43. številka Ljubljana, v sredo 22. febrnvarja. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan sveder, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejoman za a vstrij sko-opersk e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesor. po 30 kr. za Četrt leta. — Za trije dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Črtiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „ Gledališka stolbaJ. U pravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Čestitim gg. naročnikom „Slovenskega Naroda". Na mnogobrojna nam dohajajoča vprašanja odgovarjamo, da je sedaj naročnina za „ Slovenski Narod" za vse naročnike jedna k a, in da nam ni j mogoče se na želje in prošnje o znižanej naročnini ozirati. Dalje omenimo, da se vsaka poslana naročnina le za tist čas zaračuna, za kateri svota zadostuje. Upravništvo ^Slovenskega Naroda''. Slovenskemu narodu! Nij ga z lepo naroda, ki bi živel v tako neugodnih okoliščinah, ko narod naš. Razdeljen na več upravnih teles in dotikajoč se narodov, kateri so bili od nekedaj najhujši sovražniki njegovemu raz-vitku, mora se z vsemi svojimi močmi in sicer mnogokrat neuspešno boriti za one naravno pravice, katere srečnejši narodi uživajo brez prigovora. In vender v tem vodnem boji narod naš nij omagal in tudi omagal ne bodo. Porok zato nam je okoliščina, da se vrste narodnih naših boriteljev od leta množe, in da si naša narodna ideja pridobiva vedno več tal. Dasi se z ozirom na to moremo nekako poto-laženi ozirati v prihodnost, vender je dolžnost naša skrbeti za to, da bode ta napredek trajen in d;i se vzbudi in utrdi pri nas čedalje več narodnega ponosa. To pa se moro deseči s tem, da se v našem središči — v bele j Ljubljani — ustanovi zavod, iz katerega bi se sveže narodno življenj6 razširjalo po vseh krajih mile našo domovine. In v ta namen ustanovili smo podpisani društvo „Narodni dom" ter si postavili za nalog sezidati in vzdrževati poslopje, v katerem bi imela vsa narodna društva ljubljanska stalno in dostojno bivališče. Poslopje to preiti ima v nekoliko letih v lastnino „Slovenske Matice", postane torej lastnina vsega slovenskega naroda, kateri bo razen druzih imel od njega tudi te koristi, da se bode polovica njegovih dohodkov porabila za literarne svrhe, polovica pa za ustanove slovenskim pisateljem, umetnikom in dijakom. Zidanje narodnega doma nima tedaj lokalnega, temveč splošno slove nsk pomen, zato se obračamo do vsega slovenskega naroda, da nas pri našem domoljubnem podjetji podpira, da nam pomaga postaviti ta sijajni spomenik domoljubja, zavednosti in požrtovalnosti svoje. Narodni dom, ki se bode v Ljubljani mogočno dvigal v zrak in navdajal s ponosom vsaoega Slovenca, naj bodo vidni dokaz oelokupnosti našega narod a. Poživljamo torej vse domoljube po domovini slovonskoj, naj našo namero podpirajo s tem, da nabirajo prostovoljne doneske za zidanje n ar o finega doma. Naj ne bode na celem SI ovenskem hiSe, katera ne bi po svoj ej mogočnosti pospeševala tega vzvišenega namena: naj ne bode Slovenca, ki ne bi svojega daru položil na žrtvenik domovino! Pač je med nami mnogo tacib. ki ne morejo veliko darovati, a ti naj se ne izgovarjajo s tem, da bi njihovi darovi bili preneznatni: vsak še tako majhen dar. in naj bi bil lo krajcar, bode so z veseljem sprejel in sicer s tem večjim vesoljem, čim težje ga je dotičnik daroval. Povsod pa naj se osnujejo družbe;, katerih členi se bodo obvezali vsak dan, vsak teden ali vsak mesec darovati gotov znesek. Tak prostovoljen davek pač ne bode n i kogar težil, splošno narodno podjetje pa bode znamenito pospeševal, Na delo torej, rojaci! Pokažimo, da smo napreden na roti: pokažimo, da nam ni taja požrtovalnosti Delajmo, zbiraj m 0, dokler no bode stalo poslopje, katero bode na pročelji imelo ponosni napis Narodni dom! V Ljubljani, febrnvarja 1882. Upravni odbor društva „Narodni dom": Dr. Alfonz M o sebe, odvetnik, predsednik. Dr. K a r o 1 B1 o i w e i s pl. T r s t e n i š k i, podpredsednik. Fran Portuna, županov namestnik in veletržec; Peter (Jrassolli, deželnega glavarja namestnik in hišni posestnik : Ivan Hribar, glavni zastopnik banke „Slavijeu; Dr. Anton Jarc, stolni prost; Josip Kušar, predsednik trgovinsko-obrtnijsko zbornice in hišni posestnik: Ivan Murni k, vitez Fran-Josipovega reda, tajnik trgovinsko-obrtnijsko zbornice^; Dr. Fran Papež, odvetnik; Vaso P e -tričič, mestni odbornik, hišni posestnik in trgovec; Ferdinand So u v a n , veletržec : Dr. J o s i p S tare, c. kr. finančne prokurature koncipisf in hišni posestnik: Dr. Valentin Zamik, odvetnik, deželni poslanec in mestni odbornik ; odborniki, Govor poslanca g. dr. Tonklija v državnem zboru dne 14. febrnvarja t. 1. .Dalje.) Dalje vidi premestiti gospod poslanec negotovost prava v južnih deželah v tem, če bi se z določbo pravosodnega ministerstva slovenščina t uradu osobito pri Bodnijskih uradih čuvala. LISTEK. »Sokolova" maskarada. Vsakoletna vabila na toli priljubljeno ..Sokolovo1' mnskarado so ob jednem tudi ,,parte11 lehkoživnega in poskočnega princa Karnevala, kateri tako posredovanjem „Sokola" naznanja svojim čestilcem: na pustui torek zvečer me bode konec, pridite me gledati In ker je ta neposajeni. duhoviti, darežljivi in zapravljivi mladič za BVojega kratkega