Izhaja vsako sreda Cene: Letno Din 32'—, polletno Din 16"—, Četrtletno Din 9'—, Inozemstvo Din 64'—, iPoStno-čekovni račun fitev. 10.603. Cene Inseratom: Cela stran Din 2000'—, pol strani Din 1000*—, četrt strani Din 600'—, 'it strani Din 280-—, «1 h strani Din 126-, Mali oglasi vsaka beseda Din 1'—i Zahvala zvestim volivcem I Vam vsem, ki ste sledili pri občinskih volitvah mojemu pozivu in dosegli tako časten uspeh, iskrena zahvala! Vsak na svojem mestu hočemo vneto vršiti svojo dolžnost ter izpolniti po svoji vesti in možnosti zaupano nam nalogo. Naše nesebično delo bo rodilo najlepši sad: Narod duševno in telesno zdrav ter zadovoljen, domovina pa urejena in močna. Sodelavci, somišljeniki in prijatelji, hvala Vami Obležali so na bofišeu. Pred volitvami smo vam sporočili, da so volitve mobilizacija. Mobilizirali smo vas v obrambo demokracije, za našo podedovano poštenost, za slovenstvo in za naše verske svetinje. Našemu pozivu ste se odzvali v ogromni večini. Prišli ste z orožjem svojega prepričanja. Odbili ste vse napade, ki so bili naperjeni proti vam, ki ste slovensko ljudstvo. Vaši protivniki so delali z lažmi, s klevetanjem in hujskanjem. Vse stare laži proti nekdanji SLS so ponovili in dodali še nove. Kar so sami zgrešili, to so hoteli nam naprtiti. .Vse zle posledice pretiranega centralizma so nam očitali. Krivi pa so sami. Centralizem je bil v naši državi vpeljan po bivših demokratih in kmetijcih ob mirni asistenci marksističnih socialistov. In ta pretirani centralizem stane Slovenijo letno 600 milijonov dinarjev, torej v 18 letih, odkar obstoja, 10 milijard. To so zakrivili dični bivši demokrati in kmetijci (sedanji Jenesarji) in marksistični socialisti. Naše ljudstvo se je ob volitvah 25. oktobra tega z vso živahnostjo zavedalo, ker čuti vse težke posledice pretiranega centralizma, ter je takšnim centralistom dalo uničujočo brco. Izjavilo se je z najučinkovitejšo manifestacijo, to je z volitvami, za naš stari slovenski program avtonomije ali samouprave, ki ga more izvršiti samo vlada, čije program je demokracija. In takšna js sedanja Stojadino-vič-Korošec-Spahova vlada. Ko je naše ljudstvo tej vidi izrazilo svoje zaupanje, je moralo odkloniti vse tiste, ki so krivi slabih politični^ in gospodarskih posledic centralizma. Obležali so vsled tega na bojišču kot premaganci Jenesarji. Ta stranka, ki je pred poldrugim letom sebe proglašala kot edino državotvorno stranko ter sanjala o večnf svoji vladi, ni v Sloveniji dobila niti ene občine. Kar jih je dobila združena opozicija, jih je dobila ob najslovesnejšem zatrjevanju in javnem svedočenju, da ne gre za jenesarsko, marveč za zgolj gospodarsko listo. Tako daleč je šla JNS, da se je celo vezala z Nemci in nemškutarji, da bi nekaterim svojim pristašem pomo-gla do sedežev v občinskem zastopstvu. V Kočevju se je starosta Sokola zvezal proti skupni slovenski listi z Nemci in nemškutar ji. V nekaterih občinah ob naši severni jezikovni in državni meji smo mogli ne z žalostjo, marveč z gnevom opažati zvezo JNS + N + NK =' Jenesarji + Nemci -f- nemškutarji. Obležali, so na volilnem bojišču liberalni kmetijci. To sb ljudje, ki hočejo dušo našega slovenskega, krščanskega kmeta zastrupiti z neko lažnjivo svobodomiselnostjo, ki je bistvu slovenskega kmeta povse tuja. Samostojnost mu pridigajo, pa so ga vpregli v suženjstvo centralizma, ki so ga kmetijski poslanci v parlamentu omogočili. Ko je šlo za to, ali bo v ustavo-tvorni skupščini sprejeta ali nesprejeta centralistična Vidovdanska ustava, so vsi poslanci SLS glasovali proti tej ustavi, vseh osem samostojnih kmetijskih poslancev pa je s slovenskimi demokrati vred glasovalo za centralistično ustavo. S tem so ti ljudje dokazali, da je bil laž-njiv že njih naslov, kakor je tudi lažnjivo vse njihovo delovanje. Za slovensko vas, tako poudarjajo, delujejo. V resnici pa so delovali za dobiček svojih voditeljev, ki so prodali slovensko vas pretiranemu centralizmu. Obležali so na bojišču marksisti in komunisti. Bili so jako agilni na strani opo-zicionalcev. Niso pokazali svoje prave barve po ukazu komunistične internacio-nale v Moskvi, ki je odredila, da ne smejo nastopati pod lastno firmo, marveč se morajo liberalističnim strankam pridružiti pod naslovom ljudske fronte. Tako so svojo rdečo barvo prijateljsko zvezali z modro barvo pofovcev in jugofašistov. Slovenski volilci pa so jih sprejeli z belino glasovalnih seznamov. Marksisti niso nikjer zmagali s svojimi listami. Edina izjema je V nekem kraju na Pohorju, kjer vladajo abnormalne razmere, ki zahtevajo skorajšnjo spremembo. Povsod drugod pa je naše ljudstvo sijajno izpo-vedlo, da ne mara nič slišati o marksitič-nem socializmu in komunizmu. Obležalo je na volilnem bojišču tudi slovensko mačkovstvo, ki smo ga vedno slikali kot politični nestvor, ki je našemu ljudstvu v sramoto in nesrečo. Ljudstvo je to našo sodbo potrdilo s svojim glasovanjem. Mačkovstvo je poraženo zlasti v tistih okrajih, v katerih se je hotelo pred vsem uveljaviti: v šmarskem, rogaškem, kozjanskem in brežiškem okraju in tudi v Prekmurju. Naše ljudstvo je jasno izpovedalo: Ne maramo tistih, ki so nas izdali pretiranemu belgradskemu centralizmu, nočemo pa tudi imeti nobene zveze s tistimi, ki nas hočejo izdati zagrebškemu centralizmu. Maček naj osreči Hrvate, kolikor mu bo mogoče, naš voditelj pa je dr. Korošec. To je glas našega ljudstva, ki je gromko zadonel 25. oktobra. Ž» RAZNI H 1MIŽAV V NAŠI DRŽAVI. Ministrski predsednik dr. M.Stojadino-vič v turški prestolici. Podpis trgovske pogodbe med obema državama. O programu bivanja našega g. ministrskega predsednika v turškem prestolnem mestu v Ankari smo poročali že v zadnji številki. Naš šef vlade je bil na Turškem svečano ter prisrčno sprejet od zastopnikov vlade, oblasti in naroda. Imel je razgovore s turškim zunanjim mifiistrom in je bil v avdijenci pri predsedniku republike Kemalu Atatiirku. Najvažnejše ob priliki obiska je bil 28. X. podpis jugoslovansko-turške pogodbe, ki se nanaša na prijateljsko uravnanje medsebojnih pomorskih, trgovinskih, denarnih in potniških zadev. Za bivanja dr. Stojadinoviča v Turčiji ga je zastopal notrajni minister dr. Korošec. Razmerje med Jugoslavijo in Italijo se boljša. Pod zaglavjem »Za gospodarje« priobčujemo obširno, kako se je v zad- njem času popravil naš izvoz v Italijo in da prihajajo na naše živinske sejme italijanski prekupci, ki precej dobro plačujejo našo živino. Odnošaji med nami in Italijani pa se ne boljšajo samo v gospodarskem, ampak tudi v političnem oziru. Italijansko vodilno časopisje povdarja na uvodnih mestih, kako so že storjeni prvi Koraki, da pride med obema državama tudi do političnega sporazuma in sodelovanja. Italija hoče na konferenci držav rimskega bloka, kateremu pripadajo: Italija, Avstrija in Madžarska, ki se bo vršil na Dunaju 11. in 12. XI., napraviti odločilen korak, da privabi Jugoslavijo in njeni zaveznici v Mali zvezi, da vstopijo v delokrog italijansko-avstrijske-madžarske trozveze. Tesnejše gospodarske zveze z našo državo napovedujejo poleg Nemcev in Italijanov tudi Francozi in Agleži. Našim čitateljem je znano, kako je naša vlada sklenila ugodne trgovinske dogovore z Nemčijo in kako raste od dne do dne naš Izvoz v Italijo. Gospodarsko prodiranje Nemčije na Balkanu je začelo skrbeti Francoze ter Angleže, ki se sedaj resno pripravljajo, da sami navežejo z nami tesnejše gospodarske stike in bodo povečali izvoz naših pridelkov. Pametna gospodarska politika sedajne naše vlade je že znatno zboljšala denarno stanje našega kmeta in mu bo z nadaljnimi ugodnimi trgovinskimi pogodbami omogočila, da bode z lahkoto oddajal svoj živinski, vinski in poljedelski presežek. »Kmetski list« obuja spomine. Po občinskih volitvah je to glasilo jenesarskih kmetijcev zapisalo (28. oktobra) te-le besede: »Sredstva, ki se jih poslužujejo v boju proti nam nasprotniki naše vasi, so taka, da se studijo celo njih lastnim treznejšim pristašem. Ali naj jih naštevamo? Ne bomo jih, ker jih itak vsakdo pozna in ker nas je za ves slovenski narod sram, da je pri nas v 20. stoletju kaj takega mogoče. Povemo pa glasno in odločno, da bi moral pluniti po nas, kdor bi po slovenskih političnih razmerah preso-jeval in ocenjeval slovensko kulturo.« — »Kmetskemu listu« se je v glavi zmedlo, ko je zapisal te besede. Pred njegovim duhom, kolikor ga še obsega njegova glava, se je pojavila kot privid slika občinskih volitev iz leta 1933. In videl je sredstva, ki jih je takrat rabila JNS pri občinskih volitvah v Sloveniji. Ali naj naštejemo ta sredstva? Najbrutalnejše nasilje, najogabnejše laži, najpodlejše natolcevanje in na koncu tatinska kraja in ropanje volilnih glasov, oddanih za takratno opozicijo. Ali niso to sredstva, da bi trebalo pljuniti na tiste, ki so jih porabljali. Da pa ne bo treba pljuvati na ves narod, je naše ljudstvo pri občinskih volitvah 25. -oktobra jenesarsko družbo z vso kompanijo vred nagnalo ter tako vzelo z naroda sramoto, ki so mu jo hoteli za daljšo dobo nakopati skrunitelji poštenega slovenskega imena in grobokopi slovenske kulture. »Nadzirajoča vest.