>e admiiiistr e mi« >.tvari.
Kmetijstvo in obrtnost.
(.Konec.)
Ozirajoč se na to, moramo priznati, da nas je neki sklep letošnjega deželnega /bora nemilo dir« nul. V časnikih smo brali poldrugo vrsto dolgo poročilo : žirovskej občini BCj dovoli 80 gld. podpore za ustanovljenje Čipkarske šole. Popolnem, smo prepričani, da so prosilci in poslanci hoteli najboljše, namreč po natori no bas [irebugato obdarovanemu kraju pomoči s povzdigo domače obrtnosti. A ven-der si mi dovoljujemo objaviti svoje nasprotno mne-nie. Ker nam uij znana ni motivacija prošnje, ni kako se ima omenjena šola ustanoviti, za tega delj moremo le v obče nekoliko spregovoriti in ob kratkem pojasniti razmere mej kmetijstvom in domačo obrtnostjo.
Pred petimi leti ni j v žirovskej fari še nihče vedel za klekljanjo, zdaj je p«, uže precej zelo razširjeno. Najlepši poletenski dan vidiš 10 do 121etne otroke klekljati pred hišo, in ako stopiš v hišo, dobil boi5 ma' sikje mlade in tudi stareje ženske, ki premetavajo klinčevje. Gospodarji ne morejo sedaj več tako lahko dobivati dekel, ker marsikatera si misli, ako bom gostovala, se bom uže živela, ako le 20 kr. na dan zaslužim s klekljanjem, zlasti ker se pri vednem sedenji obleke le malo raztrga in pri vsem tem mi nikomur ne bo tn ba biti v strahu.
Ta kratki opis popolnem zadostuje. Dnevni zaslužek se le pri največjej pridnosti vspne nekoliko čez 20 kr. in pri otrocih, ki kakor vemo, ne morejo z lepo ori miru biti, je več kot za polovico manjši. Morejo li pri tem gladnem plačilu biti solidni konsu-menti za kmetijske pridelke in obrtne izdelke? In koliko si morejo prihraniti za izredne potrebe, za bolezen in starost? Znano je tudi vsacemu, kak upliv ima v zdravstvenem oziru vedno sedenje leto in dan. Kaj more biti iz kmetskega otroka, ki se ue privadi kmetskemu delu? Take razmere tudi v zdravbtvenem oziru ne morejo dobro uplivati.
ČJuje   r dp tikrat: \ £em ne kaj plodovitem j kraji se ne morejo vsi živiti  ot»   kmetij t.u. Radi pritrdimo: iti statu quo, in baš to je Ahilova petal [TUdI mi dobro vemo,   da uvoz žita preseda nje 01 j i z v o y.,  da   živinoreja  nij   Dl   visoke) .stopinji in dt gozdu prede bolj kot marsikje drugod. In kaj bo Se, ako  se bodo delavske moči vedno bolj odtegovale kmetovanju? Kolikor je nam kraj znan, moremo reftii da bi se z bolj intenzivnim in  racijonalnim kmeto vanjem   dalo  ravnotežje  doseči,   Če ne še preseči. In v to svrho naj prihodnji deželni zbor nakloni kaj podpore, bodi si v besedi, bodi si v novcih.
Kaj ho. ko se ustanovi čipkarska sola? Na podlagi obstoječih razmer moremo sklepati, da se bodo ročna dela vedno bolj razširjov.da, da bo kmetijstvu vedno bolj delavcev primanjkovalo in da bo torej poslednje vedno bolj pešalo. In recimo, da se bodi potem izdelovala toliko umetueja ročna dela, d i bo dnevni zaslužek polovico večji od sedanjega, kar pa nij zelo verjetno, bil bi vender tak zasluži k se vedno gluden zaslužek.
Utegnil hi kdo misliti, da smo mi sploh zoper domačo obrtnost en gros na kmetih. Ne, nikakor ne, ker vemo iz lastnega večletnega opazovanja, da more biti ona pri gotovih razmera]) zelo koristna. V domžalske) okolici se na dolgo in široko vse peča s slamnikarstvom. Pred kacimi osmimi leti je marsi-kaka dekle zaslužila po 50—70 kr. na dan pri pletenji kit za slamnike, zdaj pa, ker se je pletenje zelo razširilo in morebiti še iz katerega druzega uzroka, se je zaslužek znižal na polovico, ali vender se še vedno precej več zasluži, kakor pri klekljani i. Po zimi plete vse : ženske in otroci brez izjeme, in tudi marsikateri možak, po leti pa nihče; ko pride spomlad, odloži se kita v vsakej hiši in pletice so bele vrane. Jeseni, ko vse s polja in gozda pospravijo, pa zopet vsak prime za kito in plete se od jutra do večera, dostikrat do jeduajstih, dvanajstih po noči.   Pri kiti je življenje,  bolj  kot nekdaj pri
kolovratu; pogovarja se in razgovarja, prepeva in kratkočasi, navadne molitve se zvestti opravljajo in knjige, zlasti Mohorjeve, ne leie vedno ni prašnej polici. Naiprijetnoji so bili za nas oni zimski večeri, ki smo jih preživeli v družbi zadovoljnih in veselih pletičev. In kaj bi ne bili zadovoljni, vsaj so kmetje, in pred vsem kmetje, katerim je kmetovanje prva skrii in slamnika) stvo še le po zimi, ko in kadar nij nobenega kmetskega dela, drugo opravilo, /a tega delj jim je Blamnikarstvo dober postransk zaslužek in jim na zdravji ne škoduje nič. Povzdignilo se je blagostanje, tadovoljnoBt in s tem tudi nrav-
stV' iiost In ko bi slamnikarstvo opešalo .J Škod :lo bi jim gotovo vt liko ali ne uničilo bi jih ne, ker so kmetje kot drugod, in vsled slamnikarstva imenitneji kmetje, kot marsikje druge.).
Pristavili moramo, da so nam le kaše dve, tri občine dobro znane in s«; tedaj to, kar smo govorili nanaša le na te, akoravno mislimo, da tudi drugod v okolici razmere ne morejo biti dosti drugačne. Ali naravnost moramo povedati, da to ne velja o Domžalah in deloma o Mengšu, kjer so slainnikaiske fabrike in kjer za tega delj gospoduje moderna velika industrija, z vsemi svojimi prednostmi in pomanjkljivostmi.
