i 195 TU i Mei (prvi NEV rodili 5 Toi vsta emù 1 Lis: izhaja straneh 25 li polletna 500 allea Mnniecc digit Abruzzi Dopisi se dosti* rokopisi in/^ii za vsak imljtnglc., ; POSTNI iVrOpt.AC. ! rn 1 , ? «\G> ^UDlJSlUv XSSt^ irg Duci __uaustr. - tei. àtev. 28-402. elrankirana pisma se ne sprejemajo, - Oglasi: v širokosti enega stolpca plačajo vnaprej. G v INI - SRED. IN ABBONAM. POST. /'V ÌBNOVLJENa\zD^JÀ LETO VI. ŠTEV. 28 (301) DELO GLASILO KOMl'XISTltNK PARTIJE S.T.O. TRST - SOBOTA, 10. JULIJA 1954 CENA 20 UR JA/ VE D NO BOLJ RASTE ODPOR TRŽAŠKEGA LJUDSTVA PROTI NAMERAVANI RAZDELITVI S. T. O. NOTEN IN ODLOČEN NASTOP VSEGA PREBIVALSTVA 3e vedno lahko prepreči načrte za razkosanje Ozemlja 22.15 ijska Ijah ' lande » - -1 dej. Sto' a P1 irski ist ij en: 'Pogajanja za Trst so stopila e-elj končno fazo». Tako je v poza Osijek napisal torinski ča-dim, «La Stampa». In dejstva 3 „ i 'riujejo te njegove trditve, onijs Rimu. Beogradu, Londonu, ”Primorski» je tudi sam priznal, da je 2*T0 SESTAVIL sedanji o SESTAVIL, RAZKOSANJE S.T.O. PREDLOG deti, da je vlada odločena čim-orej zaključiti pogajanja ter v najkrajšem času izvesti razdelitev Ozemlja. Da bi ustvarila vzdušje dovršenega dejstva, je dala vlada objaviti v nekem rimskem ve-černiku vest, da JE ŽE MOBILIZIRANA ENA DIVIZIJA INEANTERIJE, DA BI MOGLA VKORAKATI V TRST ISTI DAN, KO BI BILA OBJAVLJENA ODLOČITEV O «ZAČASNI» RAZDELITVI TRŽAŠKEGA OZEMLJA, KAR SE V RIMU PRIČAKUJE V NAJKRAJŠEM ČASU IN SICER DO 20. JULIJA, TO JE DAN PRED PODPISOM BALKANSKE VOJAŠKE ZVEZE. V zadnjih dneh se je zvedelo mnogo podrobnosti iz tekočih pogajanj, posebno glede teritorialnih sprememb. Tako je neki visoki funkcionar italijanske vlade obiskal milj-skega župana, da bi povedal svoje mnenje glede predlaga- ne mejne črte, v kolikor bi tekla skozi miljsko občino Ta fukcionar je povedal, da obstoje pravzaprav tri črte. Po prvi naj bi prišle pod Jugoslavijo vasi Elerji, Fajti, Božiči, Bragedi, Hrvatini, Norbe. di in Sv. Brigida. Odtod bi tekla meja proti morju do rtiča Ronko, tako da bi Debeli rtič in Lazaret ostala v Jugoslaviji. Druga se razlikuje le po tem, da bi prišla k morju v bližini Lazareta. Po tretji črti pa bi poleg navedenih vasi prišla še Barizoni in Miloki pod Jugoslavijo ter bi na Debelem rtiču prišla do morja. Po vesteh iz drugih virov naj bi prišel ves bazovski kot z Bazovico, Gročano, Peskom, Drago pon Jugoslavijo. Italija pa naj bi dobila od dosedanje cone B Socerbski grad in vas. Spričo poteka meje v miljskih hribih je zelo verjetno, da bi prišlo do sprememb tudi v odseku Skofije-Plavje, POZIV S.H.L.P. TRŽAŠKIM SLOVENCEM Nočemo razkosanja TRŽAŠKI SLOVENCI! Živimo v zelo resnih trenutkih. Obstoj Svobodnega tržaškega ozemlja je v veliki nevarnosti. Vlade Združenih držav Amerike, Velike Britanije. Italije in Jugoslavije so sporazumno sklenile, da razkosajo to Ozemlje. Italija, naj bi dobila Trst, Milje, Dolino in Nabrežino, Jugoslavija pa cono B nekatere vasi v Miljskih hribih, Bazovico, Repentabor, del zgoniške in nabrežinske občine ter VI. pomol v tržaškem pristanišču. Z uresničitvijo tega sklepa bi se razmere na področju današnjega Svobodnega ozemlja še občutneje poslabšale. Vasi, ki bi bile za trajno odrezane od mesta, bi bile silno prizadete, mesto samo pa bi bilo zadušeno, ne bi imelo nobenega izgleda za bodočnost in bi zato bilo obsojeno na propad. TRŽAŠKI SLOVENCI! Samo uresničitev Svobodnega tržaškega ozemlja jamči nam Slovencem našo narodno enakopravnost in naš kulturni napredek. Vsaka druga rešitev ogroža naše narodnostne pravice in naš narodni obstoj. Danes lahko še preprečimo izvršitev nesramne kupčije z našo zemljo. ,Se vedno lahko zaustavimo meč, ki ima namen razkosati naše Ozemlje. Zato ne zamujajmo dragocenega časa. Izrazimo, kakor moremo, našo odločno voljo proti vsakršnemu razkosanju! Podprimo vse akcije za ohranitev Svobodnega ozemlja. Podpisujmo resolucije, ki so jih izglasovali naši občinski sveti na podeželju. Zahtevajmo, naj vprašajo za naše mnenje, predno se sklepa o naši usodi in o naši bodočnosti! Da bodo te zahteve uspešnejše je nujno potrebno, da jih izražamo združeni in enotni. Zato pozabimo v tem resnem in odločilnem trenutku na naše politično trenje. Zavedajmo se dejstva, da sedanja borba za ohranitev Svobodnega ozemlja ne more prejudicirati našega stališča do dokončne ureditve tega vprašanja, niti ne do drugih principov. Naj živi enotnost vseh tržaških (Slovencev! Naj živi Svobodno tržaško ozemlje! Naj živi bratstvo med narodi! Trist, 8, julija 1954. Slovensko-hrvatska ljudska prosveta V torek, 13. julija ob 19.30 bo v Kinu ob morju l o zadnjih dogodkih glede $10 Ker je zborovanje izredne važnosti, so vabljeni vsi člani KP STO, tudi oni s podeželja. Govoril bo tovariš VITTORIO VIDALI ni pa gotovo, ali v korist Jugoslavije ali Italije. Nadaljnje spremembe meje so predvidene tudi na dosedanji meji med Jugoslavijo in cono A. Tako naj bi prišle pod jugoslovansko suverenost občini Repentabor in Zgonik, dalje Gropa-da in še nekatere obmejne vasi nabrežinske občine. Ker v tem primeru ne bi šlo več za enostavno premaknitev demarkacijske linije kot med obema conama STO (za kar bi zadostoval pristanek obeh vojaških poveljstev, jugoslovanskega in anglo-ameriškega), bi bil pa za pripojitev vasi na jugoslovanski meji k Jugoslaviji potreben pristanek vseh podpisnic mirovne pogodbe. Da se temu izognejo, so si izmislili trik, da razširijo cono B na celoten obroben pas vasi na jugoslanski meji. Te vesti so vzbudile med vsem tržaškim ljudstvom veliko ogorčenje in odpor. V Božičih in Hrvatinih so vsi prebivalci brez izjeme podpisali proti vsakemu razkosanju Tržaškega ozemlja. V ostalih miljskih vaseh je podpisovanje še v teku. Zelo velik je bil tudi odziv na referendum proti razkosanju in za ustanovitev STO v ostalih podeželskih občinah. V dolinski občin: je doslej podpisalo o-krog 2800 prebivalcev, in to 530 v Boljuncu, 448 v Domju, 416 v Borštu in Zabrežcu, 391 v Ricmanjih in Logu, 266 v Mačkovijah, 115 v iPrebenegu, 140 v Gročani in Dragi ter 483 v Dolini. V nabrežinski občini se je ljudstvo tudi plebiscitarno odzvalo skupni akciji strank, ki so proti razkosanju. Tako je v Sempolaju podpisalo 131 ljudi, to je 90% vsega odraslega prebivalstva, v Trnovci 38 ljudi ali 90%, v Prečniku 92 vaščanov al 82%, v Praprotu pa 83 oseb, to je 98°,o. V Medji vasi so podpisali vsi vaščani razen ene družine. V Stivanu in Devinu gre podpisovanje proti koncu. Tudi tržaško delavstvo je odločno poseglo v skupno borbo proti razkosanju. Tako so delavci ladjedelnice Sv. Marka poslali resolucijo proti razkosanju zunanjim ministrom. ZISSR, (Francije, Anglije, ZDA, na Varnostni svet OtZN ter beograjski in rimski vladi. V tej resoluciji izražajo svojo odločno voljo, da se bodo uprli vsakemu razkosanju in vsaki samovoljni rešitvi, ki ne bi u-poštevaia volje prebivalstva, če treba tudi s proglasitvijo SPLOSNE STAVKE. Vedno o-čitnejši odpor proti razkosanju se vidi iz dneva v dan tudi med vsem ostalim delavstvom, posebno še v velikih tovarnah in podjetjih, kjer je prav tako velika večina delavstva že danes pripravljena na najodlo-čnejšo akcijo proti samovoljnim odločitvam tujih vlad glede Svobodnega ozemlja. V petek je bila proglašena stavka luških delavcev in nameščencev Javnih skladišč proti nesramni kupiji med Rimom in Beogradom na škodo tržaškega prebivalstva. Stavka, ki je trajala od 8. do 12. ure v petek, je s svojo strnjenostjo pokazala visoko politično zrelost delavcev našega pristanišča. Se nikdar ni bilo tržaško ljudstvo tako enotno kot danes proti vsakemu poskusu, da se mu vsili rešitev, ki bi pomenila gospodarsko uničenje, težko pa bi prizadela tudi vse druge koristi prebivalstva; tako posebno narodne pravice Slovencev, ki bi prišli pod Italijo, ter Italijanov, ki bi ostali pod Jugoslavijo. Zadnja beseda še ni padla! Se je čas, da v zadnjem trenutku z enotnim nastopom vseh j ljudi preprečimo nesramno kupčijo z našo zemljo in našo usodo! Združimo se, protestirajmo, zahtevajmo, naj bo prizadeto prebivalstvo vsaj vprašano glede lastne usode! Le v složni borbi bomo uspeli. Te dni je poteklo pet let od smrti enega največjih voditeljev mednarodnega delavskega gibanja — velikega sina bratskega bolgarskega naroda Georgija Dimitrova. Bil je desetletja voditelj bolgarskih delovnih množic in več let glavni sekretar Komunistične internacionale. Velika njegova zasluga je, da ie bolgarske napredne množice popeljal v boj proti nemškim okupatorjem in domačim izdajalcem ter da je ustvaril novo, srečno Bolgarijo, ki zmagovito koraka od zmage do zmage na svoji svetli poti k socializmu. Tržaški komunisti m demokrati se ga ob peti obletnici njegove smrti s hvaležnostjo spominjajo kot onega, ki je razgalil bistvo italijanskega in nemškega fašizma ter pokazal pravo pot borbe za njuno uničenje. TITOVCI PRIZNAVAJO da so za razkosanje Njihova delegacija je Tilu že predložila «zahteve tržaških Slovencev», ki naj pridejo pod Italijo V soboto je primorski dnevnik objavil uradno poročilo tajništva titovske organizacije, ki si v svoji brezmejni nesramnosti še danes prisvaja ime Osvobodilne fronte. V tem poročilu obvešča, da je bila 1. julija njena delegj-cija pod vodstvom Franca Stoke pri Titu na Brionih, kjer sta bila tudi zunanji minister Koča Popovič in predsednik izvršnega sveta ljudske skupščine Slovenije Boris Kraigher. Tržaški Slovenci se posebno v teh usodnih trenutkih upravičeno sprašujemo, po kaj je pravzaprav šla ta delegacija k Titu. Morda povedat, «da Slovenci odklanjajo ponovno italijansko okupacijo», kot stoji v poročilu? Ali predložit «zahteve glede uveljavljanja in izvajanja enakopravnosti Slo- NAPADALNA POLITIKA Z D.A. DOZiVLJA TEŽKE PORAZE zi riEimijE i inDiHini Vietminške čete osvobodile ozemlje z 2'/2 milijona prebivalcev Tudi pravosodna komisija francoskega parlamenta proti EOS Vietnamska ljudska vojska je zadnje čase žela velike u-spehe na bojnem polju in o-svobodila skoro ves južni del ustja Rdeče reke. Francoske kolonialne čete, z maloštevilnimi Baodajevimi vojaki, so bile prisiljene z vso naglico zapustiti obširne predele in se umakniti v silnem neredu proti Hanoju, okrog katerega nameravajo postaviti svojo o-brambno črto. eVndar je zelo maio verjetno, da jim bo to uspeiO, ker jim to onemogočajo partizanske sile, ki delujejo v njihovem zaledju. V samem Hanoju vlada silna zmešnjava in preplah, ker se okupatorji boje, da bi lahko vsak čas izbruhnil upor prebivalstva. Mnogo francoskih državljanov je že zapustilo mesto, ostali se pa pripravljajo, da ga vsak čas zapustijo v predvidevanju odločilnega napada ljudske vojske. V južnem delu ustja Rdeče reke so ljudske čete, samo v zadnjih treh dneh meseca junija uničile dva bataljona in šestnajst čet. kolonialistov, dočim je preko dva-tisoč Baodajevih vojakov prešlo na stran. Ho Ci Minovih osvoboditeljev. Preko dva in pol milijona prebivalcev je končno zaživelo v svobodi. Vzporedno z razsulom Bao-dajeve kolaboracionistične vojske se razvija kriza v samih Titovski voditelji v Trstu so vedno v hujših škripcih. Na eni strani morajo zagovarjati Titove predloge za razdelitev Tržaškega ozemlja, na drugi strani pa morajo poslušati težko in neizprosno obsodbo vseh tržaških Slovencev, med njimi tudi dosedanjih njihovih pristašev, da so izdali osnovne narodne koristi slovenskega ljudstva s tem, da so ga prodali Italiji in izpostavili naglemu potujčenju. Res, malo zaviden položaj celo za take trdo-kožce, kot so titovski priganjači v Trstu! Da bi našli nekak izhod iz te hude zadrege, in da bi vsaj nekoliko zabrisali svoj sramotni pečat izdajalcev slovenskega naroda, bljujejo svoj strupeni žolč na vse kraje. Predvsem, seveda, proti