« »Kmetski list« določuje kot bližnjo nalogo svojih pristašev v občinah, da morajo povsod biti »nad-Eirajoča vest«. Cujte, čujte! Jenesarji so celo v sebi našli vest! Toda zločinsko pokvarjena je ta vest in za nadzornico še manj sodi kot kozel za vrtnarja. V DRUGIH DRŽAVAH. Romunski kralj Karol je obiskal v spremstvu prestolonaslednika Mihaela Prago, kjer je bil svečano sprejet in pozdravljen od predsednika republike dr. Beneša, predsednika vlade dr. Hodže, zunanjega ministra dr. Krofte, od najvišjih zastopnikov čehoslovaške vojske in ljudskih množic. Vladarja so spremili visoki gostje na Hradžane, kjer je on sprejemal vse odlične predstavnike čehoslovaške republike. Obisk kralja Karla tolmači časopisje v tem pravcu, da bo Mala zveza za bodoče skupno delala z že prej naštetimi državami rimskega bloka in z Nemčijo. Predsednik češke vlade dr. Hodža je izdelal načrt za gospodarsko sodelovanje podonavskih držav. Ta načrt se bo obravnaval na zasedanju gospodarskega sveta Male zveze meseca februarja v Bel-gradu. Načrt bo predložen tudi državam rimskega bloka s povabilom na sodelovanje. Najnovejši dogovori med Nemčijo in Italijo se že izvajajo. Pisali smo o obisku italijanskega zunanjega ministra grofa Ciano v Berlinu. Ob tej priliki je prišlo do važnih medsebojnih dogovorov, ki se že izvajajo. Predvsem sta se obe državi zavezali, da bosta na braniku napram valu boljševizma, ki bi rad zajel osrednjo Evropo. Da sta pri pobijanju komunizma Italija in Nemčija tudi izven svojih mej resno na delu, je dokaz dejstvo, da obe državi podpirata zmagovite španske na-cijonaliste. — Kakor že zadnjič omenjeno, je Nemčija priznala Italiji zasedbo Abesinije, Italija se je obvezala, da bo podpirala upravičene nemške težnje po zopetni pridobitvi kolonij. Moskva zgublja glavo. Propagandni komunistični politiki v osrednji Evropi je začel peti mrtvaški zvonec. Vedno bolj očitna zmaga nacijonalizma v iz Moskve zboljševizirani Španiji je začela odpirati oči državnikom onih dveh držav v osrednji Evropi, ki sta živeli do sedaj s sovjetsko Rusijo roko v roki. To sta namreč Cehoslovaška in Francija, ker Romunija se krepko otresa Rusov in Jugoslavija pa sovjetske Rusije doslej niti priznala ni. Češko časopisje se je pričelo pogosto oglašati in skuša odvrniti Ceho-slovaško od zveze z Rusijo, ki je vendar nekaj nasprotnega z Malo zvezo, v kateri igra Cehoslovaška tako važno vlogo. Ce-hoslovaki niso imeli od prijateljstva z Rusi doslej ničesar drugega, kakor da sena čehoslovaških tleh svobodno zbirajo vsi najbolj nevarni boljševiški elementi, ki trosijo po Evropi komunizem, vprizarja-jo štrajke in hujskajo delavske množice na prevrat. — V francoskem senatu že tudi nastopajo tremi politiki, ki so za odpoved pogodbe med Francijo in Rusijo, ki je Francoze samo oslabila na znotraj in jim manjša ugled v zunanjem svetu. Ker je položaj komunizma v Evropi resno ogrožen, so zgubili sovjetski bogovi v Moskvi glavo in so zagrabili zopet za komaj odloženi bič strahovlade. Val neču-venega strahovanja se vali po sovjetskih republikah in ustrelitve se dnevno množijo. V Tiflisu na Kavkazu so pred kratkem ustrelili 135 uglednih komunističnih osebnosti. Razvoj državljanske vojne na španskem. Dne 29. X. je bil Madrid od zmagovito prodirajočih nacijonalnih čet obkoljen od vseh strani. Vrhovni gospodar nacijonalne Španije general Franco je še enkrat pozval obkoljene oblegance k prostovoljni predaji. Obenem je pa tudi po radijo in na letakih iz letal z vso resnostjo posvaril rdečo milico, naj nikar ne nadaljuje s streljanjem talcev. Franco je prisegel, da bo za vsakega ustreljenega nacijonalista po zavzetju Madrida pustil neusmiljeno ustreliti pet rdečkarjev. Že pred 29. X. je zapustil Madrid rdeči vrhovni poveljnik, ki se ni zatekel v Barcelono, kak' r predsednik republike Aza-na in člani levičarske vlade, ampak si je poiskal povsem varno pribežališče v sosedni Franciji. Pobegli rdeči general razglaša sedaj, da tvorijo Madrid obrambno milico navadne tolpe, ki ne poslušajo nobenega povelja in radi tega se ne morejo nikjer resno postaviti v bran belim četam. — Da bo po padcu Madrida cela Španija tem hitreje očiščena komunističnih divjakov, je poslala Nemčija v španske vode 14 podmornic, Italija pa je zbrala svoje brodovje v bližini Balearskih otokov, da bo na ta način preprečen dotok pomoči, katero so dobivali doslej španski rdečkarji pO morju na sovjetskih ladjah. — Pod vodstvom ministrskega predsednika Larga Caballera so v Madridu oblegani rdeči miličniki napravili na en dan tri izpadne sunke, ki so pa bili od nacijonalistov odbiti in so zahtevali precej smrtnih žrtev, ker so bili napadalni oddelki sestavljeni iz izbranih čet na vseh frontah. — Ministrski predsednik Largo Caballero je izročil obrambo Madrida ruskemu generalu, ki bi naj bil zadnji angel rešitelj. Iz Pariza pobegli predsednik španske republike Azana je iz Barcelone obvestil poveljnika nacijonalistov generala Franca, da mu izroči celo Španijo razven Katalonije, če ustavi sovražnosti. Franco mu je kratko odgovoril, da ne sme ostati v rokafo rdečkarjev niti ped španske zemlje. Lurško votlino so hoteli pognati z di-namitom v zrak. To so hoteli komunisti. Slavno Marijino svetišče, kjer se vsak dan dajejo najlepši dokazi globoke vernosti, kjer je bilo uslišanih nešteto molitev, ozdravljenih tisoč in tisoč bolnikov, je tem »ljudskim prijateljem« trn v peti. Kaj je komunistu mar ubogi bolani delavec, ki se v svoji bolezni in stiski za- teče k božji Materi, da mu pomaga! Ne lajšati gorje, ne zdraviti bolest: vse to povečati, to je načelo komunizma. Ni ga večjega nasprotnika delavca in njegove sreče, kot je komunizem. Zato so hoteli ti rdeči sovražniki delavskih trpinov lurško votlino s prelepim kipom Brezmadežne z dinamitom pognati v zrak. Policija pa je, kakor poroča belgijski list »Sta-daard«, ki izhaja v Bruslju, prišla tej hudobni nakani na sled ter jo je preprečila. Komunistični brezbožniki so tudi zagrozili dr. Valletu, načelniku zdravniškega urada v Lurdu, da ga bodo ubili; isto- tako tudi lurškemu županu in škofu. Francoski komunisti so vredni pajdaši komunističnih in anarhističnih divjakov v Španiji. Jezuitski general — 701etnik. Dne 7. oktoba je slavil jezuitski general grof Vladimir Ledochowski svoj 70. rojstni dan. Grof Ledochowski je Slovan, Poljak po rojstvu, rojen v nekdanji Avstriji. Za duhovnika je bil posvečen 1. 1894, 7 let pozneje je bil imenovan za provinciala jezuitske province v Galiciji, leta 1906 pa je bil imenovan za generalnega asistenta za Nemčijo. Za vrhovnega generala jezuitskega reda s sedežem v Rimu je bil izbran 1. 1915. Vodi torej jezuitski red že preko 20 let. Grof Ledochowski je vedno bil in ostal pristna slovanska duša: visoko izobražen, mil, dobrotljiv in vztrajen. Kot velik upraven talent vodi z velikim uspehom celo vrsto let ta vele-zaslužni red katoliške cerkve. Iz katerih družin prihajajo katoliški duhovniki? Samoposebi umevno iz globoko vernih katoliških družin. Družina, ki v njej ne vlada krepka katoliška vera in krščansko krepostno življenje, ne bo lahko dala katoliški cerkvi kakšnega duhovnika. Duhovniški poklic je kakor cvetka, ki vzraste in vzcveti na skrbno gojenem vrtu. Zanimivo je vprašanje, iz katerih družin izhajajo katoliški duhovniki: ali iz družin z majhnim ali iz takih z večjim številom otrok. Takšna statistika je bila nedavno objavljena v Avstriji. Od 220 bogoslovcev, ki so bili nedavno v Avstriji posvečeni za duhovnike, izhaja 122 iz družin s 3—6 otroki, 68 iz družin s 7—10 otroki, 26 iz družin z nad 10 otroki, 6 pa iz družin z najmanj 15 otroki. Cerkvena slovesnost v Vuhredu. Dne 11. oktobra t. i. smo praznovali 501etnico postavitve cerkve in posvečenje treh novih bronastih zvonov in blagoslovitev novega masnega plašča. Prevzvišeni knezo-škof dr. Ivan Tomažič je opravil sv. maso, pridigal je pa g. dr. Franc Cukala, Cekan lavantinskega kapitlja. Orisal je zgodovinski razvoj tukajšnje župnije in cerkve in izrazil svoje priznanje nabiralcem in darovalcem darov za nove zvonove. Cerkev je bila razsvetljena z nebroj okrasnimi električnimi lučicami ter okin-čana s cvetlicami. Vuhredška cerkev je imela skozi 20 let samo en zvon. Razume se, da je sedaj veselje veliko, ko je dobil ta zvon tri tovariše. Na največjemu zvonu je napis: Zvon oskrbeli za 521etnico cerkve, za časa župnika Leber Ivana in cerkvenih ključarjev Franca Kralja in Luke Ozirnik, župljani v Vuheedu. Največji dobrotniki med njimi so: Tončka Koren, obitelji: Skacedovnik, Razbornik, Kac, Osrajnik, Grogl, Pogačnik, Krajnc, Lederhas, Ozirnik, Tinika Brunčko in Lizika Pridgar. Na drugem zvonu je napis: Zvon oskrbeli ing. Franc in Marija Pa-hernik in Peter ter Emilija Mravljak. Na tretjem zvonu je pa napis: Zvon oskrbeli: Franc Zgerm, Jožef in Celestina Widmo-ser, Anton in Marija Kralj, Pavel in Hil-da Minarik. Botri so bili ing. Franc in Marija Pahernik, Peter in Emilija Mravljak, Katarina Kralj in Gregor Godec, zastopnik veleposestnika A. Pogačnika, in Franc Zgerm. Poleg gori omenjenih so s svojimi darovi pripomogli tudi sosednji župljani, kakor Ribničani, Antončani, Vu-zeničani in Marenberžani. Narodnim §lO¥cnceni, častilcem sv. Cirila in Metoda ter služabnika božjega Antona Martina Slomšeka! Sveti ogenj, ki je letos zagorel v srcih Slovencev, ki so podpisovali prošnje za beatifikacijo Slomšeka ter sprejemali nase delo, ki ga je Slomšek med nami in med vsemi Slovani začel, to je Ciril-Me-todovo delo, ne sme ugasniti! Vedno znova je treba o tem napravljati načrte, krepiti voljo ,dajati navodila za delo in ne-utrudljivo nadaljevati, kar smo začeli. Da je to možno s primernim listom, je bilo Slomšekovi družini takoj jasno. Tudi častilci Slomšeka so prigovarjali k temu, da je Slomšekova družina začela izdajati list »Slomšekov glasnik«, ki pa je v prvem letu služil le za organizacijo Slomšekovih praznikov. Slovenci kot majhen narod ne moremo vzdrževati preveč nabožnih listov. Tudi morajo biti listi zato bolj skromni. Da bi tako obstoječa lista »Kraljestvo božje« kot glasilo Bratovščine sv. Cirila in Metoda ter »Slomšekov glasnik« kot glasilo Slomšekove družine ne ovirala drug drugega, eta se lista združila v eno glasilo, Tiskarna sv. Cirila pa je to novo glasilo sprejela v izdajanje v lastni režiji. Tako združen list bo v bodoče ohranil dosedanje ime »Kraljestvo božje« s podnaslovom, da je glasilo BSCM in Slomšekove družine. V listu bo ostala tudi dosedanja Iiturgična priloga »Božji vrelci«, tako da bo ta mesečnik res pristno naš domač