Ogledali smo si domačo obrtnost v dveh krajih in videli smo, da je v jednem škodljiva, ker se vrši po zimi in po leti, v drugem pa koristna, ker se vrši samo po zimi. Odkod ta razlika? Ne rečeno*, da bi ne bili tehnični odnošaji v obeh obrtnostih, v kleklanji in v slamnikarstvu nekoliko različni, ali glavni uzrok so različni gospodarstveni odnošaji. V prvem kraji je zemljišče zelo nejednakomerno razdeljeno, na jednega zemljama prideta naj men j dva kočarja. Tedaj večinoma potrebujejo poslov za obdelovanje, oziroma morajo iti služit, ker doma nij-majo ni dela ni jela. V lanjskem šolskem letu je polovica učencev druzega razreda služilo. V tacih razmerah nij čudno,  da se  kmetijstvu rado hrbet
LISTEK.
Zarota na Kavkazu.
(Poslovenil Jaz bed k i.; V. (Dalje.)
Kmalu zvedeli so vsi, zakaj nij se nikdo majorju upihal luč življenja? Kakor hitro bi bil zaslišal pokanje samokresovega petelina, ali zagledal na-merjeno puško, ustrelil bil bi v smodnik in vse pognal v zrak.
To so pripovedovali drug drugemu, gnječa proti vratami je bila vedno večja. Predsednik je kričal:
„Nikdo naj se ne gane od tod, dokler ne zvemo, kaj major hoče od nas?"
Pretil je skozi gnječo do majorja. Nekaj nav-zočnib je obstalo in čakalo, kaj se zgodi?
„Major !" pravi predsednik. „Mar Vi mislite, da nikdo mej nami nima toliko poguma, kakor Vi? Mi vsi radi uinrjemo za svobodo svojih gor, nikdo
pa ne mara v tej jami žalostno poginiti, kar bi nikomur ne koristilo. Povejte major, kaj hočete? Poprej pa stopite raz sode doli".
„Kuj še!" pravi major, in drgne hladnokrvno pepel svoje smodke ob svoj sod. „Tu sem varnejši, nego v gradu, ki ste ga podminirali. Če tukaj zle-tim v zrak, izgubi ruski car samo jednega vojaka, za par sto Čerkezov, Čečencev, Karajitov se itak nikdo ne zmeni".
„Še jedenkrat Vas vprašam, major! čemu ste semkuj prišli? Kaj hočete od nas?"
„Prav malo !" odgovori major hladnokrvno. „Vsak naj odloži orožje in odide".
rIu potem?" vpraša predsednik nemirno.
nPojdite in čakajte, kaj se zgodi!" odgovori Vladimir.
„ Izdani smo", zasliši se vpitje pri vratih. nIzhod stražijo Rusi, ter primejo vsacega, ki hoče ven".
nAli smo vjeti ?" vpije predsednik.
„Volite sami, kar hočete, življenje ali smrt", pravi Vladimir. „Ako rajši umrjete, nego se daste zapreti, povejte in jaz smodnik zažgem, da nas vse pokonča".
Major vtakne konec samokresove cevi, ki jo je držal v desnici, v smodnik in drži gorečo smodko dva palca nad smodnikom. To je bilo jako nevarno in predrzno. Jedna sama iskra, ki bi pala od smodke, pokončala bi bila vse.
„Nikarte, nikarte, major ! Vsaj sem Vam uže povedal, da ne maramo brez koristi umreti, rajši se podamo", kriči presednik.
„Nikdar, nikdar se ne podamo", kriei kakih dvanajst zarotnikov.   ..Rajši smrt,  kakor sramoto".
„Tedaj glasujmo ! Kdor rajši umrje, naj vzdigne roko, kdor pa  ne  mara, pa ne", pravi predsednik.
„Meni je uže prav", prikima Vladimir, „sami odločite svojo osodo!"
Pogledal je okrog, in naštel kakih dvanajst vzdignenib rok.
Še par kletev in groženj, pa so jeli zarotniki odkladati orožje, ter odhajati drug za drugim. Še tisti, ki so se prej upirali, so rajši odlo?'1' orožje kakor da bi poginili.
Major odide zadrji iz votliue. Ve:el je zagledal, da so kozaki in lovci blizo gore stražili zarotnike, in čakali njegovega povelja.   Njih poveljniku
obrača. V drugem kraji pa pride na dva zemljaka jeden kočar in tedaj imajo večinoma doma toliko dela, da jim nij treba služiti, a toliko vender ne, da M potrebovali poslov.
Ker odraste vcčiidelj vsak v domačej družini, obdelujoč domaČe zemljišče, zato se mu tudi to zemljišče in sploh kmetijstvo prdjubi in ne bo ga z lepo zanemarjal. Ne moremo si kaj, da bi baš pri tej priliki ne poudarili, kako pogubno je svobodno zadolževanje in razkosavanje zemljišč, ki z logično silo zahtevata, da se na jednej strani zemljišča v rokah posameznih vedno bolj kopičijo, na drugej strani se pa neštevilni kmetje pehajo v proletarijat, ali se pa zemljišča tako razkosavajo, da so premala za živeti iu prevelika za umreti.
Ponovimo ob kratkem, kar smo obširneje raz kazovali:
1. Obrtnost sploh mora biti s kmetijstvom kolikor moč v zvezi, in
2. da domača obrtnost v domačem in nravstvenem oziru koristi, ne sme
a) kmetijstvu odtegovati potrebnih delavskih
1111» i!;
b) ne sme na zdravje škodljivo uplivati, in
c) se mora tako opravljati, da daje več zaslužka, nego je za življenje neobhodno potrebno (das notbdiirttigste).
Ako manjka le jedna teh treh rečij, je domača obrtnost škodljiva in se tedaj nikakor ne sme priporočati, še manj pa podpirati.
Vnaiij«* <lržave.
Ruske*] vladi se je po njenih agentih poročalo, da si stoje v nekakej zvezi avstrijski socija-listi in ruski nihilisti, zatorej da je odredila ostrejšo mejno kontrolo potnikov, ki dohajajo iz Avstrije. Povod tej naredbi so socijalistična rovanja na Du-naji in v Gradci.