vladanja pridobil si mnogo pristašev in iskrene simpatije je udeležba vsikdar tolika, da. Človeku tesno pi ba n pri srci, še bolj pa pri kurjih oč< h, ako slednje poseduje, — da se i jaz radostno hrepeneč Ozii in gori nad črto, kjer se odpira tako divni razgled na naš „Narodni dom". Z namenom tedaj, da vržemo nesrečnemu Pustu v obilnej in zubavnej družbi „zadnje prsti", zbrala se nas je tudi letos neb roj na množica v ljubljanske čitalnice eksotičnimi rastlinami, zrcali, bršlinom itd. jako ukusno olepšanih prostorih, vsak s pripeto vstopnico nu prsih. Vstopnice prav lično izdelane v Blasnikovej tiskarni predstavljale so jaha-jočega j.Sokola", kateri, kakor „njega dni" sv. Jurij, s sulico hoče prebosti na tleh ležečega harlekina, na čegar mastnem trebuhu je či to t i napis „ V akcij o zna opozicija"! A niti ta napis nij zadostoval, nekdo hotel je izvohati v tem mastnem tre-huhu po vsej sili če kaj več, nego določuje prav določno tiskano ime — in le vsled dane častne be sede, da je barlekin ie barlekin in le to, kar kaže napis — dovolile so se te vstopnice. Takoj po seumej uri pričela se je maskarada in kmalu je mrgolelo V86 živo no dvorani, na katere stenah je gospoda Pusta dvorni pesnik prelepil mnogo predpustno navdihnenih ver?ov, n. pr.: Kdor pametno tu govori, Mit vsak bo rekel, da nori. Tukaj Slovenec sam svoj Hi in prost, Siten nenifiurju drugje si gost. Največji norec je — se ve da, Ki norcev nas tu burke gleda« Tukaj taka jo pravica, Kortiscira se resnica. Na svetu tak iti je veliko, Da na č lu puščaš .jim z moti ko. Bilo je še več j»>dnakih burka stih in burklja-stdi dovtipnostij, a kdo hi vse zapamtil, tudi je okolica postala t..ko kaleidoskopično lepa, da je zavzi-mala vso pozornost in si moral na drobno /paziti, da kaj ne prezreš. Tu vrsti se zainmljiva^Turkinja v bogatej, za ta večer neposredno i/, Sarajeva naročen, j opravi, tam črnooka ciganka, mimo nje suče se visoka in vitka postava italijanske ribarice, tam frfoli metulj, ondu stopa Jurisprudenea (bur8 s slovenskimi barvami), „havana", prijetna „zima ondu S" ponosno gibljejo kneginje, rajajo Kranjiee, Hrvatice, m:ske a la rococco, domino, plemiči srednjeveški, Sokoli moškega in ženskega spola, ribič, dimnikar, Slovenec iz tržaške okolice, Hrvatje, pijeroti, harlekini itd., mej njuni izbrano kardelo nemaskira-nih elegantno in bogato opravljenih krasotic, in ne-utrudljivih plesalcev —ob krajeh pa občinstva, katero, da si ne pleše, ima vender svojo prelepo zabavo. K vsemu temu šale, dovtipi, smeh, dobra godba in tista posebnostmi atmosfera, ki nastane pri vsakem plesu, ki pospešuje občno vesclost in rudeci itak uže mikalna lica — pa je v skromnih potezah gotova slika Sokolove maBkarade, s katero se nnSe Jaz mislim drugače, da ima namrer izvedenje jednakopra vnosti slovenščine pri sodnijah ravno namen, da prebivalstvo v njega pravnem čutu pomiri, ne pa vznemiri in vznemirjenje je v tem, da c. kr nadsodnijsko predsedstvo v Gradci izvedenje jedna-kopravnosti pri sodnijah naravnost izključuje in za-branjuje, o čemer bodem Se pozneje govoril. Tudi vzgled, kateri je isti gospod poslanec navel, da je v Mariboru pred več leti slovenskih vlog pri tamošnjej okrajnej sodniji kar deževalo, okrajni sodnik pa da je te slovenske vloge vzprejeti hotel le pod uvetom, da so iste korektne in raz-mmljive, da je torej koncipijente in odvetnike poučil, in da bi 14 dnij pozneje ne bi bilo nobene sloven-Bke vloge več, tudi ta vzgled mislim, mi je prištevati mej bajke. To pa zopet na drugej strani kaže, da če so bili uže pred leti v Mariboru okrajni sodniki, ki so tako dobro umeli slovenščino, da so v tem jeziku koucipijente in odvetnike poučevali, da razvoj slovenščine ne more biti tako ziostd, k«kor gospodje tako radi trde, in da so tamošoji uradniki slovenščine zmožni. Da se pa v resnici nekaj časa Bem pri sodnijah vlaga tako malo slovenskih vlog, je uzroka temu iskati pri nadsodnijskem predsedstvu v Gradci, katero, kakor uže omenjeno, navzlic jasnemu zakonu in navzlic vsem pravosodnega mini-sterstva določbam, rajši, mestu di bi izvajalo mini-sterskc določbe, se jim upira. Da slovenščina ne nastaje še le, kakor je isti prečestiti gospod posla nec trdil, dokazali so uže naši slavisti, kateri uživajo evropsko slavo, osobito prečestiti član gospo ske zbornice dr. Miklošič. Prosim, naj se le pre-bero njega primerjajoče jezikoslovne razprave in druga dela, prepričali se boste, da je morda sloven- tudi marsikaj grajal. On se je osobito spodtikal nad politiko gospodarenja in dejal, da se v tem oziru nič ne stori. Omenil sem uže prej, da je vlada storila, kar je bilo možno, da bi v resnici resno zboli-šala kmetijski položaj, in da se to n« more zgoditi na jeden mah; da se škode, katere je prejšnja vlada skozi lepo vrsto let prizadevala malej obrti in malemu kmetijstvu, ne morejo popraviti v jednem trenutku, je ja?no. Omenil pa sem uže, da so se stavile predloge, katere bodo, če postanejo zakon, isti-nito zdatno zboljšale položaj malih obrtnikov in malih kmetovalcev. Isti gospod poslanec se je tudi zelo ogrel 8 tem, da je vlada upeljala davek na petrolej. Nu, jaz mislim, da očetstvo tega davka ne pripada zdanjej vladi, marveč naravnost finančnemu ministru, kateri je bil pristaš vaše stranke in je