ne le verski, temveč tudi narodni mesečnik. List bo izhajal na 28 straneh, čim bo priglašenih zadostno število naročnikov, pa stalno na 32 straneh. Letna naročnina bo 15 Din. Prinašal bo veliko slik iz slovenskih krajev, povesti, poročila iz prvih najzanesljivejših virov, posebno pa bo vso pozornost posvečal slovanskim narodom širom sveta. Če slovenska inteligenca pravi, da nima svojega nabožnega glasila tega odslej ne bo mogla več reči. Kljur: temu bo pa list pisan tako, da ga bo vesela tudi kmečka in delavska družina. Gotovo bodo vsi pozdravili to sporazumno in sistematično delo našega tiska, delo, ki ga moramo vršiti vsi v;rni Slovenci brez razlike .da vršimo dediščim sv. Cirila in Metoda ter našega velikega Slomšeka. Vabimo zato že sedaj vse, da bodo naročniki in prijatelji tega skupnega lista! Prosimo posebno naše preč. gg duhovnike, da predočijo narodu dolžnost tega dela, da s pomočjo požrtvovalnih poverjenikov v vsaki župniji dosežejo, da bo sveti ogenj postal večni plamen versk»" in narodne zavesti. Vse, ki bi nam pri delu mogli pomagati, prosimo, da nam sporočijo svoje naslove, isto tako vabimo tudi tiste, kateri želijo, da jim prvo številko novega mesečnika dopošljomo na vpogled. Pišite na naslov: Uprava lista »Kraljestvo božje« v Mariboru, Koroška cesta 5. Nesreče. Težko naložen voz ga je smrtno povozil. V Gradišču je služil za hlapca pri posestniku Pečolarju Lenart Arčnik. ki je vozil hlodovje iz gozda na cesto. Navzdol je pozabil zavreti in konje je teža pognala v dir. Da bi zaustavil voz, je skočil pred konja, ki sta ga podrla, padel je pod voz, in ta mu je na treh mestih stri hrbtenico in stisnil prsni koš. V noči po nesreči so ga našli, prenesli so ga domov, kjer je umrl. Zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Od lovca obstreljen. V Trobolju v Mis-linjski dolini se je vršil zadnje dni v lovišču najemnika Ivana Kollnerja velik lov, katerega se je udeležilo 13 lovcev. Ob robu gozda se je senčil 731etni delavec Franc Pečnik. Neki neprevidni lovec je sprožil puško in 11 šiber je zadelo starčka. Nevarno poškodovanega so prepeljali v bolnico v Slovenjgradec. Dva avtomobila trčila. Na državni cest' v Košakih pri Mariboru se je zgodila ne daleč od trgovine Rižnik prometna nesreča. V mesto se je peljal s tovornhr avtomobilom Valentin Treo, trgovec od Sv. Troiice v Slov. goricah. Naenkrat se je pojavil pred njim na omenjenem mestu tovorni avto mesarja Ivana Krajnca iz št. Ilja. Na nepojasnjen način je zagnalo radi preveč mokre ceste tovorni voz Krajnca tako, da je zadel od strani v Treotov avto. Trčenje je bilo tolikanj močno, da ni mogel nobeden avto nadaljevati vožnje in so ju morali drugo pred-poldne kot invalidna odvleči. Nevarno avtomobilsko trčenje. Na državni cesti pri Suhlji pod Ptujem m bližini posestnika in kovača Roškarja na ovinku sta trčila 1. novembra ob 7. uri zjutraj težki tovorni avto ,last tvrdke Reinhard iz Koprivnice, in pa osebni avto znamke »Opel«. Osebni avto je sunek razbil, tovornega je vrgel v obcestni jarek. Osebni avto je last Dragotina čekade iz Slovenjgradca in je bil namenjen v Koprivnico. Nesrečo, ki ni zahtevala človeške žrtve, je zakrivila vsled dežja polzka cesta in je zaneslo osebni avto preveč na desno. Lastnik osebnega avtomobila ima 30.000 Din škode. Poljski general Smigly-Rydz bi naj dobil ob priliki narodnega praznika 11. X. t. 1. maršalsko palico in bi naj postal naslednik rajnega Pilsudskega. Smrtno ponesrečil pri čiščenju vodnjaka. Danijel Brumen, posestnik pri Sv. Martinu pri Vurbergu, ima 28 m globok vodnjak, katerega je dal popravljati in čistiti. To delo je prevzel Anton Malek, prevžitkar ln kopalec studencev od Sv. -----i Patrulja vojakov iz afriškega Maroka v službi zmagovitega španskega generala Franca. Tako hujskajo v obleganem Madridu mladostne rdeče miiicniKe. Nacijonalne čete so nasedle pri prodiranju proti Madridu Escorial, ki je čudovito krasna stavba. — Desno: Mussolini govori črnim srajcam na obletnico pohoda fašistov v Rim. Marjete na Dravskem polju. Pomagala sta mu dva. Na dno vodnjaka se je spustil po verigi, na katero je pritrdil več lestev. Po končanem delu je plezal proti vrhu, a se mu je skoraj na cilju odtrgala lestev in je padel nazaj v globino, kjer je obležal mrtev z dvakrat prebito lobanjo. Smrtna nesreča zadela mladega gospodarja. V Globokem pri Brežicah in sicer v Blatnem so gradili obcestno škarpo in vozili za to potrebni materijah Eden od voznikov je zapeljal voz gramoza preveč v obcestni jarek in ni mogel izpeljati. Mimo se je pripeljal mlad gospodar Ivan Podgoršek, ki je pomagal vozniku pri spravljanju voza iz jarka. Po nesreči so konji voz zaokrenili in Podgoršek je dobil rano na rami, ki bi ne bila sama na sebi nič nevarnega. Zatekel se je v bolnico v Brežice, kjer mu je prisad končal življenje. Rajni je bil priden gospodar, ki je bil priljubljen ter spoštovan daleč na okrog. Brezposelni rudar ponesrečil v gozdu. Ivan Golouh, 401etni brezposelni rudar iz Trnovega pri Laškem, je v gozdu tako nesrečno padel po strmini, da je priletel s hrbtom na sekiro in bi bil vsled zadob-Ijene rane skoraj izkrvavel. Misijonski brat kovač žrtev eksplozije. V Domžalah v kovačnici misijonišča je bil zaposlen brat Lojze Dovjak. Varil je staro vodovodno cev, ki je bila iz medvojnih časov in je tičala v njej neka eksplozivna snov. Radi razbeljenosti v ognju je cev eksplodirala in drobci so hudo zadeli brata. Presekali so mu desno nogo v členku, mu zdrobili prste in mu povzročili globoke rane v desni strani vrata. Smrtno nevarno ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnico. Huda avtomobilska nesreča se je zgodila blizu Šmihela na Dolenjskem na strmih serpentinah banovinske ceste. 541et-ni trgovski potnik Ferdinand Martin iz Ljubljane se je peljal z avtomobilom po omenjenih strminah. Najbrž je odrekla zavora, avtomobil je zdirjal navzdol, se prekucnil na ovinku in pokopal pod seboj oba potnika. Ferdinand Martin, ki zapušča ženo in dve hčerki, je bil takoj mrtev, šoferja Antona Srebrniča so potegnili izpod razbitega avtomobila težko ranjenega. Smrtno ponesrečeni je bil 26 let nastavljen pri ljubljanski tvrdki Samec. Oče petčlanske družine podlegel poškodbi vsled padca. V Trbovljah je bil zaposlen pri Dukičevem podjetju 341etni M. Puh, rudar iz Majšperga in stanujoč v Potoški vasi pri Zagorju. Ko se je vračal iz službe preko Slačnika, kjer gradijo novo cesto, je na nezavarovanem nevarnem mestu omahnil in padel več metrov globoko. Pri padcu se je hudo poškodoval na glavi. Zatekel se je v ljubljansko bolnico, kjer je umrl. Zapušča ženo in 5 otrok. Kolo voza je zlomilo levo nogo enoletnemu delavčevemu sinčku Francu Vebru v vasi Ladja pri Medvodah na Kranjskem. Za vedno zaspal na kopi. V občini Pol-šnik pri Litiji ima knez Windischgratz iz Konjic bukove gozdove, v katerih delajo oglje. Osem let je- že žgal oglje na knezovi posesti 321etni Janez Medvešček iz župnije Dol. Dne 26. oktobra se je odpravil z doma v gozd h kopi in je rekel ženi, da se bo vrnil drugo jutro. Ker očeta ni bilo zjutraj, ga je šel iskat sinko in ga je našel ležečega na kopi. Za sinom je odhitela tudi žena za možem in ga je našla mrtvega. Revež se je hotel v hladni noči ogreti pri kopi, h kateri je sedel, zadremal in so ga zadušili strupeni plini. Zapušča ženo in šest nepreskrbljenih otrok. Slovenski šofer se ubil v Liki. V bolnici v Kninu je podlegel prebitju lobanje 23-letni šofer Stanislav Frlic, doma iz Gorenje vasi pri Poljanah in uslužben pri avtopodjetju Ivan Mrak v Dolu. Z gospodarjem je peljal iz Šibenika za dva gostilničarja v Škofji Loki vino. Lastnik avtomobila je sam šofiral, Frlic je sedel zadej. Iz nepojasnjenega vzroka je padel z avtomobila v noči v Liki, 30 km od Knina, in si je pri padcu prebil lobanjo. Kmalu po prepeljavi v kninsko bolnico je umrl. Pri božjastnem padcu se ubila. V Dolenji vasi pri Zagorju ob Savi je šla iz sobe 341etna samska Angela Koritnik. Komaj je zaprla za seboj vrata, je padla v božjastnem napadu tako nesrečno, da je obležala mrtva. Dninar padel pod voz. V vasi Poljane pri Novem mestu se je prevrnil voz na 321etnega dninarja Mihaela Urbančiča, ki je obležal nezavesten s hudimi poškodbami na glavi. V nezavestnem stanju so ga prepeljali v ljubljansko bolnico. Po desetih dneh podlegel počenju lobanje. V »Gospodarju« smo poročali o hudi nesreči, ki je doletela v Črni v občini Kamniška Bistrica brezposelnega delavca Fr. Pustoslemšeka iz Sp. Kališ. Peljal se je s kolesom in je imel seboj na biciklu še prijatelja. Na klancu med Žago in Pirčevimi ridami se mu je utrgala na kolesu veriga in sta se oba prevrnila na kup gramoza. Pustoslemšeku je pri padcu počila lobanja, njegov tovariš se je le lažje opraskal. Poškodovanega so prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer je umrl po desetih dneh. Razne požarne nesreče. Na posestvu tovarnarja Lavriča pod Rogljo na Pohorju je uničil najbrž podtaknjen ogenj lansko pomlad dograjeno in čedno opremljeno planinsko kočo. Škoda znaša 100 tisoč dinarjev. — Na Prihovi pri Konjicah je pod noč zgorela viničarska koča, last Alojzija Flisa, po domače Erjavca iz Spodnjega Grušovja. Koča je stala na cesti med Pavličevo gostilno in mežnar-jem ter je bila že eno leto prazna. Ogenj je najbrž zanetil kak potepuh, ki je prenočeval v praznem poslopju. — Pri Veliki Nedelji je 27. oktobra zvečer ob 7. uri izbruhnil požar na gospodarskem poslopju pri Vajdu Jakobu na Hajndlu. Domači so obrezovali repo, ko je gospodinja opazila, da gori stelja. Požar se je hitro razširil na vse gospodarsko poslopje, uničil je vso krmo, pokvaril zrnje, skoro do polovice poškodoval tudi stanovanjsko hišo, tako napravil škode do 20.000 Din. Na pomoč je takoj prihitela domača mihov-ska požarna bramba, pozneje so prišli še trgovški in ormoški gasilci. Tako so požar omejili. Vse kaže, da je bil ogenj podtaknjen, ker domači na kraju, kjer je ogenj nastal, niso imeli nobenega opravka. Koliko škode je že napravila maščevalnost! — V noči od 30. na 31. oktobra je začelo goreti v Zgornjih Žerjavcih v občini Voličina v Slov. goricah in je bila radi vetrovnosti v nevarnosti cela vas. Posestnici Ivani Horvat je zgorelo gospo- Vsaka "ASPIRIN* TABLETA nosi Bayer-Jev krit kot g«, rancljo za pristnost Prot) vsem bolečinam In prehladi aspirin Ogla« it reeistr. doc! S. Br. 6704 nd I. [II. loti darsko poslopje z letošnjimi pridelki in živino, škode je 30.000 Din. Zelarju Jožefu Miheliču je upepelil ogenj istotako gospodarsko poslopje z opremo in znaša škoda 35.000 Din. Posestniku Janezu Šu-manu je postala žrtev ognja hiša in vsa oprema podnajemnika viničarja Andreja Hobode. Oba imata 20.000 Din škode. Gašenje je bilo težavno radi vetra in se je moralo radi noči omejiti na reševanje ljudi in živine. Požarna škoda je le delno •krita z zavarovalnino. Štiri smrtne žrtve železniške nesreče. V Bosni v bližini Drvarja poseda šumsko podjetje Šipad železniško progo. Na tej železnici se je zgodila 29. X. na večer huda železniška nesreča. Radi deževja in snega so bila tla razmočena. Z lesom na-tovorjeni tovorni vlak je iztiril med postajama Oštrelj in Drvar ter je zgrmel v prepad, kjer se je čisto razbil. Od šestih železničarjev so bili 4 mrtvi, eden težje in eden lahko ranjen. Razne novice. PRECASTITIM ŽUPNIM URADOM! 