Dezerbi imel je v Neapolu volilni govor, v katerem je priznaval, da je levica za vojno silo Italije več storila nego desnica. Potem je tudi poudarjal potrebo, da se v tem še nadaljuje, ter izrazil nadejo, da bode vlada uvažila Želje ljudstva. Prejflni finančni minister Grimaldi izrekel je v Kalabriji tudi, da treba pomnožiti vojno silo, kar bi se omogočilo s tem, da se začasno še vzdrži zadnji odstavek mlevoega davka, ki zadeva itak le premožne ljudi.
Prvi lord angleške admiralitete Kari of North-brook, govoreč o britanski politiki v Egiptu, je trdil, da angleška zmaga nij prenaredila vladmo, prej nameravano politiko. Anglijanijma sebičnih namenov, ona je bila po anarhiji primorana posredovati. Vlada ne misli Egipet anektirati ali sama vladati, pa tudi ne sme pustiti, da se povrne v prejšne nerede ali pa da pride pod nadzorstvo kake druge velevla-sti. Anglija ne zahteva izključljivo oblast čez sueški kanal, a ne sme se ni ob vojni ni v mirnih časih Angležem kratiti pravica, da prosto brodijo po njem s svojimi vojnimi 1 a d i -jami. Tega principa držala se bode vlada, ki pa deluje vedno v soglasji z vsemi evropskimi vi astmi ter ima njihovo zaupanje. — V četrtek ie prišlo v Aleksandrijo z avstrijskim parnikom 32 Evropcev, da ustopijo v žandarmerijo. Vseh mož je dosedaj 381 vzetih.
Politični razgled.
\otranjr dežele.
V Ljubljani 14 oktobra.
Včerajšna „ Wiener Zeitung1' objavlja, da je minister in vodja pravosodnega mmisterstva «lr. .11. Pražak pov/dignen v baronski stan.
Iz Zadra se poroča, da je v volilnem okraji Knin Šibenik za državnega poslanca izvoljen kandidat hrvatske stranke, župan Nakic. — Občinska volitev v Spljetu je potrjena; Rendic kandi-duje za župaua.
Hrvatskega sabora odsek za utelešenje Krajine je skoro jednoglasuo zavrgel vla-dino predlogo o izboljšanji znanega po-atavinega načrta, tako tudi vse posredovalne nasvete, mej temi Vukotinovič-ev, da se naj odredi reprezentacija na krono. Torej bode prišel §. 4. prvotnega načrta glede krajiškega budget* nespremenjen pred sabor. Vladni krogi so ravno tako iznenadjeni. kakor sama Opozicija.
V ogrskej državnej zbornici predložil je finančni minister grof Szapary budget za 1. 1882., ki je napravil povsem dober vtis, kakor pravi „Pol. Corr.a Dohodki so se. znatno povišali in v izdatkih se ue najde točke, ki bi zahtevala v prihodnjem letu izjemnega kredita, torej sta budget in bilanca popolnem reelna. O resultatih glede konverzije zlate rente se je povedalo, da državni ztkUd uže sedaj na letnih obrestih prihrani vsako leto 1,108.669 gld. — Grof Paul S z ec h e n y i postal bode minister za trgovstvo.
Dopisi.
Z Ooriskcga 12. oktobra. [Izviren dopis.] Baron Depretis, cesarski namestnik v Trstu, si pač lahko zadovoljno roke mane, ker je našel na Goriškem golijata, ki ga bo varoval primorskih Slovencev, pigmej,  ki nečejo biti zadovoljni z njegovim ravnanjem, in nečejo hvale peti za britkosti, katere vživajo. Nesrečna goriška dežela, v katerej je tekla zibel Slovencu, ki daje um in pero v službo načelu, ki očttno zaničuje Slovenca in globoko žali Njegovega Veličanstva najzvestejši narod.   Znano je, koliko se je delovalo proti slovenskim zastavam o priliki, ko je presvitli cesar  obiskal  svoje narode na Primorskem. Ravno tako je znano, da začetek vsega nadlegovanja in nasprotovanja v tem oziru je iskati pri vladi v Trstu, ki ima še zmiraj upanje, kakor se zdi, da  Primorsko bo veljalo pred svetom kot italijanska kronovina,  pomešana z nemškim in slovenskim življem.   Ljudstvo je prepovedi in odsvetovanja glede slovenskih zastav in ogovorov na cesarja nevoljno sprejemalo, ker je čutilo, da je s tem po nižano in zaničevano, razglašeno in razupito kot tako, ki se ne sme prikazati v svojih naravnih, prirojenih lastnostih in svojstvih, ki mora to,  kar je od na-tore dobilo, pokriti, kakor se pokrije telesna nagota iz sramožljivosti pred ljudmi in pred samem Babo. Kaj je človeku bolj naravno, ko jezik, ki ga je od matere slišal, katerega se je v materinem naročji in
pred njenimi očmi naučil? In tega jezika naj bi Človek ne smel rabiti o slovesnih prilikah, kakor da bi bil garjev!
Odkar se je probudila narodnostna ideja, se nahajajo mej Slovenci tri reči, ki morajo Slovenca ogreti, da zapusti ženo in domačijo in se poda v ljuti boj. Te tri reči so: vera, dom in cesar. Na vero ga spominja križ, na dom slovenska zastava, na cesarja cesarski orel. Slovenec gre cesarju naproti s tem, kar mu je za križem najbolj drago, z domačo slovensko zastavo. Ta ga najbolj vnema, ta ga prešinja, ta mu daje moč, da iskra šine, kamor se opre. Nobena stvar ne uzroči v Slovencu takega navdušenja in nobena ga ne stori tako pripravnega za junaška dela, ko domača zasta/a. Zato mu je zastava najdražji zaklad, za kateri je pripravljen dati svojo kri. S tem najljubšim zakladom so hoteli primorski Slovenci cesarja sprejemati; ali to se jim je jemalo za zlo in se jim je oviralo, kolikor je bilo mogoče. Take ovire je delal v soglasji s tržaško vlado tudi goriški slavnostni odbor, ki je v svojem razglasu očitno naznanil, da so le tri zastave dovoljene v mestu in občinskim zastopnikom dežele, mej katerimi se slovenska nij nahajala. Izpolnovalo se je povelje, ker Slovenec je vajen pokorščini, ali narod je smatral prepoved kot tako, ki nij na pravem mestu, in jo je obsojal.