komunistom in demokratom, ki sé tudi v današnjem težkem položaju neustrašeno bore, da bi preprečili že sklenjeno razkosanje ter dosegli to, kar si žele vst tržaški Slovenci brez izjeme — ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja. In prav ta nevarnost, da bi se izjalovili Titovi — in z njimi tudi ameriški — načrti za razkosanje STO in za utrditev atlantske napadalne fronte, navdaja titovske voditelje v Trstu z blaznim besom. Izraz tega je uvodnik v «Primorskem dnevniku» od srede pod naslovom «Baratto», ki ga je av- “BARATTO" a tor v svoji «skromnosti» (verjetno se je že sam sramoval, ko ga je prečital) podpisal le z začetnimi črkami «F. S.». Vsebina in stil izdajata, da je prišel izpod peresa «gromovitega» demagoga Franca Stoke, čeprav mu nihče doslej ni pripisoval tolike «sramežljivosti» in «skromnosti», da ne bi dal svojega imena pod tako «visoko kvaliteten umski proizvod». Članek je od začetka do konca ena sama dolga do gnusa bedasta kvanta brez repa in glave, v resnici vredna svojega «velikega» avtorja. Pisec se peni v jezovitih krčih, da bi dokazal, kako je on in vsa njegova plačana drhal o-gorčena, da je prišlo do barantanja. Za vse to pada, kajpak, krivda ne na Beograd, Rim. Washington ali London, ki se že leta trudijo za razdelitev naše zemlje, marveč edino in izključno le na tovariša Vidalija, generalnega sekretarja Komunistične partije STO, ki se kot vsa leta doslej vztrajno in dosledno bori proti razkosanju in za ustanovitev Sl u. Naravno, saj prav to je edina nevarnost, ki preti podlim titovskim nakanam. Za vodstva osta- mignila niti z mezincem, čeprav se v besedah proglašajo za zaščitnike Svobodnega ozemlja. V' šumi bedastoč je v članku tudi zrno resnice: «Klerofašisti-4na vladajoča klika te države (Italije - Op. ur.) prejema sedaj v dar našo zemlja in naš Trst.» Res, Trst bo darovan, in to od Tita, ki ga že od leta 1951 ponuja Italiji. Tedaj je Tito izustil usodrie besede: «Oni lahko dobe Trst!». Isto je nato ponavljal vse do današnjih dni. To je povedal tudi delegaciji OF na Brionih. Torej, kdo je prodal Trst? Vidali ali Tito? Uvodnik trdi dalje, da so tržaški titovski kolovodje «storili vse napore, da bi skupno z ostalimi političnimi skupinami preprečili vsako potezo, vsako dejanje, s katerim so /postopoma izročali našo zemljo in naš Trst Italiji». Ker za to ni člankar navedel dokazov, mil pomagamo mi. Po končani «misiji» delegacije takozva-ne «slovenske skupnosti» v Londonu leta 1952 je njen vodja Babič dopisniku «Tanjuga» izjavil, da je «pri reševanju tržaškega vprašanja treba upoštevati etnična načelo», to je z drugimi be- lih strank itak vedo, da ne bodo sedami Trst Italiji, slovenske va- si pa Jugoslaviji. Delegacija na Brionih pod vodstvom Stoke pa ni zahtevala niti tega, marveč je sprejela 'brez ugovorov Titov diktat o razkosanju in že vnaprej prinesla predloge «o pravicah Slovencev», ki naj pridejo pod Italijo. Kdo je torej tisti «Judež, ki bo prejel trideset zlatnikov za to svoje izdajstvo«? Clankar se izgovarja, da je razkosanje posledica razkola v demokratičnih vrstah, ter dodaja: «Naš 'boj je bil uspešen vse dotlej, dokler So bile delovne množice, demokratično gibanje tržaškega ljudstva enotno in zato močno in čvrsto stalo skupaj s svojim vodstvom na doslednih pozicijah odpora in borbe proti povratku Italije.» Dokazov za to, kajpak, zopet ne navaja! Da priskočimo na pomoč njegovemu kratkemu spominu, navajamo besede titovskega voditelja v Trstu Alfonza Grmeka - Izidorja, ki jih je izrekel maja 1948, torej pred resolucijo I. U. Ta titovski kolovodja je že tedaj izjavil, da «se tržaško vprašanje lahko reši le v medsebojnem sporazumu med Jugoslavijo in Italijo», torej z razdelitvijo Tržaškega ozemlja. Taka je bila torej «doslednost» titovskih voditeljev. In taka je tudi danes, ko so že skoro dosegli svoj izdajalski namen. Tudi članek «Baratto» staži edino le temu nizkotnemu cilju. vladnih krogih, tako da je bil i «Le Monde» objavil predlog, Bao Dajev prvi minister Diem I naj se izvede v Franciji refe- prisiljen prevzeti tudi notranje in obrambno ministrstvo, ker ni našel nikogar, ki bi ju bil voljan sprejeti. Medtem se je v nedeljo začela v vasi Trung Gia, v skladu s sklepi sprejetimi v Ženevi, konferenca predstavnikov vietnamskega in francoskega poveljstva, ki ima nalogo določiti pogoje premirja. Cas za ta pogajanja je omejen, ker bosta morali obe poveljstvi v kratkem poslati svoje poročilo v Ženevo. Na vsak način pa so že prva srečanja rodila dobre uspehe, ker je bil že drugi dan dosežen sporazum o izmenjavi bolnih in ranjenih ujetnikov Prve izmenjave se bodo začele že 14. julija. Nadalje je bilo že prve dni sporazumno določeno, da bodo, razen o pogojih za izmenjavo bolnih in ranjenih ujetnikov, razpravljali tudi o pogojih za prekini tev sovražnosti, o določitvi področij, kjer se bosta zbrali o-be vojski v primeru, da se doseže sporazum o prekinitvi sovražnosti ter o imenovanju komisij za nadzorovanje premirja. V francoskih in vietnamskih krogih kakor tudi pri vseh miroljubnih narodih vlada u-panje, da bo mogoče doseči sporazum in tako zaključiti končno to ■— kot jo francosko ljudstvo naziva — «umazano vojno». Edini ki so spričo raz' voja dogodkov zaskrbljeni so ameriški imperialisti, 'ki vidi jo v možnem premirju nevar nost za njihove načrte raz širjenja vojne na LR Kitajsko katerim se še niso odrekli Ker pokazuje francoski mini strski predsednik Mendés France resen namen, da do 20 julija doseže sporazum za skle nitev premirja v Indokini, so ostale ZDA s svojimi vojnimi načrti še bolj osamljene. V Ženevi so se začeli zbirati predstavniki zainteresiranih dežel, ki bodo nadaljevali s konferenco Molotov je že prispel v Ženevo, dočim se pričakuje v par dneh prihod ostalih državnikov. Ne ve se še, kdo bo vodil delegacijo ZDA, ki bo brez dvoma prišla z namenom, da po možnosti prepreči dosego sporazuma. * * * Zadeva Evropske obrambne skupnosti se razvija zelo ne-povoljno za ameriške imperialiste in bonnsko vlado, ki se jima mudi z ratifikacijo te pogodbe. V Franciji prihaja vedno bolj do izraza globoko nasprotovanje oborožitvi Zahodne Nemčije. Po komisiji za zunanje zadeve in obrambni komisiji, se je v sredo pravosodna komisija franeske narodne skuščine izrekla proti ratifikaciji EOS. Zgodovinar Maurice Guverger je v listu rendum o EOS, za katero naj odloča sam francoski narod. Govori se tudi, da bi morala Francija izstopiti iz Atlantskega pakta v primeru, da bi Amerikanci vztrajali na zahtevi po oborožitvi Zahogne Nemčije s pomočjo Evropske obrambne skupnosti. Teror v Guatemali NEW YORK — Po vesteh, ki prihajajo iz Guatemale, je vojaška klika, ki je prišla na oblast, uvedla najhujši teror po vsej deželi. Policija zapira v množicah ljudi, ki so samo na sumu. da so demokratičnega mišljenja. Zapori so natrpani do neverjetnosti. Oblast je zato zaplenila več poslopij, da lahko sploh še kam zapira tisoče državljanov. Številni so primeri, da so bili v zaporu umorjeni pristaši prejšnje vlade polkovnika Arbenza. Tisoči in tisoči ljudi še vedno beže proti mehiški meji, da bi si tako rešili svobodo in življenje. Začasna vojaška vlada je med prvimi svojimi ukrepi odpravila zakon o agrarni reformi ter tako razlastila deset tisoče malih kmetov, ki so tako zopet ostali brez pedi lastne zemlje. vencev», kot to določa mirovna pogodba z Italijo? Ne, nič od tega! Titovski tržaški kolovodje so šli k svojemu firerju, da se mu poklonijo 'er mu «v imenu tržaških Slovencev in večine ostalih Tržačanov» za-gotove, da se strinjajo s Titovimi preilog! o razkosanju Tržaškega ozemlja. S podobnimi nameni je šla te dni v Rim neka druga delegacija, ki jo sestavljajo predstavniki štirih iialijanskih nacionalističnih strank in ki ie tudi dala objaviti po svojih listih, da je izrazila «odpor Tržačanov proci razkosanju Ozemlja»; končno pa je le morala priznati, da je na razkosanje pristala, «ki pa mora vsekakor nositi vidne znake začasnosti». Voidimo torej podobno sagro kot predlanskim zlondon-sko konferenco, ki je bila prva konkretna stopnja k razdelitvi STO, ko so prišli v cono A italijanski funkcionarji, v cono B pa jugoslovanski. Tudi takrat sr> hodil? «delegaciie» na vse k'a ia. zlasti v London: titovske «protestirat p-o.i vrnitvi Ita'ije v Trs-». italijanske nacionalistične pa «zahtevat vrnitev vsega STO Italiji». Čeprav nehote, so tildi to not titovci morali posredno priznati, da so vdano pristali na odločite: svojega dučeja, «da pride vsaj do začasne rešitve tržaškega vprašanja» po njegovih znanih predlogih. To dovolj jasno izhaja iz poročila samega. Tam stoji med drugim sledeči stavek: «V tej zvezi je delegacija izročila posebno spomenico, v kateri so podrobno navedene konkretne zahteve in problemi Slovencev, ki MORAJO BITI PRI SLEHERNIH POGAJANJIH OBRAVNAVANI IN POZITIVNO REŠENI». Torej je jasno! Delegacijo je prišla na Brione z ZE PRIPRAVLJENO SPOMENICO, KI PREDVIDEVA RAZKOSANJE OZEMLJA, to se pravi SE Z NJIM TUDI STRINJA IN NE PROTESTIRA, temveč le prosi za MILOŠČINO, NAJ PRIZNAJO SLOVENCEM VSAI NEKAJ OD TISTIH PRAVIC, KI SO SE JIM SAMI ODPOVEDALI, KO SO PLJUNILI NA MIROVNO POGODBO. Tako je torej titovska «of» SAMA IN NEPRISI-iJF.NA PRISTALA NA RAZKOSANJE S. T. O IN NA IZROČITEV 80.000 SLOVENCEV ITALIJI. Spričo tega se titovci pač nc morejo čudili, da danes nimajo, razen peščice dobro plačanih poklicnih izdajalcev svojega na; o da, NITI ENEGA TRŽAŠKEGA SLOVENCA, KI BI SE STRINJAL S TITOVIMI NAKANAMI ZA RAZKOSANJE. To domu jasno kaže referendum po slovenskih vaseh, kjer podpisujejo p-oli razkosanju in za STO vsi Slovenci brez razlike na politično pripadnost, bjs. Odbor ia proslavo stoletnice svetoivanske šole priredi jutri, v nedeljo II. julija od 16. ure dalje na “Šancah“ v Podlonjerju PROSLAVO Spored prične ob 18. uri in vsebuje: Zborno recitacijo šolske mladine Slovenske pesmi poje zbor in Lonjerja Slovanske skladbe izvaja godba iz Križa “Mandrjarji“ folklorna igra v 3 dejanj'h iz Sv. Ivana pred 80 leti, ig a dramska družina iz Sv. Ivana in Podtonjerja. Poskrbljeno bo za jed in pijačo Pomnoženi avtobusi do polnoči Vsi Slovenci vljudno vabljeni! EPOHALEN USPEH SOVJETSKE ZNANOSTI IN TEHNIKE Kka entrala i 9945 UR PROSTOVOLJNEGA DELA odpira oooa obzorja člooeshemo napredlo V gradnji je vrsta atomskih central s 50 do 100.000 kilowattov zmogljivosti - Namesto 2.500 ton najboljšega premoga bo zadostovalo 200 do 250 gramov urana za pogon električne centrale s 100.000 kilowattov zmogljivosti - Atomska sila bo kmalu gnala ladje, letala in medplanetne rakete Prejšnji teden so časniki pc vsem svetu prinesli senzacionalno vest. da je v Sovjetski zvezi začela obratovati prva električna centrala na svetu, ki jo žene atomska sila. Dne 30. junija je svet ministrov Z03R izdal sledečo vest: «Zahvaljujoč se naporom sovjetskih znanstvenikov m tehnikov je bilo danes v Sovjetski zvezi uspešno dokončano delo za ustvaritev in zgraditev prve industrijske postaje za proizvodnjo energije, katero žene atomska sila. Centrala ima zmogljivost pet tisoč kilowattov. Centrala je pričela delovati 27. junija. Proizvaja električno strujo za industrijsko in poljedelsko rabo za vso obdajajočo jo pokrajino. To je prvič, da industrijski kompleks deluje brez porabe premoga ali katerega koli drugega goriva, ampak samo z atomsko silo — to je potom jedrnega fiksiranja uranovega atoma. Z uvedbo energetske centrale na atomski pogon je bil storjen odločilen korak k miroljubni uporabi jedrske energije. Sovjetski znanstveniki in tehniki so sedaj poglobljeni v preučevanje in delo za zgraditev drugih podobnih centra! na atomski pogon za proizvajanje energije za industrijsko rabo, katerih