1. Opozarjamo, da mnogi na naše obvestilo niso še poslali nakazila za oficije sv. Stanislava Kostka in sv. Bosca, Ne odlašajte na zadnji dan! — 2. Razposlali smo naročilnice in položnice za Nekrolo-gij. Opustili smo dosedanjo prakso, da smo pošiljali brez naročila, pa so gg. popolnoma upravičeno gledali, kaj prihaja nenaročeno. Zato bomo tudi Nekrologij lavantinske duhovščine pošiljali le samo na prednaročila. 3. Razna obvestila in prošnje bomo objavljali odslej v »Slovenskem gospodarju« ter prosimo, da gg. duhovniki vsak teden to rubriko pogledajo. Priporoča se: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Kmečka žena. Pred dvema tednoma smo priložili »Slovenskemu gospodarju« letak za naročilo lista »Kmečka žena«. Z veseljem sporočamo, da se je prijavilo toliko naročnic, da bo list lahko začel izhajati. Posebno nas pa veseli, da so mnoge tako željne tega lista, da so nas začele že izpraševati, kako to, da ga nismo že poslali. Moramo pojasniti, da je nastopil nepredviden slučaj, da je namreč urednica nagloma zbolela ter morala na operacijo. Sedaj je hvala Bogu zopet iz bolnice, takoj pojde na delo. Ko to objavljamo. p?. ^T>simo še one, ki se še niso pri- Občinam nudimo: razne občinske tiskovine, pisarniške potrebščine, kuverte z natisom, kuverte za akte, pisinorede, slike kralja Petra n., stenske križe za občinske sobe, vezavo Uradnega lista in drugih knjig. — Gene nizke, postrežba točna. Tiskarna sv. Cirila, Maribor, Ptuj. glasile, da jim pošljemo prvo številko brezplačno na vpogled. Naj vzamejo dopisnico, pa naj nam sporočijo svoj naslov, radi jim bomo list poslali na ogled, bi če ga ne vrne, jim bomo pošiljali list še naprej kot naročnici. Pišite na naslov: Uprava lista »Kmečka žena«, Maribor, Koroška cesta 5. številna zaposlitev. Pri regulaciji Savinje pri Tremerju pod Celjem je na delu 300 delavcev. Regulacijska dela Ložniee vrši 50 delavcev. Vsem gg. naročnikom (Vzajemnosti«. Ponavljamo opozorilo v 10. številki, da sedanja 11. itevilka nima priloge »Praedlcate« in zato naj reklamacije izostanejo. Uprava »Vzajemnosti« v Mariboru. . Lepe knjige. Bližajo se dolgi Jesenski in zimski večeri. Da vam ne bodo dolgočasni, si pre-skrbite lepo etivo. V Cirilovih knjigarnah v Ma-ttboru In Ptuju dobite po zelo nizki ceni štiri krasne povesti ln sicer: A njega ni (12 Din), Kraljica Estera (10 Din), Pravica in usmiljenje (7 Din), S strelo in plinom (7 Din). Pri nakupu treba paziti na kakovost! Ko nabavljat« novo perilo, je Vaša največja skrb, da 11 bo trajno. Trajnost pa ni odvisna toliko od samega perila, kolikor od načina pranja. Perite zato samo z odličnim jedrnatim milom, kakor je Bchlchtovo Jelen milo, ker boste na ta način Ohranili trajnost Vašega perila ln si prlštedili nove Izdatke. Blasnikova Velika Pratika za leto. 1937 je zopet izšla. Ta naš ljudski koledar je med Slovenci najbolj priljubljen ln domač. Celo naši izseljenci ga radi naročajo, ker jih spominja na domovino in mlada leta. Cena enemu izvodu je 6 Din. Dobi se v tiskarni J. Blasnika nasled. v Ljubljani, Breg št. 10—12, in v trgovinah. Poleg »Velike Pratike« je izšla tudi »Mala pratika za 1. 1937«, ki velja samo Din 2.50. Ta je razširjena zlasti na štajerskem, kjer se je doslej neupravičeno šopiril nemški »Bauernkalender« lz Gradca. 1211 Obžalovanja vredni slučaji. Iz železne blagajne Zadružne zveze v Mariboru v Miklošičevi ulici je odnesel vlomilec 4566 Din. Uzmovič je odprl pisarno, v kateri je blagajna, s ključem. Kravja tatvina in goljufija. Neznanci so v noči v Črešnjicah pri Frankolovem ukradli g. župniku srednje veliko, rdečkasto ter brejo kravo. — Anton Kejžer, posestnik v Viču pri Dravogradu, je kupil na mariborskem sejmu za 1280 Din kravo, ki mu je kmalu poginila, ker je bila po poznejši ugotovitvi jetična. Oškodovani kupec je šele po smrti krave hotel ugotoviti z živinskega potnega lista prodajalca. Na potnem listu je stalo zabeleženo, da ni kupil krave, ampak — kobilo! Goljufija je naznanjena mariborski policiji, ki poizveduje za sleparskim prodajalcem Avstrijskega sleparja zaprli v Mariboru. Mariborska policija je vtaknila pod ključ 291etnega zavarovalnega agenta Jožefa Kalschmida iz Salzburga. Poizvedovanja pri avstrijski oblasti so dognala, da aretiranega zasleduje radi raznih sleparij avstrijska policija. Obstreljen iz zasede. V ptujsko bolnico se je zatekel 241etni posestniški sin F. Ar-nejčič iz Haloz. Ko se je vračal z obiska v Paradižu proti Pristavi, je bil nanj oddan iz zasede strel, ki ga je zadel v roko in mu je bil odstreljen levi sredinec. Na povratu obstreljen. 261etni Ivan Rihtarič iz Mezgovec v ptujski okolici se je vračal pozno v noči proti domu. Iz zasede je padel strel in krogla je zadela Rihtariča v levo nadkolenico in ga je nevarno ranila. Ranjenega so spravili v ptujsko bolnico. Vlomi v Halozah so prišli v zadnjem času nekako na dnevni red. Neznani storilci so obiskali hišo posestnika Karola Kasperja pri Sv. Trojici ter so pokradli razne dragocenosti ter precej živil. Kar drugi dan za tem so bili najbrž isti uz-moviči na delu pri posestniku Ernestu Ferdinandu v Velikem Okiču, kateremu so odnesli razne predmete. Tretji vlom je bil izvršen pri posestniku Martinu Vnuku v Leskovcu. Pregnani vlomilci. Iz Vitanja poročajo: Naš nočni čuvaj je opazil 28. X. okrog polnoči, kako so si dali opravka s črnimi maskami po obrazu našemljeni moški pri vratih trgovine gospe Antonije Kuzman. Očitno je bilo, da hočejo vlomiti. Ko jih je pozval, so se neznanci odstranili, a so se po preteku ene ure zopet vrnili. Tudi tokrat so bili še pravočasno pregnani. Ko so se pa lotili v tretje krog dveh čez polnoč vlomilskega posla, jih je odgnal s streli žagar, ki stanuje v hiši omenjene trgovke. O poskusu vloma prepozno obveščene. žandarmerija je le ugotovila, da so neznani storilci s ponarejenimi ključi že bili odprli ključavnice pri vhodu v trgovino in da bi se bili lahko založili z raz-nam manufakturnim blagom, če bi ne bili trikrat zmoteni in odgnani. Zločinci, pet po številu, so se po izjalovljenem vlomu v avtomobilu odpeljali. Trgovec si sam končal življenje. V Celju v svoji sobi v Strossmajerjevi ulici se je obesil 651etni trgovec Avguštin Kre-gan. Zapustil je * ismo, v katerem oznanja, da si je izbral prostovoljno smrt radi neozdravljive bolezni. Pokojni je služboval precej let kot poslovodja pri tvrdki VVogg in se je osamosvojil po svetovni vojni. S prebito lobanjo v bolnico. Na Lavi pri Celju je v noči pobil z železnim predmetom z udarcem po glavi do nezavesti ključavničar Jožef Šprajcer 171etnega tkalca Martina Kandolfa. Nezavestnega so odpeljali v celjsko bolnico, kjer so ugotovili, da ima prebito lobanjo. Vlom v kmečko skrinjo. V Tunjice pri Kamniku sta se priklatila dva potepuha v hišo Marije Klanjšek. Stikala sta po hiši in našla pod zglavjem ključ, s katerim sta odklenila staro kmečko škrinjo. Koj na vrhu jima je padlo kot plen v tatinsko roko 6000 Din, 10 zlatnikov po 10 kron ter dva jopiča. Vlomilca sta jo od-kurila v smeri proti Komendi. Kdo je storilec? Na Bučki so našli zgodaj zjutraj med dvema hišama mrtvega 241etnega Jožefa Goloba iz Močvirja, sina vdove. V noči pred smrtjo je še bil v Selakovi krčmi, kjer se je pred odhodom od vseh poslovil in rekel, da gre domov. Kaj se je potem z njim godilo, ne zna nikdo. Orožniška patrulja je dognala, da je bil Golob ustreljen na levi Btrani prs naravnost v srce. Skrivnosten strel pojasnjen. Zgoraj po ročamo, kako je dobil prvotno na zagoneten način v noči strel skozi srce in se je zgrudil mrtev na sredi Bučke 231etni Jožef Golob, ki se je pred kratkem vrnil od vojakov in je živel kot edina opora že postarane matere v Močvirju pri Bučki. Orožniki so hitro dognali, da je streljal trgovec Martin Žnidaršič s stopnic in je zadel Goloba. Žnidarčič je že odsedel pred leti radi streljanja devetmesečno ječo. Smrtno nevarno se je zabodel v bližino srca iz samomorilnega namena 351etni čevljarski pomočnik Franc Radon iz Bri-tofa pri Kranju. Bil je brezposeln, povrh se je še nekaj spri z ženo in je segel po obupnem dejanju. V smrtno nevarnem stanju so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Slučajno prijet vlomilec. Orožniki iz Kamnika so zasledovali nekega vlomilca do Cerkelj. Tamkaj so pogledali v hišo, kamor se radi zatekajo od oblasti zasledovani ptiči. Zadeli so slučajno ne na