St. 39 fffiaimB^ Uhaja, izvzenH ponđelK^ Tfct - zjotiaj. Urećnff 3 tj ^ ^ ^siSkcgft St 20. L nadrttorfe & s* oaj sa poHIJajo * rfefrrafc*«o» plamm le ne spreionajo, rokopfrri Izdajatelj tu .or » ^a ton Ocrbec. — Laatnik ttok^a. EdtoosL Tfek tiskarne tmr - ootalaa naSa 2* rae« L 7.-, 3 macco L 19^0» pol leta L 32.— hi celo leto L GD.—. Za Inozemstvo mesečno 5 lir več. — Telefon uredni«™ in oprave it 11-57. v Trstu, v cetretK H. feftriiarla W24, Posamezna SteviTka 20 cent« Letnik xux EDINOST Posamezne Številke t Trsta (a okoHd po 20 cent — Oglasi se raftmajo v Sirokosti ene ko!caa (72 mm.) — Oglasi trgovcev to obrtnikov mm po 40 ceaft. osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L X.—, oglasi deaamfli zavodov mm po L 1 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pi L 1 - Oglasi naročnina is reklamacija te pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trsta, trika sv. Frančiška Asiškegi štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva ta uprave 11-57. Italija in slovanski svet KC do Italijanski general Bencivenga je obenem tudi žurnalist in politik.Piše mnogo in vedno v to mi vsevedeža, ki mu morajo poslušalci verjeti. Najrajše se giblje* na širokem polju vnanje poKtike. In način, kakor razlaga svoje misli o evropskih vprašanjih, uvaja, kako se zaveda, da je politik velikega zloga, širokih potez in razsežnega »Lzorja. Glavna smernica njegove politične ideo-tfsjiie se da označiti z malo besedami: e< :*o in povsod proti Slovanom, še po--roti Jugoslovenoin, kei vidi v mi-• Slovenstva dednega, večnega in varnejšega sovražnika italije in ita-i^rt^kega uaroda. Ta ideologija je prišla ► polnega izraza in razmaha v razmotri-. inph generala Bencivenga zlasti povodom lausnnneske konference, ko je ^spravljal v zvezo protislovanske funkcije Tracije v turških in Istre v italijanskih rokah. Živo je predočai tedaj italijanskemu narodu in vsem nesiovanskemu svetu nevarnost, ki da jima grozi od strani Slovanstva. V obrambo proti tej nevarnosti, ali — kakor se rad izraža on — slovanskemu navalu naj se postavi zid, ki naj bi segal od Švice preko Avstrije in Madžarske do Romunske in ki naj bi delil sever in jug Siovan-stva! Kar mrzlica ga stresa že ob misli saroi, da bi mogli severni in južni Slovani priti do ožjih političnih in gospodarskih stikov. Ta strah daje intonacijo vsem nje-go"tn političnim razmotrivani^m o evrop-sM politiki: z večnimi opozarjanji na slovarsko nevarnost bi hotel Bencivenga določili nepremakljive smernice italijanski vnanji pilitiki. In u/erjen je, da je velikopotezen in bistroviden politik, ki stoji budno na visokem o pazo volišču, >d koder vidi, od kod bi mo.;!a priti nevarnost za državo in narod! In bilo bi potaje v anje resnice, če bi hoteli trditi, da ni v javnem mnenju Italije ljudi, ki so si usvojili politično ideologijo genrraJa in politika Bcnciverge. Posebno Se zato, ker mu odpirajo svoje predale od-Hčne in resne publikacije, kakor je revija < Echi e Commenti*. Toda dogodki zadnjih časov so začeli kazati, da so na odločilnih mestih Italije začeli nekoliko drugače soditi o koristih in potrebah Italije, nego pa pripoveduje krivi prerok Bencivenga. * Votiitelji italijanske vnanje politike si prizadevajo na vse možne načine, da bi se ustvarili med Italijo in čehoslovaško republike: čim tesnejši gospodarski stiki in prijateljski politični odnošaji. Temu dosledno se italijanska vijanja politika trudi, da bi prišla v čim ugodnejši položaj tudi napram mali snianti. Razumljivo je ta tem bolj, ker je dala Praga že opetovano razumeti Italiji, da pot v Prago vodi tudi preko — Beograda. Ta opozoritev in pa Mussolini pa je storil še en velik korak dalje v preorijentaciji italijanske vnanje politike napram slovanskemu sveta. Priznal je — hkratu z Anglijo — sovjetsko Rusijo vzpostavil prijateljske in diplomatske odnošaje z njo ter sklenil gospodarski in trgovski dogovor. Ti državno-dipiomaiski čini g. Musso-linija postavljajo tako rekoč krono preorijentaciji italijanske vnanje politike napram slovanskemu sveto. Kajti tudi on, kot praktičen politik, mora računati z dejstvedi, na katerem ne more dvomiti noben razsoden človek, da Rusija v nedavnem času zopet prevzame svojo misijo prvcčicc Slovacsiva in da pride zopet do tistih ožjih stikov med slovanskim severom in jugom, ki se jih Bencivenga tako grozno boji. S tem mora računati voditelj italijanske vnanje politike! Kajti, sicer je zidal svojo zgradbo na pesek. In v upravičeni domnevi, da računa s tem, moremo reči, da ubira Mussolini poti v smeri, povsem nasprotni politični ideologiji Bencivenge. Ne pretresa ga strah pred Slovanstvom, mar- »aA nnfi rfn r}j"»Knh OfinnŠai^V Z fpana in predsednika pokrajinskega odbora} sam predsedovati otvoritveni seji itaBjan-v Palermu, 1?**» to sklepamo. ske in jugoslovenske delegacije. V pismu pravi Orlandd, da je že med Snoči ob 8. sta bila povabljena v zu-vofao sklenfl, da se bo odtetfml H politi- nanjemimstrstvo italijanski odppvmk po-čnetfa življenja; njegov umik m torej v m- dov Summonte m general Bodrero, kjer kaS zveziTreni&ti njegove povmne po- ® pma naznanili vsebino pisma dr. Nin-litike. Toda končno se je moral vdati po-|&ca zborničnemu predsedniku Jovanovicu novmm več hoče njim. In priti do dobrih odnošaj ____ s tem bo vse drugače služil koristim Italije, nego pa s politiko praznega strahu in sovraštva. Milanski «Secolo» slika v živih barvah te koristi, ki jih bo imela Italija od izmenjave blaga z Rusijo, tako bogato na naravnih zakladih, in pa od prijateljskih političnih odnošaje v z njo. Mussolini je zasejal — pravi milanski list — plodno seme prjateljstva in sodelovanja z «velikim slovanskim narodom*!! Naglasa posebno.^ da med Italijo in Rusijo ni nobene sporne" točke, marveč so dane številne ujemajoče se črte. Mussolini da je s tem svojim političnim delovanjem pokazal, kako da mu je pred vsem pred očmi blaginja lastne države. Piše dobesedno: «Spričo prijateljske pogodbe z Jugoslavijo in pogodbe z Rusijo se rušijo vse bajke o vojevitem, mHitarističnem in reakcionarnem Musso-Iiniju. Ne z besedami, ampak tudi z dejanji dokazuje Mussolini, da je zanesljiv branitelj miru in da ni sovražnik svobcde!» Tu se moramo že oglasiti tudi mi Jugo-sloveni Italije: S pogodbama z Rusijo in Jugoslavija je pokazal gospod Mussolini svojo voljo, naj Italija živi v prijateljstvu s Slovanstvom. Mi pa smo tudi etničen sestaven del slovanske družine. Z ozirom na veliko etično silo nacijonalns ideje, ki jo ravno v Italiji najbolj slavijo, ker je ujedinila italijanski narod in ustvarila novo Italijo, sledi z neodklonljivo logiko zahteva, da mora gosp. Mussolini iz svoje nove politike napram Slovanstvu izvajati logične posledice tudi na znotraj, v postopanja z našo narodno manjšino v Italiji. . Kajti spričo dejstva, da Mussolini ne snozn^nje, da Iialiia za svoj gospodarski: p0zna strahu pred velikim in mogočnim razmah in tudi politično veljavo v Evropi Slovanstvom bi bilo preabsurdno neobhodno potrebuje dobrih razmer s slovanskim zaledjem na jugu, je prisililo sedanjega voditelja italijanske vnanje politike, gospoda Mussolinita. da je začel iskati o orijentacijo v politiki napram Jugo- s?aviji. Tu bi bila morda za koga prilika, da bi razglabljal, ali