tudi še sedaj. Sicer sem uverjen, da vbiti nij bilo resno ležeče na varstvu male obrti in malega kmetijstva, če ste se upirali davku na petrolej. Jaz sem marveč uverjen, da bi bili vi od one (leve) strani visoke zbornice dovolili zdatno povišan davek na petrolej, če bi se bila izvršila vaša najgorkejša želja, da bi bila pala ta vlada in bi bili vi zopet prišli na krm lo. Jaz menim, da se tu ne bije tolikanj boj za kmetijske interese, kakor pa za vladarstvo. Da potem desnica nij mogla soglasovati, da bi vam pomogla do uspeha, je razumljivo, ker ravno tega neče, po čemer levica hrepeni. Isti gospod poslanec je menil, da se je dovolitev davka na petrolej stavila na pogoj o zmanjšanji kulturnih interesov. On je skoro gotovo hotel pokazati na pred- ščina starejša nego nemščini. (Glasau sm?h na le-i logo, katero je vlada gosposkej zbornici predložila vici; poslanec dr. V o š n j n k : Istina!) Jaz nečem rečj kakor gotščinn, a starejša kakor nemščina, ka tera se ;iua prav za prav Gottsehedu zahvaliti, da se je v javno življenje splošno upeljala. (Zopeten smeh na levici.) Isti gospod poslanec je tudi menil, da desnica te visoke zbornice zmerom ministre muči, da bi od njih dobila koncesije. Nu, kar se mene in mojih drugov tiče, moram žalibog! reči, da še nikakib koncesij od gospodov ministrov izsiliti nijsmo mogli. (Živa veselost na levici.) A ob jednem moram izpovedati, da nam še nikdar nij prišlo na um, da bi koncesij zahtevali. Kajti gos po (i a moj a , vi sami ste priznal i naš e pravo, vi s t e • h r e z naše pomoči članu 19. osn. z a k. dali moč zakona in če torej samo njega izvedenje zahtevamo, ne zahtevamo nič dr use ga, nego, da se izvede pravo, katero si« sami priznali; koncesij ne zahtevamo od visoke vlade, marveč le točno izvedenje prava, katero nam pripada, kakor vsakemu drugemu narodu v Avstriji. (Dobro! nt desnici.) Prečastiti gospod poslanec dr. Schaup je glede nekaterih olajšav šolske dolžnosti. Rekel sem uže prej, da ste vi, gospoda moja, prav za prav princip jednakopravnosti vseh narodov v državi postavili. Če bi bili imeli pri tem resno misel, izveli bi bili tudi takrat ta princip in ne bilo bi vam treba škodovati šoli. Zakaj tega nijste storili takrat, ko meni, da se je ministerstvo uže trikrat preobranilo, kajti najprvo bilo je koalicijsko ministerstvo, potem ministerstvo nad strankami, a sedaj je ministerstvo odločno strankarstvo, ker je sestavljeno iz 4 raznih strank. Tudi proračun za 1. 1882. mu nij vieč. Govornik meni, da je položaj za sedanje minsterstvo bil izvenredno ugoden, in vender se primankljaj nij odstranil. L. 1880. poskusilo se sredstvo, kot jedino izveličevaloo. To bilo je razširjenje avtonomije. Prejšnja vlada je avtonomijo preveč omepla, to je izvor vsega zla, vseh finaocijalnih nevarnostij. Herbst omenja o mučilnici (marterkammer) sedanjega mini-sterstva. da dare koncesije, hvali sedanje uradni-štvo, da je navzeto jozefinskega duha ter kritikuje naslednje poslednji Taaffejev govor; on zagovarja »Nemce" in židovske Nemce ter vzklikne, da prestolu pač nij treba Taaffejeve poslednje kaplje krvi in tudi ne njegovega zadnjega vzdihljaja. Levica in galerija ploskali sta neznansko, tako, da je predsednik galeriji moral groziti z izpraznjenjem. In to je bil največji efekt, ki ga je govornik dosegel pri levici in galeriji; iz tega se lehko da soditi, kako malo uspeha da je dosegei ta usta vaški Demosten. Na to govorila sta dr. Rieger, glavni govornik desnice in grof Clam-Martinic kot glavni poročevalec. Govora obeh mož imela sta velik uspeh. Levica z Riegrom nij še bila nikdar tako nezadovoljna nego takrat, akoravno je njegov govor bil zmeren. Odločno pobijanje ustavaških sofizmov, katere je Rieger z nepremagljivo svojo doslednostjo dejal v nič, odobravala je desnica z vso ino*jo. Ministerstvu se je očitalo, da nij odstranilo primanjkljaja, akoravno je to v prestolnem govoru obljubilo. A vender nij nikdar moglo ministerstvo dati take obljube. Ministerstvo razvilo je v tem pogledu svoj program in predpostavilo je za pogoj za doseženje ravnotežja sprejem nekaterih davkov in nekaterih postav. Da ministerstvo primanjkljaja glede železnica'h podpor nij moglo odstraniti, je to jasno. Tudi tu je: „Ipse fecit", ker se je preje {železniškim družbam dajalo koncesij ter državne je bil čas, da se izvede potrebna jednakopravnost' garnntije za železnice, ki dejanstveno Se dolgo nij so vrlo telovadno društvo po vsej pravici sme ponašati, ker je in ostaue nedosežena v belej Ljubljani. Omeniti je še, da je maskarado obiskalo mnogo v našem mestu bivajočih dostojanstvenikov: deželni predsednik gospod Winkler z gospo soprogo, deželni glavar grof T hum, gg. generali S tub en rauch, Piirker, Keller itd. in da je jutranja zarja, zvedavo gledajoča v dvorano, še videla ne-utrujenih plesalcev živahne in vesele roje. Sokolu, vsem rediteljem in aranžerjem, ki so omogočili in pripravili to v vsakem oziru sijajno veselico, doni denes splošno in radostno priznanje. K obširnejšemu popisovanji nedostaje zbog včerajšnjega zaplenjenja — dovolj prostora, tudi se je deloma obist n 1 v dvorani prilepljeni napis: Naj slaboten bo, »1 hrust, Vsace^a pohode Pust — sicer bi bili dali denašjemu listu prilogo. Tako pa pripoi očujemo vsakemu, kdor