iskanega, ampak na 321etnega Ivana Oc-vrika iz Ločice pri Polzeli. Pri pogledu na orožnike je skušal pobegniti, kar pa mu ni uspelo. Očitajo mu vlom pri Karlu Osulinu v Škocjanu pri Lukovici. Našli so pri prijetem vlomilsko orodje in so ga oddali v zapore v Kamniku. Izpred sodišča. Za uboj 4 leta. Dne 13. septembra so našli ob cesti pri Spodnjem Dupleku pri Mariboru mrtvega posestnika Pavla Dvoršaka. Orožniki so kmalu dognali, da je postal Dvoršak žrtev uboja. Ubiti se je mudil dan poprej v Mariboru, kjer je prodal slive. Proti večeru se je odpeljal proti domu in je zadel ne daleč proč od svojega doma na posestnika Koprivnika, na katerega je kuhal jezo ter ga je začel zmerjati in izzivati. V tem trenutku je stopil na pozorišče Koprivnikoy hlapec, 221etni Herman Vohak. Radi psovk se je pognal za Dvoršakom in ga je udaril s palico preko glave. Udarjeni se je peljal sicer dalje, vendar je kmalu padel z voza, ki ga je še povozil. Drugi dan so ga našli mrtvega. Vohak je bil 30. X. v Mariboru obsojen na 4 leta. §!0¥0$E*a Krajina. Sobota. V nedeljo 18. oktobra ob y,8. uri se je vračal iz Sobote šolski upravitelj g. Berdon Dra-gotin od Sv. Sebeščana. Ne vemo, kaj je bilo vzrok, da je s kolesom trčil z osebnim avtom g. Benka. Kolo se Je zdrobilo, g. Berdon je padel "s nezavest in avto ga Je odpeljal domov. Kljub silnemu udarcu je Ze okreval, šofer trdi, da j« nesrečo zakrivil g. Berdon sam. Most na Petanjcih. Dolgoletna želja za zgradbo novega mostu na Petanjcih, kjer Je dosedaj v rabi le brod, ki pa nikakor ni odgovarjal veO prometu, Je končno postala dejstvo. Celoten proračun mostu čez Muro ln njene rokave (stranski mostovi) Je predviden na 3,000.000 Din. Prtv tako bo v zvezi z novogradnjo mostu treba zgra- ""UPU7P7UUP77UP777U77UPUPUPU77UPP777P! 020201022348534891484823535353532353484823485348232323234823482348535348480002 eliti okrog 1 km ceste, ker so dosedanji dovozni kolniki nesposobni, da bi se na njih vršil promet do novega mostu. Dolžina novega mostu znaša čez glavno strugo 95 m in bo imel tri odprtine, torej bo imel dva odporna zidova v sredi struge. Predvidena sta še dva stransKa mostova in trije manjši stranski mostovi v cestnem nasipu. Od teh treh induceacijskih mostov bo imel največji 23 m dolžine, druga dva pa bosta merila v f.ol-žini po 10 m Prvi stranski most bo imel dolžino 25 m, drugi pa 22 m. V tekočem proračunu je na razpolago 600.000 Din,zato se z zgradbo tega tako potrebnega mostu takoj začne, kakor je predvidel to g. ban Dravske banovine. Okrog 15. novembra t. 1. bo že razpisana tudi licitacija za ta most in tako, kakor se upa, se bo z delom pričelo še to zimo. Smrt kosi. Umrla je v Lendavi gospa Flisar-jeva. Pokojnica je bolehala celi dve leti za težko boleznijo in jo je sedaj rešil Vsemogočni dolgega trpljenja. Pokojnica je bila blaga žena in mirnega značaja. Naj ji sveti večna luč! Sejem v Lendavi. Dne 28. oktobra je bil sejem v Lendavi. Toda radi slabega vremena sejem zdaleka ni bil ono, kar se je pričakovalo. Prignane je bilo malo živine in kupčije so bile zelo slabe. Nekoliko živahneje je bilo okrog kramar-skega sejma kjer so ljudje kupovali zelo veliko. Nočno vpitje. Lendavčani smo navajeni na marsikaj, kar bi sicer drugod ne opazili. Večkrat smo deležni ponočnega vpitja in razgrajanja in petja. Drugod pojejo saj slovensko, pri nas pa so zelo vneti pevci monotonega madjarskega petja. Nemir ponoči od 26. na 27. oktobra pa je bil vendar tako hud, da prosimo občinsko upravo, da stopi na prste vsem razgrajačem ponoči. Gornja Lendava. Volitve so za nami. Oba nosilca list sta napela vse sile, da zmagata. In zmagal je g. Bačič. Volitve bi potekle v največjem redu In miru, če med nasprotniki ne bi bilo par komunističnih kričačev, ki so tu in tam malo bolj glasno pokazali svojo mržnjo do cerkve in naših vernih ljudi. Pa je šlo vse po sreči, borba in agitacija je bila na obeh straneh velika in zaslužili smo zmago. Za zmago se imamo zahvaliti predvsem našim fantom, ki so veliko delali in ostali tucH vedno dosledni na naši strani. Volilne borbe je konec. Začne se delo v občini z novim županom in novim odborom. Pričakujemo' od novega odbora, da bo skrbel za razvoj naše občine, posebno za zboljšanje naših cest, za ureditev dolga, za podpore, brez katerih ne bo mogoče nikamor naprej. Je vseeno, kdo je volil nas ali proti nam, la vse hočemo skrbeti in delati za ljudi .— »Prosvetno društvo« pripravlja v novembru lepo igro. Tudi za Božič se že pripravljamo. Fantje in dekleta, pridružite se vsi, ki hočete izobrazbe, zabave in dobre knjige. Knjižnica društva je odprta vsako nedeljo dopoldan. Na razpolago so tudi vsi naši časopisi in revije. Pridite jih pregledat. Sv. Sebeščan. Prejšnji teden smo pokopali šolarico Graj Marijo 8 let staro. Redno je prihajala v šolo, prišla je pred dvema tednoma domov in legla v posteljo in ni več vstala. O vzroku njene prerane smrti se veliko govori. Najbrž pa bo stvar itak prišla pred oblast in se bo tam vse razčistilo. Žalostne starše 'in ostale naj tolaži Bog, rajni pa naj sveti večna luč. Mačkovci. Volitve so za nami. Imeli smo dve listi JRZ. Na prvi je bilo polovico katoličanov in polovico evangeličanov. Nosilec liste je bil katoličan. Ta lista je bila oficijelna lista stranke. Nosilec druge liste je bil luteran in skoraj vsi kandidati luterani. Malo pred volitvami in na dan volitev so luterani proglašali svojo listo za luteransko in prvo listo za katoličansko (papin-sko). In posrečilo se jim je. Luterani so kompaktno volili drugo listo in ti so v večini, katoličani pa prvo. DOBAVLJA- POPRAVLJA motore vseh trsi električnih strojev Domača tovarna 3VAN PASPA I SINOVI zagrfeb, HofuraSha «9 Crensovci. Čudimo se, da piše neki list, da je v naši cerkvi umrlo ljudske petje. V naSi cerkvi se glasi Se vedno lepo petje, zborovo in ljudsko. SploSen pojav pa je, da se moški glasovi ne ču-jejo ved tako, kakor nekdaj. To je povdarjal g. župnik na praznik Kristusa Kralja, ko je spodbujal ljudi za nadaljno lepo skupno petje. Crensovci. Občinske volitve so se vršile lepo v miru in zmagala je stranka JRZ. Nositelj liste je bil dozdajšnji predsednik Horvat Anton iz Žižkov. Ta lista ima 22 odbornikov, opozicija pa ima samo 2 odbornika. Mačkovci niso dobili nobenega odbornika. Ko je opozicija z mačkovci videla, da ne bodo zmagali, so se opoldne združili in na vse načine delali, da bi zmagali. To pa se jim ni posrečilo. Hvala zavednim volilcem! Igrajoči se otroci povzročili požar. V Tišini je upepelil ogenj gospodarsko poslopje posestniku Francu Kuzma. Ogenj so zakrešili otroci, ki so se igračkali z vžigalicami. DRUŠTVENE Hoče pri Mariboru. »Župnik iz cvetočega vinograda« je naslov igri, ki jo bo Prosvetno društvo vprizorilo v nedeljo 8. novembra v Slom-šekovem domu ob treh popoldne in ob sedmih zvečer. Pridite, ne bo vam žal! Sv. Trojica v Slov. goricah. Katoliško slovensko izobraževalno društvo ponovi v nedeljo dne 8. novembra v samostanski dvorani ob treh popoldne igro »Cma žena«. Vabljeni vsi farani domače fare in gostje sosednih župnij! Gornja Radgona. Sv. Martin je prejšnja leta delal v naših kleteh velike čudeže — ko je spreminjal sladek mošt v dobro vino — letos pa bo imel veliko manj dela — ker sodi so večinoma ostali prazni. Vsekakor pa bo ta kapljica, ki smo jo še rešili, opravila svojo službo v razvese-Ijevanje naših src — ker bo prav sladka! S tako kapljico bo n. pr. postregel mlinar Janda na odru prosvetnega društva v soboto, 7. novembra ob 8. uri in v nedeljo, 8. novembra ob treh popoldne — svojima visokima gostoma — grofu konjiškemu in njegovemu spremljevalcu Dolin-šku. Se bolj si jo bodo pa privoščili po končani igri, ko bodo obhajali poroko novega oskrbnika in navihane Evice, vse po načrtu prebrisanega Jande. Tako bomo obhajali Martinovo nedeljo pri nas, kdo pa noče verjeti, naj pride tedaj k nam ter osebno obišče »Zlodjev mlin«. Sv. Jurij ob Ščavnici. Po dolgem času zopet priredi naše Prosvetno društvo v nedeljo 8. novembra pretresljivo žaloigro v štirih dejanjih; »Križ in sovjetska zvezda«. Najzvestejšl prijatelj pregnanega abeslnsk. cesarja umri. Iz ženeve pišejo, daje negušev najzvestejšl prijatelj In sodelavec, ras Nasibu, ki je poveljeval južni abesinski armadi, umrl, V ženevi je bil kakor znano, spomladi z negušem in je vodil abes. delegacijo. Bolehal je za tuberkulozo. Njegovo stanje se je zaradi razburjenj zadnjih mesecev tako poslabšalo, da so ga morali prepeljati v Davos. Zdravniki v Da-vosu pa mu niso mogli pomagati. Smrt izumitelja pištole. V Budimpešti je sklenil svoje življenje Rudolf von Frommer, izumitelj svetovno mane Frommerjeve avtoma- Ciganka. Povest iz domačih hribov. 23 Pravil je, da je hotel Žagar po svojem jetičnem bratu Juriju na vsak način prevzeti Osoje. Edino tisto dekle, Jurijeva hčerkica, mu je bilo na poti; saj drugih otrok Jurij ni imel. Zato je obljubil njemu, Silvestru, ki je bil tedaj pri Hriberniku za hlapca, da mu da tisočak, če spravi otroka v kraj. On, Silvester, pa ni hotel, ker se ni maral z nedolžno krvjo omadeževati. Cez nekaj časa so prišli v tisti kraj cigani. Z njihovim poglavarjem se je menil Martin, tedanji Žagar in sedanji Osojnik, naj bi cigani ugrabili dekle in je odpeljali; dobro bi jih poplačal zato. Ciganom pa se je zdela ta reč prenevarna; vendar je obljubil, da odvede dekle, če mu jo pripeljejo v tabor. Tedaj je Martin njega, Silvestra, pregovoril, da je otroka na skrivaj odnesel k ciganom. Tem laže mu je .to bilo, ker mu je pomagala Osojška dekla, s katero sta si bila dobra. »Kako se piše ta dekla?« ga je prekinil ravnatelj. »Liza Koren. — že dolga leta je omožena z nekim cestarjem pri Gradcu.