Pa glej ga golijata velike rasti, kako se vspenja, kako miga s peresom za debelim ušesom, s katerim za jeden noht ne taji, da bi ne bila daua taka prepoved, ampak le trdi, da prepoved je bila na pravem mestu, dobra, potrebna, postavna, češ da Slovenci, kadar so v občine zbrani, nimajo narodne zastave in, ker nij Slovencev, kateri bi ne bili v občine zbrani, da sploh nimajo narodne zastave, da se jim torej po pravici prepove, kar nij njih, kar jim ne gre. Poturice je bilo treba, da pismeno pa v slovenskem jeziku potrjuje in opravičuje, kar so oblasti delale, ki nam nijso prijazne. In na obalih sive Adrije, kjer je Slovenec od nekdaj ladje tesal, našel se je slovenski list, ki je šel poturici na limanice  in je onečastil svoje predale s sestavkom, ki nijma para v slovenski literaturi, ki je v nasprotji  s  splošnim mnenjem slovenskega  naroda,  češ da slovenski narod nima zastave, da je ne sme imeti, da Slovenci smejo biti le  Goričani,   Korošci,   Tržačani,   Kranjci, Istriani, Štajerci, BeneSani, Prekmurci, le Slovenci da ne smejo biti. Poturica more kaj takega trditi, da, ko pride cesar  v Gorico,  mora Goričan  vpiti,  da je Goričan; to  cesar uže ve, tega mu nij treba praviti, ali da ;e prebivalstvo slovensko, to je treba povedati, in to je želel cesar zvedeti, ker to se na nekaterih mestih zakriva iz strahu, da bi znali drugi zgubiti nadvlado,  ki jo po nepotrebnem izvršujejo čez slovenski  narod.   Jako nepotrebne so tudi vse heraldične razprave o deželnih barvah, kajti po vseh taborih od ogerske pa do italijanske meje razvijala se je vedno slovenska trobojnica,  pri vsakej priliki bil je to znak vseslovenskega mišljenja. Zdaj pa pri
veli po najkrajšej poti odriniti v Mozdok; v Stanih pa, kjer ste dve stotniji kozakov, naj vzemo seboj stot-nijo teh urnih iu krepkili jezdecev, da se bodo mogli braniti, ko bi hrabr, vedno za boj pripravljeni gorci bili uže zvedeli, kaj se je zgodilo, ter bi jih napali, da bi rešili ujetnike. Nij maral, da bi bil njegov trud zaman. Vsekakor je hotel zadušiti zaroto in odvrniti krvavi boj z gorri.
Na poti v trdnjavo se nij prigodilo nič posebnega. Prišedši v Mozdok so zarotnike pozaprli v trdne ječe. Major je še tisti dan vse poročil guver nerju. Vsi častniki so se pogovarjali o zaroti, ki se je snovala, in hvalili hladnokrvnost in neustašljivost svojega, poveljnika. Prebivalci so pa klaverno lazili okrog. Pravili so o majorji, da je z vragom v zvezi, in zna čarovati; častniki, ki so slišali take govorice nijso ugovarjali. Vse prebivalstvo v mestu iu okolici se ga je balo.
Čez osem dnij pride sam guverner v Mozdok, da natančneje poizve, kaj seje zgodilo. Vladimir sprejel gaje z velikim spoštovanjem. General šel je ogledat votlino, ter zasliši porotnike v njih maternem jeziku. Predno je odpotoval, podal je desnico majorju,
in ga pohvalil rekoč: „Vi ste se jako pogumno obnašali, to bom poročil vojnemu miuisterstvu. Vi nijste navaden človek, gospod major! Vrlo dobro ste postopali z upornimi gorci." Domov prišedši je hitro sestavil in odposlal poročilo vojnemu miuisterstvu, kako je mozdoški poveljnik ujel več sto Kavkascev. V poročilu je majorja jako pohvalil in priporočil.
VI.
Preteklo je več mesecev. Ujetniki so še vedno v ječah čakali obsodbe, Vladimir pa pisma, ki ga reši sitne odgovornosti. Prebivalstvo bilo je mirno, ali nikdo nij vedel, če se na skrivnem kaj ne kuha. Vedno zopernejša bila je majorju služba trdnjav-skega poveljnika, ki je moral brzdati prostosti in neodvisnosti vajena plemena, pa zato nij imel dosti sredstev. Vse prebivalstvo ga je sovražilo. Težko je čakal vojnih del na odkritem vojnem polji, ali pa, da ga prestavijo kam drugam.
Nekega dne dobi nismo iz stolice. Na naslovu spozna grdo pisavo svojega bivšega polkovnika. „Moj ljubi major!" mu je pisal stari gospod. „Vi ste pa v svojem gorskem gnezdu od samega vraga! Vi ne veste, kakšen vtis napravljajo tukaj pripovedi o ve-
like) zaroti, ki se je snovala po vsem Kavkazu, in ste jo vi zabranili. Povsod govore o Vas, da ste ujeli več sto zarotnikov. Tukajšnji listi pripovedujejo čudne reči o Vaših vspehih na Kavkazu. „Nčv-skija Vedomosti" pišejo, da ste b samim samokresom prepodili nad 2000 Čerkesov iz Ketjedovske gore. Vas čaka velika sreča, Vam čestitam. Car se je kar čudil Vašemu pogumu in neustrašljivosti, ter se je izjavil, da ste predobri za Kavka/ in bi kje drugej več koristili Rusiji. Kmalu Vas pokličejo od tam.
Pišite mi blagovoljno, koliko je resnice v tem, kar se pripoveduje o Vas. Tega vender ne morem verjeti, kar pripoveduje naš sicer zanesljivi list, da ste šli sami v medvedovi brlog in tam prisili zarotnike se udati. Kaj tacega se meni ne bo nikdo nalagal. Mislim, da tako prebrisan človek, kakor ste Vi, skrbel bo tudi za potrebno varstvo. Bi mar res bili razstrelili oni medvedov brlog, in sami sebe pokopali? Ne verjamem .... zato ste vender prepa-metni. Vam udani Strpski, polkovnik."
(Dalje prihodnji.'.
tako izredno slovesnej priliki zatajevala se je zastava slovenska. Tu ne pomaga nobeno opravičevanje in vsa heraldika ne nadomesti niti — figovega peresa.
