Fttirr«*! »-roud-r la». m»u»r, IMc. ltfOT, al Ibc pual offio. »lOtitc*«« III uudM ib« Act ol Cougrrta oi M »rob Srd. 1*7» Office: 587 80. Centre Ave. "Delavci vseh dežela, združite ae" (No.) 5V rent rimskega Chicago, 11!.. 15. septembra (September), 1908. Leto (Vol.) Ill ii tednik '4 Appeal to "je razkril v avoji zadnji dne 12. aept. celo vrsto |nih vesti o več kot razmerju med W. in oatalimi člani wa»h-vlad«' in rimskim pape-ja. riino-katoliško eer- Ztdinjenih držav zaeno z jitalisti hodi na skriv-v roki z rimskim pa-njegovimi agenti. Vati-washingtonsko politi-vspeino vmešava v ame-■H sadeve. sedanji kandidat za oa republikanskem zaupno povedal svojim 11. maja t. 1. pri Ten-Assoeiation v Nash-dft je rimeka eerkev 10 vlogo v vojni Zed. Filipinah. Od te vojne, stala Zed. države na mi-rjev, in v kteri je pre-tkoČH krepkih mož, je koristi — rimski par >ivalei filipinskih oto-niozga klerikalne Span rimskih krvopij: marjcv in neštetih kot kobilice oble&li : jeli dvigati pred de-zaželili so si svobode, Zed. države so posegle tala je vojna s Španijo, je bila zadnja poražena, je zgubila svoje pravice, jih igubil — rimski papež, ta cerkvena posestva na pozdravljam. Srečen sem. ko vidim najlepšo slogo med Vatika- flflO^Zd nom to ^'uval lx>m pra- Hfi^ * vice katoličanov kakor proteslan- tov dosledno, in upam, da bodo v tej republiki, ktera bo atala še mnogo atoletij, izvoljeni tudi še katoliški predsedniki." Najbolj intimnega prijatelja do papeža in riino-kaloliške hierarhije se je pa pokazal Mr. Taft. Po okupaciji Filipinov je bil Taft ge neralni governor teh otokov torej prvi agent "avetega očeta". Ko ae je letos razglasila Tafto-va kandidatura na tiketu republikanske stranke, — zavriskali ao veaelja vsi generali klerikalnih čet v Ameriki in izven Amerike Nadškof Ireland iz Minnesote je Taftu vroče čestital na nominaciji. Iatotako so storili tudi drugi škofje v Zed. državah. Izostal ni tudi papež, časopis "Chicago Daily Newa" je kmalu po rapubli-kanaki konvenciji prineael slede-oč brzojavko iz Rima: Rim. 28. jun. — Papež Pij X. je vesel Taftove nominacije. V pogovoru z jedltim ameriAkim pre-latom je izrazil avojo željo, da bi bil Taft izvoljen, kajti je mož, kte ri zna reApektirati katolicizem. Nadalje je rekel paptž, da s Taf-tovo izvolitvijo upa ustanovi di-plomatično zvezo med Vatikanom in Zedinjenimi državami." Londonski list "Globe" pa že se papež trlo i»»*ere-sira za republikansko volilno kam panjo in da je že popolnoma prepričan da bo Taft zmagal ter v ta namen že pripravlja čestitko, kte-ro pošle Taftu kot novemu predsedniku in zaščitniku katolicizma je kupila naša vlada od v Ameriki v — lastnoročnem pi-ipa — tako pravi Mr. Taft $7,000,000. dasi so bila ce- Toliko za sedaj o. intimnem _ samo $6,000,000! Plačalo , prijateljstvu ned papežem m wa-ijt cerkvi en milijon dolarjev j *hingtonskim "gangom". Koliko bila p« »sest v h vredna;.)«' P» te umazane eerkveno-re-- "političnih vzrokov"! P"blikanake politike za kulisami je izpovedal Taft. (Ti "po- »dkrilo ae bo prcjalislej. ] v/roki" ao se pokazali L Vek t re/n<.misleč fiOTlk lah ko je Roosevelt pri svojej1 ko opazi, da si pridobiva rimski ri dobil dva milijona kato- klerikalizem vedno ve« tal v Zed. ' Red Special". Posebni "rde<$i sgitacijski vlak je v nevarnosti' V finančnih stiskah je! Kar sO aodrugi do sedaj prispevali v sklad "posebnega alečega", zaduatuje to komaj za potovanje po Kapadu; sedaj je treba še osigarati pot'po Izpadu, ktero ima nastopiti posebni vlak v mesecu oktobru. Za pot |K) Izpadu je pa trota ie okrog $10.(>00, in ta svotaitnora biti na roki še koncem tega incaeoa. Osrednji strankini tajnik sodr. Barnes je proili teden že rs/poslal posebne nove pole n* lokalne organizacije za nabiranje prispevkov s kterimi se naj pokrije potrebna svota. Vsi pcispevki naj se pošiljajo direktno nit gl. tajnika sodr. Barnesa. 180 Washington St.. Chicago, III. "Posebni rdeči" se je zadnje dni mudil v Californiji. Navdušenje za Debsa in sodruge na vlaku je povsod velikansko. Volilni shodi so ogromno olpakaui. V San Beroardinu je poajpšalo Debsa 4,000 oseb; v Ha^Diegu 15,-000 oseb; v Los Xngelea 7,000 oseb. V zadnjem mdrtu so socialisti pred shodom napravili parado po ulicah; korakalo1 je več kot 2,-000 mož in žena. Veliki kapitalistiiili listi v Californiji so groxnsrv skrbeh. A.