nima morda g. Musso-i:m ,x*i tem svoje posebne namene, morda in naravnost poniževalno za veliko italijansko državo, če bi ji strah narekoval postopanje z maloštevilno narodno manjšino, ki je sicer mala po številu, vendar pa neizmerne važnosti po svojem zemljepisnem položaju, vsled katerega tvori vez s Slovanstvom na jugu in preko tega s Slovanstvom na severu — s Slovanstvom blizu celo nevarne za Jugosla«ijo. Vsled tega da 200 milijonov duš. Od bistrovidnosti in I ^ ^ "__* -___— —. -s i Z nlr cAn iti no 1 v _ • »1 __i____ « • ___1______t? _ sklenjeni sporazum ni iskren in da zato ne ho trajen. AH realni politik mora računati s podanim dt/jstvomw da je ta sporazum sklenjen! Kalfe sadove bo donašal, to pa je vprašanje, ki dobi svoj odgovor v bodočnosti! Tu in »ono torej dve dejstvi Prvo bi bilo, da si je g. Mussoiini živo prizadeval, da se sporna vprašania med Italijo in Jugoslavijo likvidirajo; drugo pa, da je temu pritrdilo blizu vse politično mnenje Italije in da se je s tem odvrnilo od ideologije generala Bencivenge. državniške modrosti sedanjega voditelja italijanske vnanje in notranje politike smemo pričakovati z vso pravico, da pride — če še ni prišel — do sooznanja, da je neizbežno potrebna tudi preorijentacija v notranji politiki napram jugoslovenski manjšini in da bo to tudi velik državno-političen čin le na korist države I Naj svojemu velikemu delu pridobiva še zadnje poglavje o svoji manjšinski politiki. To poglavje naj dokaže, da je res prijatelj miru in da ni sovražnik Slovanstva in svobode. \Mim lista seMiena Mussolini bo pregledal listo — Pogajanja med soc. demokrati in fašisti prekinjena Pismo on. Orlanda RIM, 13. Fašistovski volilni odbor, ki so fia sestavljali on, Acerbo, Finzi, Giunta, Bianchi in Rossi, je dokončal svoje delo. Danes ob 12. uri so predložili ministrskemu predsedniku MussoJiniju vladno listo. Agencija Štefani poroča, da je bilo za odbor pri izberi kandidatov merodajno vprašanje, kake zmožnosti ima kandidat za parlamentarno delo, in ne morda vprašanje, kateri stranki prin&da, najsib^ to stara ali nova stranka. Volilni odbor se je drža! smernic, ki jih je označil Musaolini ca zborovanju fašistovske stranke. On. .Acerbo je poročal MussoHmju o delovanju odbor?.: ob zaključku svojega poročila je rekel, da se odbor zaveda, da je storil svoijo dolžnost. Mussolini je izrazil svoje zadoščenje nad fieifon o3oota ter dostavi, da bo sam natančno pregledal listo in -ricer kandidata za kandidatom. Šele potem ho lista objavljena ter predložena političnemu oblast vil. Voiiini odbor bo razpuščen julri. Od svojih volilcev se je poslovil s pozivom, ki ga je objavila agencija Štefani. V pozivu naznanja voiiini odbor, da je izročil MussoJiniju volilno listo; dalje poziva fa-šfsćc k pokorščini. Zaveda se pač, da se bodo oni, ki niso biH sprejeti v listo, z zelo težkim srcem pokorili. Proglas pravi, da se od dneva dalje, ko bodo posamezne okrožne liste objavljene, smatrajo vsi fašisti duševno in politično mobilizirane. Proglas zaključujejo besede: «Živijo nepre-magani in nepremagljivi fašizem». Imena, ki jih vsebuje lista, niso še znana; ravno tako ni še znano, kateri liberalci in soc. demokrati so se dali vključiti v vladno listo. V pondeljek je on. Orlando sicer izjavil, da je pripravljen kandidirati na vladni listi; toda dostavil je, da le pod pogojem, ako se v tem pogledu sporazume o ™ j---1—*--- oo. Fera in Di Ce-| ____prošnjam svoph prijateljev, naj vendar spet kandidira. Storil je h hvaležnosti do svofih prijateljev in do svoje rodne grade Sicfiije. A kandidature noče sprejeti brezpogojno. Orlando poudarja, da se s tem svojim korakom noče nikakor odpovedati svojim Kberairrim in demokratskim idejam, ter obeaem zahteva od vladne stranke, da ostane bistvo sedanje ustave nedotaknjeno. EHlje je Orlando mnenja, da mkdo ne mirU da bo sedanji volilni sistem ostal Je po aedanji prehodni dobi v veljavi; ttufi nikdo ne misli, da se povrnemo k prejšnjemu sistemu, ki je povzročil razkosanje strank. Ob zaključku pisma izraža Orlando željo, da bi njegovi prijatelji stopiK v pogafanja z zastopniki drugih pokrajin v SiciH|i, ki se borijo za iste ideje kakor on, ter z volilnim odborom stranke, kateremu je poverjena sestava volilnih list, Prepis pisma je otl Orlando poslal tudi on. Acerbo, ki je predsednik volilnega odbora, ter invalidu Carlo del Croix, ki ga je svoječasno prosil, naj se ne umakne v zasebno življenje. Faastovske priprave Vodstvo fašiatovsk« stranke je sklenilo, da skliče na dan 2. marca sestanke vseh kandidatov v posameznih velikih okrožjih, ki bodo morali veličastno uspeti. r Keapoljn. f* dospela tu-se m Romanska kraljica NAEPOLJ, 13. Is Rima . kraljica Marija Romunska. Na postaji so jo sprejeli nje* sin princ Nikcisj, ki je sinoči dospel v Neapolj na krovu angležke kri-Earke *Byron», grške priacezmj« hrene ter romunski konzul in vicekonnaL Kraljica Marija ae je nastanila v hotelu «Excebk>r», k$er biva tudi grška kraljica Sofija. Proračunska razprava BEOGRAD, 13, Včerajšnja seja narodne skupščine se je začela ob 9.40. Minister za pravosodje je zahteval, da se izroče sodišču radikalni poslanci Skuonovič, Pan-tović in Popović, vsi zaradi prestopkov proti tiskovnemu zakonu. Ker niso bili navzoči interoelanti, je skupščina prešla na dnevni red: nadaljevani« generalne debate o proračunu. Prvi ** govoril zemljoradnik Stanko Miletič, grajal delo ministrstva za notranje zadeve in napovedal, da bo v tej stvari predložil posebno interpelacijo. Nato se je bavil z razmerami v Bosni in Hercegovini Napadal je kaioli&ke duhovnike, ker pobirajo od kmetov previsoke pristojbine za verske obrede. Katoliški duhovniki jemljejo tudi takozvani ženitvanjski kuluk, t. j. ženin in nevesta sta dolžna, da šest dni pred svojo poroko delata izklfučao za duhovnika. Poslanec se je dotaknil tudi raznih afer in rekel, da bi bivši minister za pošto Žarko Mi 1 a din ovi č ne smel biti upokojen kot minister. Končno je izjavil, da bo glasoval proti proračunu. Za npm je govoril posl. Stanovnik. Za Stanovnikom je govoril bosanski radikalni poslanec Grgurevič in napadal one, ki so zastrupljeni z mržnjo proti državi. Njegov govor so neprestano prekinjali muslimani Govornik je opisoval, kako je Bosna preživljala težke dneve v suženjstvu pod Turki ter pod Avstrijci in Madžari Grajal je nacijonaliziranje posestev v Bosni in rekel, da so pri nacijonali raciji pridobili največ oni, ki so za časa Avstrije bili prononsirani kot sovražniki naroda. Koncesije, ki jih daje država, so po največ v rokah prejšnjih razbojnikov. Izreka globoko hvaležnost ministru za agrarno reformo, za prosveto in za poljedelstvo. H koncu izjavlja, da bo glasoval za proračun, ker zaupa vladi Seja je bila nato končana in naslednja napovedana za danes ob 9. dopoldne. ____ «RatlfiKadJo reskesa sporazuma Dr. Nmcic bolan BEOGRAD, 13. Predsednik narodne skupščine Jovanovič je naznanil, da pride na dnevni red seje zbornice kot prva točka razprava o ratifikaciji konvencij z Italijo in veČina in opozicija se je pripravljala nanjo. Snoči pa je nenadoma poslal zunanji minister dr. Ninčič predsedniku Jo-vanoviću dopis, v katerem mu sporoča, da c c_„ - ^ t__.