Domače stvari.
— (Minister grof Falkenhavn) obiskal je včeraj tržaško, osobito pa siraisko razstavo ter se potem odpeljal na Kras gledat, kaki so uspehi pogozdovanja.
— („Narodni Dom".) Kakor je iz vabila društvenega predsedništva razvidno, zboroval bode izreden občen zbor društva „Narodni Dom" dne 29. t. m. Tega občnega zbora pravico udeležiti se imajo le oni drustyeniki, ki so upisali po jeden ali več deležev ter uplačali prvi obrok. Poroča se nam pa, da mu bode upravni odbo»* nasvetoval tako pre-membo pravil, vsled katere bodo pravico glasovanja in volitve zadobili tudi darovalci večih svot in taki društveniki, ki se obvežejo po 10 gld. na leto v društveno blagajnico uplačevati. Ta prememba zdi se nam prav srečna, kajti nij dvombe, da bode vsestransko zanimauje, katero se po vsej slovenske) domovini opazuje za to znamenito podjetje, potem še splošneje postalo.
— (V Novem Mestu) so vsled včerajšnih volitev izvoljeni: V III. razredu gg. : Pau ser Ad. Duller  Karol,  Wagner  Fran,  Kindl Vencel
^ Skaberne Florijan; za njihove namestnike pa gg. Goleš Fran, It in ko Fran in Jazbec Jos.   V II razredu gg. : Vertačič Anton, Kmetic Mihael Krajec Ivan,  Poljanec Ivan,  dr. Poznik Albin, Kastelec Fran sen.; kot namestniki pa: Jarc Anton, Andrée Alojzij, Durini Fran.
— (Imenovanje.)   Gospod Fran Boršt ni k, do sedaj suplent, imenovan je učiteljem na< "kče so gotove državnej gimnaziji v Dubrovniku.
— (Iz Zagreba) se nam piše v 13. dan t. m.: Naš rojak dr. Vekoslav Herman, pri«
bralno društvo s pomočjo gosp.: Oblak, Ahčio, Kurent iu dr. priredilo lepo zabavo, katere precejšni čisti dohodek je namenjen revnej šolskej mladini. Hvala dotičnim šolskim prijateljem, ki so zabavo prireddi, obiskali ali drugače podpirali!
Telegram ,.Slovenskemu Narodu":*)
NovomestO 14. oktobra. Tudi v prvem razredu zmaga naša (izvoljenih 5 narodnjakov - jeden propal) kljubu vsej silnej agitaciji nasprotnikov, s kojo je posebno komisar Veste-nek izkazal se vrednega brata znanega okrajnega glavarja.
*)Opomba uredništva: Izmej vseh izvoljenih je tedaj 17 narodnih, 1 „Herbstzeitlose" in 3 virilni glasovi.
Razne vesti.
* („Gazeta Polska"), v Chicagi izhajajoč tednik v poljskem jeziku, bil nam je te dni poslan na ogled. Ta list, ki ima jako veliko obliko, izhaja uže jednajsto leto in ima zlasti veliko inseratov Mej slednjimi nahaja se katalog poljskih, v tiskarni „Gazety Poskiej" Wl. Dyniewicza tiskanih knjig, ka terih je 79 na števdu. Malokdo bi si mislil, da se v daljnjej Ameriki tako rpzvija knjiga poljska.
* (Časi se spreminjajo.) Ko se je raz pravi j a lo o projektu, ustanoviti znano „Augsburger Allgemeine Zeitung", bil je k posvetovanju kot zve-denec pozvan tudi slavni Schiller, kateri je opozarjal na nevarnost, da ne bode možno dan na dan nabrati dovolj raznovrstnega gradiva niti za jeden poln list.
*(Kolikopačtehta?)V „Harward-College" v Novem Yorku je neki privatni docent, ki ima tako tenke noge, da kadar potrebuje novih hlač, dva obla-čilica (futerala) za dežnike zgoraj skupaj sešije in
Narodno-gospodarske stvari.
Strah pred panslavizmom.
stav kr. tatarskega soda v Brodu. rojen pri St.'. .   M»rtari imafo jako slabo vest. Oni dobro ««16, ° . kako krivično in surovo postopajo proti svojim slo-
Jurji na južnej  železnici,  vrlo  nadarjen mož,  po- vanskim sodržavljanom, zato se pa boje, da bi jim stavljen je vsled lastne prošnje  zaradi bolehnosti v ti ne začeli s časom povračati „nemilo za nedrago". stanje   miru.   Dr.  Herman  poznat je tukajšnemu Strah pred Slovanstvom je torej v deželi čikošev in občinstvu, ker si je bil osvojil „Plitvička jezera" v betjarov jako velik in vsako nedolžno gibanje Slo-
... .        ... vakov ali Srbov prouzročuje nervoznost peštanskih
vojnej Krajini kot res nulhus, pa je pravdo zgubil v,auu)(W,ih krog0v
v vseh treh instancijah, čeravno jo je vodil teme-! Kakor se pa Magjarstvo pri vsem svojem po-ljito iu duhovito proP svojemu eraru. Izdal je o tej stopanji ne more iznebiti necega biljega smešnosti, zadevi tudi brošuro v nemškem jeziku pisano. — 1 tako tudi ne pri sredstvih, ki jih rabi v obrambo Danes smo zakopali  gospo Heleno Fonovo, ina- \ panslavizma ali, da bolje rečemo, v tlačenje Siovau-
ter znaneea in nriliublieneea starosta hrvatskeea stva- 1,1 tak 1 je Tisza necega lepegrt (1"e imSel (1° tet  znanega in  priljubljenega  staiosta Hrvatskega       riftan.^  da magyar orszagu" širi banka
„Sokolau dr. Josipa Fona, ki je umrla nagle smrti. I  Slavifaa na grozovit načiu panslavizem, in da jej
— Potresi se še ponavljajo v Zagrebu; v sredo ob ravno Magjari  sami,  katerih je veliko število pri
okolu Ilz a hmelj. Vzgled vrlih Žavčanov naj bi iz-podbujal sodeželane, da je posnemajo, kar je zlasti sedaj, ko imamo filoksero v deželi, velevažno in koristno.