« Potem je Silvester pripovedoval dalje. Ko je nesel deklico k ciganom, je vrgel kos njene oblekce v vodo. Ta je obvisel v grmovju in tako so ljudje verovali, da je otrok zašel v vodo in utonil. Pol leta po tem dogodku je Jurij umrl in Osoje je podedoval njegov mlajši brat Martin. O dekletu dolgo ni bilo ne sluha ne duha. Pred desetimi leti so se cigani zopet prikazali v bistriški okolici. Tedaj so je Osojnik ustrašil in poslal njega, Silvestra, gledat, če je dekle še pri njih. Cigani so imeli novega poglavarja, ki so ga klicali za Mirka, stari pa je bil tudi še tu. Pokazali so mu dekle in ga spraševali po Osojniku. Gotovo so šli nadenj, da jim je moral spet kaj plačati. Silvester si je dekle dobro ogledal; ko pa mu je lani Osojnik pravil, da je prišla na čuden način na Ravne, in jo je tam spet videl, bi je skoraj ne bil spoznal. — Kaj se je po tistem ramušu na Ravnah, ko jo je oklal, z njo zgodilo, tega seveda ni vedel. Na kraju je še rekel, da lahko na vse to, kar je povedal, tudi priseže. Bilo pa je vse tako jasno, da o njegovih besedah nihče ni mogel kaj dvomiti. Pisar, ki je vso Silvestrovo pripoved sproti zapisoval, je izročil zapisnik ravnatelju in ta ga je na glas prebral, potem pa podpisal, Silvestra pa dal odpeljati. Točno opoldne je prišla Jerca v ravnateljevo pisarno in bila vsa zadovoljna, ko je čula, kaj je Silvester povedal. Zahvalila se je ravnatelja in ga prosila, naj ji da zapisnik prepisati, da bi ga vzela s seboj. Tej prošnji ravnatelj ni hotel ugoditi. Ko pa Društva, ali imate poslovne knjige? Založila jih je Tiskarna sv. Cirila. Dobite jih v Mariboru in v Ptuju. Velenje. S predavanjem o Španiji se je otvo-rila letošnja prosvetna sezona. Spet se je začelo veselo življenje v Društvenem domu. 13 fantov se je zbralo pod skrbnim ln ljubeznivem vodstvom g. kaplana Ludovika Preloga ter so ustanovili svoj fantovski odsek, da se pri sestankih poučujejo o socialnem vprašanju in o nevarnosti boljševizma. Za 8. in 15. novembra vse vljudno vabimo na predstavo »Igre življenja«, spisal E. Gregorin, ki bo ob treh popoldne v Društvenem domu v šmartnem. Ob koncu novembra bo predavanje s skioptičnimi slikami o Rusiji. Dne 22. novembra pa bo po prvi sv. maši društveni občni zbor. Vse prijatelje Prosvetnega društva vljudno vabimo ln prosimo, da nas podpirajo in obiskujejo naše prireditve, posebno ker bo čisti dobiček prve igre namenjen siromakom, za katere bo še posebna nabiralna akcija pod vodstvom g. dekana Potokarja, ki je sam daroval veliko svoto, kakor tudi g. novomašnik p. Marijan Valenčak. Bodi njima že danes na tem mestu izrečena prisrčna zahvala ln naj bi bila drugim za lep vzgled. Bog živi! Sv. Jurij ob južni žel. Zavedne slovenske fante vabimo, da se udeleže prosvetno-socijalnega tečaja, ki ga priredi Prosvetno društvo pri Sv. Juriju ob južni žel. v dvorani Katoliškega doma v dneh 13. do 15. novembra 1936. Spored: V petek 13. novembra: Ob 16. url: Otvoritev tečaja. 2. Namen tečaja. 3. Krek in njegovo prosvetno delo. 4. Pozdravi in poročila delegatov. V soboto 14. novembra: Ob 8. uri: Katoličan, zaveden narodnjak in najboljši državljan. Ob 10. uri: Stanovska zavest in stanovsko združevanje. Ob 14. uri: O socialnem vprašanju. Ob 16. uri: Slovenski katoliški fant. Po vsakem predavanju sledi referat enega tovariša. Ob 20. url: Igra »Kadar se utrga oblak«. V nedeljo 10. novembra: Ob 8.30: Sveta maša ln govor. (Med sv. mašo skupno petje pesmi: Kraljevo znamenje križ stoji; Lepa »1, lepa; Presveto Srce; Mladi mornarji; Povsod Boga.) Ob 10. url: Slavnostno zborovanje v telovadnici osnovne Sole, na katero so vabljeni tudt možje. 1. Otvoritev. 2. Izpoved. 3. Naša katoliška pro-sveta. 4. Slovenski problemi. 5. Naša himna: Hej Slovenci. Popoldne Igra: »Kadar se utrga oblak.« Dol pri Hrastniku. V naši farl se mnogo govori o špiritizmu. Ta »nova vera« ima mnogo pripadnikov. Saj celo nekateri sicer zelo razumni ljudje verujejo v »plešočo mizico«. O tem nam bo podal jasne pojme g. dr. Erllcti v nedeljo 8. novembra, ko bo predaval na otvoritvi »Farne univerze«. Univerzitetni profesor bo na široko objasnil razvoj klicanja duhov in pokazal na prezanimivih vzgledih laž ln resnico vere v duhove. Predavanje bo že radi snovi tako držalo poslušalca, da še vedel ne bo, kdaj bo konec. Predvsem radi primerov, ki bodo imeli zgodovinsko dokazan značaj, bo predavanje nazorno ln privlačno obenem. K temu otvoritvenemu predavanju vabimo predvsem može, žene, fante ln dekleta, kakor radi pomena farne univerze, tako radi važnosti snovi, o kateri bo predavanje ln radi predavatelja, ki slovi kot odličen predavatelj. Pač edinstvena prilika, da se o špiritizmu temeljito poučite! Knjige slovenske o tem nI, kar pa se govori o tej stvari med ljudmi, nima navadno nobenih trdnih temeljev in sllčl bolj živčni razbolelosti ln nagnjenosti v vražarstvo, kakor pa. pretehtanemu razpravljanju o stvari. Eni govore: Ne verjamem nič! Drugi: Res je, res! Jaz sem sam videl. Kdo torej Ima prav? Ali je mogoče ln ali se res duhovi naših rajnih vračajo ln pojavljajo, jih moremo slišati ln videti? Odgovor boste dobili jasen 8. novembra ob štirih pop<~'v dvorani. Prl 'itel "judi lz ■vweft'jih far lahko pridete! Obvezne vstopnine nI. Preval je. Pri prekoračenju državne meje na Jamnici pri Sv. Danijelu je 29. oktobra službujoči stražnik ustrelil okrog 301etnega moškega. Indenditeta ubitega se še dosedaj ni mogla ugotoviti. Pri sebi je Imel nekaj šilingov, tako da je najbrže bU Avstrijec. Komisija Je odredila prenos trupla v št. Danijel, kjer se je izvršilo sodno raztelesenje. Sv. Peter pri Mariboru. Volitve so končane, naša zmaga je nad vse pričakovanje sijajna. Naše zavedno ljudstvo je pokazalo hrbet vsiljivim županom ln podžupanom za vselej. Upamo, da bodo spregledali počasi še tisti zaslepljencl, ki so jim doslej sledili. Hvala vam, vrli možje tn fantje, ki ste se tako junaško postavili! Lista Vesenjakova je dobila 271 glasov, Cerinšek-Fluherjeva pa revnih 26. Lepo nam je razložil hudomušnež iz Trčove, kaj pomeni število 26. Pravi, 25 so jih dobili, kakor so jih zaslužili, pa še eno povrh po jeziku, ko so celi teden pred volitvami vpili ln lagali: Zmaga je naša, zmaga je naša! Fantje in možje, mi sedaj ne bomo počivali, sklenimo trdno vrste naše zmagoslavne stranke JRZ ln pojdimo na delo za pri- hodnje občinske volitve! — Krajevni odbor JRZ Sv. Peter pri Mariboru. Selnica ob Dravi. Opozarjamo na glavni praznik »Večne bratovščine za srečno smrt«, ki bo prihodnjo nedeljo, 8. novembra. Romarska po-božnost se začenja v soboto popoldne. Ta dan bo spovedovanje, pridiga, slovesne večernlce, molitve za rajne in procesija z lučkami. V nedeljo bodo sv. maše pri bratovskem ln glavnem oltarju, obhajilo romarjev, pridige ln popoldne slovesne večernice. Romarji, pridite v obilnem številu. Pričakuje vas Marija, priprošnjica srečne smrti! Ptujska gora. Dne 11. oktobra je bila usta« novljena na Ptujski gori krajevna protltuber-kulozna liga za občini Ptujska gora in Majš-perk. Sodelujejo vsi stanovi in priporočamo vsemu prebivalstvu, da to ustanovo podpre. šafarsko pri Ljutomeru. Na tukajšnji šoli Imamo 250 šoloobveznih otrok. Ali zelo čudno je, da Imamo samo enega učitelja, saj bi jih bilo treba več! Ponikva ob južni žel. Po dolgem potovanju je prišlo nekaj brezdomcev do dobrega, krščanskega in tudi dobro stoječega gospodarja, kateri jih Je dobrotljlvo sprejel pod svojo streho. Re-*li so, da Jih je prejšnji gospodar napodil ln šli so po svetu. Dobro so se počutili pregnanci pod mu je dopovedala, da se jutri župan in najuglednejši kmet na Bistrici s hčerko tega goljufa ženi in da ga je treba te sramote in nesreče obvarovati, jo je uslišal; narekoval je pisarju kratek posnetek tega, kar je Silvester izpovedal, to potrdil s podpisom in pečatom in izročil Jerci. S tem pisanjem je Jerca odšla in vsa nestrpna čakala na večerni vlak. Upala je, da bo ponoči že doma. Zgodila pa se je nesreča. Hudo deževje je na dveh krajih zasulo progo. Pač so tolažili potnike, da bo proga do osmih že popravljena in očiščena; pozneje pa so sporočili, da pred jutrom še ne bodo gotovi. Kaj naj bi bila počela? Vseeno ji je bilo, ali se pelje do pol pota in tam v kakem neznanem kraju v čakalnici precepi ali pa ostane tudi to noč še v Mariboru. Mahnila jo je na pošto, oddala tam brzojavko ter počakala na jutranji vlak, ki jo je pripeljal ob pol os™'h na domačo postajo. Če poroke niso preložili, potem bo prišla prepozno. Najela si je voz in vso pot naganjala voznika, naj hiti. Čeprav je ta konja na moč podil, je bilo že pol devet, ko sta dospela do Št. Ožbolta. Z Bistrice dol so zadoneli topiči... Ježeš! Narobe bo. 2e grejo v cerkev. Ob devetih imajo uro. Od St. Ožbolta na Bistrico gor pa je še uro hoda. Jerca pa je vendar upala ... Z mogočnimi koraki je lovila stezo v hrib in šla, kakor da streljajo za njo. Topiči so pokali in od hribov je bučno odmevalo, kakor da se krohočejo divji možje v leseh. Po vsakem strelu se je Jerca še bolj poghala. Pot ji je curljal po čelu, pihala je ko strgan meh. Prepozna bo, prepozna ... Ko je prisopk do kapelice pri Mariji Pomočnici, so zazvonili bistriški farni zvonovi... Zdaj je devet. V cerkev grejo in koj bo poroka ... Salamenski dedi copatasti, na nobenega se ne moreš zanesti! Kaj bi se še mučila? Ko pride, bo itak že vse pri kraju. Obstala je, si oddahnila in počasi nadaljevala pot, tako da je prišla šele čez pol ure do cerkve. Te-dajci je nekdo zavriskal... Cuj! Iz cerkve že prihajajo. Poroka je pri kraju ... Čakajte, ko strela vas bom udarila in vam zasolila vašo ženitovanjsko medico! ... Vsa divja je racala čez sejmišče. Polno ljudi je bilo okoli in ta ali oni je zaklical: »Glejte jo! Jerca je prišla, Jerca.« »Da, prišla, prišla,« je vpila Jerca, »in posvetila vam bom Bistričanom, da vas bo minila prevzetnost.« Toda že je pritekel organist in jo naganjal: »Hitro, hitro, da bomo mogli v cerkev!« »Kaj? Ali še niste opravili?« se je potovka začudila. »Ne, saj veš, da ne. Na te čakajo. Stopi hitro v župnišče!