__ - ~rr / »v »se iz zdravstvenih razlogov še ne more ^Ti ri/vZl,OB--. er? m P1.,^ udeležiti »eie narodne sfcTpičme in Dodati saro. Tedaj ,e. ves tisk pnnesel vest, da ,e ^^ e£pozoj. 0 spw£.umu z Italijo. Zaradi tega je morala odpasti ta točka on. Orlando končnoveljavno sprejel faši-stovsko ponudbo. A voditelj sac. demokratov on. Di Cesard je izjavil, da so pripravljeni soc. demokrati le tedaj kandidirati na vladni listi, ako vlada v posebnem poročilu prizna zasluge liberalcev in soc. demokratov za domovino ter da obenem prizna soc. demokratsko ^tranko. Fašisti pa se niso hoteli vdati in so izjavili, naj demokratska stranka sama izda poročilo, v katerem naj objavi, da je fašizem priznal njihove zasluge. Tako so bila pogajanja spet na mrtvi točki. Sinoči se je sestal izvršilni odbor soc. demokratske stranke ter je sklenil prekiniti pogajanja s fašisti in nastopiti pri volitvah s samostojno listo. Nato so se fašisti spravili spet na on. Orlando in takrat so imeli uspeh. Vsa) iz pisma, ki i>a ie on. Orlando naslovil na ču- z dnevnega reda seje zbornice in se bo o sporazumu razpravljalo šele kasneje, ko bo mogel dr. Ninčič priti v parlament. Tudi ni verjetno, da bo dr. Nmčiča zastopal v narodni skupščini v tej zadevi njegov namestnik, pravosodni minister dr. Perič, ksr je stvar pcwf$ detesfe^t in toora vsekakor biti zunanji minister sam navzoč v narodni skupščini, ko se bo govorilo o tako važni stvari, kot je ratifikacija konvencij z Italijo, za. katera vlada v vseh krogih, posebno pa med opozicijo izredno živahno zanimanje. Na stvari je interesiran tudi ves diplomatski zbor in poeebno italijanska delegacija za sklepanje trgovinske pogodbe, ki noče začeti prej svojega posla, dokler ne bo sporazum ratificiran, posebno pa. ker je dr. Ninčič Izjavil, da hoče in dejstvo, da se je vsled njegove obolelosti odgodila ratifikacija konvencij. Vznemirljive nesli Iz MzmU BEOGRAD, 13. Listi prinašajo alarmantne vesti iz Bolgarije: Po neki vesti je vlada prepovedala vse telefonske razgovore med posameznimi okrožji Sofijski trgonrci so zaprli svoje trgovine. Straže na ulicah so pomnožene. Čim dalje bolj se množe glasovi o vstaji. Po drugi vesti je ukaz o mobilizaciji že podpisan. Včeraj ob & uri dopoldne je prispel v So£ijo To-dor Aleksandrov. Ko je odhajal, so mu dijaki na kolodvoru priredili ovacije. Pokret opozicije se čim dalje bolj širi. Kakor izgleda, vlada proti vsemu temu nima moči. _ MtscDsnglM izjp v ćeSstfi s&oftrilci Za skKcas£e konference za obnovo sveta LONDON, 13. Pa treh tednih, ki so potekli od padca Bakhvinove vlade sem, se je danes zopet otvorila poslanska zbornica. MacDonald je imel značilen govor kjer je pokazal svojo trdno voljo ostati na vladi kljub vsem nepriiikam, ki mu jih pripravlja opozicija. Apeliral je na odgovornost vsakega posameznega poslanca ter opozoril, da bo obrezuspešil vse tiste navadne majhne manevre opozicije, radi katerih se lahko zahteva nepredvideno glasovanje za strmoglavljenje vlade. «Vlada — je rekel odločno MacDonatd — bo odstopila le tedaj, ako bo premagana v svojih temeljnih stališčih in ko bodo odgovorni načelniki kateresibodi stranke vložili predlog za nezaupnico. Sploh pa — je dostavil —, četudi bi vlada padla jutri, bi pustila za seboj neizbrisne sledove v angleški zgodovini. Proti spletkarenju nasprotnikov Ministrski predsednik je nato izrazil željo, da bi se spremenile dosedanje navade v poslovanju zbornice. «Do danes je slonel parlament le na ramenih strank in skupin, Namesto tega bi bilo želeti, da bi si posamezni poslanci usvojili gotovo svobode v svojih dejanjih^ in pri glasovanju ter tako nastopali kot odgovorni člani zbornice in ne samo kot pripadniki gotove stranke ali skupine. Vem, da je moja vlada vlada manjšine — je dalje razlagal MacDonald —, zakar prevzemam vso odgovornost za položaj ter zahtevam zato privilegij, da se bodo glasovanja o vprašanjih, ki ne zadenejo v temeljno bislvo laburističnih predlogov, smatrala kot priporočila za vlado in ne kot nezaupnica. Iz gotovih ozirov je moj slučaj osamljen v zgodovini Anglije. Prvič sedaj je stranka dela prišla na vlado ter prevzela s tem zvezano odgovornost. Ampak vlada je osumljena v državi. Najsilnejši napori nasprotnikov so skušali povzročiti paniko med prebivalstvom. Moram se zahvaliti možem, ki so storili svoje, da so položni ki hranilnih vlog ostali mirni. Pri tem je MacDonald zavrnil vesti, da misli vlada vreči na tržišče ogromna posojila ter začeti politiko zapravljanja in podpiranja teženj delavstva. S tem je ministrski predsednik vnaprej odgovoril na očitanja« ki so se delala novi vladi v teh treh tednih. S srečnim spoznanjem se mu je posrečilo vdušiti velik del razburjenosti opozicije. Ministrski predsednik je nato naznanil, da bo mirovna pogodba s Turčijo pred ratifikacijo predložena zbornici, ki bo imela priliko razpravljati tudi o predlogih gospodarske državne konference.' Podpore za zidanje hiš se bodo izplačevale v bodoče na drugačnih podlagah, tako da bo v resnici mogoče zidati hiše po povprečni ceni 500 šterlingov. Končno je govornik napovedal preuredbo sedanjega sistema zavarovanj. Francija in Nemčija Ministrski predsednik je tudi naznanil, da bo dogovor za Tanger predložen zbornici v odobritev, nakar je začel govoriti o zunanjepolitičnem položaju. Z ozirom na reparacije je razložil nekatere svoje predloge, ki obstojajo v načrtu za začasno rešitev evropskega vprašanja v pričakovanju, da bodo Jedinjene države Amerike po končani volilni , borbi za izvolitev predsednika sodelovale na pogajanjih za končnoveljavno ureditev tega vprašanja. Franciji se bi po tem načrtu ponudil rok 20 let, tekom katerih ne bo Anglija zahtevala od nje nekakih plačil na račun vojnih dolgov, pod pogojem, da pridejo, s privolitvijo Francije nemške finance pod kontrolo Društva narodov, ki bi s tem prevzelo obnovo Nemčije na način, kakor se je to zgodilo v slučaju Ogrske in Avstrije. Od Društva fsKaovan visoki komlšar bi v Berlinu izvrševal strogo kontrolo nad nemškimi financami, Nemčiji bi bal dovoljen moratorij let, po katerih se bodo morala izvrševati plačila v višini, ki jo bo določila medzavezniška konferenca. S postavitvijo visofcega komisarja v Berlinu bi izginil* vsa vprašanja padanja valute, izhoda kapttalov, zalogov in podpiranja tajnega oboroževanja, tako da bi bilo ca ta način rečeno tudi vprašanje vojaške kontrole. Francija, b* morala izpraz- niti Porurjo, zakar bi dobila dru£e, za-Nemčijo manj drage zalog«. Demiiitariza-> cija gotovih pokrajin pod mednarodno garancijo bi lahko prišla takoj v pretres. Posojilo Nemčiji bi končno spopolnilo ta načrt. Vsled priznanja Rusije je izjavil MacDo* nald, da upa na vzpostavitev znatnega dela trgovine ter izrazil pri tem svoje obžalovanje, da se je tako dolgo odlašalo s tem korakom napram sovjetski vladi. MacDonald je govoril nato o ste.n>u od-nošajev napram Rusiji ter se izjavil pripravljenega za čimprejšnjo zaključitcv tc*-zadevnih pogajanj v interesu obeh drlav, pri čemer pa je pripomnil, da bodo vsi važnejši sklepi predloženi parlamentu. Pri tem so se čuli medklici konservativcev. «Ne zametujte našega denarja>, se je klicalo iz vrst opozicije. V odgovor na nek medklic je ministrski predsednik pripomnil, da ni še vlada vzela v pretres vprašanje imenovanja poslanika v