-larmirsjo in svarijo narod, da se naj Čuva te čudotKo hitro raz- raapolago masten politični "job" — ako pa ukradeš en dolar, si lopov in zaslužiš deset let zapora. Dokaz: George W. Fitzgerald, bi-vil uraduik v zvezini podzaklad-niči v Chicagu, kteri je obdolžen, da je ukradel iz zvesinega zaklada $173,000, je bil prošli četrtek po sodniku Chetlaimi — oproščen. "Manjkalo je dokazov." Isti dan, četrtek 10. aept., je bil pa v New Yorku po sodniku Craiuu obsojen na deset let ječe neki 17letni Italijan Antonio Parenti, kteri je u-kratfrl hlače, ki so bile vredne komaj $1: en dolar. Vivat justitia! Vi delavci producirate bogastvo. Zakaj ga pa ue obdržite t Mi socialisti Človek naj ima do dela, kadar pravimo: vsak popolno pravico hoče delati. Kapitalisti ne proizvajajo ničesar, a imajo vse. Ti delaš avtomobile, a inoraš hoditi peš. Zakaj naj bi imeli kapitalisti orodje in maiine, kterih ne znajo rabiti t In zakaj ne bi smeli delavci lastovati orodja in maiin, brez kterih ne morejo živeti? Republikanci vladajo že deset let v Beli hiši, in kaj imsmo od ___ ____te vlade t Senat je rokah truatov, _ širjsjoče »e "IBBS reWueijo- j» spodnja zbornica ah kongres je ^ po^^e^na to veseheo' narne propagande " pa privatna lastnina Ulrica VT , , ^^m Camiona. Mr. Frank Sakser je dobil brzojavko od avstrijskogo cesarja! Cesar se je brzojavno zahvalil Sa- Dokler delavci sami sebe toliko ne rešpektirajo, da bi izvolili za-kserjevi čestitki k šestdesetletni- jstopnike v kongres iz svoje lastnf ci svoje vlade! Well, well, well! srede, toliko manj jih bodo rešpek-— Kolika čast za "drage roja- tirali kapitalisti. "Bedake se moke"!! — Hoch!!! Mr. Sakser zdaj ra vleči za nos." pravijo kapitali-potrebuje samo še — papeževega sti. "žegua"! — Socialistični tiket za predsedniške volitve: Eugene V. Debs « % za predsednika. Beti Hanford za podpredsednika. SOCIALISTIČNA VESELICA Pozor delavci v La Sails, m. 1 Jugoslovenski socialistični klub šte\. 4 v La Salle, 111., prireja veliko veselico dne 19. septembra 1908 v dvorani aodr. Val. Potiska Dobiček veselice je namenjen za volilno agitacijo. Veaelični program je zelo bogat. Govorilo bo več govornikov, mej temi tudi aodr. McDorilay is Ogles by, 111., in alovenska sodru-ga Tom Kral: 4' Kaj je socializem", in Joe Bratkovič: "Pre1 i Hpilijonov dolarjev in pre-■Moke človeške krvi. samo da ijkranils gospodstvo rimo-kato-Mierarhije na Filipinih, kte-po milosti washingtonskih po-■^ev še danes guli uboge ■Me, kakor jih jo gulila pod ■rto vlado Rooseveltova v I a -je borila na račun ameriš-fn ljudstva za koristi rimskega žnjim je sklepala tajne |e in pošiljala poslance v kljub temu da morata po te-ih rakonih naše republike cerkev in država daleč, daleč rljutvo nie^l Washinglo-\n Vatikanom ima svoj odsev v drugih slučajih. Ameriški Jani" in milijonarji ne o-tjo papeža v Rimu samo ra-^pšeffa" vsako leto. Predsed-relt pošilja ob vsaki pri-Htestitke papežu v Rim. zakar flto papež laskavo zahvaljuje, jnlija lanakega leta dal je Wm Ikofu Oabrielsu is Og-N. Y., kteri ae je od-|fel na pot v Rim, naslednje do papeža: "Povejte sve-očetn. da ga najprisrčneje republikanska stranka — ali kapitalistične stranke sploh — obdrži na krmilu se deset let, tedaj postane katoliška cerkev najmočnejša politična sila v Zedinjenih državah. "Bodočnost katoliške cerkve je v Ameriki", dejal je nadškof Ireland. In francoski markiz Lafayette. ki je L 1824 — torej že.dav-no—obiskal Ameriko, je rekel: "Ako kedaj pade svoboda ameriškega ljudstva, padla bo po roki katoliškega duhovništva." In če naposled pomislimo, s kakim truščem se vdomači v Ameriki vsak verski humbug, tedaj nam je jasno, da tudi črni klerikalizem lahko zagospodari, ako mu svobodomiselni elementi pravočasno ne zmešajo računov. Vsekakor je nad vse potrebno, da se o pravem času odkrije vsa konimpirana politika naših republikancev in da se napove boj kle* rikalnim četam, temu najmočnejšemu, najzvitejšemu in najostud-nejsemu sovražniku vsega napredka. In na ta boj mora predvsem računati socialistična stranka, kot stranka, ki ima bodočnost. Pajdaši predsednika Roosevel-ta so fabricirali minoli teden "strašno" novico: 1 Rfcwevelt j* bil napaden. Nek lopov je streljali vem vam pa lahko kdo ne stanuje, na pmlaednika. ko je ta jahal na Delavca, ki je sezidal hišo, — ni sprehod v Oyster Bay. Toda zadet tam. ni bil. strel je šel mimo glave." _ Predsednik sam zanika, da bi kdo Vsnka p^jt^na šema klepeče namenoma streljal nanj, in vsak proti 80ciHiizmu Celo Mr. Bryan pameten človek vrjame. da je ta jp odpfl ,mU jn 7af?nal Mt*gnjen "novica" navadni politični 4f»*e'jkrik Koper aocializem. Toda Brv-—, republikanska reklama za no- vembrske vtilitve. Na Mesaha Range v Minnesoti in v Copp«*r Country v Michiganu so