zmogljivost bo dosegala od 50-100.000 kilowattov». To sporočilo sveta ministrov ZSSR je napravilo po vsem svetu najgloblji vtis. Veliko navdušenje v socialističnih državah in med ostalimi silami miru, neznanski poplah pa v vodilnih krogih kapitalističnega sveta. In tudi upravičeno. Saj pomeni ta novi velikanski uspeh, katerega posledice si komaj lahko predstavljamo, pravo revolucijo v osnovni panogi gospodarstva - v pridobivanju energije. Praktično je la od 100.000 Kw komaj 200 do 250 gramov urana dnevno, ločim sedaj porabi okrog 600 ton najboljšega premoga:. Z enim kilogramom urana je iljguče proizvesti 20 milijonov kilovatnih ur električne sile, za kar je v sedanjih ter-mocentralah potrebnih 2.500 :on prvovrstnega premoga. Pri letanji ceni urana bodo proizvodni stroški električne struje občutno nižji. Poleg tega pa bo odslej mogoče postavljati e ektrične centrale na atomski pogon tudi v krajih, ki so daleč od premogovnih ležišč in ki nimajo na razpolago niti vodne sile. Atomsko energijo bo po tem temeljnem uspehu v doglednem času možno uporabiti kot gonilno silo za vse vrste vozil, po zraku, po vodi in po suhem. Ker bo odpadel velik tovor premoga, bencina, nafte in drugih goriv, bo za toliko povečana nosilnost ladij, letal, vlakov itd. S tem se je tudi približala možnost poletov na luno in planete. Atomske naprave pa so tudi mnogo trpežnejše in dolgotrajnejše od dosedanjih kotlov, motorjev in drugih pogonskih strojev. Ta dejstva bodo povečala uporabnost atomske energije, o-benem pa bodo še nadalje znižala njeno ceno. Ni čudno, torej, da se je zelo boje razni kralji premoga, petrolejski magnati in vsi, ki so doslej spravljali težke milijarde dobičkov. Prav iz te bojazni je nastal znani Eisenhowerjev predlog glede kontrole nad atomsko energijo,, po katerem naj bi se ustvaril nad vso to neizčrpno silo nekak svetovni monopol. nad katerim bi imeli ameriški magnati odločilno besedo in ki bi diktiral njeno uporabo in ceno. Poleg vztrajnih prizadevanj sovjetske oblasti in znanstvenikov za kar najhitrejši napredek in čimvečjo blaginjo za znova z odločilnimi dejstvi dokazala veliko prednost socialističnega sistema nad kapitalističnim. Zlasti pa je dala nov dokaz, če ga je bilo sploh še treba, da so vsa njena prizadevanja usmerjena k neprestanemu napredku, dvigu blaginje delovnih ljudi in utrjevanju miru. S. B. KDO IMA KORISTI OD VOJNE V INDOKINI Ameriški gospodarstvenik Babson, ki izdaja znani bilten «Babson Reports» z nasveti za borzne špekulante, pripisuje zadnje zvišanje na borzi vojnim špekulacijam. Slednji je izjavil, da bi sporazum z Daljnim vzhodom povzročil pa- dec na borzi. V članku, ki je bil objavljen v listu («Commercial and Financial Chronicle», pravi Babson, da «so kvotacije na borzi visoke, ker je Wall Street mnenja, da se usmerjamo k «bliskoviti vojni» proti Kitajcem in grožnjam za uporabo atomske bombe. Patriotom v Indo-kini (Babson misli na Bao Dajeve čete, op. ur.) že dobavljamo orožje, Francozom pa topove, letala, strelivo itd. Prizadevali si bomo, da bodo vojaki Forraoze, Koreje, Filipinov, Avstralije in drugih obmejnih dežel stopili v bitko, dočim bomo mi dobavljali orožje». To je torej njihova «borba za demokracijo». Križani so prejšnji teden slovesno proslavili pomemben dogodek: pokritje novega Ljudskega doma, ki je v ponos vsej vasi in vsemu demokratičnemu gibanju. Velika svečanost o kateri smo obširno pisali v prejšnji številki bo ostala v trajnem spominu vsem vaščanom in vsem, ki so prihiteli, da čestitajo marljivim in zavednim Križanom k temu velikemu dogodku. Številke, ki jih navajamo pričajo o trudu in požrtvovalnosti zavedne proletarske slovenske vasi našega področja. Od 22. maja 1951 do 20. junija 1954 je prostovoljno delalo za Ljudski dom 181 vaščanov in opravilo skupno 9945 delovnih ur, pomagalo je tudi 13 vaščanov iz Saleža s 130 urami, 11 iz Nabrežine z 80 urami in 6 Tržačanov z 42 urami. Kriški vozniki so napravili 40 brezplačnih prevozov materiala. S prostovoljnimi prispevki, prireditvami in članskimi deleži je bila nabrana skupna vsota 2,900.700 lir. Zavednim Križanom naj gre pohvala in priznanje vsega demokratičnega gibanja. KAMPANJA ZA DEMOKRATIČEN TISK I Hilli illlllill klin Tako zgleda atomska centrala za proizvajanje električne energije. sedaj človeštvo rešeno velikih skrbi, ki so ga morile zadnje stoletje po izumu parnega stroja in kasneje motorja na bencinski pogon, da bo najkasneje v enem stoletju zmanjkalo premoga, petroleja in drugih pogonskih sredstev. Ustvaritev energetske centrale na atomski pogon pa pomeni pridobitev novega pogonskega sredstva, ki bo lahko za mnogo stoletij naprej zagotovil človeštvu zadostne vire energije za napredujočo tehniko. Dva važna činitelja bosta nedvomno utrla pot novi energiji: cena in praktičnost. Saj bi porabila električna centra- delovnega ljudstva je odpor finančnih in industrijskih mogotcev na Zahodu proti izkoriščanju atomske sile v miroljubne namene v največji meri kriv temu, da so kapitalistične države ostale daleč za Sovjetsko zvezo na tem področju znanosti in tehnike. Od vseh zahodnih držav je s svojimi raziskovanji najbolj napredovala Anglija. Toda njena prva elektrarna na a-tomski pogon bo v najboljšem primeru dograjena šele čez dobri dve leti, to je koncem leta 1956. Vse ostale države, vključno Amerika, pa so še mnogo zadaj. Tako je Sovjetska zve- Najboljše orožje v delovnih rokah je dobro čtivo. To so dobre knjige, razne revije, posebno pa čosopis. Na žalost imamo mi Slovenci v tem pogledu prav malo dobrega, predvsem pa kar se tiče časopisja. Ko vzamete v roke razne liste in hočete zvedeti neko stvar, ki ima svoj gospodarski ali politični pomen, lahko ugotovite kakšna je razlika obveščanja enega in drugega časopisa. Zakaj ta razlika? In kdo je v zmoti in laže? Ali morda res obstoja takšno nesoglasje med delavci, ki so enako izkoriščani, med polovinarji, revnimi kmeti, da bi postavljali na noge to kar drugi postavljajo na glavo? Zavedati se moramo, da obstoja ta razlika v prikazovanju resnice, odkar obstojajo e /ni in bogati, izkoriščani in izkr-i iščevalci. Izkoriščevalci po imajo svoje zveste hlapce, ki um za par grošev pri tem delu pomagajo. Ko bi bi! naš delovni človek oravi1 no obveščan o dogodkih. bi lahko dosti več s svojim vsakdanjim delom in bordo vplival za ugodno "in pra-ičnn rešitev gospodarskih in iclitičnih problemov Tudi povezava in bratstvo de'ovoe n ! uihtva bi se prav gotovo okrepila, in to v ve-i ko, bia,g0 c** St °D[ i> i a bir ž Sve «ri č Hh zibaj STRAN 8 f\nton Pavlovič Čehov >( :\! Kratek oris življenja in dela velikega ruskega pisatelja- komediografa 15. ju'ija poteče 50 let od "neva, ko je za večno zatisnil Hči eien izmed največjih ru radkih komediografov Anton Pa-;ejJvlovič Cehov. Čeprav so nje o#0 v a dela prevedena tudi v nu Povenščino in se ta dela še da-ja fes uprizarjajo po odrih vse-eloika sveta, vendar zelo malo po-; tfnamo tega velikega sina sla-jskif ne ruske domovine Zato je primerno, da vsaj delo-seRa odpravimo to veliko pra-3 pnino ob priliki letošnjega jubileja in ga, vsaj v skopih o-ilniRfisih, prikažemo našim bral-miNm in prijateljem, ana Anton Pavlovič Cehov se je njo 1 Ei na itva irno jih fr>dil v Taganrogu v Ukrajini, kjer je imel njegov oče maj-htio mirodilnico. Po dovršenih ližjih in srednih šolah ie šel v Moskvo, kjer se je vpisal na aši ^šdicinsko fakulteto tamkaj-ri ^Rje univerze. Svoje študije je in j* uspehom dovršil leta 1884. nja ^oda bolj kot njegov poklic, ii j8a je zanimalo pisanje odrskih -netili. In kaj kmalu je zaslovel ko j110 vsej Rusiji in preko njenih eiav^eja. Napisal je vrstno raz-,‘čnih del kot n. pr. Humorist,i-C(ie povesti, V somraku, Pisale povesti, Stric Vanja, Ga-eb, Češnjev vrt, Otok Sahalin Kot humorist je bičal zla-5h rusko carsko vladavino. Ko je Cehov prijel za pero, .*1 je star okrog dvajset let, J® preživljalo rusko gledali-’S["e veliko krizo. V Rusiji so vladali samepašni carji. Tudi koflEledališka umetnost je bila iz-i ^Tf.iučen carski monopol. IPrvi, osebjki je zagei odločno borbo pro-uovi-lU temu monopolu je bil ko-nih Rediograf Aleksander Ostrov-imi-1 a ---------- ---------------------- ski. In ta je deloma tudi zmagal. Dosegel je to, da so pričeli odpirati gledališča po vsen večjih ruskih mestih. To pa je po diugi strani pomenilo konkreten preokret k preusmeritvi vse gledališke dejavnosti Tako so na ruske odre pričela prodirati tudi druga evropska dela. S tem pa je dobil konformizem starega ruskega gledališča zelo resne u-darce. Vnela se je ostra polemika med zagovorniki starega okostenelega načina in pobor-niki novega načina. Na strani starih so bili seveda caristi, na strani novih pa vsa srednja in mala buržoazija. In ta je našla nove ljudi, ki so vnesli kaj kmalu na domače odre novega duha, ki je pravzaprav nakazal smernice k velikemu gledališkemu preporodu, ki se s svojo veličino šele v današnji dobi realizira. In med temi poborniki je bil tudi Anton Pavlovič Cehov. Čehovu je bil patos socialne vzgoje, trdilnosti in zanikovanja, ljubezni in mržnje prirojen prav tako kakor Tolstoju, Sčedrinu in Gorkemu. V šoli ruskega slovstva vzgojeni Cehov je ostal zvest njegovim vzgojnim izročilom. Tak se je predstavil javnosti, ko je bil star komaj dvajset let, tak je doraščal in tak je bil, ko je dosegel višek svoje ustvarjalnosti in slave. Boj proti vsem silam mračnjaštva in poniževanja človeškega dostojanstva je bil e-den izmed poglavitnih ciljev Čehova. Tega cilja se je držal vse svoje življenje. Njegov socialni patos pa je bil prikrit bodisi s plaščem svetlega humorja ali zastrt z njegovimi svojskimi prijemi navidezno «nepristranskega», strogo o-bjektivnega pripovedovanja. V prikazovanju svojih sovražnikov je bil Cehov neizprosen; skušal je do kraja razgaliti to, kar ni bilo človeško v njih. Take sovražnike je približeval živalim. Cehov je bil, kakor nihče drug v svetovnem slovstvu pred Gorkim, navdušen pesnik dela. Vsa njegova tvorba je svetla pesem hrepenenja po u-stvarjalnem delu, ki bo povečalo lepoto in srečo domovine. Rusko slovstvo je edino moglo postaviti in rešiti to tèmo, ki so se je bali celo naj-genialnejši umetniki drugih narodov, ker si ob pogojih, kakršni vladajo v razredni družbi, niso upali lotiti se te zamotane in protislovne teme Ruski pisatelji niso opevali prizadevnega malomeščana, ki vidi v delu zgolj sredstvo boja za obstanek; za ruskega pisatelja pomeni delo podlago vsega človeškega, sleherne morale in estetike, in téma dela je bila v tem slovstvu združena s sanjo o prihodnjosti, o svobodnem delu, ki bo rodilo svetlega, krasnega človeka. V teh posebnostih ruske literature se odsvitajo najboljše lastnosti ruskega nacionalnega značaja, heroična ljubezen do dela in njegova ustvarjalna nadarjenost. Zato je bila vsa resnica, ves smisel in vsa sreča življenja za junake Čehova le v delu. Hrepenenje za stvarjalnim delom je tvorilo poglavitno vsebino njihovega duhovnega življenja. Hrepenenje po delu, prežeto s poezijo poduhovljeno z veselim spoznanjem njegove koristnosti za ljudstvo, razo (Nadaljevanje na 4. strani) .. j ." "" : L.--;-- RAZVOJ SLOVENSKEGA ŠOLSTVA NA TRŽAŠKEM Zasebne šole v mestu v obrambi proti potujčevanju Leta 1916 je v zavode CMD hodilo 4338 slovenskih otrok. V torek se bomo tržaški Slovenci spominjali enega najbolj barbarskih dejanj, ki jih je fašizem zakrivil nad našim narodom. 