hoče o koncu Karnevala m o pepelničnej sredi kaj več ve deti, naj vzame v roke Simon Jenkove pesui in čita pesen „ Pogreb". Tam je vse zapisano, bolje nego bi bilo na tem mestu mogoče. in da se ljudska šola ohrani nedotuknena? Jaz pa menim, da te olajšave, katere načrt o spivmenoi nekaterih paragrafov zakona ljudskih šol namerava, n>kakor ue bodo škodovale kulturnim interesom. Zagotoviti vas morem, gospoda moja, da sem se dosttt bavil z ljudsko šolo in da se še sedaj bavim. Mnogo sem občeval z veščimi šolniki, kateri ao priznavali, da je učitelju na ljudskej jednoraz-rednici — kajti, če dolžnost obiskavati šolo traje osem let, učiti mora otroke osmih letnikov na jedno-razrednej šoli le jeden učitelj —tudi če je najboljši učitelj, nemožno, da bi dosegel smoter ljudske šole, ker ima učence iz preveč letnikov. Nij tako lahko 7& učitelja, poučevati otroke iz osem različnih letnikov, ker ne dostaje časa, in zagotavljati vas morem, da pri nas, da si je po sklepu deželnega šolskega sveta šestletna dolžnost šolo obiskavati upeljana, vender nij na zelo mnogih Šolah celdnevni, marveč le poludnevni pouk upeljan, ker učitelju ne dostaje časa. Jaz mislim, če se menj važni zdanji predmeti iz ljudske šolo izločijo, in če se upeljejo olajšave v tem zmislu, da se učenec lahko uže čez šest let odpusti, da se lehko bolje doseže smoter ljudske šolo in da se s tem ne dotakne kulturelno vprašanje (Daljo prib.) Iz državnega zbora. (Budgetua debata.) Z Dunaja 16 febr. [Izv. dop.] Dr. Herbst kot glavni govornik nij imel sreč nega dne. Pričakovalo se je od obeh stranij, od av tonomistov in levičarjev od njega več nego je mo gel izpolniti. Njegov govor bil je sicer poln jezli-vosti, neresničnih trditev in pri njem uže navadnih sofizmov. Do pravega vzleta pa se ta inače toliko slavljen govornik nij mogel vzpeti in tudi njegov govor spada mej one njegovih prijateljev, ki se označijo z jedno nemško besedo, ta je: len d en 1 ah m. Program vlade mu se ve da nij po godu, tudi rabile in porabile glavnice, za katero se jim je dovo-la državna garancija. (Prav res, na desnici.) Najde se primerov, da se je družbam osiguralo dvakrat več nego znašajo dejanstveni stroški železnice v obliki državne garancije. (ČJujte, čujte, na desnici.) Sedaj pa imamo odgovornost za veliko breme, ki je iz tega nastalo državi! Jaz mislim, da oni, ki so take pro-tekcije delili, čutili naj bi tudi v sebi dolžnost, da na takov način prouzročeni primanjkljaj, kolikor je to t njih moči, popravijo. V tem oziru ne zadostuje samo reči: Jaz pri tem nij mam deleža. A ko se je pa take koristi dalo svojim dobrim prijateljem in strankarskim pristašem in če so ti prevzeli dolžnost, vzdrževati časopise ter jim deliti podporo, da pišo v smislu gospodujoče stranke, je tudi to poglavje „verwaltuogsrathovske ethike"! V treh točkah zalavljene se obtožbe protiv-nikov proti ministerstvu : Prvič, daje privolilo banko za avstrijske dežele, drugič javno podpiranje slovanskega življa v Avstriji, tretjič, da ministerstvo baje nijma programa ter da nij izpolnilo obljube prestol-nega govora. Dr. Rieger pravi, da so tudi njemu ponujali mesto upravnega svetnika pri banki za avstrijske dežele. On je to ponudbo odbil, ker ny njegova dolžnost, pečati se z bankinimi posli, tudi nij bil mej kompetenti za pomorsko banko, za katero so le ustavafiki listi toliko brigali. Kar trdi dr. Rieger o sebi, rekel je tudi o svojih sodežela-nih in pristaših; znameuito je tudi to, da so bas isti gospodje, katere se rado pita s klerikalci in fevdalci v svojem glasilu »Vaterlandu" z vso odločnostjo proti temu bankininemu in borzijanskemu sleparstvu protivili se. Gospod poslanec vitez Car-neri trdil je, da se je ta banka ustanovila s prostim katoliškim kapitalom. Jaz istinito ne vem, kaj se umeje pod prostim katoliškim kapitalom? (veselost na desnici), ali gospod poslanec morda meni, da je samo mozajiški kapital plemenit ali da daje plemenitost? Da je pri tem zavodu ali pri „Union generale" katoliški denar, to njega ne briga. Kdor sploh polaga denar t banko, mora uže prepustiti, da jedenkrat dobi, drugikrat pa i/gubi. To se tiče njega. Pa zakaj se ravno ministerstvu ta banka toliko očita; saj ona nijma druge -svoboščine, nego zavod ustanovljen pod ustavovernim anioistefstvora. Kar je za jednega prav, naj bode tudi /a .druzega. A jaz menim da je bila ministeritva dolžnost, skr beti za to, da nij odvisno samo od jed ne banke ali pa od jedne same bankine grupe (prav dobro, na desnici) in to je bil za me, ki nij sem udeležen, važen moment. Spominam se< da sem. od gospodov na levej strani čul izjavo: to ministerstvo ne more dolgo trajati, saj .mora vender najeti' posojilo in zopet mera priti k gospodom leve rstranke. Saj ministerstvo ne dobode druzega kredita in potem bode v.aašej oblasti (čujte, čujte, na pravi) Da takovega stališča za Avstrijo nij želeti, to mi je bilo jasno! (Prav dobro na pravi) in nam vsem, ki sicer nijmamo posla z bankami, a moramo-pošteno plačevati davke, ležeče je na tem, da država, ki Bploh mora delati dolgove, napravlja za ugodne obresti. To pa more le, a ko je konkurenca (dobro, dobro, na pravi.) Da vlada očitno podpira slovanski živelj, to govornik zanika. Prejšnje vlade so se silno pregrešile nad Slovani, ki to traje še dalje na MorBvskem, ker bo V* prebivalstva češki, kjer so od 22 gimnazij samo 4 češki, v Šleziji, kjer se vsaka češka vloga pri sodniji odbije in tudi drugod. Zmerno in temeljito pobije govornik vse trditve nasprotnih govornikov. Poročevalec CUm-Martinic govoril je kot pravi državnik. Kolikor se je govorilo o neprijetnem stanji proračuna, vse je bilo s številkami dokazano, kot pačenje resnice. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 22. februvarja. V froaposkej zbornici vršila se je 20. t. m. specijalna debata o noveli k šolskej postavi. — Poslanske zbornice pa je posvetaval se včeraj odsek za kazenski zakon o postavnem n ur rtu zade-vajočem upeljavo izimnih sodišč v Dalmaciji. Čehom prjazni in sovražni listi prinašajo dolge Članke o zmagi C<»Iiov pri dopolniinej volitvi iz-mej veleposestnikov. Čehom prijazni listi veselijo se te zmage in radostno izražajo nadojo, da je vender uže jedenkrat tudi za Slovane v Avstriji prišel boljši dan; ustavoverni listi pa se od jeze penijo, bljujejo blato sovraštva okolo sebe in se tolažijo s tem, da je zmage uzrok vlada, da imajo Čehi zahvaliti to zmago „le ugodnemu vetru, ki od zeoraj veje in da bode vsa češka slava pala zopet na kup, če se ne bode umetno negovala." Čehov pa prav nič ne boli to blebetanje ustavovernih revežev. V ogrskem parlamentu potegnili so se nekateri poslanci odločno za to, da se napravi zakon proti židovskemu gospo iarstvu, kajti slednjič so vender tudi Magjari uvideli, da jim največja nevarnost preti od židovstva — in to so možno prepozno uvideli, kajti poslanci nekateri so jasno dokazali, da je uže mnogo ogrskih plemenitnikov t*ko v židovskih rokah, da se nikdar več izviti ne mogd. Tudi vlada v Cislajtaniji bi morala skrbeti za to. da bi se ljudstvo ne uničevalo po teh parasitih, židih. O nemirih na Jugu se iz Sarajeva oficijelno poroča, da je obrist Atlov dne 10. t. m. srečno se bojeval proti vstašem pri Trnovu, dne 15. t. m. pa je naletel na 80 vstašev pri potoku Dobropoljska in jih prepodil. Središče vstaje je mej Glavatičem, Ka-linoviČem in Fočo. — Vstaši izdali so proklamacijo na prebivalce v Krivošijah, Bosni in Hercegovini in jih nagovarjajo, da se jim pridruže. Iz te prokla-macije se tudi razvida, da vstaši za gotovo računijo na to, da jim bode Črna gora, Srbija in Rusija pomagala. V11 a nje države. „N. Fr. Pr." pripoveduje, da Avstrija daje C mej gori podporo, da more vzdrževati kordon na meji hercegovske). Koliko je na tem resnice, ne vemo, a „N. Fr. Pr." naposled vender jako perfidno zaviče: »Plačani prijatelji so slabi prijatelji". Znano je, da je bil glavni del Skobeljeva pogovora, katerega smo včeraj priobčili, naperjen proti Nemčiji in da se general zanaša na pomoč francoske republike. Glede na te besede Skobeljeve je jako zanimljivo, da je takoj po govoru Skobe-Ijeva prinesla „Rep. France" nasvet, naj se takoj izvrše reforme francoske vojne. Ta list pravi: „Mnogo nujnih reform nam je treba; mi hočemo vender le najnujnejšo omeniti. Naj se kdo prišteva skrajnej levici, republikanskej uniji, levemu središču, bonapartističnej ali monarhičnej stranki —-čutiti mora na jednak način, da se ne sme m dan, ni ura zamuditi, 4a se zopet prične in dokonča reforma vojne." Mi bi tem besedam dodali radi kaj komentara, a paragrafi kazenskega zakona so dajo na čudovit način razširiti! V IrskeJ vedno de nij miru; odlični udje deželne lige trdijo, da je zdaj prišel pravi trenutek za nje, da dosežejo svoj smoter. Pričakovati je torej, kmalu obrata na „Zelenem otoku". Dopisi. Iz Gradca 20. febr. [Izv. dop.] Dovolite mi, da vam poročam o stvari, koja drastično slika resnicoljubje naših Nemcev ustavakov. Z velikim začudenjem nt d i smo graški tehniki v „Grazer Tagesposte" večernem listu od 14. t. m. ponatisneni govor nemško-prostomislečeg a poslanca dr. Klijera o priliki budgetne debate. On pravi namreč koncem svojega govora: „Fand man doch in der deutschen stadt Graz an der technik slove-nisehe plačate, in denen die Slovenen aufgefordert vrurden, die Deutscheu todtzuschlagen", kar je pa se ve da vse gola laž. Ne samo, da se taki plakati na našej tehniki našli nikdar nij30, ampak tudi vlada in je vedno vladala popolna sloga mej slovanskimi in veliko večino nemških dijakov. Brez uspeha trudi se nekoliko let sem mala peščica velikonemških „buršakov" razdreti to slogo. Do sedaj je naša tehnika še vedno varovala svoj mejnarodni značaj. Nij nemogoče, da je raztrosil ono pravljico o plakatih nekdo, kojemu je spora-'zumljenje dijakov raznih narodnostij na tukajšnjej tehniki trn v peti. Razume se, da slovenski tehuiki stvar nijsmo ob sebi pustili; nemški poslanec dr. Klier dotaknil se je naše časti, očitaje nam pobalinsko vedenje. Šli smo torej trije v imenu vseh k rektorju iskat zadostenja, ter ga dobili v polnej meri. Gospod rektor izrekel je svoje obžalovanje ter nam naznanil, da je uže sam poročal policijskemu svetovalcu Landsteinerju in ta po c. kr. namestništvu na ministerstvo, da o onih plakatih na rektoratu tukajšnje tehnike nikakor ničesa nij znano! Torej si je g. dr. Klier vso stvar kar sam izmislil, ali jo pa kje po bral, ne da bi se brigal iz kacega vira da prihaja. Res žalostno, če poslanec vsakemu pobalinu veruje, ako ta le pove kaj Slovane sramotečega. Pa