bili zadnji teden velikanski gozdni požari. V Minnesoti je o-genj. ki se je raztezal nad sto milj v kvadratnem obsegu, vpe-J pelil več mestec, med temi tudi slovensko naselbino Chwholm. an je slabo naletel: s svojim glasom bo ubil svojo lastno stranko pri letošnjih volitvah. Mr. Bryan, demokraški predsedniški kandidat; zdaj veliko govori. Pametno bi bilo za njega, da v svojih agitacijskih govorih porabi še sledeči materijah "Demokratična vojaška strahovlada go- vernor ja Comersa v alabatnskih Skodc je na milijone dolarjev. V pnMTloffovih okoliših" "Naša de-Michiganu so gozdni požar toliko mokrtlti?na uprava • kaznilnic v omejili, da ni nevaren ondotnim Q^^jj »» "Ženska in otroška rudniškim naselbinam. V Minne- ,užnott v pmlilnicah na demokra-soti so vrgli vso krivdo strašne|t^nein "Odvzetje politič- vso katastrofe na — brezposelne črno gorske delavce. Črnogorci, ki so že dolgo brez dela. so baje zažgali gozd, da se s tem maščujejo za prestale muke brezposelnosti. Sumljive rudarje že lovijo in zapirajo. Ameriški "custom": "foreigner" mora biti vsega kriv! Modre butice celo govorijo ponekod. da so "foreigneri" zakrivili — gospodarsko krizo!! Ali smo pred zakoni vsi jedna kit Ne!! — Ako ukradeš milijon dolarjev, si odlikovan in imaš na nih pravic mezdnim delavcem na demokratičnem Jugu." "Blaženi sadovi demokratične vlade v Tammany Hall v New Yorku." Itd. Ako Mr. Bryanu to ne zadostuje, postrežejo mu socialisti lahko še s čim drugim. V Perziji se kaže velik upliv turške revolucije. Bilo je pač smešno, ko je turški sultan "prijateljsko svetoval" perzijskemu šahu, naj da tudi on svojemu narodu ustavo, kajti ves svet ve, da ne bi bil sultan nikdar priznal nstave, če ne bi bil moral. Ampak to je že res. da bi bilo tudi šahu koristilo pravočasno priznanje u-*Mve. Nbmesto tega pa je perzijska vlada zadnje dni razglasila, ia se konstitucija "provizorič-!»<►'' razveljavi. — baje zaradi re-vol jcijonarnega gibanja. Ljudstvo je pa vendar začelo rebel i rati ;»rav zaradi tega, ker je šah preziral ustavo, ker je vladal absolutistično, ker je i vojaščino napadel parlament. Ko je na Turškem izbruhnila revolucija, ni tako naglo zmagala, so pa tudi perzijski revolucijonarci napeli strune, katerih šah gotovo ni pričakoval: mesto Tabris. ki je središče upora, se je kratkomalo izjavilo za turško ozemlje, in tudi šahov stric Zilec Sultan, ki bi sam rad postal šah. se priznava zdaj za člana oto-manske (turške) narodnosti. Od vlade odvisno časopisje pač neprenehoma naznanja vladne zinage, a čudno je vendar, da sc ob teh zmagah neprenehoma razširja revolucija! Od uredništva. J. M. Publo, Colo: Preveč, preveč osebno. Takih stvari ne moremo priobčiti. Priznamo pa radi, da Vi niste pisali onega dopisa. Zdravi! Dolžnost vsakega socialista je, podpirati ivoje časopisje. Agiti-rajte za "Proletarca". Pridobite mn nove naročnike. NAROČNIKOM. Kadar se preselite, j« potrebne, da naznanite poleg novega naslova tudi st ar naalov. PROLITAIttO UST ZA 1NTERZSZ DELAVSKEGA 1 JI.UŠIVA IZHAJA VSAKI TOREK. Lutnik m ixdajaUl) • Jurotlotaaska dela tika lukoraa dralba v Ckkafo. III. Naročnina Za Amaricofl SO a« c«lo lato. 7Sc aa pol leta. Za Evropo 12 aa celo lato. $1 aa pol Uta. (fgUui pa Ckkafu, Illinois. John GaiLac, President; John pktmfc, Secretary; Anton pmtivrn, Treasurer auas« kiktion katii: United Stalaa and Canada. |t.SO a year. Tic lor ball yaar. Koreifn couutri«« $2 a yaar, $1 for hall yaar. advertising bates on agreement. NASLOV iADDKESS): "PROLETAREC" »«7 So. Centre Ave., Chicago, III. at Potreba organizacije. v mirneoi čutu uiai varen pred ] ljudmi te vrste, ki zmirom prežijo, kako bi tu a svojim hinavskim obreko van jeni*spravili ob delo ali eelo v zapor. Ce jim pa trda pre. de, ae pa akrijejo za gotove liste, izza kterih kažejo svojo nedolžnost, kakor lilija na gnoju. Morda mi bo kdo oporekal, češ, da vsi Slovenei niso taki. Le počasi 1 — jaz ne trdim , da so vsi ameriški Slovenei taki ničevniki; o, ne! Dosti je tudi razredno zavednih slovenskih delavcev v Ameriki, in upam, da jih bo vedno več. Slabiči, o kterih govorim, se predvsem najdejo v onih vrstah ljudi, ki nimajo nobenega prepričanja, ali ga menjajo kakor kameleon barvo in pri kterih obstoji vae znanje v tem, da znajo na pamet nekaj stavkov iz katekizma. Po dokaze za to trditev ni treba nikomur iti daleč; ozre se naj po obrazih v svoji bližini in našel jih bo. Socializem ima predvsem tudi važno nalogo, da razširi in povzdigne duševno obzorje delavčevo. Kajti kolikor bolj se delavci zavedajo svojega razrednega