13. julija 1920 so oboroženi škvadristi pod vodstvom zloglasnega zločinca Giunte zažgali Narodni dom v Trstu. Poleg poslopja je bil uničen ves inventar mnogih kulturnih organizacij. Skupna škoda je znašala v današnji vrednosti mnogo stotin milijonov lir. — Spomin na ta zločin naj druži danes vse Slovence v odločni zahtevi, naj nam oblasti že končno povrnejo škodo, ki nam jo je povzročil fašizem in ki gre v milijarde lir. Predvsem pa zahtevajmo, naj nam oblast zgradi v središču mesta Kulturni dom, kjer bodo našle dostojno streho vse slovenske kulturne ustanove, ki naj jih skupno upravljajo predstavniki vseh tržaških Slovencev. VII je kriva, da se velesejem tudi letos ni mogel uveljaviti Kakšna je bistvena funkcija velesejma - Vsi kontingenti doseženi - Kupčij za 16 milijard lir - 216.000 obiskovalcev - Finančne težkoče organizatorjev Če se hočemo upoznati z doprinosom, ki ga ja dal VI. tržaški velesejem mestnemu gospodarstvu, moramo gledati na to vsakoletno manifestacijo iz dveh gledišč, to je prvič iz takozva-nega krajevnega in drugič iz mednarodnega gledišča. Upoštevajoč prvo gledišče, je treba nedvomno ugotoviti, da se je v času velesejma več mestnih aktivnosti vsaj nekaj dvignilo, pričenši s hoteli in restavracijami, ki so imele več gostov kot običajno. Isto velja za lastnike barov na velesejmskem prostoru. Svoje kupčije so zvišale tudi številne krajevne tvrdke, ki so razstavljale na velesejmu. Tako je bilo n. pr. prodanih 750 televizijskih aparatov. Tudi tvrdke in žiV lbo i, za n pr :be! LterP ivna >D> nulit aiste diji jej» njo i 3 ffj iv, rečd » j« V !ti‘ dnjo v. V tj šl .000 pa 1 d je V a b1] za la jo. 623,( Jovan Jovanovič - Zmaj Ob petdesetletnici smrti velikega srbskega pesnika č tistega sončnega in toplega ^e. 1. junija 1904, ko je v mir-mestecu Kamenici — v “Rimi Donave na mejah pleme-'Rga Srema in Bačke aJ, je preteklo 50 let. umrl «mu, k n s<' Preteklo je pol sto1 et j a od dne- smrti pesnika politične satire r'b'ske književnosti, pesnika ^vetlih grobov» ir. tople, nežne lrike — resničnega ljudskega A .esnika Jovana Jovanoviča -1, Sinaja, živeč v težki dobi suženjstva D vnete borbe za nacionalno °sVoboditev, je Zmaj posvetil vse Svoje življenje borbi teptanih travic — proti zasužnjevanju oa P# |trani avstro - ogrskega cesarja, e trškega sultana, proti absoluii-m $ tedanjega srbskega kneza . brenoviča. S svojo pesmijo se J6 Zmaj boril za nacionalno in rialno osvoboditev. j.y st airi Jugoslaviji je buržoa-'ia Zmajeve pesmi popularizi-il:>, ker se ga je bala. Toda do-tpne ljudstvu so bile le tiste le- ) ii aVtJ i a( in v" irai' sz n tak® 4% sf K1 SS ■e se; :dieU en toj a; A St tI niti ni zaostajalo, marveč je ži- j ljudskega ponosa, ta zvočni od-velo prežeto s krasnim, geslom | meiv plemenitega srca govori to- «pesma nas je očuvala» — sijalo je s svojo moralno, občutljivo, poetično lepoto, ki je ostalo še danes, kot je živelo včeraj in ki bo živelo tudi jutri z vso svojo človeško 'in umetniško privlačnostjo njegovih pesnile. Poezije Jovana Jovanoviča -Zmaja so vzpodbujale zanos borbe za narodno osvoboditev iz stoletnega tujega suženjstva. Te pesmi kot «Guslarjeva smrt», «Tri hajduka», «Ded in vnuk» so bile najmočnejši izraz splošnega razpoloženja: «To su pesme o slobodi, o zemaljskom. divnom raju; take pesme gromko pojmo, nek se lanci pokidaju». Zmaj je s s,vojlh pesmih bodril fn kazal pravilno pot: «Ustaj, živi, bori se, ne kloni!» Tudi danes nam ta optimistična in vedra misel, ta svetla vera pio in nam v pesmih izraža lik dobrega, prijaznega Cika-Jove Zmaja. Pesnika, ki je opeval de-tinsivo, 'ki je otroke uvajal v tajne jezika in v lepoto pesmi. Zmaj je bil tudi vnet borec proti raznarodovanju Srbov v Vojvodini. Toda z isto ljubeznijo, ki jo Zmaj goji do svoje zibelke — Srbije, ljubi tudi ostale naše narode. «Dužni smo svakom u pomoč priteči», piše on, ko zahteva pomoč za Hrvate. Pesmi «Črnogorcem», «Petru Preradoviču, «Kaj se sliši» in druge so sijajen izraz njegove ideje o bratstvu in edinstvu. Ampak njegov patriotizem sega -tudi izven meja. Zmaj piše Garibaldiju, Darwinu, Mazziniju; prevaja pesmi velikega Goetheja in Petoeffija, navdušeno piše o prostranski Rusiji, pre-ZORKA LEGISA MERVIČ (Nadaljuje se na 4. strani) delavci, ki so pripravili razne stande so nekaj zaslužili, čeprav je bil zaslužek le začasnega značaja. Jasno pa je, da to ni vloga velesejma. Njegova krajevna funkcija je le postranskega značaja v primeri z mednarodno. Organizatorji so se celo preveč usmerjali na to postransko funkcijo, kar je bilo na škodo funkcije mednarodnega značaja. Bili so preko mere široki s postavljanjem raznih manjših standov s prehrambenimi in drugimi proizvodi in direktno prodajo ob-činstvu, z raznimi godbenimi nastopi itd. Res je sicer, da so jih v to silile finančne potrebe, to pa zaradi pomanjkljivega vladnega finansiranja. Velesejem mora kriti potrebe svoje bilance z samo lastnimi sredstvi. Nakazila s strani vlade, dana v obliki posojila morajo namreč služiti za stroške razširitve in druge. Na vsak način pa se ne sme prekoračiti mere, ker to škoduje resnosti manifestacije. Iz gledišča bistvene funkcije, to je funkcije mednarodnega značaja s ciljem, da se srečajo v Trstu za gotov o dobo predstavniki in proizvodi dežel, ki smatrajo naš emporij kot najbolj primerno središče za svoje trgovske izmenjave, je treba priznati, aa je v tem pogledu uspeh v splošnem odmanjkal. Vodstvo velesejma je sporočilo, da je bilo sklenjeno za 16 milijard lir kupčij, obiskovalcev je bilo 216.000, udeležilo se je 26 držav, razstavljalcev je bilo 1106, od teh 405 inozemskih. Kontingenti 800 milijonov so bili vsi doseženi, za nekatere je bilo to celo premalo. Iz vseh gornjih podatkov, je najvažnejši tisti, ki se nanaša na udeležbo iz inozemstva, ker ima naš velesejem namen in cilj, da pojača tržaški trgovski promet, ki prihaja v pretežni večini iz inozemstva in je tja tudi namenjen. s Kar se tiče dežel, ki težijo na Trst, so tudi letos odmanjkale nekatere izmed najvažnejših. Ime- li smo uradne razstave Austrije in Jugoslavije ter nekaj privatnih razstav številnih drugih dežel. Toda Madžarska je bila popolnoma odsotna, dočim je Češkoslovaška razstavljala potorii zasebne tvrdke le nekaj kristalnih proizvodov. Velesejem so obiskali razni poslaniki, ministri, trgovski obratovale!, le češkoslovaških in madžarskih ni bilo. To opazko smo že večkrat napravili, toda ne bo odveč, da jo zopet poudarimo. Obe zaledni demokratični rapubliki sta namreč v fazi velikega razvoja zunanje trgovine s tistimi prekomorskimi deželami, ki gledajo na Trst, kot geografsko najbolj primerno pristanišče za pošiljke blaga, ki je namenjeno v Srednjo Evropo. Madžarska in CSR sta sklenili s temi deželami vrsto trgovskih sporazumov, udeležili sta se vseh velesejmov ter bosta prisotni tudi na bodočih. , Znano je, da ovire za udeležbo | katere koli dežele niso prišle s strani vodstva velesejma. Nasprotno, slednje si je prizadevalo, da bi privabilo v Trst čim več razstavljalcev in to iz vseh strani. Ovire prihajajo s strani ZVU in njene politike diskriminacij do socialističnih dežel, prihajajo s strani Urada za kontrolo pomorskih pošiljk in prepovedi diplomatskim in trgovskim zastopnikom Madžarske in CSR za dostop na naše področje in obisk velesejma. Toda vodstvo velesejma bi moralo izvajati večji pritisk, da se neha s to politiko, ki je pogu-bonosna za vse mestno gospodarstvo kakor tudi za velesejem. Prvi, ki bo imel od tega velike koristi, bo prav velesejem. Samo na ta način se bodo lahko končno ustvarili predpogoji, ki so potrebni, da bo ta manifestacija lahko izpolnila svojo temeljno funkcijo, to je, da bo postala v resnici pravi tržaški mednarodni velesejem. FERDI ZIDAR Pogled na tržaški velesejem. Slovenci v mestu so bili zaradi pomanjkanja vsakršne šole v središču izpostavljam neprestanemu potujčevanju. Največ jih je zahajalo v nemške osnovne in srednje šole, le manjši del jih je bilo v italijanskih šolah. Nemci, ki jih je bilo koncem prejšnjega stoletja le nekaj tisoč, tik pred prvo vojno pa okrog 11.000, so imeli v mestu pet državnih ljudskih in meščanskih šol, dve osnovni šoli in več vrtcev ponemčevalne organizacije Schulverein, državno gimnazijo in realko, zasebni zavod za dekleta s 4-letnim licejem in trgovsko šolo. V vseh teh šolah, osnovnih in srednjih, so bili Nemci v manjšini. Na osnovnih in meščanskih šolah ter na realki so bili v večini Italijani, na gimnaziji in zasebni dekliški šoli pa Slovenci. Na nemških srednjih šolah je bila slovenščina neobvezen predmet. Nevarno raznarodovalno delo so opravljale zasebne šole in vrtci potujčevalnih organizacij, in sicer nemškega Schul-vereina ter italijanske Pro Patria in po njenem razpustu u-stanovljena Lega Nazionale, Poleg osnovnih šol so ustanavljale bodisi v mestu bodisi v- predmestjih in celo v okoliških vaseh otroške vrtce in zabavišča, kamor so z darili in na druge načine privabljali na stotine slovenskih otrok. Spričo te nevarnosti so leta 1885 tudi Slovenci ustanovili v Ljubljani Družbo sv. Cirila in Metoda, katere namen je bil ustanavljati slovenske šole in vrtce ter podpirati dijake, da bi preprečili vpliv raznarodovanja slovenske mladine. V kratkem se je družba razširila po vsem slovenskem ozemlju. Že leto po ustanovitvi je imela 25 podružnic, med njimi v Trstu, v Gorici, na Koroškem .n drugod. Posebno agilna je bila tržaška podružnica, ki je 3. januarja 1887 odprla v ulici Giuliani prvi slovenski o-troški vrtec, naslednje leto pa zasebno slovensko osnovno šolo pri Sv. Jakobu. Cirilmetodova šola se je spričo velikih potreb zelo hitro širila. Že leta 1893 je postala petrazrednica in dobila pravico javnosti. Leto nato je dobila svoje lastno poslopje, leta 1895 pa se je razdelila v dve samostojni šoli, v deško petraz-rednico in žensko dvorazredm-co, ki sta obe kmalu postali osemrazrednici. L. 1907 je OMD odprla na Acquedotto dekliško ljudsko šolo, ki je že pred vojno postala osemrazrednica s 4 vzporednicami in 795 učenkami. Poleg vrtca pri Sv. Jakobu, ki pa je bil zaradi pomanjkanja prostorov, potrebnih razvijajoči se ljudski šoli, kmalu opuščen, je Cirilmetodova družba odprla vrtce v Rojanu (1889). na Greti (1892) in na Vrdelci (1909) v prostorih Pogrebnega društva Prispevala pa je tudi k otvoritvi zasebnih vrtcev Antonije Nadliškove pri Sv. Ivanu (1D97), Dragice Gregoričeve v Skednju (1898) in Antonije Cargove v Roco-!u (1899). Kasneje je prevzela njihovo popolno vzdrževanje. Ob požrtvovalni gmotni pod- pori slovenskega ljudstva na Tržaškem in pomoč: osrednjega vodstva Družbe v Ljubljani se je naglo razvijalo slovensko zasebno šolstvo v Trstu in je v precejšnji meri paraliziralo potujčevalno delovanje oblasti in raznarodovalnih organizacij. Tako so tri osem-razredne šole CMD — deška in dekliška prl Sv. Jakobu ter dekliška na Acquedotto — i-meie leta 1916 že 2.524 učencev. Njene otroške vrtce pa je v tem letu obiskovalo 1814 malčkov. Skupno 4.338 slovenskih otrok iz mesta, ki bi sicer zapadli potujčenju. Nemški in italijanski šovinisti, ki so v svoji kratkovidnosti odklanjali Slovencem potrebne javne šole, so jih s tem prisilili, -da sežejo po samopomoči. Toda na ta način so jim nehote tudi pokazali pot k politični združitvi, ki jim je kasneje delala velike pregla- vice. Edino socialistična nran-ka je bila do Slovencev dosledno objektivna ter je vedno zagovarjala njihovo pravico do narodnih šol in rabe materinega jezika. STANE BIDOVEC ( Nadaljevanje prihodnjič I VELIKA UMRLJIVOST MED INDIJANCI V ZDA WASHINGTON — Dr. James R. Shaw, načelnik zdravniškega oddelka v odseku za indijanska vprašanja 'pri vladi ZDA je izjavil, da je umrljivost med indijanskimi novoro. jenčki in otroci za 3-4 krat večja kot pri belokožcih. odstotek bolnih na tbc je za 6 krat večji, na drugih boleznih za 4 krat. Indijanci v ZDA živijo povprečno 20 let. Dr. Shaw je dejal, da je zdravniška pomoč «obupna» in da je zato umrljivost tako visoka. ZA NASE KMETE O čilskem solitru