Moskvi. Ministrski predsednik ie zavr-nll trditev, da jc ruska vlada odlašala z odgovorom na angleško noio, ter jc rekel, da se je Čičerm obnaša! zelo vl/Urikio. Na koncu svojega govora se je MacDonald dotaknil angleških odno^ajev napram Franciji ter pri tem naznanil, da je rešitev položaja v Palatinatu vprašanje dni. Izrazil je nado, da bo mogoče priti do mednarodnega dogovora za splošno skrčenje oboroževanja, ter dostavil, da bi smatral za svoj največji uspeh kot ministeT za zunanje stvari, ako bi mogel to doseči. Izrekel se jc tudi za pripustitev Nemčijo in Rusije v Društvo narodov. Ministrski predsednik MacDonald je govoril skoro 2 uri ter je dosegel s svojim govorom precejšen parlamentaren uspeh. Odsar-vl MacDoaaldovc^n govor« v Par:zu PARIZ, 13. K izjavi MacDonaidu v angleški posl. zbornici za skiicanjc medaarodsie 3*on-feretic- priponr-mja «Malin* sledeče: Ta t^jrva bo gotovo zadela na odpor. Mednarodna konferenca-in tudi konferenca vlad bi mogla pri+i do zadovoljivih uspehov le po izročitvi poročil s strani izvedencev ia njihovi proučitvi po mcdzavezuiSkcm organu, ki bi mor^l biii vezan aa versailksko mirovno po^odb-a. Ta or^an bi bdelal splošen načrt za reparacije in drugega za zaščito. Tudi ne more Francija dali Iz rok zalegov in garancij za druge, mani produktivne. Tsrdicu in Klotz n«?adaia vlado • PARIZ, 13. Po viharnih sejali, ki so precej zmanjšale ugled francoskega parlamentarizma, se je vrnil v francosko zbornico spet mir. Nadaljevala se je razprava o vladnem načrtu za zboljšanje franka^ Zbornica je napeto pričakovala govor znanega državnika Tardieu-a. Tardieu jo očital vladi, da ni imela poguma izvesti svojih nekdanjih fiskalnih načrtov, anprtk da je čakala do 14. januarja. Bc tedaj ni nikdo mislil resno na onih 70 miRiard visečega dolga, ki so kriva današnjega padca franka. Ravno v tem dolgu moramo iskati vzroke sedanjega gospodarskega položaja na Francoskem. Res je, da je špekulacija tudi veliko pripomogla k padcu franka. Vlada bi morala torej v prvi vrsti gledati, da se zniža dolg in na drugi strani skrbeti, da se zatre špekulacija vsaj na borzah s frankom. Toda dosedanji ukrepi vlade niti zdaleč ne odgovarjajo tem zahtevam. Nato je povzel besedo nekdanji finančni minister Klotz. Nastopil je proti 20% povišanju izravnega davka; po njegovem mnenju bi bil boljši sistem posojila z nagrado, ki bi bilo podpisano v tuji valuti ali v zlatu. Kajti sama naznanitev 20;.J povišanja izravnih davkov je povzročila povišanje cen v notranjosti in bo gotovo izzvala izhod kapitalov. To bo povzročilo spet nov padec franka. Ob zaključku je izjavil Klotz, da bo sicer glasoval za povišanje direktnih davkov, a da se bo postavil proti zvišanju indirektnih davkov. Nato je bila razprava zaključena. Na vrsti je sicer še veliko govornikov, toda vlada bo zahtevala najbrže zakijučitev razprave o 3. členu načrta, ker bi se sicer, proučevanje ostalih členov preveč za-, vleklo. Konferenca za razorožitev PARIZ, 13. Kakor znano, je atl- gieški ministrski predsednik MacDonald misel, da bi se sklicala mednarodna konferenca za razoroženje. Vesti, ki prihajajo iz New-Yorka, pravijo, da ni predse.Lnik Coolidge načeloma nasproten tej ideji. Toda predsednik je mnenja, naj bi se posamezne države prej sporazumele glede posameznih predlogov, ker on ne mara prisostvovati samo kakim p lat o ni eni m razpravam. Konferenca bi v glavnem razpravljala o naslednjih točkah: 1. omejitev Števila križark, 2. zmanjšanje tonaže pod-mornikov, 3. določitev števila zrakoplovov, ki jih sme imeti posamezna država. Najprej bi se morali sporazumeti Anglija in Francija, nato Še Združene države; Japonska hi bržkone ne ugovarjala. NFtf-YOKK, 13. -New-York Herald, piše o konferenci za razorožitev; Za sklicanje take konference bi ne smelo biti mkakega obotavljanja. Harding je siesti izvršil precej dela, toda to delo ni še do-* vršeno, in zdaj ga je treba dokončati. Pristanisos Tera Croz odprto medaaroAafsnu prometa. NEW-ORJLEANS, IX Mehikanci koauul je naznanil« da je general Obregon odprl prkta-oškćc Yet& Cnu med&azodne«}« prosu, t o. CJfetfnora spomenica Mussaflaifu MOSKVA, 13. Čičcrin je poslal on. Mus-•oliniju sledečo spomenico: Gospod minister 1 Čast mi je, da v Imenu Zvezne vlade ruskih sovjetskih republik potrdim rejem vafie spomenice z dne 7. februarja L Sovjetska vlada jemlje z zadoščenjem na znanje izjavo kr. italijanske vlade glede priznanja «de jure» vlade Zveze ruskih sovjetskik in socialističnih republik z vaše strani in beleži z zadovoljstvom podpis trgovske pogodbe med Italijo in Zvezo. Zvezna sovjetska vlada smatra za prijetno dolžnost povdarjati, da je zadovoljiv uspeh njenih pogajanj z italijansko vlado in rešitev vprašanja priznanja «de jure» v obilni meri učinek prijateljstva, ki ga ie kazala italijanska vlada in ki je odsevalo LENIN 31. januarja napram pooblaščenemu za •topniku zvezne vlade Jordanskemu. Zvezna vlada Ruskih sovjetskih in socialističnih republik si šieje tudi v čast izraziti svojo veliko zadovoljnost spričo vaših izjav glede odločitve italijanske vlade, da brez odlašanja imenuje poslanika kr. vlade pri zvezni sovjetski vladi, in da namerava v najkrajšem čas« predlagati kr, vladi odobritev kandidature zveznega sovjetskega poslanika. Tudi zvezna \rlada je prepričana, da bo — kakor ste se izrazili v svoji spomenici z dne 7, februarja — po-pc?na. vzpostavitev diplomatičnih odnoša-jev imela blagodejen vpliv na razvoj trgovskih odnošajev in bo pospeševala prijateljsko sodelovanje med obema narodoma. _ Požar na italijanskem parniku v Bombayu LONDON, 12. Reuterjevemu dopisnemu uradu poročajo iz Bombaya, da je na italijanskem paraiku cPiaves, katerega je lastnica neka tržaška paroplovita družba, izbruhnil ogenj, ki je povzročil nekoliko ikode na tovoru bomba/a, s katerim je bil parnik naložen, Parnik je plul iz Carachija v Barcelono in Antwerpen. Pred sklenitvijo prijateljske pogodbe med Turčijo in Nemčijo. LONDON, 13. c.Morning Post» poroča, da jc dospel v Carigrad zastopnik nemške vlade Freitag, da sklene prijateljsko pogodbo, ki bo podlaga vzpostavitvi rednih odnošajev med Turčijo in Nemčijo. Hud spopad med nacionalisti in separatisti v Paiatinatu PASIZ, 13. Dopisnemu uradu Havas poročajo iz Tirrnansensa v PalatinaUt, da so meščani zavzeli z naskokom poslopje o-krajne^a glavarstva, kjer so bili zabarikadirani separatisti, V hudi borbi, tekom katere jc bilo poslopje zažgano, je bilo ubitih 14 oseb, med njimi 6 separatistov. «Miita£:> pa poroča, da je bilo pri tej priliki ubiUh okoli 60 eseb, Oblastva so proglasila obsedno stanje in razpustila nekatere nacionalistične organizacije. Slavni ruski socijalist Čeroav svojstvenosti V njegovih tezah ni bilo nič je razgrnil v listu «Volja nedoločnega in nejasnega, razen, v slučajih, ko Je hotel iz diplomatskih vzrokov Rosiji», veliko in poučno sliko o Leninovi osebnosti. Uvodoma nagiaša, da hoče govoriti o Leninu povsem objektivno: brez predsodkov in nepristransko, da hoče biti pravičen nasproti temu svojemu nasprotniku. Lenin je bil velik človek. On je bil vodja in glava vsega gibanja, ki mu je bil zasno-vatelj. Lenin ni poznal sentimentalnosti. V politiko ni dopuščal moraličnih in etičnih elementov. To vse je bilo zanj neumnost, laž. Politika pozna samo eno čednost; voljo za moč. PoKtika ne sme poznati ne- iz vaših izjav z dne 30, novembra in dne odločnosti, če je neki pruski general rekel, .11 i»nnar!r» nanrflm nftffMaJ^enemil 7.3- ___:__• ___I- 1 •____■ __Ui.1,« • ^».