stališča. toliko bolj izginjajo oni sla-biči, ki več škodijo delavskemu stanu kakor pa koristijo. Razširiti bi se moral socialistični tisk : časopisi in poljudno pisane brošu-riee; zlasti na zadnjih je slovenska socialistična literatura še jako na slabem. To se pa zamore zgoditi le tedaj, kadar razredno zavedni delavci hočejo. A ko hočemo biti res kedaj rešeni duševnih m: telesnih spon, ki nas kruto stiskajo, tedaj se učimo, kako si moramo sami pomagati — le sami. sami delavci si z. a more m o pomagati. Dokler se DOPISI I IIMIIMMM.......... Drugim sodrufom v vzgled. Kort Scot t, Kans , 6. aept. — Cenjeni sodrug uredniki V zadnji tevilki •Troletarea" sem čital poziv na vse slovenske soeialiate v Ameriki, da se naj očitno izkažejo, če jim je kaj za naš aoeialistič-ni list "Proletarec" ali ne. Vest mi očita, da sem tudi jaz med tisto veliko množico slovenskih delavcev, ki ne pospešujejo, kakor bi treba, dela za socializem med našimi rojaki. Vedno sem želel plačati naročnino zp list, a vsled pritiskajoče krize nisem mo-gol tega storiti. Kadarkoli sem segel po "Proletareu", mi je bilo težko, ker nisem storil svoje dolžnosti. Ko ji pa izšel "Proletarec" v manjši oblik i, očitala mi je zopet vest, da je to z mnogimi drugimi sodrugi vred tudi inoga krivda. Ker najiakrenejše želim listu trden obstanek, in da bi zlasti sedaj v volilnem boju veliko koristil slovenskim delavcem, pošiljam danes celoletno naročnino z željo, da atore tako tudi drugi sodrugi, če jim je mar naš list. Jaz sem naročen tudi na angleške in nemške socialistične liste in spadate k tukajšnji socialistični organizaciji. Moja želja je, da bi bil sodrug Eugene V. Debs izvoljen predscdnikem Združenih držav iu da bi delavstvo prišlo do svojih pravic. Seveda letos nam je še zastonj upati na zmago, kajti delavci v tej zemlji kapitalistov se še v večini ne zavedajo svojega razreda. Vendar pa prodira socializem med delavskimi sloji vedno bolj in bolj, in čas ni več daleč ko se bodo proletarci znebili mezdne ter si priborili svoja Majhen, zaostal v kulturi, in radi napačne vzgoje tudi konservativen narod smo. Pri velikih narodih smo )M>znani morda komaj toliko, da Kranjci radi kašo jedo. Slovenska inteligenca, ki po večini, bodisi ž«' zavoljo osebnih ko-r.sti ali pa zaradi pritiska mero-dajnili faktorjev pripada klerikal-nej, ali pa za nas ravno tako brez pomembnej liberalnej stranki, nima nobenega smisla za pravo kulturno delo. "Vse za vero!" kriče dannadan pa bomo zanašali na druge, na klerikalci. "Vse za narod!" sekun takozvane "dušne" in "narodne" dirajo za hrbtom prvih na smrt voditelje, bomo vedno in vedno bolni liberalci. Seveda, vsaka sužnji. Stopiti moramo v mogočno stranka ima pravico zagovarjati armado mednarodnega proletari- j sužnoati Hvoja načela, ako jih »ploh kaj jata in iti v razredni boj. Dolžnost! prava. ima. Vendar je pa dane« že znano je vsakega'zavednega sodruga, da t Kako krasne in pomenljive so vsakemu zavednemu delavcu, da svoje tovariše delavce, ki se Se ne besede Karla Marksa: "Proletarci fntze teh meščanskih strank: vera zavedajo svojega razreda, pridobi vseh dežel, združite se! Ničesar in narod — niso druzega kot re- /a stranko. Posnemajmo politično ne morete zgubiti kakor svoje ve-klama za politično premoč in pa organizirane delavec drugih na- rige. a pridobite pa lahko vse." lim za nerazsodne kaline — govo- rodnosti; posnemajmo jih skupno Da, tla! Proletarci vseh dežel, rim namreč o strankah v stari in poaamezno. J cele zemlje, se morajo združiti v domovini — kadar pridejo kake Mi imamo svoje glasilo "Prole- jedno mogočno armado; in takrat volitve Klerikalna in liberalna tarča", in priznati se mora, dfl šele. ko se to zgodi, zavladala bo politična smer vodi direktno in stoji ta list na pravem mestu. Ob prava jednakost. bratstvo iti svo-indirektno k interesom posed njo- žalovati se mora le. da ta za de- boda. Takrat bo šele konec kapi-čega ra/reda. torej kapitalizma I lavca prekoristni list ni bolj raz-1 talistične more. Razlika je "troštajo" ljudstvo z '•nebeškim veseljem nA premalo agitira za list. Dolžnoat onem svetu", doeitn mu liberalci vsakega delavca je, da podpira še tega "trošta" ne privoščijo. ! svoj delavski list po svojih močeh l'parno, da bodo pri razsodnemu Ako ne bo dobil " Proletarec" delavstvu prišle kmali vse te p raz- podpore pri nas delavcih, potem je ne in rnilijenkrat pogrete fraze o Mf» dobi nikjer — in mora iti ra-4'veri" m "narodu" ob vso vred- kom žvižgat. To se pa nikakor ne m*st kar bo tudi pomenilo pt> sme zgoditi, ker