Čilski soliter je umetno gnojilo, ki vsebuje v znatni meri dušik, kateri je zelo potreben rastlinam in v veliki meri pospešuje raščo predvsem zelenih delov rastlinè. Vrtnarji uporabljajo čilski soliter predvsem, da pospešijo raščo rastlin, katerih so uporabni zeleni listi, kot n. pr. solata ali radič. Pri uporabi čilskega solitra pa moramo paziti, da pravilno izkoristimo vse dobre lastnosti tega umetnega gnojila in da z nepravilno u-porabo ne škodujemo rastlinam. S solitrom naj se gnoji, kadar je to potrebno, ker u činek solitra traja le kratek čas, približno tri tedne. Razen pri pravilnem gnojenju posameznih rastlin ob primernem času se poslužujemo solitra tudi spomladi za okrepitev ozimin, zlasti onih. ki so slabo prezimile. Jeseni pa je bolje, da ne pretiravamo z gnojenjem ozimin s solitrom, ker predvsem bujna rast listov napravi rastlino manj odporno proti mrazu. Jeseni je priporočljivo gnojiti predvsem z gnojili, ki vsebujejo kalij in fosfor. Prav priporočljivo je gnojenje, ko so rastline močno v rašči; kajti ob tem času so dušika najbolj potrebne. Ker čilski soliter vsebuje dušik, ki ga rastline takoj lahko izkoristijo za lastno rabo, imamo možnost, da z njim ob pravem času nudimo rastlinam zadostno količino dušika, ko ga največ rabijo. Vsakdo, ki rabi čilski soliter, je v zelo kratkem času opazil spremembo na polju ali pa predvsem na vrtu. Tudi v enem samem tednu opazimo, koliko so si opomogle rastline z dušikom, ki smo ga jim nudili potom solitra. Velika napaka bi bila, ako bi vso potrebno količino čilskega solitra naenkrat potrosili. Ker je dušik čilskega solitra takoj uporaben, bi ga v tem primeru imele rastli- ne več. kot ga je treba, in bi pa po par tednih trpele na pomanjkanju dušika, ki jim je prej ostajal. Zato pa pripoiočamo, naj se čilski soliter trosi vedno polagoma večkratno. Gnojenje s solitrom opravljamo običajno na trojen način: a) da ga po zemlji potrosimo in potem podm-je-mo, zavlačimo ali podkop-ljemo; b) da ga po . zemlji potrosimo in pustimo, da ga dež v zemljo vtepe; c) da ga raztopimo v vodi in potem rastline s to vodo zalijemo. AGRONOM KAKO SPREMENIMO MLEKO V JOGURT? Jogurt je posebne vrste kislo mleko, ki ga pripravljajo na Bolgarskem. Ker je zelo o-kusen in ker njegovo uživanje koristi zdravju, so ga začeli izdelovati po vsem svetu. Za pripravo jogurta razpošiljajo razna umetna vzgajališča izbrane glivice, ki skisajo mleko in ga spremenijo v jogurt. Nabava teh glivic ni neobhod-no potrebna, ker se jogurt lahko napravi tudi brez njih, in sicer na sledeči način: Liter ali dva presnega kravjega ali kozjega mleka stavimo na ognjišče, da zavre. Ko ie zavrelo, ga odstavimo in naglo ohladimo. Ko je mleko ohlajeno, zlijemo vanj skodelico svežega kislega mleka. Ko smo to storili, ga pomešamo in ga pustimo na hladnem mestu. V dvanajstih urah je jogurt pripravljen in užiten. Za drugo priliko pustimo skodelico tega skisanega mleka za «kvas» m za pripravo drugega jogurta. Ta kvas pa moramo hraniti v Cisti posodi in na hladnem mestu. Kot vidite, je spremenitev mleka v jogurt zelo enostavna in se zelo izplača, ker mu pripisujejo zdravilne lastnosti in je brez dvoma izborna pijača za šibke in bolne na želodcu. Nekateri zdravniki pravijo celo, da ljudje na Bolgarskem dosčgajo visoko starost prav zato, ker uživajo jogurt. Gostovanje slovenske opere v Trstu Po petnajstih letih je prišla slovenska Opera na gostova-vanje v Trst. To je nedvomno velik dogodek na slovenskem Desmi za otroke, ostale pa, kot ^ “Blagor nama», «Jututunska Rila» in druge, niso segle med »a tiske množice. V kolikor so, > Je njihova vsebina bila popa-V današnji Jugoslaviji je ^t>0s do Zmajevih pesmi. isti. Tu-n °ni proslavljajo Zmaja, le z «11'ko, id a qe iaa ga. izrabljajo v svoje • 5*agoške namene. 4 s^Rajeva poezija temelji na ja-‘ Stv °Bredeljeni meji med suženj-It, °R in svobodo, med ljubeznijo ilgjRržnjo. Prav zaradi te opre-i5qlVe je Zmaj lahko pisal tako t, *ne, bogate, tople in globoko e®ke lirične pesmi; in isto-he °° vzkliknil z vso jezo ponos-«f. borca: iz češ svisnut od sramote, ^ aj‘co ne bilo te!» Rajevo delo se ni izgubljalo Vekoslav Janko v vlogi mlinarja v uEru 7. onega sveta» kulturnem polju, katerega se prav gotovo srčno vesele vsi tržaški Slovenci. Opera se je predstavila tržaški javnosti že preteklo soboto z baletom «Ohridska legenda». Scenarij in glasbo za ta. balet je napisal S. Hristic. Predstavo je vodil dr. Danilo Svara; v glavnih vlogah pa so nastopili sledeči operni igialci: Veronika Mlakarjeva, Duško Trninič, Pavle Oblak, Silva Japljeva, Slavko 'Eržen, Metod Jeras, Jaka Hafner, Slavko Štrukelj, Albina Vrtačnikova, Vesna Vidrova, Breda Pretnarjeva, Ivo Anžlovar, Anton Prus, Stane polik, Gorazd Vospernik, Breda Smidova, Lidija Lipovževa in Nataša Neu-bauerjeva. «Ohridsko legendo» so ponovili tudi v nedeljo, v ponedeljek pa je prireditev odpadla zaradi slabega vremena. V torek pa se je Opera predstavila s komično opero «Ero z onega sveta», katero je po narodni pripovedki napisal M. Begovič, v slovenščino pa jo je prevedla Ruža Petelinova. To opero je dirigiral Rado Simoniti, režiral je Ciril Debevec, v glavnih vlogah pa so nastopili sledeči igralci: Fri- uerik Lupša, Elza Kariovčeva, Vilma Bukovčeva, Josip Go-stič, Vekoslav Janko, Sonja Drakslerjeva in Anton Gašperšič; solo pa sta plesala Breda Smidova in Slavko Eržen. Kot «Ohridska legenda» tako je tudi «Ero z onega sveta» zelo navdušil občinstvo. Obe operi sta bili podani v zelo dovršeni obliki. Tudi petje je prišlo precej do izraza, kljub temu da je postavljen oder na prostem, zaradi česar marsikatero delo ne pride do takega izraza kot v gledališčnih dvoranah. Zato je občinstvo večkrat nagradilo igralce z navdušenim ploskanjem. Na sporedu sta še dve operi in sicer Gounodov «Faust» in pa Foersterjev «Gorenjski slavček». Za gostovanje slovenske Capere vlada v Trstu in v Gori ci zelo veliko zanimanje. Skoda je le, da ni ta Opera že prejšnja leta prišla v Trst. Ako bi bila to storila, bi bila prav gotovo opravila veliko j da je slovenska opera last kulturno poslanstvo med tukajšnjimi in goriškimi Slovenci, obenem pa bi bila pokazala kaj zmore tudi tu živečim Italijanom, ki slovenske kulturne razmere zelo malo poznajo. Žalostno je le, da mora slovenska Opera nastopati na pe riferičnem športnem igrišču pri Sv. Ivanu. Nastopati bi morala v središču mesta. Zato vseh Slovencev in ne le ene politične skupine, kakor bi u-tegnil kdo trditi. iPa še nekaj bi na tem mestu podčrtali, namreč na dejstvo, da bi prireditelji ne smeli biti ob podobnih prilikah tako pristranski. 'Tudi našemu listu bi morali poslati vabila. To zahteva tudi olika. Članom slovenske Opere že Urno, da bi odnesli s svojega gostovanja v Trstu najboljše vtise. Vedo naj, da jih bomo Tržaški Slovenci ohranili v trajnem spominu in da jih želimo čimprej ponovno videti v naši sredi. M. KAPELJ Prizor iz «Ohridske legende» bi bilo prav, da bi si tisti, ki odrekajo Slovencem v Trstu dostop v mestna gledališča neutemeljenim izgovorom, da niso na dovoljni umetniški višini, da bi si nastope sloven ske Opere ogledali. Ako bi to storili, potem bi ne mogli še nadalje ponavljati svojih do sedanjih izgovorov. Pri tem pa seveda moramo poudariti, KNJIŽNE IZDAJE V ZSSR MOSKVA — Nobena dežela ne more tekmovati z ZSSR za knjižne izdaje Dočim je Sovjetska zveza 1940 izdala 450 milijonov knjig, jiih je 1953 izdala milijardo. V zadnjih štirih letih se je število knjigarn v ZlSSR povečalo za 3000 enot. V deželi je na milijone delavcev in kmetov, ki imajo svoje lastne knjižnice s tisoči knjig. Jutri vsi na proslavo stoletnice svetoivanske šole, ki bo na „Šancah“ pri Podionjerju. Proslava mora biti veiiiastna manifestacija vseh tržaških Slovencev v borbi proti razkosanju našega Ozemlja. IVAN TRINKO-ZAMEJSKI : PA STI RCI (Odlomek) Ovce so pasli; imeli so jih lepo številce. Paša je bila bogata, kajti otava je lepo zrasla in živini ni bilo treba poditi se za njo na vse kraje. Zdaj pa zdaj ji je sicer dalo v glavo, da je kam zabredla in ponorela, pa se je sama vrnila; sploh ni delala preglavic mladim pastirjem. Trije so bili, vsi živahni in podjetni dečki. Izbrali so si ugodno mesto, da so se prijetno zabavali in kratkočasili. Okolica je bila slikovita, pri dnu ozke in vijugaste doline med krasno vzbočenimi, travnatimi goricami. Med skalovjem je v globoko zarezani strugi, ponekod zarasli z bohotnim vrbovjem, v poltemi skrivnostno šumela dolinska rečica. Prijeten hlad in vonj po vrbovju je plaval v ozračju. Velikanska in gola stena se je na nasprotni strani dvigala navpično iz vode. Na vrhu jo je venčalo gosto gabrovo grmovje, ki je raslo iz starih, čokastih debel in razprostiralo listnate vrhe nad prepad. Ob vsakem zračnem sunku je zavalovilo nad skalo kakor bujni lasje nad čelom igrajočega umetnika. Iz globoke zarezane škrbine je padal v rečico precejšen curek studenčnice, da se je prav čisto razločilo rezko pljuskanje na skale v globini. Zgoraj so se vrstili sočni travniki in se košatili veliki kostanji, bogati z rumenimi grčami. Vrhu vsega se je smehljalo najlepše jesensko nebo. Na tej strani se je vzporedno z reko, toda nekoliko bolj v goro vila ozka cesta, zarezana v strmino, obdana z bujno goščo, vso prepredeno s srobotom. Svet je bil tu razdeljen na dve pečinasti rebri od širokega in slikovitega potoka, ki je padal kakor po stopnicah od skale na skalo in se končno zlival v rečico s šumnim slapom. Ozek, kamenit most je vezal pretrgana konca ceste. Naši paglavci so si izbrali svoje mesto na visoko vzbo-čeni, na vrhu pločnasti čukli ob potoku, od koder se je videlo po zgornjem in doljnem koncu doline. Dolgo časa so skakali, se lovili in prekucevali po travniku, plezali na bližnje kostanje, lučali kamenje v potok. Naposled so se upehali in sedli h gladki, kakor nalašč pripravljeni skali ter začeli Usati s kremenom nanjo vsakojake spake. Ko so se nasitili tudi svojih umetnin, so zanetili ogenj. Potem so sklatili in pobrali nekaj kostanja in ga začeli peči v žerjavici. Veseli so bili, kadar jim je kako zrno bolj počilo, da je odmevalo po globinah in od nasprotne stene, kakor da bi kdo sprožil puško. Pok jim je seveda raznesel žerjavico, da so morali skakati na noge in si stresati z obleke goreče oglje. Vik in krik in otroško veselje! Blažena ptroška preprostost, kako je z malim zadovoljna! Ko so se najedli kostanja, niso vedeli, kaj bi počeli. Najrajši bi šli z ovcami domov, toda izkušnja jih je bil» naučila, da se ni varno prezgodaj vračati. «Bo šiba pela.» so jim večkrat grozili doma. «Vesta kaj? Pravljice bomo pravili.» reče eden. «Da, da! Pravljice pravimo,» odgovori drugi. «A kdo jih bo pravil? Jaz jih rajši poslušam. Lojz, ali ti?» vpraša Tonček. «Ne, jaz ne znam. Tinec jih ve polno, on naj začne.» «Alo, Tinec!» «No, saj bom. Počakajta, da se zmisiim,» odgovori Tinec. Vsi so umolkndi. Tinec je malo pomislil in potem začel. «V Veliki Planji so od nekdaj napravljali oglje. Tam je divje in samotno še bolj kot tukaj; pravijo, da tam straši. «Nekdaj je bil ogljar. ki je ogljenico kuril. Sam je bi! in sam je vse napravljal, le živež so mu nosili zjutraj za ves dan. Imel je majhno kolibo, v kateri je spal ali pa sedel in pazil na ogljenico. Vidiš, in nekdaj je prišlo ponici k njemu majčkeno: majčkeno je bilo kot otrok in rdečo kapico je imelo na glavi. Začelo je hoditi okoli kope in nagajati.» «Joj, kako bi me bilo strah!» rečej Tonček. «Ali je mož tekel?» vpraša Lojz. «Kaj še! Prav nič se ni bal. Nekaj časa je gledal 'z lopice. gledal in molčal. Pa ker ni bilo konca nagajanju, je zaveknil vanje. Zarežalo se mu je — «He, he, he!» kot ki,zlitin dalje nagajalo. Mož mu je zapretil, da