^nSi v Pa si!f?at& Angleška, francoska in nemška javnost se zadnje msscce razburja nad novim problemom, ki je nastal s političnim nastopom separatizma v PalatJnatu (Rhein- pfalz}. Separatizem v Palaiinatu, ki predstavlja doslej del Bavarske, se je pojavil z večjo silo v debi, ko se je nahajala bavarska vlada v konfliktu z berlinsko in ko je bilo pričakovati, da postane Bavarska glavni tabor in akcijsko izhodišče monarhislične reakcije v Nemčiji, Takrat se je pojavil med prvimi palalinsltimi separatisti tudi socijalističnl državni poslanec Hofimann in gibanje je kmalu zavzelo večje dimenzije. Po vzgledu separatistične akcije v sosednem Porenju se je naposled proklamirala nova vlada za Palatinat, popolnoma neodvisna od Bavarske, Nekateri separatisti so hoteli le ločitev od Bavarske m ustanovitev Palaiinata kot samostojne zvezne nemške države, večina pa je hotela popolno ločitev tudi od Nemčije same. Stara zakonita vlada Palatinata je morala pobegniti izven dežele v Heidelbcrg, in v Speyer-ju se je konstituirala nova separatistična vlada. Pred par tedni pa so mladi neznani nacionalisti v nekem hotelu nenadoma napadli skupino vodilnih separatistov ter predsednika in več uglednih članov krat-komale pcstreljeli ter utekli. Ta politični umor je učinkoval rnccno tudi na francosko in angleško javnost. Generalni angleški konzul v Monakovem Ciiv© je po nalogu angleške vlade in v sporazumu s Francijo preiska! politično stanje in podal nato referat v Londonu, Rezultat te raziskave je objavil in v sledečem navajamo poglavij ne Clivove ugotovitve. Clive pravi, da je masa prebivalstva v Palatinatu po ogromni večini nasprotna ta k o imenovan i avtonomni, to je separatistični vladi. Ta vlada se drži le vsled francoske pripomoči. Od separatistov je 75 odstotkov po svojem pripadništvu doma izven Palatinata; med njimi je mnogo zli-ko\skih tipov, avanturistov, zlasti v upravnih zadevah večina povsem neizkušena. Kar se pa tiče separatističnega gibanja samega, pa pravi Clive, da je duhovščina, katoliška kot protestantska, delavstvo in večina prebivalstva po velikih mestih zoper ločiiev cd Bavarske. Velik del prebivalstva pa je brezbrižen, kar se tiče ločitve od Bavarske, toda nasprotuje popolni ločitvi od Nemčije. Vendar pa obstoja v gotovih slojih osobito med kmeti in delavci-socijalisti, iz strahu pred berlinskim militarizmom, razpoloženje za Porensko državo, ki bi obsegala tudi Palatinat in ki bi bila neodvisna od Rajha. Pri kmetih in delavcih vlada namreč silen odpor proti vojni in Eelja po miru — za vsako ceno. Kmetje so povsem indiferentni, njim je vseeno, katera vlada ali država zmaga, oni hočejo le, da že enkrat pridejo v miren položaj in se posvetijo svojemu delu. da vojna je nadaljevanje politike z drugimi sredstvi, pa je hotel Lenin, da bodi politika nadaljevanje vojne z drugimi sredstvi. In ker je politika trajna vojna, so dosledno temu zakoni vojne smernice politike. Lenin sam je izjavil odkrito, da noče biti pravičen nasprotnik. Pojm pravičnega! nasprotnika je bil zanj nesmisel, meščanski predsodek. Borcu proletariata je celo v dolžnost, da nasproti nasprotnikom pušča na strani vse pomisleke. Nasprotnika treba zavajati tudi z neresnico, pretiravanji in sumničenji, da se ga postavi v slabo luč. Ta načela je Lenin proglašal s cinično brutalnostjo. Iz poštenega prepričanja se je Lenm postavljal onkraj vesti, in zlasti tudi v boju proti menjševikom. Ravno s tem, da je puščal na strani vsa pravila vesti, zvestobe in vere, je ostajal c-sam sebi zvest». Njegov nauk je bil, da višek razrednega boja mora bili občanska vojna. Razredni boj je bil zanj še ne razvita oblika občanske vojne. Tak je bil tudi spričo cepitev in sporov v lastni stranki: posezal je tudi po najstrašnejših sredstvih. Bil je to borec po poklicu, ki je vedno iskal sredstev, da zruši vsakega nasprotnika. Pri tem se je razvila v njem občudovanja vredna hladnokrvnost. Nikdar ni izgubil nade, da se vendar le izmota iz težavnega položaja. Celotnost te narave in pa močni življenski nagon sta mu odpirala poti k notranjemu duševnemu opredelje-nju. Po vsakem neuspehu, po vsakem udarcu usode in po vsakem porazu se je zopet vzravnal duševno in nobena sramota mu ni mogla do živega. Zopet je začel znova. Bil je to trd, jak političen in strankarski borec, mož, ki je znal vzbujati v pristaših navdušenje in jakost volje ter ohranjati T" njih vero v same sebe. Nikdar ni dopuščal, da bi strankarska nadutost — kakor se je sam izražal — počivala na lavorikah in da bi se ne menila za grozečo nevarnost. Vedno* je znal imponirati svojim pristašem. Cesto pokladajo ljudje orožje, ne da bi pričakovali konca, ker nočejo brezkoristno izrabljati svojih moči in doprinašati žrtve brez koristi. Ne mislijo* pa na to, da bi jim mogel kak slučajni uspeh pomagati iz težavnega položaja. Lenin je bil drugačen. On je izrabljal svojo odporno silo do zadnje kaplje, pa naj so se vsi elementi zakleli proti njemu. Taka nepremišljena oremišljcnost je bila dana naravi Leninovi v veliki meri. Zato se je dejstvo, da je Lenin često rešil svojo stranko iz najtežavnejših položajev, zdelo njegovi okolici in veliki masi kakor pravo čudo. Lenin m imel obsežen, pač pa intenziven, prožen in skrajno iznajdljiv razum. Mojster je bil v precenjevanju političnih položajev in je z nenavadno bistrostjo pogodil, kar je bilo najznačilnejše v položaju. Imel je neposredno zdrav pogled za taktične stvari. Lenin je bil izvrsten revolucijonarec borec, državniška delovna moč. Ni pa bil državnik daljnega pogleda, ko je slo za velike stvari, ideje in programe, ki niso prikrojeni od danes do jutri, marveč za cela zgodovinska razdobja. Primer za to je dejstvo, da je s svojim agrarnim programom, kakor ga je v devetdesetih letih izr delal za socialistično stranko, popolnoma ponesrečil. Pozneje je spretno operiral z raznimi gesli, ki jih je vzel od istih socialističnih revolucijonarcev in ki jih je skozi desetletje pobijal z vso silo in vsem temperamentom. Njegov omejeni politični razum je imel na sebi nekaj sijajnega. Ko pa je šlo za velike politične razmere, je doživljal vedno polom. Tudi Lenin je moral upoštevati duševno svojstvenost ruskih revolucijonarcev in intelektualcev: njihov nagon k teoretiziranju in filozofiranju. Če je pri ruskih marksistih nastala zmešnjava v teoretičnih naziranjih in so se hotele pojaviti razne sekte, je Lenin z lastno mu vstraj-nostjo proučeval dela raznih evropskih mislecev, ki so veljali kot filozofski voditelji in avtoritete raznih sekt. Potem je spisa? celo knjigo, kjer jih je ozmerjal kot neumne fantiče, istotako kakor tudi svoje lastne pristaše, S tem pa je pokazal le svojo absolutno nezmošnost za filozofiranje. Tudi v tej knjigi je ostal isti Lenin, ki niti slutil ni svodih pomanjkljivosti, ponižujoč in podcenjujoč svoje nasprotnike. Pri tem pa je svoje nedostatke kazal še kot večje, nego so bili v resnici. Kot človek, ki «ima resnico v žepu», ni imel spoštovanja in ni imel ne tistega svobodo no