« (Dalje sledi.) tične repetlrne pištole. Učakal je 68 let. Posebnost tega Izumitelja je bila, da ni bil tehnik po poklicu, marveč pisatelj, odnosno narodni gospodar. Pisal je leposlovne sestavke in gospodarske članke ter je sestavil tudi prvi ma-džarsko-nemškl borzni slovar. Ko mu je bilo 28 let, je stopil v službo madžarske tvornlce za orožje. Do pred dvema letoma je vodil podjetje v činu generalnega ravnatelja. Madžarska Inženirska zbornica mu je za njegove tehnične Izume podelila častni naslov strojnega inženjerja. Cesar Franc Jožef pa ga je za zasluge v orožarstvu povzdignil v plemenltaški stan. gostoljubno streho, bili so jako mirni in se kazali hvaležne. Počasi pa jim je začel greben rasti, postajali so nestrpni. Domači niso marali prepirov, prenašali so njihovo nevljudnost, misleč, da se bodo poboljšali A varali ao se. Ravno ta mila narava domačih je bila kriva, da so se isti, ki so prišli od drugod, tako vgr.ezdili v tuji hiši, da so postali gospodarji. Vse so zapostavljali, ki niso mislili kakor oni, delali kakor oni, živeli kakor oni. Celo tako daleč je prišlo, da se jih je par odpovedalo veri svojih očetov. Kaj ne ,da je taka hiša pomilovanja vredna?! Zato svet opomin vsem gospodarjem: Ne jemljite pod streho kogar koli si bodi, ako niste o njem prepričani, da je pošten, veren in narodnjak. Usmiljenje mora biti pametno In tudi dobrohotnost ima svoje meje. Smihel nad Mozirjem. Ogledal sem si kraj. org. JRZ, to je, njene članske pole. Opazil sem na prvi pogled, da so vsi dobro misleči prebivalci včlanjeni, razen par bivših zaslepljencev JNS, ki jim pripada vloga podgan, ki zapuščajo potapljajočo ladjo. V tej župniji je včlanjenih okoli 95% vseh volilcev v kraj. org. JRZ. župnija je v tem oziru prva in vzgled drugim župnijam v gornjegrajskem okraju. Ko sem dalje spraševal, sem doznal, da so v JNS nekateri taki, ki se odlikujejo s sirovostjo in z nelepim obnašanjem napram cerkvi. Tudi kraj. Kmečka Eveza je krepko organizirana, tako kot kraj. org. JRZ. Isto tudi živinorejska zadruga, ker je živinoreja ljudstvu ena glavnih panog kmetijstva v tem okraju. Splošno pa mi je ljudstvo tožilo, da je župnija z okoli 400 prebivalci skoro odrezana od sveta, ker ni dostopne ceste iz Mozirja v Smihel, za uvoz potrebnega živeža in za izvoz lesa, ki je glavna panoga pri kmetijstvu. Vsled nedostopne ceste se les plačuje samo od 20—40 Din za m5. — Kmečka zveza in JRZ sta zaprosili ta gradnjo nove ceste Mozirje—Jazbine—Gač-nik—Smihel v dolgosti 6 km kralj, bansko upravo v Ljubljani in ministrstvo za gradbe v Bel-gradu. Naj bi se zgradila ta cesta, ki je ena najpotrebnejših cest v Sloveniji. Pilštanj. Zmaga je naša. Boj je bil hud, ker Je bil sovražnik dobro pripravljen. Proti nam je bila »gospodarska« lista. Tri fare je njen zastopnik preletal — Bog ve kolikokrat! K vsaki hiši, k vsakemu možu in fantu je prišel — sam ne ve kolikokrat. Sam sebe je hvalil in se ponujal. Naenkrat bo vse drugače v občini. Najprej se bo odpravila župnikova in kaplanova prostovoljna bernja. Ta je namreč kriva vse revščine v farl. Kako bi jo odpravil pri drugih, ne vemo. Pri njegovi hiši bi mu pa tega ne bilo treba. Spravil se je tudi na šolo. Učiteljev da Je preveč, eadostovali bi baje trije učitelji tam, kjer Jih ima zdaj pet dovolj dela. Pa »črnjakov« je pri svoji agitaciji požrl toliko, da se ljudje čudijo, kako da jih je prebavil. Tako je nagnal skupaj lz treh župnij vse komuniste, vse vedno nezadovoljne samostojneže, vse izdajalce slovenstva, ki Bkilljo čez Sotlo in vse take osebe, ki si druga če ne upajo na svetlo. Pripravljeno je bilo na dan volitev meso in dobro vino in povabljen sam general Štajerskih mačkovcev lz Celja! — Konec pa je bil polom in vroče mačje solzo. Sv. Lenart nad Laškim. Občinske volitve so ea nami. Pokazale so, da je večina naših ljudi v taboru JRZ. V naši občini so bile 3 kandidatne liste: 2 JRZ, tretja je bila opozicijonalna. Zmagala Je lista JRZ Deželak Jožefa, katera je dobila 177 glasov. Druga lista JRZ z nosilcem Tuhtar Frančom Je dobila 141 glasov. Združena opozicija z nosilcem Pušnik Jakobom Je dobila komaj 61 glasov. Vseh volilnih upravičencev je bilo 006. Tako so naši občani zopet pokazali, da Odobravajo politiko sedanje vlade, ter da spoštujejo svojega voditelja dr. Antona Korošca. Svetina nad Celjem. V kratkem se bo pri nas otvorila nova, oziroma prenovljena šola, ki stane 225.000 Din. Je čedna stavba, samo eden po-grešek ima: čisto po turško Je pročelje obrnjeno na dvorišče, hrbet pa obrata proti veličastni stavbi cerkve. St. Ilj pri Velenju. Na dan volitev je naša obnovljena občina nastopila po preteku dveh let prvikrat kot občina. Pokopali smo občino Lož-nico, ki nas je bila leta 1934 objela v svoje naročje. šli smo v volitve z geslom: pokažimo, da smo vredni svoje občine! In udeležba Je pokazala, da je št. Ilj ohranil tudi po dveletnem prevžitkarstvu svojo nekdanjo zavednost in politično izšolanost. Dobrih 75% volilcev je prišlo na volišče, ne samo da izrazijo zaupanje edini listi JRZ z g. Drev Matevžem na čelu, ampak da pokažejo svojo hvaležnost tistemu, ki je občino zopet vpostavil, to je notranjemu ministru g. dr. Korošcu, in potrdijo sklep tistih, ki so na najbolj demokratičen način, javno in edino po volji volilcev sestavljali kandidatno listo, številka 75% je pa samo uradna. Odšteti moramo od števila volilnih upravičencev vojake, težko bolne in trajno odsotne, na kar dobimo 85% no udeležbo. Redki nezadovoljneži so pa poskrbeli za zabavo ta dem. Med cerkvenim opravilom je eden izmed tistih, ki~vsled svoje bogaboječnosti navadno ob šolskem zidu čakajo na konec božjega opravila, obesil na gasilsko desko plakat v slovenščini, ki je bila v navadi pred 100 leti. Da se ta zgodovinski spomenik ne zgubi, navajamo točno besedilo: »Volilcl! Občinske volitve so danes. Ko pridete na volišče, povejte svoje ime, nato pa rečete: Volim listo Cvikl Martin, naj bo revež ali bogatin on spoštuje vsacega zatorej smo listo pridrugačili. Kjer on je duša torej vsi danes na volišče za bodočega župana podomače Burbena.« Ne moremo braniti, če hoče kdo po vsej sili samega sebe osmešiti, rečemo samo, da se je temu plakaterju to temeljito posrečilo. Na take otročarije v št. Ilju nasedajo samo tisti, katerim je tuji kruh boljši nego domači. Naj jim tekne! Pefer l€i€i^r rcsefm. Najnovejši pozdrav v št. Lenartu. Bilo je v pondeljek po volitvah. Na trgu v št. Lenartu je srečal neki gospod, ki je prejšnji dan volil listo JRZ, gospo, katere mož ni volil JRZ, pa jo je kot običajno pozdravil: »Dober dan, gospa!« Ta pa ga je hotela osmešiti, pa mu je rekla nazaj: »Hvaljen Jezus!« In gospod jo je bistro pogledal, pa odgovoril: »Za vse večne čase! Amen.« Nič nimam proti temu, ako bodo sedaj šentle-narški liberalci stalno tako »krščansko« pozdravljali, mi jim bomo pa za naprej tudi stalno odzdravljali: »Za vse večne čase! Amen.« Popravek! šentlenarški bivši so slabe volje, ker so samo bivši! Tudi popravek v »Večerniku« jim gotovo ni prinesel tolažbe, ko piše, da je v trgu vendar le imel večino. Jaz mu danes pošiljam še drugo tolažbo: V domači hiši sploh ni imel nobenega glasu proti sebi! Torej soglasno Izvoljen! Čestitam pa šentlenarčanom, da so tako napravili! Meni se Je skoro isto zgodilo, kakor onim v nedeljo večer, da sem od veselja tulil in streljal, kot so oni od same jeze! Radoveden sem, če bom dobil kak popravek! Zakaj je letos nastopila tako hitro zima? — Dne 25. oktobra je v celi Sloveniji JNS zmrznila in sedaj razširja mraz okrog sebe! Sedaj bo treba jI dobro podkuriti, pa bo spet prijetno! Lepi nauki! Cital sem, da je uprava Sokola dala ta teden stroga navodila svojim članom,-kako se jim je obnašati, če se spustijo na poli- Trgroveil Božične razglednice vam letos nudimo posebno ugodno! Kreppapir in svileni papir boste gotovo kupili pri nas, ko boste izvedeli za ceno.: Jaslice v polah kot stoječe so došle in vas vabimo, da jih čimpreje nakupite! Pratike, Družinsko kot tudi Veliko pra-tiko, dobite v naših prodajalnah! Za Miklavževo nakupite naše svinčnike in peresnike! Nudimo vam peresa, pri katerih lahko izredno zaslužite. Ravnajte se po načelu, da na vsako ponudbo vprašate za cene. Zato vas pričakujemo v naše prodajalne v Maribor ali v Ptuj. Priporoča se: Tiskarna sv. Cirila, Maribor, Ptuj. tično poprišče. Navodilo je dobro in bi veroval, da je prav, samo malo pozno je, malo- pozno! Himna mesta Laško. Laško ima same posebnosti. Ena takih posebnosti je bila tudi ta, da je znal biti za župana v Laškem samo g. dr. Roš. Sedaj pa se je stvar izprevrgla. V spomin na te slavne dneve bodo v Laškem vpeljali posebno himno laškega mesta, ki se glasi: »Gospod Roš, gospod Roš, nič več župan ne boš!« Stranke razpadajo. Gospod Pucelj je sentimentalen, skoro se je razjokal v zadnjem »Kmetijskem listu«, da stranke razpadajo. Tolaži se pa, da kmet še ostane. Pri tem si misli: Kmet še ostane in upam, da ga bom zopet na kak nov način potegnil. Gospod Pucelj, zdaj ste pa že prestar, da bi vam kaj gratalo! Zvoni so nedolžni! Nekdo je v Dravski dolini zvonom grozil, pa saj ti nimajo volilne pravice, ampak samo zvonilne in to jim pa pustimo, saj vsem enako zvonijo, pa nič ne zbirajo! Neumešavanje v vojsko. Velike države so se organizirale, da se ne umešavajo v špansko vojsko. Meni se pa, zdi, da le nekateri mešajo celo stvar in če me nos ne vara, se jim že nekaj smodi! Položaj na fronti. Vsi gredo naprej! General Franko gre naprej v Madrid, madridska vlada gre naprej v Barcelono. Te vojske pa res ne bo na tak način konec, ko gresta obe fronti naprej! Listnica uredništva. Zadnjo nedeljo, pondeljek in torek je prejelo naše uredništvo toliko poročil o predvolitveni agitaciji nasprotnikov, o sijajnih zmagah ter o onemogli jezi poraženih, da jih radi pomanjkanja prostora pri najboljši volji ne more priobčiti. Objavljamo le nekatere po-volitvene dopise, ki so bili že postvaljeni, pred-no je navalila na »Gospodarja« preveč obširna preobilica povoiitvene kritike ter veselja. Nekateri novoizvoljeni občinski odbori bi se radi v listu zahvalili zavednim volilcem. Ti naj preči-tajo zahvalo našega voditelja g. dr. Antona Korošca, ki jo prinašamo na uvodnem mestu in ta naj velja vsem. Za bodoče bomo pokopali opise volilnega boja, da že itak razgretih duhov preveč ne razburkamo in bomo pisali o veselih ter žalostnih dogodkih po naših krajih in o plo-donosnem delovanju novoizvoljenih JRZ občinskih odborov. Koledar Kmečke zveze za leto 1937. Vsebina: Kalendarij .......... Vremenski ključ......... Cirilica in latinica........ Vladarska hiša Jugoslavije..... Naša država ......,.,, Države vsega sveta ...,..., Poštne pristojbine ....,.., Takse za menice......... Denar raznih držav........ Znaki na avtomobilih....... Časovna" tablica......... Poslaništva tujih držav....... Vodstvo in glavni odbor Kmečke zveze . Pregled krajev, organizacij Kmečke zveze Kaj hočemo ?.......... Kmečka mladina v Kmečko zvezo . . Od tam, kjer je kmečki stan doma . . Kmetijstvo v Jugoslaviji...... Kako se mešajo umetna gnojila? . . . Petletna vojska zoper kmeta .... Kmečka zveza in reorganizacija kmečkega gospodarstva .......... Opombe h kmetskemu blagovnemu zadružništvu ............. Zavarovanje za slučaj vremenskih nesreč . Navodila za podeljevanje podpor v svrho razkuženja semena poljskih rastlin . . Odpis zemljarine zaradi vremenske škode . Kdaj se oprosti zemljišče zemljišk. davka . Naš les............. Trami.............. Kako se izračuna kubična mera okroglih debel in klad.......... Kubično izračunanje votlih teles . . . . Tabela za proračune......... Kako se pozna starost govedi..... Kaj večkrat pozabim?........ Kako se določi vsebina debel in hlodov na podlagi dolžinskega in srednjega premera Tabela za preračunavanje oralov in kvadratnih sežnjev v hektare, are in kvadratne metre.......... Koledar brejosti.......... Koliko časa traja pojatev pri domač, živalih Razmerje med živo težo in težo zaklane živine .............. Pri zaklani živini dobimo v odstotkih k živi teži.............. Prejr -ki in izdatki......i i ■ i Zapisnik delavcev in njih plače . , , , , Zapisnik plače v blagu in delu . . . « , 6 36 37 38 39 42 45 49 50 52 53 54 55 56 58 64 68 86 90 92 96 103 110 112 113 113 114 116 122 123 125 128 129 130 142 146 150 151 152 154 178 182 Zapisnik živalskega prirastka > ■ ■ ■ ■ 186 Sejmi za Štajersko, Koroško ln Prekmurje i 189 Sejmi na Kranjskem . . « t t ■ i ■ ■ 195 Inseratl (med tekstom in) 202 Vsak dan potrebuješ koledar l Vedno je treba kaj zapisati, vedno kaj pogledati v koledar, ki nudi vse najpotrebnejše podatke. Močna vezava v celo platno omogoča, da se ne bo obrabil prehitro, da ga lahko uporabljaš tudi kot denarnico. Cena koledarju Din 10'— Je tako nizka, da ne dobiš za ta denar ničesar, kar bi ti moglo koledar nadomestovatl. Kupi ga sam in pokaži ga prijatelju! Sam boS zadovoljen z njim in prijatelj ti bo hvaležen, da si ga opozoril na ta koledar. Kako naročite koledar f Ako ga naročaš sam, tedaj imaS najmanj stroškov, ako kupiš na pošti splošno položnico, katero spišeš kakor navadno, dodaš samo Se besedilo: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, St. 10.602. Na tej položnici vpišeš znesek Din 11'— (deset je za koledar ,en Din je za poštnino), na zadnji strani na srednjem delu pa napišeS: Pošljite mi koledar Kmečke zveze za 1. 1937. Ko bomo v Mariboru položnice srednji del dobili, bomo takoj poslali koledar. Kdor bo pa pisal karto, naj mu pošljemo koledar, mu bomo pa mi poslali položnico, da nam dopošlje Din 11'—, po prejemu denarja bomo pa poslali denar. Slovenski kmetje, oklenite se Kmečke zveze in imejte stalno s seboj legitimacijo slovenskega kmeta, to je koledar Kmečke zveze! Tiskarna sv. Cirila, Maribor. Odprla no( in dan so groba vrata. KiBI^MMEI»■ »HHiill« ■III1H——I Pršetinci pri Sv. Tomažu. S solzami obliti sveži grobovi tomaževskega pokopališča so priča o bridki nenadomestljivi izgubi treh pršetin-skih mamic, ki so pretekli teden zaporedoma odšle po večno plačilo. V petek 23. oktobra je mirno v Gospodu zaspala Grlica Eva iz Pršeti-nec. Naslednji dan 24. oktobra pa je po dolgo, trajni in mučni bolezni zapustila svet zmot in prevar žena Alojzija Klemenčič v Pršetincih, sestra dolgoletnega župana Franca Magdlča iz Godemarec. Bolana je vdana v božjo voljo potrpežljivo prenašala trpljenje bolezni. V pon-deljek 25. oktobra smo položili k večnemu po- čitku vdovo Julijano Sinko, tudi doma v Pršetincih, v 81. letu svoje starosti. Pokojna je bila skozi dolga leta vztrajna molilka pri majniškifl pobožnostih v bližnji vaški kapeli. Sv. Primož na Pohorju. Dne 15. oktobra smo pokopali verno in skrbno krščansko ženo in mater Marijo Nabernik, po domače Tratnikovo gospodinjo. Izpolnila je komaj dobrih 34 let. Kruta morilka jetika jo je zalezovala že več let. Pa vsako leto jo je še premagala, letos pa niso pomagala več ne skrbna nega in ne zdravila. Zapušča užaloščenega moža in troje malih otrok. Svetila jI večna luč! Peslcdnte vesli. Politične novice iz naše države. PRAVILNIK o izvrševanju uredbe o likvidaciji kmečke zaščite je izdala te dni vlada. Pravilnik se tiče samo denarnih zavodov in jim predpisuje, kako bodo uredbo glede kmečkih dolgov izvršili. Kar zadeva dolžnike, pravilnik ni prav nič predru-gačil predpisov že izdane uredbe. Ako se lio-čete natančno poučiti o odplačevanju kmečkih dolgov, po novi uredbi, naročite jo v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Novice iz drugi', držav. Konferenca držav rimskega bloka: Italije in Avstrije ter Madžarske, se bo vršila 11. In 12. XI. na Dunaju. Italijanski zunanji minister grof Ciano bo odpotoval že nekoliko poprej na Dunaj, da bo obiskal službeno kanclerja dr. Schu-achnigga in bo sodeloval pri pripravah za posvetovanja. Mussolini za prijateljstvo z Jugoslavijo. Na manifestacijskem zborovanju 1. novembra v Milanu je Mussolini v svojem govoru naglasil, da so podani vsi pogoji za resnično prijateljstvo Italije in Jugoslavije. Združene ameriške države so volile 3. XI. predsednika. Kandidatov je bilo več. V poštev sta prišla samo dva in sicer: dosedanji predsednik Roosevelt in republikanski kandidat Lan-don. ® Nacijonalisti tik pred Madridom. Vrhovni poveljnik španskih nacijonalistov general Franco Je razposlal 2. novembra uradno sporočilo, da so prodrle njegove čete že na razdaljo pol- drugega kilometra od letališča Getafe pri Madridu. Njegove predstraže so že vkorakale na letališče. Domače novice. 14 kaznjencev iz mariborske moške kaznilnica so izpustili 2. novembra pogojno. Izpuščeni so prestajali kazen od 4 do 10 let. Eden je bil obsojen radi umora, ostali pa radi ubojev in pobojev, zagrešenih v pijanosti. Podlegel poškodbi. Poročali smo, kako se je razletel v Ježekovi tovarni v Melju v Mariboru smirkov brus in je kos kamna zadel v glavo 211etnega ključavničarskega vajenca Martina Kranjca. Težko poškodovanega so oddali v bolnico, kjer je umrl. Vlom v Št. Petru pri Mariboru pojasnjen. Po mariborski okolici je bilo v zadnjem času več vlomov v trgovine in zasebne hiše. Med drugim so obiskali nočni vlomilci tudi Lorberjevo trgovino v št. Petru. Orožniki so dognali, da so ta slednji vlom izvršili 4 cigani iz Prekmur-■ja, katerim se je pridružil 321etni Franc Ka-menar iz Merhatovcev v Slovenski krajini. Pri njem so našli del vlomilskega plena, katerega je razprodajal na drobno. Vlomilci, ki so ogrožali Haloze, pod ključem. Spredaj med novicami poročamo, kako je bilo po raznih krajih Haloz v zadnjem času vlomljeno pri treh posestnikih. Orožnikom v Les-kovcu in pri Sv. Barbari je uspelo, da so Izsledili vlomilce in jih zaprli. Pod ključem so: 301etni Rudolf Hrženjak, 691etni Franc Haberka in 281etna Bara Veit. Vsi trije so iz Maruševca na Hrvaškem in so zaprti v Ptuju. Vodja vlomilske družbe 361etni Štefan Prasniški, tudi lz Maruševca, se je zaenkrat odtegnil roki pravice. Ved požarnih nesreč. V Bukovcu pri Prager-Bkem Je zgorela posestniku Jožefu Vrečku ■hramba za sadje In Je uničenih 1000 kg jabolk. V Zgornji Bistrici je v noči na 2. XI. zgorelo gospodarsko poslopje posestnice Ozimič. — V fit. Vidu pri Vuzenici je zgorela hiáa posestniku Mihaelu Pačniku in z njo vred tudi zavarovalna polica. — Pri Sv. Primožu nad Vuzenico je bil upepeljen 32.000 Din vreden hlev posestniku Francu Lorenciju. Dom duhovnih vaj pri Sv. Jožefu v Celju. — Duhovne vaje za dekleta v domu se bodo vr-6ile od sobote 21. novembra do 25. novembra, Dd pondeljka 7. decembra do 11. decembra, od Bobote 26. decembra do 30. decembra. Začetek vsakikrat ob 6. uri zvečer prvega imenovanega dneva. Prireditve. OBČNI ZBOR PROSVETNE ZVEZE. Občni zbor Prosvetne zveze v Mariboru bo v Četrtek, 19. novembra, v dvorani Zadružne gospodarske banke. Začetek ob 10. uri predpoldne. Z občnim zborom je združen tečaj za odrsko režiranje gledaliških iger, šminkanje itd. Tečaj se vrši v četrtek popoldne in v petek. Polovična voznimi je dovoljena. Slov. Konjice. Skozi borbe v miru in viharju Je izšla katoliška p-osveta zmagovita in danes praznuje 301etnico svojega obstoja v Slovenskih Konjicah. V nedeljo 15. novembra 1936 bomo proslavili praznik prosvetnega delovanja v Katoliškem društvenem domu v Slov. Konjicah. Spored: Ob devetih bo v nadžupnijski cerkvi zahvalna služba božja s pridigo in sv. mašo. Ob desetih v dvorani Katoliškega društvenega doma slavnostno zborovanje: a) Slovenska katoliška prosveta, b) Slovenci in naš pogled na moderni svet. Ob treh popoldne: Jurčič-Delakov »Deseti brat«, drama v 13 slikah. Ob pol osmih zvečer komerz s pevskimi, glasbenimi in raznimi zabavnimi točkami. Med odmori sodeluje društveni orkester in farna