Fajdiga in Ker še v Sodražu.i razstavila sta znano „suho robo", katera po svojej nizkej cer' konkurira z drugimi tovarmčnimi izdelki.
Goljevšček Josip v Kanalu razpolaga z jako lepim lesovjem, bodi si za ladije, bodi si za za hišno opravo.
Krisper Josip v Ljubljani izložil je lesene cveke iz svoje dobro poznane fabrike.
Smuk Simon v Kamniku isto tako. Matija Zupan v Kropi izdeluje vsakovrstne mehove za kovačniče, najboljše sestave in trpežnosti m za polovico ceneje, kakor dunajske in druge tovarne. Razstavljeni eilindrasti meh s podvojenim delom kaže se kot jako vestno in iz dobrega blaga izdelan stroj, ki bode vsakemu dobro služil.
H udov er ni k Primož v Ljubljani (Hrma od leta 1827) razstavil je vosek in sita, ki so predmet jako živahne j trgovini in tako rekoč kranjska specijabteta.
Schrev Alojzij na Jesenicah satovje in med, za kar je bil tudi odlikovan.
Vodnik Josip v Bilki žganje in likere, ki so na glasu kot dober izdelek.
Stare Julij v Kamniku isto tako. Grilc Luka na  Zgoši n.t  Gorenjskem (pošta Begunje) izdeluje raševino m sukno.  cena za jeden meter od 1 gld. 07 kr. do '2 gld. (J kr. Tovarniški izdelovano blago je dobro in trpežno.
M. Pire v Kranj i belo iu barvano domače platno, izdelke iz pavole, trakove, sploh pa predmete domače obrti. Ta hrma je od nekdaj uže na dobrem glasu.
Krenner Alojzij v Skofji LoH dobro su-kno iz svoje tovarne, poletno in zimsko blago iz ovčje volne.
Knafelc Ignacij v Ljubljani dovršil je po Valvasorjevi sliki podobo ljubljanskega mesta, ka-koršno j*» bilo 1. 1681. Delo prizadelo je mnogo truda, ker je vsa podoba narejena iz same uuiogo-brojue slame, a trud in efekt nijsta v pravej razmeri. —
(Unije prth.)
3 uri 12  minut  se je pod nami zemlja jako zazi- j bala tako, da so se stene  premikale, a nocoj se je trikrat zemlja stresla, ne tako jako. pa vender občutljivo. —
— (Delavsko izobraževalno društvo) priredi jutri 15. t. m. v steklenem salouu Schreiner jeve pivovarne na sv. Petra cesti svojo trinajsto osnovalno svečanost. Spored: Pozdravni govor. Petje. Svečanostni govor. Plesni venček. Vstopnice po 30 kr. dobivajo se v glavnej tobačnej trafiki, v Čitalnici, potem zvečer pri kasi po 40 kr. Čisti dohodek pripade izobraževalnim namenom omenjenega društva.
— (Nesreče dan.) Predvčerajšnjem je na ljubljanskem barji hlapec g. Kozlerja, hoteč skočiti na voz, zdrsnil in pal pod kolesa, katera so mu zdrobila nogo. — Ponesrečil se je nadalje vojak, ki je neprevidno ravnal s petrolejevo svetilnico. Vnel se je petrolej, svetilnica se je razletela ter vojaka jako nevarno poškodovala po ob*azu. Zopet nov migljaj, da treba s petrolejem ravnati previdno.
— (Tovarno) za spodium iu lim pričela jc pred kratkim zidati neka dunajska firma olizu Vodmata. Poslopje hočejo še pred zimo spraviti pod streho.
— (Tovarna za olje) v Pod Gradu (Oster-bergerohlfubrik), katera je letos na veliko soboto pogorela, je zopet na novo sezidana in opravljena z raznimi stroji. Delo v tovarni se je zopet začelo in ima nad 40 delavcev zopet zaslužek.
— (Iz Krškega) se nam piše: Vinska trgatev je pri nas večinoma končana, a je v vsakem obziru — slaba bila.  — Včeraj je bilo tukaj šno
omenjenej banki zavarovanih, pomagajo pri tem, za potomce Atilove in Hunyadove tako pogubnem početji. Zato je razposlal vsem političnim oblastnijam okrožnice z nalogom, naj strogo pazijo nad počenja-njem banke „Slavije".
Se ve da je nasledek tega bila splošna, prav magjarska agitacija proti banki. In ker se jej druzega očitati nij moglo, začelo se je magjarsko občinstvo plašiti z vzajemnostjo, češ, da pri njej nikdo nij varen doplačila
Sedaj pa so magjarski Usti, ki so proti banki prav divje razsaj di, primorani vsled zahteve glav nega ravnateljstva bankinega konštatirati, da ima Slavila" take rezervne in poroštvene zaklade, kakor nobeno drugo vzajemno zavarovalno društvo v Avstriji — da so vzajemne zavarovalnice najstarejše, je splošno znano, — in da se vsled tega ne sme v spored stavljati z društvi, pri katerih upravi se je tnkoj s prvega početka mogla opazovati lahkomišlje nost in nepoštenost.
Radovedni smo. Če bodo to izjavo ponatisnili iz „Pester Llovda" tudi oni nemški in nemškutarski žurnalistični vampirji, ki so iz njega ponatisnili i takim veseljem napad na banko.
Tržaška razstava.
(Dalje.)
S pod n j e-š t a j ers ko hmeljarsko dru št v o v Žavci, da si jedva pričeto, uže vspešno tek muje s češkimi hmeljarji in obeta izdatno pomnožiti blagostanje v Savinjskej dolini. Letos so za več nego 40.000 gold. iz hmelja skupili in trgovina s hmeljem bode vedno živahneje, ker je potreba velika, kajti mala Bavarska prideluje trikrat toliko hmelja na leto, nego velika Avstrija, ki je 1. 1881. morala inostranega hmelja uvažati 17.589 met. cen-lov. Razen Češke pa se drugej malo pečajo s hme-Ijorejo, na  Štajerskem pridelovali so dozdaj jedioo
Naznanilo.
Gospodom podvzetnikom zidanja nove mestne klavnice poroča podpisani, da je kolavdacija dovršena in da se bode v začetku prihodnjega tedna dotični zapisnik' predložil mestnemu magistratu.
Fran Žužek, c. kr. stavbeni pristav.