snega patosa ki je lasten vsakemu individuelnemu duševnemu ustvarjanju. Marveč je bil povsem prežet cd čisto azi-jatske ideje, da bi iz vsega — tiska, jezika, javnega govorniškega odra in celo tudi iz znanstvenega razmišljanja — napravil monopol za eno samo, gospodovalno stranko. Bil je sličen tistemu muslimanskemu despotu, ki je menil o zakladih aleksandrin-ske knjižnice: če je zapisano v njih tisto, kar je v koranu, potem niso potrebni; če pa je zapisano kaj drugega, potem pa so škodljivi! Vendar se )e v mejah te ome-ienesti in tesnosti razvil do velike moči in iz _ kaj prikriti. Tudi kot govornik ni bil sijajen marveč včasih celo neroden — posebno v polemiki — pač pa je znal s svojo zgovornostjo uiigati ume talne ognje. Bil je silno napadalen in osoren. Pri tem pa vendar ni bil dogmatik. Zanj je bil uspeh vse. Prožen in iznajdlijv je bil njegov razum pri izbiranju sredstev. Zato je bil suženj svoje volje. Njegova volja je bila v resnici psihološki pojav. Z njim so položili v grob najznamenitejši značaj, kar jih je porodila ruska revolucija. Vsekdar je z nasiljem uveljavljal svojo voljo, ki si je hotela podrediti druge ljudi. Hotel je biti solnce, od katerega naj bi vsi dobivali luč. Ni pa maral slavljenja in sijaja, Brezsrčnost, ki jo je kazal, mu je bila le stvar razuma,' vedno naperjenega proti nasprotnikom njegove stvari. Napram svojim bhznjim pa je bil prijazen, dobrodušen, veder, priprost tovariš. Toda, dobrodušnost ni'isto, kar dobrotnost. Njegova dobrodušnost je izvirala le iz samozavesti o svoji moči. Resnično notranjo dobrotnost pa je smatral Lenin kot človeško slabost. Vse svoje življenje je posvečal boju za delavski razred. Ali, ljubezen njegova do delavca ni bila tolika, kakor sovraštvo njegovo proti živemu izmozgovalcu. Lenin je ljubil proletarijat s tisto gospodovalno, despoti čno zahtevajoč o in kruto ljubeznijo, s katero je nekdaj tudi Torquemado — španski inkvizitor in krutež — ljubil človeštvo in ga hotel rešiti. Tiste pa, ki so služili njegovi stvari, je ljubil na svoj način. Rad jim je odpuščal pogreške, čeprav jih je včasih temeljito karal. Tu ni poznal maščevalnosti aH zlobe. Nasprotnike svoje stvari pa ni smatral kot žive ljudi, ampak kot abstraktne veličine, ki se morajo uničiti. Že radi kake duševne, čisto idealne opozicije, če je bil trenutek kritičen, je dal — ne da bi trenil z očesom — postreljati tudi stotine ljudi. On sam pa ee je rad smejal in šalil brezskrbno z otroci ter se je ljubeznivo igral z malimi psi in mačkami. On sam ni bil brez morale, čeprav so v njegovih prsih živeli Iegijoni strasti, ki so rušile vsa moralična pravila in zapovedi. Njegovo duševno življenje je-bik* kaj enolično, toda v tej enoličnosti je bil skrajno nevaren. Bil je političen borec v areni socijalnih bojev in kot tak je poznal le eno strast: bo? za uveljavljanje svoje volje v oblikah političnih dogodkov. Da je bil obseden od ene same ideje: to je bila njegova slabost in njegova moči Diktatura proletarijata, kakor jo je hotel on, je imela na sebi žig njegove osebnosti. Kakor je diktatura proletarijata nad masami potrebna, tako je v proletarijatu samem potrebna diktatura voditeljev nd ostalo maso. Takemu sistemu diktature je stal Lenin na Čelu, To pa je v popolnem nasprotstvu s pravim socijalizmom kot sistemom gospodarske demokracije! Ideja-ljubljenka Leninova je bila contradictio in adjeeto! In to notranje protislovje je moralo slednjič neizbežno post a ii vir notranjega razkrajanja in razpadanja v stranki, ki to je Lenin ustvaril. Lenin je mrtev. Možje, ki vodijo stranko in ki jih je on sam izobličil po svojem uzoru; bodo pač mogli biti njegovi posnemovalci, težko pa njegovi nadaljevalci. Ta stranka je že v zadnjih časih začela v svoji usodi ponavljati njegovo osebno usodo: začenja se spreminjati v živega mrtveca. Lenin ie ne more več galvanizirati s svojo voljo. Vsega se te dal nji in v nji se je izčrpal do krajo, kakor se je tudi ona izčrpala notranje. Ob svežem grobu njegovem se utegne pač tesnejše strniti in podati obljubo zvestobe oporoki učitelja — tej oporoki, ki pomeni za minulost veliko, za sedanjost in bodočnost pa neskončno malo. Potem se pogrezne v vsakdanjost in zapade neizprosnemu zakonu razpadanja. Tuje, seveda, le nekoliko glavnih potez iz velike slike, ki jo je sloviti ruski socijalist razgrnil o osebnosti Leninovi in njegovem življenskem delu. Ob vstopu Rusfje v svetovno volno Proti koncu svetovne vojne smo slišali splošen klic proti tajni diplomaciji. Nekateri so hoteli pripisati vzrok vojne tajni diplomaciji. Boljševiki so prvi z dejanjem pokazali, da hočejo pomesti s starim načinom sklepanja pogodb. Kakor hitro so se polastili oblasti, so objavili vae tajne dokumente svetovne vojne. Iz teh dokumentov je bilo razvidno marsikaj, kar je bilo javnosti do tedaj prikrito. Stara diplom macija je bfla kompromitirana, in to ne samo ruska, ampak v vseh evropskih središčih so se čutili državniki več ali manj v zadregi. Po tem uvodu boljševikov se ni zdelo niti ostalim prizadetim vredno prikrivati reanico. In nastala je doba pisanja memoirov. Vse te objave bodo prihodnjim zgodovinarjem zelo olajšale delo. V naslednjem prinašamo izvleček iz dnevnika ruskega zunanjega ministrstva iz tistih usodnih dni pred svetovno vojno. Iz njih je razvidno, kako energično se je Rusija potegovala za Srbijo, in zopet nam pokazuje jo krivdo dunajske vlade, da je izbruhnila svetovna vojna. 16. fuHja. Tekom včerajšnje večerne zabave pri grofici Kleinmichel je vprašal italijanski poslanik barona Schfllinga, kakšno stališče zavzame Rusija v slučaju nastopa Avstrije proti Srbiji. Baron Schilling ie odgovoril brez obotavljanja, da ne bo Rusija na noben način dopustila kršenje integritete in neodvisnosti Srbije. Markiz Carlott* je pripomnil, da če je roška vlada zares prišla do tega sklepa, potem bi bilo dobro poslati Dunaju nedvoumno izjavo v tem zmislu, ker on ima vtis, da se Avstrija pripravlja na take korake proti Srbiji, katerih posledice ne bo mogoče popraviti.! Avstrija je prepričana, da bo Rusija sicer protestirala, vendar pa da se ne bo apala z dejanjem ščititi Srbijo pred morebitnim napadom od strani Avstro-Ogrske. Če bij se pa na Dunaju zavedali o neizogibnosti spopada z Rusijo, tedaj bodo pretehtali posledice, preden se odločijo: za preveč energično protisrbsko politiko. Baron Schilling je rekel poslaniku, da zamore izrečno povdariti, da je Rusija trdno odločena se upreti ponižanju adi oslabljenju Srbije. Če pa je poslanikovo mnenje o razpoloženju Dunaja pravo, tedaj je najprej dolžnost zaveznika Avstro-! Ogrske (t. j. bila namreč Italija takrat Šej» da opozori dunajsko vlado o nevarnostih njene sedanje politike, zakaj — je izrecno ponovil baron Schilling — Rusija je trdno odločena braniti srbsko neodvisnost in o tem ni nobenega dvoma. Poslanik je obljubil, da odpošlje toza-j devno v Rim brzojavko, v kateri bo predlagal italijanski vladi, naj pošlje dunajski vladi demaršo v tem zmislu. Istočasno pa je pripomnil, da bi podobna izjava od strani ruske vlade napravila večji vtis na Dunaju kakor pa svarilo Italije, Baron Schilling je odgovoril italijanskemu poslaniku, da bi mogli na Dunaju smaii trati takšno rusko izjavo za ultimatum, kar bi utegnilo položaj še poostriti. Krepko svarilo od strani Italije in Nemčije, t. j. njenih zaveznikov, bi bilo za Avstro-Ogr-sko bolj sprejemljivo. 