ga stepe. Zopet se mu je zasmejalo in prišlo celo pred kočico in začelo odskakovati in plesati. «Kdo si ti, ki mi braniš m prečiš?» mu je reklo, «kako ti je ime?» «Jaz sem Nikdo, da boš vedelo, Pomni in poberi se odtod, da te ne lopnem.» «He, he, he, he-» «Kaj! He, he, he? Ce vstanem, me boš pomnilo!» «He, he, he. he!» se je le naprej smejalo. Ogljar se ujezi, skoči iz kolibe, popade za lopato m ga lopne. Začelo je jokati in klicati na vso moč. «Pridite sem! Pridite sem! Bije me.» «Kdo te bije?» se je oglasilo iz gozda. «Nikdo.» «Kdo?» «Nikdo!» «No, če te nikdo ne tepe, pa molči,» je odgovorilo iz gozda. Pošast pa je le klicala «Kaj mi boš klicalo svojo peklensko žlahto!» se je žopei ujezil ogljar. «Čakaj, te že navadim!» In ga je hotel zopet z lopato po hrbtu. Toda, ko je vzdignil lopato, da bi ga lopnil, ga ni bilo več. Izginilo ie. kakor bi se vdrlo v tla. m m POSEBNO ODLIKOVANJE SO SI ZASLUZILI — Ce bi imeli ameriški delničarji družbe «United Fruit Company» možnost čitati zadnjo številko «Demokracije» ali «Katoliškega glasa» bi kar poskočili od veselja. Menda ni noben časopis, razen «Katoliškega» in «Demokracije:» tako vneto zagovarjal banditske pustolovščine, ki so jo sprožile in do kraja izvedle Z DA v Guatemali. Celo glasilo fašista Alessija je bilo, kar se tiče poročanja o guate-malskih dogodkih bolj objektivno. Banditizem ZDA je bil pač preveč očiten, da bi se ga dalo kar tako skriti. Ljudje vendar niso tepci, da bi verjeli o «nevarnosti», ki naj jo predstavlja 4 milijone prebivalstva Guatemale za tako državo, kot so ZDA. Le pri «Demokraciji» in «Katoliškem glasu» najbrž« mislijo, da imajo opravka z ljudmi brez možganov. Drugače si človek ne more tolmačiti že samo naslova njihovega članka «Guatemala je temeljito obračunala s komunizmom». To seveda še ni vse. Za «Demokracijo» so tolpe, ki jih je najela «Fruii Company», da rešijo njene nenasitne dobičke «armada političnih preganjancev». Po vsem tem, kar se je skozi dolga leta dogajalo v mali ameriški republiki, kjer je bila a-meriška družba «Fruit Company» skoro neomejen gospodar v deželi, se drzne «Demokracija» govoriti, da je «gvatemalsko 'ljudstvo spregledalo peklensko igro kremeljskih agentov». Tako torej, če delovni človek zahteva košček kruha in narod svojo nacionalno neodvisnost, kot je primer Guatemale, je to že «komunistična nevarnost». Zakaj pa ni «De-kracija» niti z besedico omenile glavne vloge, ki jo je imela pri tej zločinski pustolovščini prav ameriška «Fruit Company»? To jim pač ni šlo v račun, ker že samo to ime marsikaj pove, še posebno pa kar se tiče zasužnjevanja delovnega človeka. Na vsak način mislimo, da sta si «Demokracija» in «Katoliški» zaslužila za svoje hlapčevstvo do ameriškega imperializma še posebno odliko-vanie s strani svojih gospodarjev. MUŠKETIRJI PRI TITU — Pet Titovih mušketirjev iz ul. Ruggero Manna je šlo torej prejšnji teden na Brionske otoke na obisk k možu brhke Jo-vanke. Vodil jih je Franc Jožef Stoka. Kaj pa so pravzaprav iskali pri Titu? Njihova fantomatska «of» pravi, da so mu tolmačili «voljo tržaških Slovencev in večine ostalih Tržačanov, ki dosledno odklanjajo ponovno italijansko okupacijo». Tito pa jim je dal zelo slabe «trošte». V brk jim je povedal, da so najprej interesi Amerike, Evropske obrambne skupnosti, balkanskega pakta, zavezništvo med Titom in Scel-bo. Iz vseh teh razlogov je treba dati Trst Italiji. Kar se pa tiče tržaških Slovencev in Tržačanov na splošno, je Tito povedal petim mušketirjem, da se na tržaške Slovence in njihove težnje prav lepo in na glas požvižga. Za tržaške Slovence je stresel v Stokovo malho du-cai lepih obljub, da «se bo matična država v celoti zavzela za vse njihove pravice» in da «jih bo v borbi za te pravice še nadalje podpirala». In tako so se Titovi mušketirji vrnili v Trst 1 polno malho o-bljub, s katerimi bodo še nadalje pitali redke naivneže. Sklicali sc svojih običajnih par kimajočih «ofarjev» ter objavili v «Primorskem» poročilo o «uspehih» obiska pri firerju. Franc Jožef pa, ne bodi len, Je moško sedel za mizo in načečkal za «Primorski» še en članek, v katerem pravi, da so barantanja krivi... «kominfor-misti». Sicer je bil tokrat nekam sramežljiv, ni si upal podpisati s polnim imenom, toda vsak vrabec lahko ugane, kdo se skriva za kraticami «F. S.» Na vsak način svetujemu Titovemu mušketirju naj bi te «globoke utemeljitve» pojasnil ljudstvu v javnosti, na zborovanjih po vaseh, kot n. pr. v Bazovici, Hrvatinih, Božičih in še marsikje drugje. Zakaj noče iti «petčlanska delegacija» med ■ ljudstvo, da mu pove kaj je dejal Tito in obrazloži, kaj pomeni Titov «Italijani lahko dobe Trsi» in kje se je zataknil bojni krik «življenje damo, Trsta ne damo?» Vse to bi ljudi nedvomno zelo zanimalo. Le korajžno torej Franc Jožef stoka, kaj bi vedno posedal v ul. Ruggero Manna, le ven na plan, na dan, ljudje so že nestrpni, da mu povejo koliko je ural Rezultati izpitov na državnem učiteljišču Na državnem učiteljišču s slovenskim učnim jezikom v Trstu so se od 21. junija do 2. julija 1954 vršili pod predsedstvom ravnatelja Državne višje realne gimnazije g. prof. Mizerita Edvarda učiteljski u-sposobljenostni izpiti poletnega roka šolskega leta 1953-54. Učiteljski usposobljenostni izpit so uspešno opravili sledeči kandidati: Černigoj Teodor, Venier Marijan, Cibic Marjetica, Fachin Beni, Valetič Miroslava, Žerjal Imelda, Sturm Anica. 19 kandidatov bo polagalo popravne izpite v jesenskem roku, 6 kandidatov pa je bilo odklonjenih. Zaostruje se borba delavcev za višjo življenjsko raven Stavka v „Esso Standard", „Aquiii“, nameščencev javnih ustanov - Brezupni poskusi ravnateljstva čistilnice „Esso Standard" - Prva splošna stavka gradbene stroke Številne kategorije so v zadnjem času znatno zaostrile borbo za dosego višje življenjske ravni. V to jih je nujno prisilila trmoglavost delodajalcev, ki se še vedno sklicujejo na sleparski sporazum o poenotenju plač, katerega so z industriici sklenili razbijaški sindikati. Borba se je šč posebno zaostrila v kategoriji Kovinarjev, ki so se jim pridružili tudi petrolejski in gradbeni delavci. Tako so prejšnjo soboto stavkali 24 ur v čistilnici »Es-so Standard Italiana». Delavci omenjenega podjetja zahtevajo obenem obnovitev delovne pogodbe, izplačilo predujma na bodoče poviške ter ukinitev vsakih odpustov z dela, ki so docela neutemeljeni. Stavko je proglasila Delavska zveza SITO, ker se je vodstvo tukajšnje Delavske zbornice še enkrat postavilo na stran delodajalca. Kljub pritisku ravnateljstva, ki je skušalo ustrahovati delavce s posebno okrož- nico, se je stavke udeležilo 90 odst. delavcev. Tudi nameščenci krajevnih javnih ustanov so bili prisiljeni zopet stopiti v stavko, da s tem zdramijo merodajne oblasti, ki se še do danes niso pobrigale za izplačilo težko pričakovane izredne doklade. '24-urna stavka, ki je bila v sredo, je uspela stoodstotno. Pod pritiskom z baze so se pridružili tudi ostali sindikati. Posebna delegacija je bila v teku dneva sprejeta na depart-manu za delo pri VU, kjer je ponovno postavila zahteva za izplačilo izredne doklade. V protest proti sleparskemu sporazumu so stavkali v sredo tudi gradbeni delavci. To je bila dejansko prva splošna stavka te kategorije po vojni, ki betoži nadvse zadovoljiv u-speh. Stavkalo je nad 80 odst. delavcev te kategorije, ki zahtevajo obenem 100 lir dnevnega predujma na bodoče poviške, dodatek za menzo na vseh deloviščih ter ustanovi- JUTRI BOMO PROSLAVLJALI ZGODOVINSKO OBLETNICO Ob 100-letnici svetoivanske šole Opozarjamo vso našo javnost la veliko kulturno prireditev / počastitev 100-letnice svetoivanske šole, ki bo jutri, v nedeljo, 11. t. m. na prijaznem gričku «Na šancah» v Pod-lonjerju. Ze pomen prireditve same lasluži. da se sleherni Slovenec udeleži tega važnega kulturne g l slavja, ki bo ne samo poudarek naših nacionalnih zahtev na področju šul-•tva, marveč obenem tudi ponosna manifestacija slovenske narodne misli na Tržaškem, v tvesti si svoje častne preteklosti in v stremljenju za pra-/ičnostjo in enakopravnostjo z ljudstvom na STO. Ves kulturni spored prireditve bo nedvomno predstavljal nemajhno privlačnost, ^oleg pozdravnega nagovora bodo nastopili svetoivanski in podtoni erski šolski otroci z zborno in drugimi recitacijami, kriška godba bo priredila svoj koncert, lonjerski pevski zbor pod ; ostvom Čoka ml. bo zapel narodne tržaške in dru-■e pesmi itd. Posebno privlačnost pa bo tvorila uprizoritev folklorne igre v treh dejanjih «Mandrjarji», ki sta jo napisala Morana in Stane Bidovec. Za to igro, govorjeno v domačem narečju, se svetoivanski in podlonjerski igralci, ki bodo nastopili v narodnih nošah, že nekaj me-ecev pridno pripravljajo ter uspeh ne bo izostal. Prikazali nam bodo življenje svetoivanskih mandr-jarjev pred 80 leti ter nam nudili obilo smeha in zabave. Poleg kostimov so bile za igro nabavljene tudi nove kulise in oprema. Prepričani smo, da bo vsa prireditev, poleg važnosti proslave 100-letnice, predstavljala tudi lep umetniški užitek, ter vabimo vse Slovence iz mesta in okolice, da se je polnoštevilno udeleže! Začetek prireditve ob 16. uri, ko bo kriška godba pričela igrati svoje vesele koračnice, nato bo sledil ostali del sporeda. V paviljonih bo poskrbljeno za jed in pijačo. V posebnem paviljonu bo tudi razstava slovenske knjige. Pomnoženi avtobusi bodo vozili s postajališč na trgu Barriera Vecchia in trgu Sv. Frančiška. Pridite! gled dela in prizadevanj merodajnih organov za izboljšanje raznih poljedelskih kultur, gradnje kmečkih hiš, hlevov, gnojnikov, kleti, za bonifici-ranje in borbo proti škodljivem nasadov in trt. V diskusiji se je poudarilo, da bi morali imeti nedeljski izletniki, ,d prihajajo iz mesta večji obzir do njiv, nasadov, sadnega drevja itd. Na konferenci se je govorilo tudi o občutenem problemu razlastitev v industrijski coni, ki še vedno zaskrblja prizadete kmete: dr. Piccoli je potrdil, da je zadeva v preučitvi posebne komisije. Za to vprašanje je sedaj pristojen de-partman za finance in gospodarstvo. K gornjemu vprašanju je treba vsekakor pristaviti, da se v to komisijo ni povabilo predstavnikov prizadetih in ne predstavnikov sindikalnih organizacij, ki so pač najbolj poklicani, da dajo svoje mnenje in nasvete. Zgleda celo, da niso bili vključeni v komisi- tev posebne blagajne, v kateri bi hranili 21 odst. dodatek k plači. Kljub temu, da se DZ ni hotela udeležiti stavke, se je vzdržalo dela večje število njenih pristašev, ki niso nasedli letakom, katere so trosili na deloviščih podrepniki razbijačev enotnosti V četrtek so stavkali od 14 do 24 ure delavci kovinarske stroke, ki so s stavko ponovno izrazili svoje ogorčenje in odpor proti znanemu sporazumu ter še enkrat podkrepili odločno voljo za dosego postavljenih zahtev. Popoldne so imeli kovinarji zborovanje v dvorani «Kraljiča», kjer je govoril tov. Tominez. Delegacija delavcev kovinarske stroke se je zglasila na sedežu Združenja industrijcev, kjer je obrazložila zahteve te kategorije. Isti dan je bila 24-urna stavka tudi v čistilnici «Aquila». Z nameščenci čistilnice so stopili v stavko tudi delavci tvrdk, ki delajo v «Aquili». Za Ljudski dom Za Ljudski dom so prispevali: tov. Fato iz sekc. Kolonko-vec 800, klienti gostilne Carenali 500, Jereb Marija in Vincenc 1000; Mi'je: celica Lazaret 460, občinska celica 4000, celica Škofije 2300, cel. v Aqui-li 15.625, cel. Pentich — sekc Curiel 2000; Sv. Vid: Ressam Marcello 120, Alcide 300, Spazzai 50, Furlanič Luciano 100. Gigi 80, Bon R: 50, Marcello R. 50, N.N. 50, Rabar Giovanni 100, N.N. 100, celica Passiona-ria iz Podlonjerja 3000, tov. Znebel Augusto 2200, tov. Bea-covich Mario 10CO, tov. Bertoc-chi