saj jih poznamo, resnicoljubne može na levej strani državne zbornice. Z odličnim spoštovanjem Ferd o Šusteršic, Btud. chem. Joanneum. Iz Celovca 19. febr. [Izv. dopis.] „Mir", kateri je našim slovenskim nasprotnikom največji trn v peti, ima do sedaj nad 1900 naročnikov. Nijma ga Koroška lista, kateri ima toliko naročnikov, ko ravno vrli naš „Mir", kar dokazuje, da diha še Slovenec v staroslavntm Gorotanu. Veseliti mora vsacega nas tukaj bivajočih, ko vidimo, kako zanima se Slovenec po drugih krajih za naše res uže skoro pozabljene koroške Slovence. Gotovo tudi naš blagi gosp. And. Ei nspie ler je vesel priznanja iz druzih slovenskih pokrajin, katerega skazujete našemu neutrudljivemu delavcu za slovenstvo. Kako veselo je brati po slovenskih časopisih, tu nabralo se je za koroški ttMir" toliko, tam zopet se je odposlalo toliko, — za Korošce naše brate. Ne zabite pa nas še zanaprej podpirati, ker nikjer ae ne potrebuje toliko obdelavanja, ko ravno pri nas skoro zapuščenih. Domače stvari. — (Včerajšnja številka našega lista bila je zaplenj ena) zaradi listka: ,Jed-najsta šola na Vrhniki." — (Gobtje kavarne „Valvazorjeve") sklenili so ves dobiček, kar ga jeden ali drjgi priigra z „dominou, darovati društvu „Narodni dom". — Naj bi našli mnogo posnemalcev po vsej sloven-skej domovini! — („Pravice iščem!") Znani ljubljanski dobrovoljček B. pride pred par dnevi v neko krčmo, kjer pričneta s krčmarjem razgovor. V živabnej debati vzdihne krčmar: rZdaj so p»č slabi Časi, nikjer se ne najde pravice!" — „Dajte rai svetilnko, pravi B., je grem iskat!" — In res, dobi svetilnico in gre pri belem dnevu ob l', 12. uri dopoludne skozi mesto naravnost na rotovž. Tu sveti v vse kote in pod klopi tako dolgo, da pride policaj, kateri ga takoj vpraša, kaj da dela. „Pravice iščem, pa >e nikjer ne najdem!' odvrne B. Policaj pa nij razumel šale, nego prijel je dobrovoljčeka B. in zaprt je bil pet ur ter tako imel dovolj časa premišljevati, kje se najde pravica. — (Götbe in ljubljanski fijakarji.) Ko je slavni nemški pesnik izraževaje svojo nevoljo, zapisal „Vse l*glje človek pretrpi, Kot dolgo vrste lepih dni.' gotovo nij mislil na belo Liubljano, in na občutljiva srca in žepe naših vrlih tiiakarjev, niti na psiholo-gično bolest, ki jih tare. Saj pa tudi nij „špas"! neprestano lepo vreme, kdo bi se vozil? vse hodi peš, fijakar pa tužno gleda in tlači svoj čik s strani v stran. S prva so kleli in hudičih, a naposled iz* prevideli so, da to nij prava pot, zložili so novcev in plačali dve sv. maši, da bi vsaj na pustni vtorek, ko bode krasna Sokolova maska-rada, dež curkoma lil, ali da bi vsaj primerno prSelo, da hi bilo kaj zaslužka. Zaman vse, nebo ne čuje tužnega vzdiha, temveč se prav prijazno in šegavo smeje nad fijakarji in tistimi, ki so bili na 111 as kii rad i. — (Na Triglavu) bil je 15. t. m. neki gospod Sušni k, restavrant na Schneehergu na Avstrijskem. To je gotovo prvikrat, da se je posrečilo v zimskem času obiskati sivega orjaka. Gosped Sušnik šel je z vodjem na Bistriskoj strani na Tri glav in vrnil se srečno, akoravuo so pred odhodom nekateri neverjetno zmajeval! z glavami. — (Z Gorenjskega) pritožuje se prijatelj našemu listu, ,,da se od duhovnih župnijskih uradov 1— z nekaterimi cestnimi izjemami — še vedno dajo tisti nemški „Taufschein" in „Aufgebotschein". Kmet debelo gleda drago plačano pravico, pa ne ve, kaj pomeni. In vender ima g. Milic v Ljubljani cele skladanice slov. tiskovin za župnijske urade. Vsaka nemška črka, katera se zapiše v duhovskem uradovanji, je greh zoper slovenstvo, proč s tujko nemščino!" — (Ostali del pritožbe nij se nam zdelo prikladno objavljati, zakaj - gotovo umejete! Uredn.) — (Gornje grad ska narodna či tal ni ca) je imela dne 2. t. m. v svojih novih prostorih pri g. Franu Pinterji občno zborovanje. Po pregledu letnega račuua vršila se je volitev, pri katerej so bili voljeni: č. g. Lov 10 Potočnik, dekan, za predsednika, g. J o s i p K r a n j e c , tržan, za podpredsednika in ob jednem blagajnika in g. Franjo Lončar, heležniški uradnik, za tajnika. G. g. Kajmund Wolf, bivši notar, Franjo Frisian, tržan, Božidar 1) e d i č, učitelj v Bočni in Josip Mikuš ml. za odbornike. Po volitvi je bila živahna veselica, udeležilo se jo je večina znotranjih in tudi zunanjih udov. — Vest, — da bode večina udov zarad prestavbe čitalnice odstopila, je torej neresnična. — (Naš rojak g. d os i p Stare) ravnatelj na realnem gimnaziji v Belovaru spisal je v 10. zvezku obširnega dela „Die Völker Oesterreich-Ungarns" vso 2. polovico zavzimajočo knjigo: „Die Kroaten im Königreiche Kroatien und Slavo 11 ien", v katerej v 17 poglavjih razpravlja naseljenje, historični, cerkveni razvitek Hrvatov, urejenje vojaške granice, poljedelstvo, rudokopstvo promet, trgovino in statistiko, plemstvo in meščanstvo. Knjiga se dobiva za 1 gld. 50 kr. v Hart-manovej knjigarni v Zagrebu. »Pozor" pišoč o njej izraža se jako pohvalno in jo priporoča a dostavlja konečno: „samo žalimo, da nenalazimo i U njoj i naše brače na kamenih obalah jadranskoga mora". — („Slo venskega Pravnika") 2. 