17. julija, Povratek avstro-ogrskega poslanika z dopusta. Avstro-ogrski poslanik grof Szapari je izrazil željo, da bi rad takoj govoril z ministrom. Odgovorili so mu, da je Njegova Vzvišenost Sazonov šel za nekaj dni na deželo, da pa ga pričakujejo v Petrogradu jutri popoldne in da ga sprejme pojutrišnjem ob 11. predpoldne. 18. julija. Nj. V, Sazonov se je povrnil. Na kolodvoru ga je pričakoval baron Schilling, ki mu je poročal o svojem razgovoru z italijanskim poslanikom in o vsebini včerajšnjega telegrama z Dunaja, ki ga je poslal Šebeko. Minister je bil zelo v skrbeh in je pritrdil baronovemu mnenju, da je potrebno opozoriti AvstrorOgrsko o ruskem stališču glede srbskega vprašanja. Minister je sklenil, da bo dal tozadevne izjave avstro-ogrskemu poslaniku. Kmalu nato je sprejel Sazonov grofa Szap>aryja, ki je v najmiroljubnejših izrazih zatrjeval, da ne namerava Avstrija najmanje poostriti svojega odnošaja napram Srbiji Njegova zatrjevanja so bila tako pozitivna, da so popolnoma pomirila Sazonov a, ki je kmalu po tem razgovoru izjavil j baronu Schillingu, da ni potrebno nastopiti t z grožnjami, ker je avstro-ogrski poslanik 1 izrecno pevdarfl miroljubnost svoje vlade. Zaupen telegram gospoda ministra ruskemu poslaniku na Dunaju. Št, 1475. Petrograd, 22. iiilija. 1914. «Po semkaj došlih poročilih namerava avstrijska vlada staviti Belgradu razne zahteve glede sarajevskih dogodkov. Opozorite zunanjega ministra na prijazen toda eneroičen način na nevarne posledice takih koraiov, ki bi nasprotovali časti Srbije. Po mojih poizvedbah pri francoskem zunanjem ministrstvu je razvidno, da. spreni!ja tudi Francija z veliko skrbjo avsirijsko-srbske odnošaje in da ne more misliti na možnost neupravičenega ponižanja Srbije od strani Avstrije, Francoskemu poslaniku na Dunaju je bilo naročeno, naj priporoči avstrijski vladi zmernost- Po naših poročilih grajajo tui v Londonu namero avstro, ogrske vlade povzročiti mednarodne komplikacije s srbskim konfliktom. Tudi vlada Velike Britanije je naložila svojemu dunajskemu zastopniku, naj poda toza- j devne izjave avstrijski vladi. Jaz nisem izgubil 5e upanja, da bo na Dunaju prevladala trezna razsodnost nad vojevitimt stru jami in da se bo Avstro-Otfrska po predčasnih svarilih od strani velesil vzdr. žala nepremišljenosti. ProsMn Va^, da stopite v stik s svojim angleškim in francoskim kolegom, predno greste k g'-ohi Berchtoldu v tej zadevi. Istočasno pa pomislite, da ne bi skupen ali istočasen na* stop z vašimi demaršami položaja poostril, kar ni želeti. — Sazonov.* 23. julija, Teko:n večerje ob 9ih zvečer je povedal grof Montereale, legacijskt svetnik na italijanskem poslaništvu, gospodu Buecovu (ki upravlja en oddelek zunanjega ministrstva namesto kneza Tru-beekoja), da je na italijansko poslaništvo prispela vest. da bo Avstro^Ogrska Je istega dne stavila Srbiji popolnoma nen sprejemljiv ultimatom. O tem ni prispelo na zunanje ministrstvo še nobeno poročilo, niti ne angleškemu, ne francoskemu poslaništvu in ne brzojavni agenturi. Zvečer je prosil avstro-ogrski poslanik grof Szaparv po telefonu, naj bi določili uro, kdaj bi mogel govoriti naslednje jutro z ministrom, 24. julija. Zjutraj zgodaj je prispela na zunanje ministrstvo brzojavka iz Bclgrarfa, s katerim se poirja včerajšnja vest nt; italijanskem poslaništvu. Ko so izročili ministru brzojavko, je rekel: «C'est la guerre europeenne». (Evropsko vojno imamo.) Takoj so poslali po avstro-ogrskega posla* nika, medtem pa je Sazonov osebno sporočil njegovemu veličanstvu o avstrijskem ultimatumu. Njegovo veličanstvo je vzklika nilo: «To je nezaslišanof» — in ukazal, da ga je obveščati o naslednjih dogodkih. Baron Schilling je opozoril finančnega ministra Barka, da bi bilo dobro spraviti naše naložbe iz Nemčije na Rusko. Francoski poslanik je priredil zajutrek v svrho izmenjavanja misli, pri kalere-r? so se nahajali razen Sazonova in angleške«^ poslanika tudi rumunski poslanik. Minister je prosil poslanike, naj sporoče s\ojim vladam, da se izdela načrt za skupno akcijo. Ob 3 popoldne se je vršilo ministri« posvetovanje, na katerem so se sprejeli ti-le sklepi: 1. Skupno z ostalimi dr/avamf prositi A.širijo, da podaljša rok ultina-tuma. Na ta način bi bila dana možnost, da dobe ostale države vpogled v uspeli preiskave sarajevskih dogodkov. 2. Srbiji se priporoča, naj se ne spusti v boj z Avstrijo, ampak naj umakne svoje čete in prosi velesile za posredovanje. Istočasno je ministrski svet načeloma sklenil, da se mobilizirajo štirje vojaški okraji (Odesa, Kijev, Moskva, Kazar) in obe vojni mornarici (baltiška in črnom rska). Ta akcija mora veljati kot priprava za morebitni spopad z Avstro-Ogrsko, ne sme se pa smatrati kot naperjena proti Nemčiji. Sazonov je priporočil največjo vzdržnost v odgovora na avstrijski ultimatum. Zvečer jc prišel nemški poslanik k vranjemu ministru. On je skuhal opravičiti ^topanje Avstrije in se je skliceval na to, da je preiskava dognala krivdo srb' aO vlade. V pogovoru z grofom Pourtalts je Sazonov energično grajal postopanje dunajskega kabineta. Opozoril je na ^icsprc-jemijivost avstrijskega ultimata. Avsiiija je z njim pokazala nebiižnost napram ve* lesilam, ker je s kratkoročnim ultimatu-mora preprečila, da bi velesile dobile vpogled v izid sarajevske preiskave. Grol Pourtalčs je šel očivicVio razburjen. Sklep Rusije, da bo staJa ob sfran? Srbije, je napravil nanj globok vtis. Francosid poslanik, ki je med teru čakal na sprejem v drugi sobi, je reke! baronu Schillingu, da položaj ni brezupen. Svoj ootimizem je utemeljeval s tem, ca na Nemčija, ne bo odločila psodpirat; Av^'rijo, ker se zaveda posledic, ki se ne bi dalo preprečiti. «Nikdar ni bil na£ položaj tako ugoden, kei vlada med nami največja sloga.» Samo še danes in jutri j je čas za naznanitev terjatev pri bivši av- | strijaka požtni hranilnici (vložnih knjižic in tekočih računov). Opozarjamo prizadete, da pošta po petku ne bo več sprejemala naznanitev v nobenem slučaju in da bodo tisti, ki svojih terjatev ne naznanijo do 15. februarja 1924., ob vsako pravico do izmenjave denarja, ki so ga imeii prt bivši avstrijski poštni hranilnici. Samo ie danes in jutri je nadalje čas,! da se volilni upravicenci lahko prepričajo j v občinskih uradih, ah so vpisani v volil-ske imenike ali ne. Kdor ni vpisan, naj, vloži reklamacijo ie danes ali najkasneje i jutri- Tozadevna obvestila daje prizadetim urad pol društva «Edinost» v Trstu, ul. S. Francesco d'Assžsi 20, I. in jim gre tudi v vsem na roko. Nihče naj ne zamudi važnega roka 15. februarja! __ Izmenjava zadnsžnsaa denarju Tukajšnja kr. prefektura nam javlja: Slovanske zadruge (Le Casse r ur ali e di risoarmio slave), ki jim svoj čas niso bile izmenjane krone, katere imajo naložene pri kreditnih zavodih onstran meje, morajo predložiti do 15. marca 1924. tukajšnji zakladni delegacij! (Delegazione del Tesoro) prošnje na prostem (nekolkova-nem) papirju. V prošnji je treba označiti svoto kron, ki se ima izmenjati. To svoto tvori saldo od 3. novembra 191&, povečan s obrestmi do 9. aprila 1919., aH pa sedanji kredit, ako znaša manj nego prejšnja svota. K prošnji naj se priloži buanca od 31. decembra 1923. fat Izvleček fiz tekočega računa, Id gA Izda dolgujoči zavod In ki naj vsebuje ves promet aa podlagi tega računa od 3. novembra 191 S- do 31. decembra 1923. oosedsnje BSiiiue 9 itd!]