ravno socialistič- tično smrt vsezaver...... m narod- ne liste čaka še ogromno delo. Po-i njakovičev. misliti se mora. da mnogo delav-j Pr; na* v Ameriki je na videz ,M.V. kmetov in malih obrtnikov, ki j drugače. Politični voz leti po dru- in morali korakati z nami — še gačnih tirih kot pa v policijski: spi. Velikanska masa proletarcev Avstriji, zato se pa tudi ameriške, j,, spi deloma zavoljo politične politične stranke drugače g!asijo. J brezbrižnosti, deloma pa radi na-Ako pa kdo količkaj zasleduje z.adnjaške vzgoje. Tako hočeta "business" teh strank, »poznati' klerikalizem in kapitalizem. Cer- ta. da klerikalci' širjen. V tem oziru se zlasti dosti revno. izkoriščano i rjreši po večjih naselbinah, ker se i K sklepu pozdravljam vse so-druge in ostanem zvesti boritelj za "Proletarea" in socializem. John Snojj. kulturno več vredni elementi v cerkvi, da ae stalitte izobražencev cčloma pod rob i širokim masam, da se te mase po možnosti odvrne od vaeh modernih napredkov in obdrži na najnižji kulturni stopnji, da se te mase objednem vsestransko in skoro vojaško — popolnoma po vzoru jezuitskega reda! — organizira in se jih potem v zaključeni vrati napodi v boj proti vsakemu, ki bi se drznil u-stavljati »e cerkvetiovladniiu interesom Kima. Ker z izobraženci nikakor ne gre več, morajo odločevati mase. In mase morajo o-stati nevedne in neizobražene, ker se jih sicer ne more obdržati v disciplini. Kamorkoli se tudi ozremo, povsod naletimo na jasne primere za to ravno tako jasno in prozorno politiko.*) Iu ravno naš slučaj jih je tudi zopet pokazal v obilici. Proti inomoškemu vseučilišču in svobodni znanosti so mobilizirali tirolske kmetske bataljone, in po vrsti so Jim duhovi« v sirojih govorih vtep4fili vo, da so v dežtdi vea^S in da zato iii treba, da bi li napadati svojo sveto predrzni "laip'-zuanostill Za bodočnost se j« ravnost s surovo silo tako , - kajti revno ljudstvo nima strank in atrančie je. varovati in- j sredstev za izobrazbo in zaprta so ten«Hc različnih vereizpovedanj" in1 Mln tudi vrata do bogatih knji-kaprtala. i žnic. Jarem tlačanstva se pa zamore le neumnemu ljudstvu posaditi na tilnik. Frank Sava. WAHRMUNDOV GOVOR Priobčuje Ivan Kaker. (Nadaljevanje.) Kar se tiče katolikega svetovnega naziranja. sem takoj v uvodu svoje brošurice izrecno na to opozoril, da ga nikakor ni zamenjati z učnimi sistemi raztiih katoliških teologov ali pa morda s svetovnim naziranjem izobraže- rnora kmalu, da so si v bistvu po-j kev in kapitalist hočeta, da ostane 111 ih katoliških posvetlijakov. Xa- 1 sem s povdarkom naglašal. da je posvetovno razumništvo na-1 pram imenovanemu katoliškemu svetovnemu naziranju popolnoma' indiferentno ter da se ravnotakoi kakor med posvetnimi izobraženci dobijo tudi med katoliškimi duhovniki proavetljeni in moderno omikani možje. Le da se taki možje tukaj kakor tam terorizirajo in skušajo /at ret i z vsemi sredstvi zlobne zvijačnosti in nasilnosti, kar jasno dokazujejo številni znani "slučaji". Takozvano katoliško svetovno naziranje v resnici ni druzega nego prej označeni ultramontani-zem. t. j. ono protiversko in pro-tikulturno gibanje, ki pod zaščito po jezuitih popolnoma omreženega in onemoglega papeštva stremi za tem. da se za t rejo in iztrebijo vsi duševno samostojni in Listu v podporo. Math Stihovna. Whiting. Ind., Naša stara domovina ni industrijska dežela Veliko naših industrijskih delavcev si mora torej isknti zaslužka na tujem. In to je v prvi vrsti Amerika Toda ti naši delavci pridejo iz stare avstrijske šole. ki vzgaja ponižne ljudi in fanatične vernike Ameriški delo- -^hn Oolkonda. McMehen, dajalci to dobro vedo in zato spre- w v« • slov K1"h jema.jo take ljudi z odprtimi ro- <'<»nemaugh. Pa.. 55c. kanii. kajti ti ljudje radi delajo najtežja in najnevarnejša dela za Delavstvo producira vso boga-tako plačo, kakršno jim ravno da- *tvo: bogastvo torej pripada de-i<> kapitalisti \* slučaju štrajka lavstvu. se pa ti ljudje, kterim se o kakšni strokovni organizaciji še niti nc! Socializem je postal sila. s kte-sania. dajo porabiti za stavkokaze o že računajo vse obstoječe kapi-in delavske .lenuneijante. Pa tudi talistične države Spomin na ženitvanjskidao. Seaona ženinov in neveot prihaja. Ce oe tonite, je vaiae a m, da ri omnia] i te dobro eliko kot apomin na vai ionitvanjaki daa. Oaka aliko, da boljfte ne morete dobiti, vam imdeia izkušen fotograf, 391-393 BLUE ISLAND AVE., CHICAI Ima večletno akuinjo ia itdeluje najfinejle fotografije po cenah. TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO Vestnik