Riccardo 500, Gismondi 950, delavnica Acegata v ul. Broletto 5700, neimenovana gospa ;z Barkovelj 5000, člani sekcije K P v Barkovljah (10. obrok) 3800. Za sklad 1. maja, ki je sedaj namenjen za Ljudski dom no bili dostavljeni še naslednji prispevki: sekcija Curiel: Grie-co Giuseppe 1000, N.N. 10O, Mattagiiano Claudio 350, Gr lečo Giuseppe 650. Borri R. 200, Macchi 200, Taddeo 200, Gre-zar 500, Pauiič 250, Varani 500, Pezza 350, Coslovich 250. ske izmenjave z inozemstvom v Rimu. Predavatelj ;,e predvsem prikazal vlogo, ki jo ima Trst, kot posredovalec pri trgovskih izmenjavah med Madžarsko in prekomorskimi deželami, Naštel je tudi vrsto ovir, ki preprečujejo, da bi a; še pristanišče vršilo svojo tradicionalno funkcijo; med slednje spada pomanjkanje pomorskih in železniških zvez, visoki stroški za pristaniške in druge usluge ter diskrim-nacije s tranzitnimi dovoljenji. Izrazil je tudi željo, da bi prišlo do pojačanja odnosov med tržaškimi in madžarskimi trgovskimi obratovalci. V vzpodbudo je Trgovska zbornica v Budimpešti povabila za september na Madžarsko večje predstavništvo iz trgovskih krogov It. republike, ki bi se jim lahko pridružili tudi predstavniki tukajšnjih trgovskih krogov. V zaključku je dr. Re-gis odgovarjal na nekatera vprašanja, ki so mu jih stavili prisotni. ENOTNA RESOLUCIJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Potrebni so nujni ukrepi za stanovanjsko vprašanje Tov. Teiner predlaga odlog vsake odločitve glede STO - Bartoli odbil predlog in diskusijo - Pozitivna rešitev dveh predlogov tov. Gombača Z zvezi z naraščajočo nevarnostjo razkosanja, ki preti našemu ozemlju, je socialisti-čni svetovalec tov. Teiner predlagal na predzadnji občinski seji naj bi občinski svet poslal v Rim zahtevo za začasno odložitev katere koli odločitve glede razdelitve STO. Predlagal je tudi takojšnjo diskusijo o postavljeni zahtevi. Toda župan Bartoli je še enkrat pokazal, da so mu težnje in zaskrbljenost prebivalstva deveta briga Skliceval se je na že izglasovano resolucijo ter se izmikal predlogu tov. Teinerja, češ da bi ponovna diskusija samo zmedla vso stvar. Skušal je tudi prepričevati, da se v razgovorih, ki se vodijo v Rimu ni pojavilo nič novega. Bartoli pa je oči-vidno «pozabil», da so se prav isti dan sestali v Trstu pred- skupno s predstavniki Trgovske zbornice, ki so razpravljali o zadnjih vznemirljivih vesteh glede barantanja. V Rim 'e bito poslana celo protestna brzojavka. Toda Bartoli kakor tudi ti-tovci imajo pač ukaz, da se o tržaškem vprašanju čim manj govori, da se tako olajša zakulisno barantanje med Titom in Scelbo, s posredovanjem m na pritisk Anglo-američanov. Na petkovi seji so se nato vrstile interpelacije svetovalcev o raznih občinskih problemih. Sproženo je bilo med drugim tudi vprašanje izplačila vojne škode pomorščakom. Odbornik Cumbat je čital poročilo o položaju občinskih nameščencev. Ker pa je vprašanje precej zapleteno, je bilo enoglasno sklenjeno, da se razprava odloži. Svetovalcem je stavniki nekaterih strank. tako dana možnost, da se s Karavana tiska" novost / okviru letošnje kampanje Delni spored praznikov tiska - Prvi seznani prispevkov - Širjenje dobre knjige - Sekcija v Skednju že nabavila knjige za razprodajo Gospodarska konferenca V soboto je bila na sedežu Združenja «Trst-Madžarska» zelo zanimiva konferenca o trgovskih odnosih med Trstom in Madžarsko. O- povsem sodobni temi je predaval dr. Rejo niti kmetijski strokovnjaki, gis, član Združenja za trgov- PROSLAVA 4. OBLETNICE PAKTA Manifestacija enotnosti med komunisti in socialisti Oglejte lejte si razstavo o madžarskem športu V sredo je bila otvorjena v Trstu nadvse zanimiva raz stava o madžarskem športu, ki jo je organiziralo Združenje za kulturne odnose «Trst-Mad-žarska». Razstava je bila prirejena na sedežu športnega krožka «Unione Sportiva Internazionale» v ul. Tiziano Ve-cellio 6, ki je dal vljudno na razpolago svoje prostore. Ze prvi dan je razstava privabila znatno število občinstva, ki si je z zanimanjem o-gledalo slike o razvoju in u-veljavitvi vseh panog madžarskega športa posebno še nogometa. Razstava je odprta vsak dan od 18 do 20. ure ter se zaključi v sredo 14. t. m. Posebno ljubiteljem športa priporočamo naj ne zamudijo izredne prilike. Konferenca o našem kmetijstvu Prejšnji petek je imel načelnik urada za kmetijstvo pri VU dr. Piccoli na velesejmu konferenco o vprašanjih našega kmetijstva. Podal je pre- V nedeljo je bila na vrtu gostilne «Paradiso» na -Pon-čani svečana proslava 4. obletnice pakta enotnosti akcije med KP STO in tržaško federacijo PSI. Ob veliki ude iežbi komunistov, socialistov in simpatizerjev je otvoril proslavo sekretar naše partije tov. Vidali, ki je že v uvodu svojega govora prikazal nevarnost barantanja z našim Ozemljem ter podčrtal solidarnost s prebivalstvom cone B in odločno voljo borbe vsega prebivalstva, da prepreči razkosanje. Spregovoril je nato socialist tov. Teiner, ki je pozdravil dragega gosta poslanca tov. Alicata ter prečital pozdravno pismo, ki ga je poslal za to priliko tov. Pietro Nenni. V svojem govoru je tov. Teiner razkrinkal izdajstvo vladnih strank nad prebivalstvom co ne B in begunci, ki jih skušajo še danes varati s takozvano «začasno rešitvijo». Pozdrav vseh demokratičnih Slovencev je prinesla tov. Marija Bernetič, namestnica sekretarja naše partije, ki je poudarila, da je pakt enotnosti v akciji med komunisti in socialisti tudi za demokratične Slovence temeljna podlaga e-notnosti delavskega in demokratičnega gibanja. V zvezi s tržaškim vprašanjem je prikazala odgovornosti, ki jih nosi Tito predvsem pred Slovenci našega področja. Poudarila je še, da titovstvo ne more braniti pravic Slovencev tega O zemlja, ker se je hlapčevsko vdinjalo imperialistom. Edina uspešna obramba vseh pravic slovenskega življa je v enotnosti vseh Slovencev in bratstvu z italijanskim narodom. Burno pozdravljen je stopil nato pred mikrofon poslanec tov. Alicata, ki je prinesel pozdrave slavne KPI in tov. Togliattija. Govornik se je dotaknil in orisal zunanjo in notranjo politiko, ki jo vodi Sbelbova vlada v znamenju najbolj bedastega protikomunizma in hlapčevstva do ZDA. V zaključku svojega govora je še posebno podčrtal, da je pač edini izhod iz sedanjega polo- žaja izvedba mirovne pogodbe. Proslavo je z jedrnatim nagovorom zaključil tov. Vidah, ki je poudaril, da se razkosanje še lahko prepreči in sicer z mogočno in enotno akcijo v kateri naj bi dali svoj doprinos komunisti, socialisti in vse demokratične sile It. republike kakor tudi OGIL. Prikazal je nato, kako demokri-stjanski in voditelji drugih strank še vedno varajo svoje pristaše ter jih skušajo prepričevati, da so proti razkosanju. V zaključku je poudaril, da so komunisti in socialisti doceia odločno in jasno proti razkosanju in za izvedbo mirovne pogodbe ter da se prebivalstvo izjavi o kateri koli izmed treh možnih rešitev. ČESTITKE — Tov, Mira Rija-vec-Ivašič je te dni povila ljubko hčerko - prvorojenko. Tovarišici Miri, sodelavki našega lista in možu tov. Bertu najiskrenejše čestitke uredniškega kolektiva «Dela», ki se jim pridružuje o-penska sekcija KP in SHLP. V okviru kampanje dem. tiska. ki postaja vedno bolj razgibana so na sp=,.^du naslednji prazniki tiska: Dane. 10. t. m. in jutri v nedeljo 11. t. m. v krožku Pi-soni v Kolonji. Za jutri je napovedan praznik tiska tudi pri Magdaleni, dočim je za prihodnjo nedeljo v programu praznik v krožku Pečar in pr' Sv. Alojzu. V Skednju pa bo trajal praznik tiska kar tri dni in sicer od 24. do 26. t m. V dneh 25. in 2:6. bosta tudi dvodnevna praznika tokrat pri Sv. Ani in Sv. Alojzu, kjer ga organizira sekcija Curie!. Pri Magdaleni pa imajo v načrtu ponovitev praznika tiska ra sicer za 25. t. m. Kakor vidimo, je spored praznikov dokaj bogat. Pripomniti pa je treba, da ni še popoln, ker se za julij pripravljajo še druge sekcije in celice. Fosegna novost pa bo letos «karavana tiska», ki jo organizira «Lavoratore». «Karavana» bo sestavljena in večje skupine motoskuterjev, avto in ka-mjona, ki bodo prepleteni z velikimi letaki, zastavami in naslovi naših listov «Dela», «U-nità», «Lavoratore» in raznih revij. «Karavana tiska» je organizirana za drugo nedeljo 18. t. m V jutranjih urah bo krenila iz Rojana ter šla po viale Miramare, ul. Ghega, Carducci, Largo Barriera, ul. Bosco, trgu Sansa v ino in S. Giacomo in Monte do Skednja in Sv. Ane. Od tu bo krenila v miljsko in nato dolinsko občino. Ustavili se bodo v več krajih in to priliko bodo izrabile skupine mladink in drugih raznašalcev iz «karavane», kateri bodo ponudili naše liste mimoidočim. «Karavana» bo zaključila svoje kroženje pri Sv. Alojzu, kjer bo za to priliko organiziran velik praznik tiska. Nabiranje prispevkov ter vztrajno nadaljujejo z akcijo, dokler ne bodo dosegle in morda celo presegle postavljeni cilj. Objavljamo prvi seznam prispevkov: Celica Rosenberg - Sv. Jakob 5000, sekcija Curiel: družba nosačev 2000, tov. Fibic Arturo v počastitev 5. obletnice smrti žene 1000, delavci Lesnega trga 200; Milje: družini Mauro in Zaratin iz Sv. Roka 1000; zbirka na prazniku tiska v 'Božičih 10.000, celica ladjedelnice Feìzsegy 1000; Tovarna strojev 875, tov. Al-zetta Caterina, ob 3.obletnici smrti brata Tomaža Vojkovi-ea 1000, Sartori Leonardo, ob rojstvu sinčka Spartaca 5000. Vokvir kampanje za širjenje naprednega čtiva spada tudi knjiga. Dobra knjiga je najboljši prijatelj — pravi star pregovor, ki je prav v današnjih razmerah bolj kot kdaj koli aktualen. Kdor si želi dobre knjige ima na razpolago precej pestro izbiro, posebno kar se tiče izdaje «Canguro», ki obravnavajo zgodovino, znanost, tehniko itd. Tudi v pogledu širjenja knjige so si zadale sekcije določene cilje. Vse sekcije skupno imajo tako v načrtu prodajo knjig v vrednosti 1 milijona 1 ir. Skedenjska sekcija je n. pr. že dvignila in plačala od celokupne vrednosti knjig, ki jih ima v načrtu za prodajo 80 odst. vrednosti. To pomeni, da so tovariši povsem gotovi, da bodo dosegli zadani si cilj. Premestitev trošarinskega urada Občina javlja, da so uradi ravnateljstva in centrale ter skladišča za material občinskega trošarinskega urada, ki je bil do sedaj v ul. Mazzini št. 6, preseljeni v ul. Teatro št. 4, I. To spada v okvir večjih pobud. Sekcije in celice pa naj s svoje strani posvečajo največjo pažnjo organiziranju krajevnih praznikov, tudi v skromnem obsegu in sicer v območju, kjer delujejo poedi-ne celice. Le na ta način bomo lahko prišli v stike s čim večjim številom ljudi. Ker se tiče nabiranja prispevkov se je prešlo na konkretno delo. Nekatere sekcije in celice so poslale prve vsote Podaljšanje poljedelskih pogodb njega kmetijskega leta». V ta r.amen je bil podpisan 2. julija 1954 ukaz ZVU, ki bo postal veljaven z dnem ob- im/o n 1 Tvorinot Jave v Uradnem listu in bo imel zvratno moč od 1. oktobra 1952. Ob 50-letnici smrti Jovana Jovanoviča (Nadaljevanje s 3. strani) vaja Puškina, Ne-krasova, Ljer-mon-to-va. Zmaj je pobomik internacionalnega zedinjenja narodov: «Hej, al svi ie zajednički protiv težkih zala». Kako aktualne so tudi danes njegove pesmi za sedanjo splošno človeško težnjo narodov za mir. V pesmi «Svetli grobovi» je zaposlil oporoko, naj nadaljujemo, Kjer se je ustavil. Naši narodi nadaljujejo v tem ipravcu, v svoji veliki borbi za -mir in -demokracijo. Nadaljevali bomo tudi mi, vsi oni, ki želijo, da bi zažarel svit sivoiboje, v katerega je veroval Zmaj-Jovan Jovanovič. tem problemom boljše upoz-najo. Na naslednji seji, ki je bila v soboto, je bila predložena skupna resolucija o perečem stanovanjskem problemu, s posebnim ozirom na naraščanje sodnih izgonov. Resolucijo so sestavili skupno predstavniki