8t. donaSa naslednje gradivo: Kdor navede v pravdi nezakonsko rojstvo, mora ga dokazati. — V pomanjkanji redne župniške krst nice zamore se zakonsko rojstvo tudi z druzimi dokazili dokazati. — Če pla- čilo za naročeno delo nij pogojeno, določi ga sodnik. — Curator ad actum in njegove pravice. — O prisoiilih. Da se izbrišejo one terjatve, ki nijso bile pokrite s skupilom glede po eksekuciji prodanih zemljišč, dovoli eksekutivni sodnik (§. 239 o. i. r.). — Z* napoved, komu se ima zemijeknjižni odlok uročiti, uij treba pismenega dokazi. Predpis §. 35 zeml. zak. velja tudi za stara pisma. — Vknjižba zastavne pravice je tudi zoper prepisanega dolžnikovega dediča dopuščena. — O motenji v posesti. — Proti hudobnemu poškodovanju dolžnikovega imetja. — Črnogorska zakono dajstva. — O prostovoljnih dražbah premakljivega blaga. — Raznosti. — Pri tej številki nas razen res zanimljive vsebine, veseli tudi to, da nahajamo mej sodelovalci uže gg. T.— —c, V—r., dr. Št. in Aleks. Hudovermka, tedaj dejansko duševno udeleženje. Razne vesti. mej ondešnJH rojake razprodati. Tako se bode knjižica najhitreje mej slovensko ljudstvo razširila. Na tem domoljubnem požrtvovanji, izjavljam dotičnim gospodom uže naprej najtoplejšo zahvalo. V Lokavcu, dne 20. februvaija 1882. J. V. založnik. Meteoro logično poročilo. A. V Ljubljani: Dan Čas opazovanja u E JB * (Število izseljencev.) Število izseljencev močno raste. Mej tem, ko je iznašalo Število onih, ki so se v New Yorku izkrcali od let 1865 —1871 povprek na leto le 200 000 se je do zadnjih let več kot podvojilo. Leta 1872 je iznašalo uže 292.844, leta 1873 268.178, leta 1880 pa uže 320 G07, in leta 1881 celo uže 439.314. — Število letošnjega leta bo pa skoro gotovo še večje, ker se jih je za spomladni termin samo za Bremen uže dozdaj nad 13.000 oglasilo. Največ Ijudij se izseli iz severne Nemčije v notranje dežele Zjedinjenih držav, in od teh največ v okolico mesta Chicago, za kamor se je uže letos 5000 voznih listov oddalo. * (Ustavljenje dela.) Ustavljenje dela je dobro merilo za stanje industrijo. Čim bolj se industrija razcvita, tem bolj se potrebuje delavcev, tem večkrat torej tudi nijso delavci s plačilom zadovoljni ; čim bolj pa hira, tem menj se jih potrebuje, tem menj se potem tudi ustavljajo. Na Angleškem je narastlo število tacih slučajev od 1. 1870 do 1873 od 30 na skoraj 400; leto pozneje je zopet palo pod 300 in se v tem številu ohranilo do leta 1877; od takrat je pa zopet uarastlo nad 300. Od vseh rokodelstev so imeli tesarji in zidarji povprečno največ nezadovoljnežev, namreč 598, potem tkalci 440, kovači in ključavničarji 390 in delavci po rudnikih 339. Poglavitni in tudi najpogostejši uzrok, da se je delati nehalo, je bilo premajhno plačdo. * (Stroški v procesu Guiteau) znašajo okrog 30.000 dolarjev. Stroški za porotnike, ki terjajo za vsak dan dva dolarja in so bili 73 dni zbrani, znašajo 1752 dolarjev. Za stanovanje in hrano so potrebovali 3600 dohiriev. Pričam in izvedencem se je dalo nekaj nad 8000 dolarjev, stroški za tiskanje obravnav so znašali 5000 dolarjev; zastopniki tožni-kovi slednjič terjajo 5000 dolarjev. * (Kako raste mesto Saint-Louis v Zjedinjenih državah.) Ko je blo leta 1822 mestom proglašeno, je štelo le 4800 prebivalcev ; 18 M pozneje je imelo uže 16469 l)udij; 1. 1850 uže 77800; i 1860 jih je bilo uže 160773; 1. 1870 je imelo 310864 Ijudij in leta 1880 je narastlo celo na pol milijona prebivalcev. — Po narodnosti so prebivalci se ve da večjidel Angleži, je pa vmes tudi veliko Francozov in tudi skoraj 30% Nemcev. Po veri so skoraj vsi katoliki, kar se v amerikan-skih mestih sicer redkokrat nahaja. * (Premog o vi rudniki.) Največ premo-govih rudnikov ima Anglija, kjer se izkoplje vsako leto blizu 1400 milijonov metričnih stotov premoga; v Nemčiji 460, v Zjedinjenih državah 420. na Francoskem blizu 200, v Belgiji okrog 160, v Avstriji 100, v Rusiji le par milijonov. — Tudi relativno ima Anglija največ premoga, na 1 prebivalca pride tam 43 metnčnih stotov, v Belgij« 30, v Nemčiji 12, v Zjedinjenih državah 11, na Francoskem 6, v Avstriji 3. * (Rudarstvo železa.) Največ železa, namreč 60 milijonov metričnih stotov vsako leto, se dobi na Ang'eskem, 24 v Zjedinjenih državah, 18 v Nemčiji, 15 na Francoskem, po 5 v Avstriji, Ru siji in Belgiji, 4 v Skandinaviji, 1 v Švici. — Relativno največ železa ima zopet Anglija, kjer pride na 10 prebivalcev 20 metričnih stotov železa, v Bel giji 11, v Zjedinjenih državah 7, v Skandinaviji 6, v Nemčiji in na Francoskem po 5, v Švici 3, v Avstriji 15, v Rusiji O 5. •p c* > E Ob 7. iri ljatraj •b !. iri piiilndit •b J. ari u«¿«r •b 7. m* ijutraj •b 1. ari p a pa 1 n*l ■ « •b ». iri vtltr tb 7. iri ljatnj •b l. iri ptptladii •b 9. iri inčir Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-kriria v in m. 743-28 mm 74001 mm. 739 74 ■■. 