VABILO
k
izrednemu občnemu zboru
društva „Narodni Dom",
ki bode
v nedeljo dne 29. oktobra t. I. ob II. uri dopoludne
v dvorani Čitalnice ljubljanske.
1. Nagovor predsednikov.
2. Poročilo tajnikovo.
3. Poročilo blagajnikovo.
4. Predlogi upravnega odbora o spremembi pravil. Nasveti posameznih družbenikov.
V Ljubljani, dne 13. oktobra 1«82.
Dr Alfonz Mosche,
predsednik
l.iMliiicu uraMluisi vu: (ioap. —t;—: Zdelo so nam jo provoč smodniku za otobo, ki ima jedva lokalno važnost.
ilDTjLra.eoslra, "borza,
dne 14. oktobra. (Izvirno telegrafi čoo poročilo.)
Papirna renta..........76 ^ld. 75
Srebrna renta .... .....77
Zlata renta..........l^-r>
5°/0 marčna renta.........l>-
Akcije narodne bank«.......830
Kreditne akcije...... .   . 810
London   . .........*M
Srebro        .......... —
Napol. ...........
C. kr. cekini. ......... &
Nemške marke ..... .58
4°/0 državne Brečke U I. 1854 250 *ld. 1D> Državne srečk« l« 1. 18B4 . . 100 „ 170 4" o avatr. zlata renta, davka prosta . • 9» Ograka zlata rotita 6°/.......119
.     -    *V....... s
„      papirna renta 5°/0    .   .       .   . ol>
5«/0 štajerske zemljišč, odvez, oblitf. .   . 104
Donava Te*, srečke 5°/0    .   .    100 gld. 115
50 50 70
♦iO 45
48 65 45
75 50 50 50 25 40
Zemlj. ob«, avstr. 4*/,% zlAti        li»ti  .  118   „   30 ,
Pnor. obli<?. Elizabetine zapad. železnice     97   „   75 „
Prior. oblijr. Ferdinandove sev. železnice   lOš   „   25 K
Kreditne arečke.....100 ^ld.   174   „   — „
Kndolfove Brečke..... 10   „       18   .   75 n
Akoije anglo-av*tr. banke .   .    ISO   „     124   „70 ».
Tramuaway-drnšt. velj. 170 trld. a. v. 888   .25 „
\     PESNI IVANA JENKA |
^   prod.lja v  I. j II1» 1 i   11 i   li;nn lM-riio » u  ImUi Hriia : L
^ v Gtoricl tt(»kalui. 858—1) r
^ r
Usojam  si  p. n. občinstvn  ponižno naznanjati, da imam v prodaja.niči
Terček & Nek rep,
ii ¿i     Mol urni   ti* «¿ii   Mt. lO   V    i . j 11 I > I j ; t 11 i.
dobro m sortirano zalogo ki-Hwnili in <!ol»rlh
Prostovoljna prodaja. -
K posestvu Adiershofen spadajoči, na Pivki ležeči mlin in žaga s gospodarskim
poslopjem,   vse v dobrem  stanu  iu brez bremen, /raven okroženo in združeno zemljišče, obstoječe iz sadnih vrtov, njiv in gozda, — se prostovoljno proda za nizko ceno. Natančneje pojasnil je
Vincenc Dolschein
(660—D v Postojini.
sprejmejo se pri
Jan. Jax-u v Ljubljani,
=Lir- -Lz^ ""LF"~«L$$
Priznano izvrstne, itn
tržaškBj razstavi s srebrno svetinjo
odlikovane
voščene sveče
iz garantirano pravega, nepokvarjenega čebelnega voska,
ponudijo
P. &. R SEEMANN
V I J lll>Ij*l Ili.     (086 2)
^5=£_.
7 0 2IF
osobito ivin«'li*Ue vozove (bagerle^ iih pol xanlelikiie loiovc. ñu n i itd. in prodajen jih ■><» prav al#,-
I« ili 4'emili.
Namrila vozov \<:ik" vrsti' sprejema ju n dajejo na/.nanila o cenah ravno tam. Za dobro in čedno blago so d:ije popolno poroštvo.
1'ripororam se v ubila naro«"evanja.
Siio-tov;>iijem
Fran Šiška.
(41—9) kovaški mojster v H rast j i.
KAROLINA FISCHER,
operna p ev k a, sv. Petra cesta št. 20, pritlično, na levo,
poučuje
y petji in igri na giasoviru,
(tudi   ("cr\-oronirnoi,  dum * in izven  «lomn, priiVtnik-kakor tudi napredujočo ter prost mnogoštevilnega nagovora.
Ima najboljša spričevala dunajskega koiiservato-rija in iije^n diplom. '".21—6)
Do mit        opoliiilne o«l Iti. «1» 2.
JOglP RAftl&ER
■v ISoi'ovi ,011  ( l^Vi-l íi<*!i )  n;» KoroÑkeni
priporoča svojo tovarno za izdelovanje vsakovrstnih
pušk,
kakor I.ancuMlcr-«Iv«eevke po 22 do 50, (JO, 70 do 150 gld. jedna; lef*aiieli«'iix-«lv«»eevk«» po 16 do 20, 25,
30, SO gld. itd., kakor si kdo naroči, damascensko, ruhan, iz podkovnih žebljev, laminetle, rožnato, beinard ali violiČno eev. hnlir se dvoeevke »a kronl|«» in Mretvljne« take za samo dvojno krogljo, exi»re«H-Itille ikat<;re se pri meni iz cele Avstrije minirajo in le mnogo drugih vrst pnik, tako Martini-, WerndU* MniiMt'r-f«»<li.ocevk« za v tarčo steljati. Potem p«'rl«uNijf*ke ]»iimUc po starem sistemu, revolverji* Mauiokre*i itd. — Vh je izkuimo blago ter se za r.sak kos posebej garantira.
Končno omenjam, da sem na dunajski} razstari dobil polmthin dtptdmo, pri letošnjej tržaškej rtUštavi pa srebrno inedattjo.
S spoštovanjem
Josip Rasser
;', tovarna /;i line puNke.
f Na pršili in starali bolim!
(.cspodu .lul.        Trnkoez.v-ju. lekarnarju v Ljubljani, na Glavnem Trgu.