raznih političnih skupin, ki so se sestali zjutraj. Resolucija, za katero so glasovali vsi svetovalci razen Morpurga, ki se ni strinjal z odlogom stanovanjskih izgonov, poziva VU na izvedbo naslednjih ukrepov: 1. naj se da na razpolago ena ali več stavb za kakih 200 do 250 družin ter naj oblasti takoj nakažejo primerna finančna sredstva za gradnjo ljudskih stanovanj. Postavljena je nadalje zahteva za gradnjo stanovanj za begunce in sicer s posebnimi nakazili, zahteva se odlog vseh sodnih izgonov brez vsake izjeme glede datuma izstavitve izvršilnega naslova in to najmanj do 31 dicembra 1955 ter odlog izgonov iz stanovanj, ki so bila kupljena v kondominiju, isto tako do 31. decembra 1955. Glasovalne izjave so dali predstavniki vseh političnih skupin, vsi so se docela strinjali z resolucijo. Edino liberalec Morpurgo ni hotel, da bi se zahtevalo odlog sodnih izgonov ter se tako postavil na stran hišnih lastnikov. V teku seje je odbornik Vi-sintin sporočil tov. Gombaču, da bo SELAiD prevzela delo za tlakovanje Stare istrske ceste, kakor tudi dela za očiščenje kanala v ul. Romagna. Navedena problema je namreč postavil naš svetovalec na eni izmei prejšnjih sej. Po odobritvi raznih sklepov občinskega odbora, so se svetovalci sestali na tajni seji. Kriški zbor na radiu V nedeljo, 11. julija 1954 ob 17. uri bo znani in priljubljeni pevski zbor PD «Vesna» iz Križa nastopil na Radiu Trst II, z lenimi slovenskimi narodnimi in drugimi pesmimi, pod vodstvom pevovodje Frančka Žerjala. PD «Vesna» opozarja svoje člane, kakor tudi člane ostalih bratskih prosvetnih društev ter vse ljubitelje slovenske pesmi, naj odprejo svoje radji-ske aparate in poslušajo oddajo, ki obeta mnogo užitka! p Zave a,-niška vojaška uprava je spremenila ukaz št. 167 z dne 25. septembra 1952 o podaljšanju poljedelskih pogodb, ki so bile že podaljšane z ukazom iZVU št. 131 z dne 23. novembra 1953. Za členom II. ukaza št. 167 z dne 1952 je treba vključiti naslednji odstavek: «Izvršitev sodb o izpraznitvi («sentenze di sfratto»-) za določeno kmetijsko leto se mora odložiti do konca nasled- Izvolili so tajništvo Delavske zveze STO Prejšnjo soboto se je sestala Izvršna komisija Delavske zveza STO, ki je izvolila iz svoje srede tajništvo Zveze Za tajnika je bil potrjen tov. Ernesto Radich, dočim sta bila izvoljena za namestnika tajnika tov. Franc Gombač in tov. Livio -Scranz, za tisk in propagando pa tov. Arturo Calabria, ki je bil istočasno potrjen za odgovornega urednika sindikalnega glasila «Unità Operaia». V tajništvo so bili izvoljeni še tovariši Bonomo Tominez, Giuseppe 'Muslin, Paolo Ferrari in Antonio Gattonar. Izvršna komisija je nato obravnavala zadnji razvoj dogodkov v zvezi s tržaškim vprašanjem ter naslovila poziv vsem delavcem, naj se odločno zoperstavijo vsakemu poskusu razkosanja in to v najbolj primernih oblikah borbe. V zvezi s sleparskim sporazumom za poenotenje plač poudarja Izvršna komisija še enkrat stališče, ki ga je zavzel kongres Zveze ter poziva vse delavce naj vztrajajo v borbi proti temu škodljivemu sporazumu, ker bodo le na ta način lahko dosegli potrebna mezdna izboljšanja. Poziva jih o-bénem, naj razkrinkujejo sramotno izdajstvo, ki so ga zagrešili voditelji razbijaških sindikatov in naj še bolj krepijo vezi borbe in bratstva z delavci drugih sindikalnih organizacij kakor tudi z neorganiziranimi. Nadalje je Izvršna komisija pretresla tudi vprašanje jav- nih nameščencev, ki So v agitaciji proti uveljavitvi pooblastilnega zakona (legge delega). Poziva jih, naj utrjujejo enotnost in pojačijo sindikalno akcijo za dosego pravičnih zahtev. ZAHVALA — Marcel Kralj in družina se tem potom prisrčno zahvaljujejo za vse izraze sožalja ob smrti ljubljene matere. Posebno se zahvaljujejo vsem darovalcem cvetja, pevskemu zboru za žalo-stinke in vsem, ki so se udeležili pogreba. Prejšnji petek je bila okradena v rojanski cerkvi 44-letna A-dela Gherzej poročena Timaco iz ul. Moreiri. Neznani žepar ji je odnesel denarnico s 5000 lirami in osebnimi listinami. *t* Na delu si je prejšnji petek težko poškodoval oko 66-Ietni Goffredo Domini iz ul. Giustinel-li. Sinu, ki je privezoval z elastično vrvjo prtljago na avto, se je vrv zmuznila iz rok in oplazila očeta po očesu. V bolnici so zdravniki mnenja, da bo zgubil vid na poškodovanem očesu. **♦ v kopališču «Excelsior» se je v petek prejšnjega tedna smrtno ponesrečil 15-1 etni dijak Luciano Scussa iz ul. Veruda 32. Skočil je v vodo na mestu, kjer je bila visoka komaj 1 meter ter pri tem udaril z glavo z vso silo ob peščeno morsko dno. Ko so ga povlekli iz vode je sicer kmalu prišel k zavesti, ni pa mogel več gibati z rokami in nogami. Prepeljali so ga v bolnico v resnem stanju, kjer je kmalu izdihnil. *’** Zaradi načloveškega ravnanja z otroci sta se morala v ponedeljek zagovarjati pred kazenskim sodiščem ljubimca 47-letni Carlo Sessano in 36-!etna Ofelia Bassa por. Luciani iz Sv. M.M.sp. 965. Obtožena sta bila surovega pretepanja sina in hčerke, zanemarjanja vzgoje, pohujšanja mladoletnikov in siljenja k prosjačenju. Oba suroveža in nemoralna človeka sta bila obsojena vsak na 6 let in 8 mesecev zapora ter na plačilo sodnih stroškov. Proces se je vršil za zaprtimi vrati, *** Niti -na pločniku ni človek več varen. Dokaz temu je smrtna nesreča, ki se je pripetila v ponedeljek ponoči na Senenem trgu. 25-letni Ruggero Jugovac iz Scala Bonghi je okrog. 1. -ure ponoči stopil iz bara in hotel sesti na lambreto. V istem trenutku je privozil z divjo brzino zasebni avto, ki ga je vozil neki ameriški podčastnik. Iz dosedaj nepoznanih vzrokov je avto t vso silo zavozil na pločnik, podrl Jugc-vaca in njegovo lambreto ter nato treščil v zid tovarne mila «Hauser». Pri silovitem. sunku je nesrečni Jugovac zadobil zelo težke poškodbe po vsem telesu in izdihnil med prevozom v bolnico. Ameriški narednik je ostal na kraju nesreče in. le intervenciji policistov se i-m-a zahvaliti, da niso ljudje, ki so pritiitelj na kraj nesreče, pošteno obračunali z njim. Pozneje sta prišla tudi brata ponesrečenega, ki sta oba nameščena pri prometni policiji. Z ameriškim narednikom se ja vozila' v autu tudi 22-letna Severina Contin iz Sv. M.M.sp., ki je ipri trčenju nekaj neznatnih o-dnesla prask. Ker ni bilo -mogoče ugotoviti kako je prišlo do nesreče, je prometna policija izdala peziv naj se očividci javijo na poveljstvu v ul. -Campo Marzio 4 (tel. 23-333). *** Na strašen način je izvršil v torek samomor 31-1 et n i Josip Komar iz Vrdele -Timinjana 1554. V -bližini 'postaje na Vrdel-i je v prvih jutranjih ura-h skočil pod tovorni vlak. Kolesa so strašno razmesarila truplo samomorilca, da so -ga le s težavo potegnili izpod lokomotorja. Niso znani vzroki, .ki so privedli Komarja do samomora. Z d-o-ma je odšel še v nedeljo in od takrat se ni več vrnil, pač pa je ipisal ženi poslovilno pismo. *** v sredo zvečer je filobus proge 15 -trčil v ul. Herrnet v pročelje neke stavbe. Do nesreče je prišlo zaradi nenadne slabosti, ki je obšla vozača filobusa 39-Ietnega Severina Limoncinija z Lonjerske ceste. Pri trčenju je bilo lažje ranjenih 9 potnikov, ki so jim nudili prvo pomoč v bolnici. Za teden dni — Sobota, 10. Nedelja, 11. Ponedeljek, tunat Torek, 13. -Sreda, 14. -Četrtek, 1-5. Petek, 16. - Amalija (Ljubica) - Olga 12. - Mohor in FOi Evgen Bonaventura - Vladimir -, ‘o. - Marija Karmelitafl ska (ščip) ZGODOVINSKI -DNEVI: 13. 1883 se je rodil slovenski k' rika.urist Hinko Smrekar. I strelih so ga v Ljubljani-talca dne 1. 10. 1942 italij Ski okupatorji. , 13. 1920 so fašistične škvadfl Giunte zažgale «Balkan» * o-pustošile številne druge s venske ustanove v Trstu. 14. 1789 se je z zavzetjem Bas Ije začela Francoska revo! cijn. 14. 1889 je bila v Pa-rizu ust at vljena II. Internacionala. OBN RADIO ODDAJE TKS1 11. SOBOTA: 16. Oddaja ... jnsk. __ 19. Pogovor z ženo - 20.05 Z 16.30 Sloven za li i motiv mlajše -Po=___ _ ____ ______ _ Slovenske filharmonije - 21-Dvorakovi slovanski plesi - 2J| y Večerni -ples. NEDELJA: 8.45 Kmetijska e daj a - 11.30 Mozart: Koncert violino in orkester - 12. Oper1 glasba - 13. Glasba po željah 16. Chopin: Koncert za klavir orkester št. 1. - 17. Nastop r.u škega zbora. «Vesna» \z Sv. Kril 20.05 L. M. Škerjanc: Sone" venec - I. del - -21. Puccini: «M non Lescaut» - opera v 4. dej Na njih. Ito o rn PONEDELJEK: 18. Dve slaV',, 8‘d Bachovi skladbi - 19. Mamica P' avne po-ved-uje - 21. Predavanje - Poprav radiž na strehi sveta - 21.15 hinUn M. Škerjanc: Sonetni venec -del - 22. Književnost in um"4 nas n ost. limiv TOREK: 13. Glasba .po željah Beethoven: Kvartet v A-dut j. 1 op. 18 - 18.40 Koncert baritoni5 N no 19. Zdravniški vede» J- dr angleških koncerti" ky , 2. Književnost in uih(|f^ Marjana Kosa, - 19. Sola in -v-z? e Ber ja: Par epo-mb k uspehom -pri i[ , lostnih izpitih - 20.05 L. M. Si' ,'(>v rjanc: Sonetni venec - III. de- aSion 21. Radijski oder - Gaspare t''a 0 taldo: Zlati orel - komedija i|0 3. dejanjih. >.ven SREDA: 18. Vieutemps: KoniclO. za violino in orkester, št. 6 p 18.40 Koncert pianista Marj- . 0 Sancina - 19. Zdravniški vede» "■ dol 21.15 Iz dvoran - 22. n ost. ČETRTEK: 13.30 Vaški kv" tet in pevski duet - 18 ma-nn: Kvintet v Es-duru Mamičina povestica - 20.05 yi. rja-n Lipovšek: Orglar - 21 0r 't in mat. zgodba - A. P. Cehov - h Driz bod’ji s-pev - 22.30 Liszt: K Sreda, 14. julija ob 20.30: «RÌ '« glava» (Testa rossa) M" S| film. St Nvi Mio '"kij? e). 18: se r Anton Čehov (Nadaljevanje s 3. strani> Vi 1 devajo vsi priljubljeni juh' Čehova. Podobe Cehovovih junak" se odlikujejo po tem, d", slehernem izmed njih j3'! vidimo ne samo človeka-P' meznika, temveč tudi vse 1 Sovo okolje, velike sod3' masive, ki stoje za vsakim* le plasti samega življenja. Zato je kritika Cehov0', sodobnikov ostro občutil3 posebnost njegovega ustv , nja, vendar je ni mogla r vilno določiti in ne razuh' ves njegov pomen in vso Sovo rodovitnost. Dela pisatelja Čehova so nes prav tako živa, svež" sočna kot pa so bila pred desetimi in več leti. In bodo prav gotovo ostala š° ije. Današnji svet razume J sikaj, kar ni razumel v °? ko je naš veliki pisatelj i' in delal. X I? %k: ‘k( Nb Finžgarjeva «Razvalina življenja» v Ricmanjih. Brugo nedeljo 18. t. m. bo nabrežinska dramska skupina uprizorila v Prosvetnem domu v Ricmanjih Finžgarjevo dramo v treh dejanjih «Razvalina življenja». Ta igra, ki slika na izredno lep način zaostale razmere, ki jih, žal, med ljudstvom srečujemo še danes, vpliva poučno za vzgojo bodočih pokolenj, ki bodo končno našla v ljubezni in spoštovanju pravi medsebojni življenjski odnos. -Nabrežine! so s to u-prizoritvijo doživeli lep uspeh že drugod, zato smo jih povabili tudi v Ricmanje, kjer bodo nedvomno privabili k predstavi obilo hvaležnih gledalcev. Začetek predstave ob 17. uri. Lep uspeh Nabrežincev na Opčinah. Prejšnjo nedeljo nas je nabrežinska dramska skupina, ki je u- j s if "6 čestitamo! Le žal da nista priliki nastopila tudi doma^ ba in zbor iz Trebč. Ob ^ čku prireditve je v imenu pozdravil Miro Kapelj, ki Je nil obenem pereče vPrtì^‘ STO, proti katerega raz , ^f1' se izreka vse slovensko W*4 : našega ozemlja. National11^ kulturne potrebe našega zahtevajo ustanovitev d V S Odgovorni urednik -j) RUDOLF BLAŽIČ (B1** Založništvo «D-ELA» £j Tiska tip. RIVA, Torreb'3" Dovoljenje AIS % Sii N f*1 S s s v prizorila na Opčinah Finžgbf1,, dramo v treh dejanjih «Rait,t na življenja», prijetno pre5"'1,' la. Ze nekaj časa nismo Pr‘j doživeli tako ubrane in ugial( „ uprizoritve, kot so nam jo "L % vrli nabrežinski igralci. Od1'*'''-čke, Tone, Urše, pa do očet“ ha, Martina, Ferjana in vsi dobro odigrali svoje ter tvorili lepo igralsko cè ji-za kar smo jim hvaležni te* p' o°