741 GOuu. 741-52m. 741'75 m. 739- 20 um. 73804 am. 740- 26 um — 1-4°C + 50° C + 2-2° C — 3 0° C + 86° C + 1-6°C — 2-8° C + 6-4° C + 3-4°C iliboUn uho d 7.mfrcn jugozahod ilibobn j i ' 'V 4 h1J ' i slaboten nhod alabot«*> Tihod brei-Tetriji ilabotna barja ilabstêB jaçouhod slaboten jugoiahod megluo obla/io jasa« jan* jati* jam jasi* oblači« deiemo 00') i 0001 4-5 m. dežja. B. V Avstriji »ploh: Zračni pritisk zelo nejednakomemo razdeljen, ker je barometer v severu jel močno padati, mej tem, ko je na jugu precej jednak OBtal. Razloček mej maksimum v severu in mej minimom v zapadu znaša 14 mm. Vetrovi so postali precej močni in so bili sem pa tja celo viharni; prevladovali so splošno južni vetrovi nad severnimi in vzhodnimi. Nebo je bilo vočjidel oblačno. Temperatura seje od zadnjih Unij sploh le malo spremenila, vender je bila uže precej ekstremna: razloček mej raaksimoui in minimom je znašal 18-5° C. Morje je bilo na jugu precej močno, v Tr»tu pa le malo nemirno. Poslano. (54-5) Umrli so v I Jul>l j.uii: V deželnej bolnici: 16. febrruvarja: Marija Gliha, dnimirica, 60 let, za vnetic.o pluč. — Mat i a Prek, gostija, 50 let, Poljanska cesta št. 42, za oHcpnicami ZD-u-nsijslsa, borza dne 22. februvarja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni državni dolg v bankovcih . . Enotni državni dolg v srebru * . Zlata renta ...... . . 1860 državno posojilo . . . . Akcije narodne banke.......814 , — Poslano. Minole dni razposlal sem nekaterim osobno znanim rodoljubom po nekoliko knjižic: „Delo sv Cirila in Metoda". Izročil sem jim to domoljubno opravilo z posebnim namenom, da racijo knjižico Srebro . . Napol. . . C. kr. cekini 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 . . 100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/0...... ■ rt n * /o...... „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Donava re*. srečke f>°/0 . . 100 gld. Zeiulj. obč. avstr. 4'/»u/0 zlati zast. listi . Plior. oblig Elizabctinc ZMpad. železnico Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditno srečke.....100 gld. Kudnlfove srečke..... 10 „ Akcija anglo-avstr. banke . . 120 „ Trauunway-društ. vel j. 170 gld. a. v. . . 195 73 gld. 85 kr. 75 b 25 91 71 ao * 128 n 25 1 814 » — * 205 n 75 n 120 v 30 9 » x 52«/, 5 » 64 • 1 70 • 119 n — 171 n 50 • 91 s 70 ■ 118 n 15 n 84 n 90 84 » 80 • 104 rt — n 112 rt 75 119 n 25 ■ 98 20 • 104 » 50 rt 174 n 50 „ 19 n 50 rt 116 rt 50 » 195 » — n JLotc»ri jll<» ^reèiie V Trstu: 41, 27, V Lin ci: 56, 82, 18. februvarja. 66, 55, 80. 13, 49, 21. najčistije lužno K1SEL1NE poznate kas najbolje okrepljujuče piče, I kat iikuian llek proti trajaoM kaéiju plučevine I ieludca botatti grklja.a I proti nêhurnln katar«, *"ISST" (PASTILLES) Hinke Mattonija Izurjeneoa sprejme (116-2) Or. Ivan Gen ak, c kr. heležnik v Ormoži. Y najem se dajo travniki, polje, pod, kozoleo in velik Jilev, vsako posebe ali vse skupaj, pri Guziji v SpodnJeJ Sliki. Proda se poljsko orodje in živina. Kdor želi kaj v najem vzeti ali kup ti, oglasi naj se do 1. marca t 1. v Gu-zljevej hlil it. 30 pri Vinku Novaku, (97—2) trgovcu. zobni zdravnik, v Gosposkih ulicah št. I, ordinira v vseh zobnih boleznih in postavlja zdaj umetalne zobe in zobovje dobro in brez bolečin. (77-5) Pekarija z vso potrebno pripravo, stanovanjem, na najobljudnejšem kraji v Ljubljani uže veliko let obstoječa, se da o bv. Juriji v migom. V biši jo tudi vodnjak in prostorni maga-cini. Oddaje se tudi vinotok s pekarijo vred. Natančneje 8« izve v administraciji „Slov. Naroda". (112 2) Podpisani p. n. občinstvu uljudno naznanja, da je Hiša z vrtom, v Ljubljani na zdravem kraji ležeea, se iz proste roke proda. Kje? pove iz prijaznosti upravntStvo „Slovenskega Naroda" (107—1) M M Dr. FRANC VOK, kr. notai, odprl je (115—2) svojo pisarno £ t Ljubljani, v Križevnišfai dvora, jt gostimo „pri v Gradišči prevzel, kjer hoee z dobrimi pijačami in izvrstnimi, po dunajskej .šegi pripravljenimi jedili najboljše po-streči ter prosi za obilno obiskovanje. V Ljubljani, dnč 18. februvarja 1882. (96—2) Ii£iiaeaf Korošec. Dr. Sprangerjeve kapljice za želodec, pi-iporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, feber, Ščipanje po trebuhu, zasliujenje, slabosti, ee ga glava boli, če ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo se hitro sčisti. V braraorjih razpusti bolezensko tvarino, odvajajoč črve in kislino. Daviei in tifusu vzamejo vso zlobnosi in vročino, če se zavživajo po l/i žličko vsako uro, ter varujejo nalez« ljivnsti. (Jlovuku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskusi z umjheniin ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Svoboda v Ljubljani, a flacon 30 in 50 kr. av. volj. (247—71) Eli 18 (kjer se nahaja mestna deleg. okrajna sodnija). ÍM'ucker n. n. >' No. 14120. — K. K. f/flr. q3rlBitfflium No. 9101. b.-m iorr¡rii leinrr in jcbtr €>iïtfirt)t brroaiirten Sorjnglt** fcit Dir lUBcrnf ffTrianufcAUTf ttrbft ?ij>rom non ber Cinder Vlufiftrlluiiii urrlii'brit rourbe, tfl brt rinjioftr pot nit i rt fliofivaFDarot niittclft iHudibrurfrrfarbf. tiertflbr ¡ifftrrt iinf trortritrm 1£t(\c otmt "Hxt^t in fafl u n b r 1 di r ñ it I r L* t Zn&aM, fllri rfjjrti ar f p ,t 11H rfno ar %e (mirti buntf) it it il f v p ii n a i i rti f ftfaage, roelrfu- attd) riiMfltt ini namen SBrltpofhimiti i* urt o cr n ii n * ft i n ti it n e it ar»i<|m. îi-r »OluaentutfMČtmter*' '*Bt allr b¡:hiTuv'ii oDbiiupUiiratc aU: fiecto*. VUtO« folija ararbiit jr. ioni ! ínter íidt. frreidit ble autonr. an í'riftiiiir, víiiii il.it, iiiifttiiit jo'.riii' oter an érfiá'ifi' ber AbAü o*- tint) Ou vrt) líuif nrt)t)cit imb íüiniafctt. prospecte OftiiUiifif uiib Onaiitalauifiof je. grati« itrtti ftcL ;i; r ttljf nb(t|| t. stüliin. SIkxust «C üammanru (732—10) Izdatelj iii odgovorni urednik Makno A r m i 6. Lastnina in tisk nJNarodne tiskarne". 314257