Ediui atovenaki iluatrovani list v Ameriki. Iahaja dvakrat na meaec na 16 atraneh. Cena mu je aamo $1.00 na leto.SOc na pol in 2 c na Četrt leta. — Naalov: "Veat-nik", 9 Albany St., New York, N. Y- Joseph Kratl 7 39 LoomisSt.. CfciCSfS.1 Izdelovalec najfinefiih vsake vrste. Strahovi. , vsem rodoljubnim Slovencem. vteui dobrim katoličanom. (Ponatis is R. P.) Dalje. ^gplAJ JE BILO TAKO! VI. nji i Mtrah je ta, da hoče demokracija "vpeljati" česar ae ni bilo uikoli. Pre-hoče družabni in rom|h>-red. Ali ni to blaznost, ko vendar od nekdaj tako t Če bi bilo res, da je bi-'arstvo ua svetu vedno tn da se ni nikoli izpremi-družabni red, tedaj bi bili .j demokratje norci, ne pa Toda Čudno je, da se s neumnostjo še lahko lov6 ka-Človeški podobi. vidimo parne stroje, e-motorje, čudovite aku-"jjt, železniške lokomotive, ie odrasli otroci pa .. nel Nič ne mialijo, ara-tako se jim zdi, da morati kapitalisti lastniki delav-ffl m 3 dmzega kakor naravo in surove snovi. Neobdelani je ležal na tleh in to je bi-prro človekovo orodje in orož-Nadomestoval mu je kladivo meč, sekiro in puško. Bil je prvo delavno sredstvo, a takrat prav tako važen, ka-danes lokomobil in Kruppov sa nas. k ae pozabimo glavnega vpra-čegavo ie bilo delavno vof Ker je bila zemlja malo dena in človek tudi še ni po-densrja. smemo verjeti, da ni kapitalistov, ki bi bili že tati »grmeli strahovite besede: hoče dela in kruha, se mora v našo malino! Lastnik de-sredstva je bil, kdor je i ni ostal surov, kakor ga ptala pri roda. Človek se je in si je napravil iz njega no orodje. Kdor ga vidi mora občudovati spretnost rok. ki so izdelovale iz pro-kamna ne le praktične, tem-tudi lepe sekire, mogočna kla-in najfinejše igle. Tisočletja lil kamen najvažnejša snov in in na njegovo znamenitost s«* dolgo ohranil. Židje n. pr. se pri neki verski ceremoniji aamo kamnen nož. ko so že znali obdelovati kovine, ro vemo, da se je to teme-izpremenilo. Človek se lastil brona, začel je rabiti J že prej seveda se je sezna-r ognjem in njegovimi čudeži, se je izdelovati jeklo. Amiptk ne pozabimo: Nekdaj je Hjlavoc lastnik <1.-lavnega sre-To je važno, kajti s tem je blamirana tista ošabna la do popolnega zdravja — Rodite uvjereni, da Vam bodem hvaležen za skrb in trud, katerega ste imeli z menoj, dokler me ne bode krila mati žemljica. Tudi mojim rojakom Vas bodem priporočal, ker sedaj vem, da ste zdravnik v pravem pomenu besede. Torsj še enkrat nasrčnejša hvala za izvrstna zdravila in iskreni pozdrav Vaš iskreni prijatelj. Albin Strnad, Box 757. Black Diamond. Wash. KUPUJTE PRI Albert Lurie Co., 567-69-71-73 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. Velika trgovina z mešanim blagom. Zmerne cene vsak dan. trditev: Od nekdjy je bilp tsko! Prav nasprotno je res: Nikoli ni bilo tako, kakor je danes. Se včeraj je bilo nekoliko drugače in jutri, prihodnjo uro, bližnji hip bo apet drugače, kajti čaj« je ix-preininjanje. Pameten človek ne želi, da bi se vrnili časi, ko so ljudje prebivali v brlogih, is katerih so s strahovi« timi boji prepodili divje zverine. Kolibe na kolih sredi jezer niao nas ideal. Tudi ne zdihujemo po časih Nomadov, ki so imeli domovino danes tukaj, jutri tam v vsaki pa enake križe in težave. Ne nazaj, temveč naprej hočemo. Konservativci — vsi nasprotniki socialistov so namreč konservativni — pravijo, da se mora ohraniti, kar je. A nikoli se ni ohranilo, kar je bilo. Vse. kar se je porodilo, je umrlo, kar je nastalo, je izginilo. Ako bi bili gospodje tako dosledni kakor se delajo; bi morali storiti nekaj strašno neumnega. Če je namreč res vsaka revolucija "ilegitimna", torej ne-dopuščena, tedaj bi se morale najprej preklefi vse revolucije, ki so že bile in izbrisati bi se morali praktično vsi njih sledovi. Pa pravdarite. stric Matija, ki se z vsemi štirimi držite starega, kaj bi se tedaj moralo zgoditi! Hlače dol! Kajti nezakonite so; gospodarska revolucija jih je porodila. Ven iz hiše, ki je bog ni ustvaril, ne priroda sezidala! V prah ž njo. Proč z mesti in vasmi, s pljugom. s knjigami, z vozom, z domačimi živalmi! Smrt kulturi in civilizaciji! Nazaj v gozde, v puščave, nagi. brez orodja, o-gnja. strehe! Kajti samo tisto prvotno divje življenje divjega človeka je bilo legitimno; vse. kar je pozneje prišlo ,je rodila revolucija ! Sapo vam je zaprlo, stričekf Le potolažite se! To se ne bo zgodilo, pa če hi nam tisoč fanatičnih pro-rokov začelo hvaliti blaženost 'naravnega življenja.