Zainan vporabljal sem pri knfilji iu plučnih bolečinah razna sredstva, dokler nijsem poskusil Vašega HOka it. kranjskih |»l»niiiMklli «i'llšč A 3« kr., in z veseljem sem opazil zboljševanje. Blagovolite mi poslati še S sklenice.
Spoštovanjem Vaš udani (470_1) Josip Jlnlesie v Sinekn.
Za Bogom imam se le Vašemu sladnemu ozdravlja-jočemu pivu, sladnej čokoladi in koncentriranemu sladnemu izlečku Iv. HotTa zahvaliti za ohranitev svojega življenja.
StimoliiMtno iztfOTorjnno beseilo mnogih oziU-iivljonili.
Po Iv. Uoftovom  Hliuliiein i)7.(lruvljajočem  pivu življonjii  nnvariio telesna
sluliosti roioiienu.
Ker jo tu tuli izvrsten izunuk  slad n.irn o/.iha vl.jajui 'o k a piva mojo
nuit.-r «I«'.|hI Ili Miiirfl rešil, i.....j ilikit i t. in /.vso <>il|»< -
noHtjo v tukajšnjej občini iu hoiii luliko n svojim popoln'.)! propričAiijetn vmikeinu bolniku priporočal tu lok. — Nck«Mnu kmotu, ki jc tožil, da čuti bolečin« v jotrnli, v želodcu in doloma, v plučnli ter mojo vpntšiii /.a nrtit, ai-in priporočal, naj nilii to izvrstno Hladno pivo. Prosil nio jo, naj bi takoj I>inal jionj, kur hodi tudi koj v njegovej solil st<jril. 1'rositn tednj Vašo bla-Koroiljc. da pošljetu kur Mtro mogočo 2U skleuic sladticga piva in 10 zavitkov Hladnega bonbona.
Sv. .lurij (nad Aluravom). Josip llie^s. nadu, it.lj
O. kr. ilvoriiumu založniku množili PvrojHkili Biivoronov, gospodu
Ivanu Hoff-u,
c. kr. komisijskemu svetniku, lastniku c. kr. zlatnga križnea za /.aRlu^n h krono, vitezu visocib pruskih in nemških rodov. Dunaj, fahrika I., (iralion-hof 2., tovarniška zaloga: Graben. Mriiunorstrasso 8.
XXra.ca.rLO
(629— 2)
zdravstveno poročilo.
I>r. Me,v|iel, Stajiski nailzdravuik. Ivan MotTovo Hladno ozdravijajočn jiivo (.AIul/oxtract-(i(!sun<llioitH-bier) jo famten diiitotičon lok za rekonvaloHcento \/. teških   boloznij, tudi za na praili bolno, kor no vzbuja živnov; isto tako  ho  prav posebno priporoča za bolezni v želodcu in tia hamorrliuidali.
Manj ko za a gld. so no razpošilja.
4>liiviie zalo>r«>: V Jjj u bi j ani:  Peter rjaHsnik, Hpoc. trg.; v Roki: Nik.  Pavačio, drog.; v  (inrici: (i. ('hrintofoletti;  v Mariboru:   V. I*. Mul.i .-k.   na  glavnem  trgu;  v 1'tuji:   J.   Kasimir, V. Solliiiscbogg; v Colji: J. Kupforsohmiilt, lekarnar.
Vifjcl :
12. oktobra.
Pri Nloau: liiicbler iz Trsta. — Absee, z Dunaja. —
Pri a \sl ri j sli «in ce »ariji : Ceeel.f iz Zagreba. Kuètorlo   iz Fcldkirehomi.
Ces
'aij. privilegij za ^^^^
IYAN JAX,
V  ■ à Îib I>lj;i iti. Ilô(<k| I0ni'oi>a.
Najstarejša in največja trgovina s šivalnimi stroji
v Gorenjej Avstriji, na Solnograikem, Štajerskem in Kranjskem.
"V y.a lov,-i KO
šivalni stroji vsake vrste,
za družino in rokodelce, sploh za vse načine šivanja.
Stroji «a pletenje in vezeBje;
za iz<lclov»njc  rokovi« in Nlumnikov,  scdlurNki in jermeuarski bivalni »troji ter vsake baze novi šivalni stroji, naj se jim pravi kakorkoli.
Izdelujejo se podnožja in posamezni deli strojevi. — Prodajajo
se šivanke, cviren in olje. (659—1)
Tudi stroji, kateri nijso bili kupljeni iz te zaloge, se sprejemajo v popravo.
I I
J. DOGAN
naznanja preselitev
| delavnice in prodajalnice hišne oprave \
4 v Medijatovo hišo, Dunajska cesta št. 15, }
iZb0lju3Ilje   SIT   StrOJeV      ^ tCI 8e ča8titenau občinstvu toplo priporoen, in zabvaljuje za do sedaj izkazano mu |
*}X*XKX*XXXU*XXK**%UU*X*UUH*
XX ürSt«iiovl¡<*no 1. lN^7r.
J. J. NAGLAS-ova
tovarna za pohištvo
X X X
tt I_ij^u-Tolj %
Auerspergov trg št. 7 in Gospodske ulice (Knežji dvor), J£
sprejema kompletne oprave z» halo. HtAnovnuJi. in liulclc od uiijbelj pri- s£ proBte du najnnejdc izpeljave po iinjnlžjih InliriHkil. «>enal. /. garancijo,
llnsliovaui i'1'iiilniki g)'atis. ~^B2        (642—4) J*
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
o<l gl. 14 do 42
99 95
Jesenske obleke . . . vrhoje suknje hlače . . . Zimske suknje . . . Menčikofe iz sukna. .
v lodna . . Sacco iz lodna . . . Kožuhe za lov in dom Spalne halje •
Deževna
za civil in vojake
		12	55	32
v	55	4	55	12
w	95	m	59	50
	5?	18	55	54
55	59	12	99	30
V	99	6	99	10
55	99	16	55	20
55	99	10	55	24
55	55	8	55	24
Obleke za dečke in otroke
v mnogpj izberi prodaje najcenejše
(589—10)
M.
5
v Ljubljani, Slonove ulice št. 11.
Izvanjska naročila se promptno izvedejo in, kar se ne bi dopadalo, se brez ugovora zamenja.
Izdatelj in odgovorni urednik Muk.so Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
1770
2813
5949