* Toda sedaj ba-dite pravični. Če je bilo doslej dobro, da je napredoval svet. tedaj vam mora biti všeč. da gre še naprej. In če so privatni kapitalisti v večnem izpreminjanju P«.t.li letniki delavnih .r,,l.,e» « ter skoraj neomejeni gospodarji, laro im*m moderno ke«rliiče in potu Valentin Potisek gostilničar 1237-lst St.. La Salle. Ill To*i vee, gostilni podrejene pijač* ione priporoma rojakom za obilen obiak. Poatrelba točna in solidnn. M. Lacbnc m Fr. 11 •78 West ISth St., Chicago MODERNO OPREMLJENA 8LOVEN 8KA TRGOVINA Z JE8TVINAMI (GROCERUA.) Najboljši rit, kava, ftaj, moka itd., aploh raakorratao domete la prekomor-•ko blago vedno sveie po aajfeilji eeoi na prodnj. Na aahtevo razvalam blago tad •lovi. ca kar nid ae ra&unim. aa Pozor Rojaki Slovenci! Prevtel na novo opremljeno go- atilno* TRIGLAV 'od brata Mohorja. vam mora biti prav, da izpremeni bodoči razvoj tudi to. Pa verjemite: Za glavo ne pojde. Ne plašite se strahov, ki jih ni!-- ( I>alje.) Podpirajte socialistično časopisje! Naročajte, čitujte in širite 'Proletarca'! Priporočajte hrvatskim delavcem 'Radničko Stražo'. Sedeče delo. Mr. Jos. Kosem, slovenski ko-rešpondent v Chicagu. III., nam je pisal sledeče: "Jaz delam ves dan sedeč pri pisalnem stroju in sem trpel vsled negibanja, izgube ape-tita in neprebavnosti. Ko sem poskušal že več vrst praškov in kroglic, spomnil sem se na Trinerje-vo ameriško Zdravilno Grenko vino. V par dneh se mi je vrnil ape-tit in sedaj lahko jem vsako jed. Moja dolžnost je torej, da priporočam to zdravilo vsem, ki imajo slab apetit." Ljudi, ki se ukvarjajo s sedečim delom, najraje muči neprebavnost. zaprtje in podobne bolezni. Trinerjevo ameriško 'zdravilno grenko vino je jedino zdravilo za take. Uredi prebavne organe, jih poživi in obdrži močne in zdrave. Kabite ga v vseh želodčnih in črevesnih boleznospel je spet v okraj revežev, kjer stoji saloon pri saloonu, kramar pri kramarju, dospel med dolge, nesnažne, rudeče pobarvane tovarne, do premogovnih akladisč in železniških prog; in .Jurgis dvigne glavo in začne vdihavati zrak enako preplašeni divjačini, — ovohal je že od daleč znani smrad domačega kraja. Dan je nagibal svojemu koncu, in Jurgis je bil lačen; toda napisi v saloonskih oknih, ki ao vabili mimoidoče h kosilu, niso namenjeni zanj. Tako je slednjič prišel do klavnic, do velikanskih dimnikov, iz katerih se je leno valil gost, črn dim; zaslišal je rjovenje govedi in zavohal smrad. In ko je opazil prenapolnjeno karo, ae ni mogel vzdržati, temveč smuknil v voz in se za nekim možem skril pred kon-dukterjeiu. V desetih minutah je dosegel svojo ulico in svojo hišo. Z brzini i koraki pride izza vogala. Tukaj stoji končno hiša, — toda nenadoma obstane in jo string ogleduje. Kaj je hiši vendar? Jurgis se parkrat pozorno ozre naokrog iu ogleduje ves zmešan okrog stoječe hiše in gostilno na vogalu. Popolnoma prav, — ni se zmotil, gotovo ga vid ne vara! Toda hiša — hiša je drugače pobarvana ! Stopil je par korakov bliže. DA, prej je bila hiša siva, zdaj je rumena! Okvirji pri oknih so bili prej rudeči, zdaj so zeieni! Vse je kazalo svežo barvo! Kako čudno je vse to! Jurgis pride še bliže, vendar pa ostane onstran ceste. Hipoma ga prevzame nepopisen strah. Kolena se mu zašibč in v glavi mu šu-mi. Nova barva na celi hiši, — deloma nova in popravljena streha, — in agent ae je jezil! In potem ubita šipa nadomeščena z novo! In zagri-njala visijo ob oknih, čisto nova. bela zagrinjala! Kar se vrata ml pro. Jurgis stoji kakor v tla ukovan, prsa se mu vzdigujejo, in trško sope. Na vratih se prikaže deček, čisto tuj deček, velik, debel, rudečeličen fante, kakoršnega nikdar ni videl v svoji hiši! Jurgis Mtrini v dečka, kakor okamencl. Deček prihaja jm» stopnji-sah navzdol žvižgajoč. Spodaj se ustavi, vzame v roke kepo snega in *e nasloni :ia pregrajo. Takoj nato vzdigne glavo in zapazi Jurgisa; srečata se h sovražnimi |>ogledi; kajti deček je mialil, da ga ima Jurgis na sumu. da hoče vreči vanj kepo. Ko se je Jurgis odpravljal naj drugo stran eeste, se fant plašno ozre naokrog, kakor da bi hotel pobegniti. končno pa vendar oatane na svojem mestn. Jurgis se prime za ograjo, ker čuti v nogah preveliko slabost. "Kaj pa Ti tukaj delaš?" je s težavo izgovoril.. "Oho*!'' reče deček. "Ti —" začne Jurgis znova: "Kaj delaš tukaj?" "Jaz?" mu odvrne fant razjarjen. "Jaz tukaj stanujem." "Ti tu stanuješ?" zastoče in pobledi Jurgis. Postal je popolnoma bled in se za ograjo še bolj trdno prijel. "Ti stanuješ tukaj? Kje pa je potem moja družina?" Dečku s«» obraz začudeno potegne. "Vaša družina?" Jurgis stopi tik njega. "Jaz — to je moja hiša!" z.akliče glasno in razburjeno. "Pa na.i bo!" reče deček ter odpre večna vrata in zakliče v sobo: i (Viiješ. mama! Tukaj je nek potepuh, ki pravi, da je hiša njegova." Dobela Irka se pokaže zgoraj na stopnicah. "Kaj pa je vendar?" i upraša. .Jurgis se obrne proti nji. "Kje je moja družina?" znkfliČe obupno, j "Tukaj sem jo pustil. To je moja hiša! Kaj delate tu v moji hiši?" Žena ga začudeno in s strahom ogleduje; očividno ai je morala muditi, da ima opraviti z blaznim človekom, ki je ravnokar ušel iz norišnice. "VaAa hiša?" ponovi ona. * "Moja hiša!" zahrešči Jurgi«. "Jaz sem tukaj stanoval. Vam rečem!" M. A. Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik. Uradiije od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer. 885 Bo. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, 111. PREMOG, DRVA in KOKS PRODAJA ALBERT DENMARK Pisarna na vogla Center Ave., in 18. ulica Prodajs konj i konjakih oprsv. Telefon Canal 2248 594 S. CENTRE AVE. CHICAGO, ILL POZORI SLOVENCU P0Z0R1 SALOON • modernla kegljitfea Svete pivo v sodčkih is buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijeke ■nvodke. Potniki dob« čedno prenočišče u nitko ceno. Postrežba točna ln taborna. Veem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 564 BO. CENTEB AVE., CHICAGO Dr. W. C. Ohlendorf, M. D Zdravnik sa notranje ^T^—il ln ranocslnlk. Isdravniika preiskava brezplačno—plačati jo lo zdavila, 647 ln 640 Bias Island At*. Chicago. Za dne are: Od 1 do 3 po pol. Od 7 do 0 zvečer. Izven Chieage živeči bolniki naj piftdo slovenski. MIRKO VADJINA, SStt SLOVENSKO HRVATSKI BRIVEC. Na razpolago so kopelji. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice, mineralne vode in raznih neepojnih pijač. 82-H4 Pisk S«. Tel. Canal 1405 Priporočljivo! DR. F. J. PATERA Ordlnuje: na oeverosah. vogla ASHLAND IN MILWAUKEE AVE. od 12. do 3. ure popol.; od 7. do 8. ure zvečer v pondeljklh, torkih, četrtkih in petkih. Telefon Canal 180. •) ('anon je španska beseda in pomenja "grapo" ali "cev". To je ime oskih in zelo globokih dolin s pogosto navpičnimi skalnatimi stenami, obstoječimi iz vodoravno ležečih kamenitih plaatij. Najimet-ninejši kanjoni so v zapadni Severni Ameriki v Kordiljerskein gorovju. med njimi Veliki kanjon reke Rio Colorado, ki je globok 1600— 2000 metrov. Pa tudi na Kitajskemmse nahajajo take skalnate globčli. — Opondba prelag. (Dalje prih.) M. BOLTE, IZURJEN Č1VLJAR Popravlja »tare čevlje, »prejema naročila na nove, ter izvr&uje to hitro, lično, trpežno in po ceni Priporočam ae vaem Slovencem. 572 S. Centre Av.f Chicago. III, Ak<-' 1 »ro naravno vis* ^ oglasi ae pri ™ JOS. BERNARD 620 Blue Island Avenue Telefon Canal H43 Pri s jams dobil najbolj« kalil ska in importirana vina. Vac. Tourek, izdelovalec finih H a v a n a cigar. Prodaja cigare na ikatlje. NaroČila ae izvrlujejo točno. 1210 So. Albany Ay., Chicafo, 111. I. STRAUB URAR 336 W. 18th Bt., Ima večjo zalogo ar, 4rerttla ggl nov in dragih dragotfcn. Izvrisj^jJ vsakovrstna popravila v tej stroki zelo nitki eeoi. " Obiičite gal Frank Kvasnički Trgovina s fteleznino, raasta eni in pohiilvotn. Topravlja peči. 643-645 W. IHth St. Chicago. 111. Najbolj« io M)t neje obuvalo kt^ Frt John Klofi 631 Bliel8l88li CIICAG*" SprejemaG tu4 IpravilaJ NOVA SLOVENSKA GOSTILI pri FRANC CECHU. Rojakom v Chicagi suiuJm ■em no pet odprl «voj novij^^ kterem točim vedno sveie pivo vino itd. Dobre imotke na Imam tudi prostorno dvoraat m\ selice, svatbe, sabavne večere itd. Pi poročam se v ob H i obisk. ^^^ S spofttovanjem FRANC ČECH, 568 Bo. Centre Ave. Halo, Johny! Kje ai pa bil včeraj? Saj večkfci kjer je največ zabave. Aliles«*4 da je največ zabave v GOSTIL® John Košiček, 590 So. Centre Ave., Cblcafl.il Jože Satath advokat ln pravni zastopnik ? kM skih ln cl vinih sadovih Pičite alovenski! 1629-1638 Unity Baildiag I 79 Dearborn St., Chiaa^l Res. 5155 Prairie Ava Phone Drexel 737L Leopold Saltie ODVETNIK v kazenskih in civilnih Auto Phone 6065. Office Phone Main S065 Residence Phone Irwiaf DEAD: 27 METROPOLITAN HI Severozap. ogel Rsadolyl in La Salle aliee Stanovanje: 1217 Sherldaa Pristno domači vil Belo vino 60c Rdeče vino ........ 50c Rdeče ataro vino 45c Rmeno vino.....55c Posoda prosta Te ccnevijl jemalcem od 50 galonov naprej; fi ena pa niso tudi manjka sa« Vino poiiljam proti predplačil«! C. O. D. po vai Ameriki. Priporočam ae rojakom tudiMl moje lepo urejeme gostilne z ist*J pijačami in z vedno pripravljealaj etim prigrizkom. Za dobro in točno postroihe, I tudi sa pristnost vina jamčiš^ josip zalokA 199 EIImi Rui I. £.,