! Ker stojimo i« tik pred ivjvo volilno barix>. iz katere naj izide novo zastopstvo italijanskega naroda, bo gotovo zanimaio čitatelja, k eda? so> &e vršil« vet* d-esedasje volil v c * Kji, odkar j«, poetaio Italija ustavna d (1843.J. PrefSuja zakonodajna doba, V ■ zakijrsčila 2 razpostavijo dosedanje £5. januarja 1924., je biia XXVI. V nu. -so se vršile potem tai cm Ćestiudvajsck: . <-in letošnje bodo sedemindvajsete. V n&slednicai podajamo pregiK>d čre_ vsa doseduiije volitve z navedbo dneva, ko co vrisale in naiSektika v!ad se vršile. (Baibo) (GioberUj (D'Azelioj tD'Azeltoj (CavourJ (Cavot^J (Cavgtir) (Ca^o-urj Lamarmcra (Rica*cli) (Lanza) tMirighetti) (Depretk) {Cairoll) (DepreUfr) (Deperetisj (Crispi) (Giomti) (Cri«!)!) (Rudini) (Gkk!HtQ (GioStti) (C4o!itU> (Nit4*» (Glalitti? (Mamolini} L L.od L 1848. do 1865. ie bil sed«£ parL^ment* ▼ 1 urinu, glavnem mestu Pijemoata. Tedaj 1» L 1848.) Italija ie ni bila 'tjedSnjen*, 8o *e ie le začele borbe ta zdruii'KV italijanskih deiel ood žezlom sa vojake rltdar- 1. zakonod. doba 27. 4. 1848. 2. zak. doba 22. i. 2849. 3. u ii 15. 1. 1849 4. if ti 9. 12. 18^9. 5. ft 6. 12. 1852. 6, ••i 15. 11. 1857. 7. u 4« ii 25. 3. 1860. 8. ii 27. t. 1861. 9. ft ii 22. 10. 1865. 10. II •i 10. 3. 1867. 11. 1« ir 20. 11. 1870. 12. »« li 3. 11. 1874. 13. • 1 w 5. 11. 1876. 14. II M 16. 5. 1880. 15. «r II 29. 10. 1882. 16. 1* H 23. 5. 1886. 17. • I II 23. 11. 1890. 18. n U 6. 11. 1892. 19. li ti 26. 5, 1895. 20. li tt 21. 3. 1697. 21. H H 3. 6. 1900 22. »» « 6. 11. 1904. 23. II II 7. 3. 1909. 24. • I « 26. 10. 1913. 25. II II 16. 11. 1919. 26. fl II 15. 5. 1921. 27. 1» II 6. 4. 1924. sk« hISe. Z nastopom 9. zakonodajne A)be se Je parlament preselil v Firenze, luer ga je otvorii kralj Viktor Emanuel II. s kronskim govorom dne 18. novembra 1865. Firenze j« bil sedež italijanskega parlamenta do 27. novembra 1871., potem ko so italijanske vladne čete zavzele Rim, ki je bil proglašen za e'avno mesto zedinjene Italije. Sedanji kraJi Viktor fcnanuel III. je imel do sedaj Sest kronskih govorov, prvega 23. februarja 1902., s katerim pa je le dvoril novo zasedanje prejšnje zbornice, Prvo novo zbornico jc civoril 30. novembra 1904. Prve državnozborske volitve po vojni so sc vršile 16. novembra 1919, Teh se prebivale* novih pokrajin 6e niso udeležili, pač pa drugih 15. maja 1921., ki so ostale našemu ljudstvu v žalostnem spominu vsled grozovitih nasilstcv, ki so jih zagrnili nad njimi fašisti. Letos pojdeaio tore} vdrugič na volišče, gotovo ob boljših varnostnih razmerah, ker se predvideva, da^ bo sedanja vlada skrbela za red, mir iti volilno svobodo. Brezobzirnost šolsHlii oblasti nu.pr^c* našemu učiteljstvu se je že velikokrat pokazat* Koliko njih je bilo že pognanih, discipliniranih, odstavljenih, preganjanih. Žalostno je tudi dejstvo, da nima danes učitelj-štvo v svojih nadrejenih cblastvih nobenega prijatelja ne nobenega, ki bi mu bil količkaj naklonjen. Sicer sc ne bi dogajale take gorostasne stvari, ki jih ni mogoče opravičiti. Taka gorostasnost je na primer to, da morajo učitelji osebno prinesti sveja spričevala iz najbolj oddaljenih krajev v Trst, ko gre za kako naine-ščenje. Vemo za slučaje, da so nekatere gospodične učiteljice dobile pozno v večer nujen poziv, naj takoj prinesejo zrelostno izpričevalo. Nekatere je samo pot stala 100 lir sem in tja ne glede na štrapacc v sedanjem zimskem času. Iz idrijskega "okraja so morale učiteljice v Trst le, da predložijo par dokumentov, ki bi sc brez vsake nevarnosti lahko poslali po pošli. In idrijski okraj je eden najsrečnejših, kar sc tiče prometnih sredstev, Cemu to tratenje časa? Ž učiteljstvom ni treba obzirnosti, a mučiti ga brez vzroka ni upravičeno in »e bo. Radovedni smo, zakaj se taki uradni posli bolje nc uredijo, ko bi sc brez velike modrosti lahi-o uredili uradom in strankam primerno. Kdo nosi odgovornost za tako nerodno in zamudno prakse, nas nc briga. Zeieti bi pa bilo, da imajo odločilni činitelji poleg izrednega jbirokraličnega smisla tudi nekoliko srca za preizkušeno uČiteijstvo._ Sfrossraaiferjeva misal Povodom 109. obletnice Strossmayerjcvega rojstva je priobčila splitska "Nova Dobar> Člane!; pod naslovom *Strossmayerjeva misel*. Pisec ugotavlja, da je Strossmaycr s svojimi idejami ravno danes najaktualnejši. To pa zato, ker je bila njegova misel široka in obsežna ter ni poznala ozkih mej, ki jih postav-ijaio mali duhovi. Pisec navaja iz nekega Stiossmayerjevega članka iz leta 1848. besede, ki so aktualnega pomena za vsa naša plemena, pa tudi za nas v Italiji z ozirom na sedanje dogodke v našem taboru. Pomislimo, kolikokrat se dogaja v na^pro-Evetnejših parlamentih, da se stranke pogajajo ia kake višje svrhe, da vsalta nekaj popušča, di s» zedinijo potem za nekaj tretjega. Pri nas teta ni, marveč daj z glavo ob zid, kakor da Iss^sr.o bogve Iscliko v zamcao!» V svoji postni poslanici v letu 1S81. Sc menil Sirossmayer o bratih pravoslavne vere: «Nc poslušajte nikdar tislih, ki bi nas hoteli zavajati na kaieri-koli način. To sc očividno splošni neprijatelji naši. Tista grda gesla, ki jih jc sam pekel izmislil, da seje med nami odur-nost in 'sovraštvo; iztrebimo za vedno iz srca in duše svoje. Pa če jim v naših slovarjih ne more izginiti sled, naj jim ne bo nikdar sledi v ustih naših.a Citat iz StrossEiaverjevcga članka iz I. ISiS., kakor da je nalašč napisan za sedanji naš rod v Jugoslaviji. Ne z glavo ob zid, ko nimamo v obilici glav za izmenoll Kdor je blage volje in mu je skrb za usodo naroda res v stcu in ne samo na jeziku, mora razumeti ta opomin velikega biskupa, ki ni bil le velik Jugosloven, ..rnpak tudi ena najuglednejših in najmodrepih glav v vsem evropskem episkopatu. Vtisnimo si v dušo veliko misel nesmrtnega Strossma-ycrja!__ Zakon cd 24. marca 1903. it, 197 za prisilno poravnavo in za postopanje v malih stečajih ;e bil z ozirom na kreditne družbe spremenjen z ukazom-zakonora cd 8. februarja 1924., št. 136, ki je objavljen v zadnjem uradnem listu *Gazzetta UHiciale«, vesti Veliki ples v korist podružnicc *ŠoI. dru-itva* pri Sv. Jakobu se priredi na pustni torek. 4. marca t. L, v vseh prostorih DKD pri Sv. Jakobu. Vabila so se začela že pošiljati. Prosijo sc vei oni, ki jih dobijo, da izročijo eventualne prispevke le onim osebam, ki so ;>oobLnšČene za sprejem denarja in ki po-kažejo tozadevno od ši.-jakobskcga odbora podpisano >ooL>lastilo. Cenjeno občinstvo opozarjamo, da 30 spored razviden iz vstopnic, ter da se jOial i vea čisti dobiček izki^neno le za 350 žsilc v šolr. Ki dvoma, da bo poset temu primeren. Slov. akfcd. fer, drv.štvo <-Belkan» ima danes ob 20.30 svoj običajni sestanek. Med ostalimi točkami je na dnevnem redu debata o šolskih pristojbinah v Italiji s posebnim ozirom na kr. odlok od 30. dec. 1923. št. 2975. — Odbor. Šentjakobska čitalnic« priredi v nedeljo, 17. it. m. ob 7. zvečer markiran plesni venček. Vstop bo dovoljen le dostojnim maskam. Pričakuje se prav živahna zabava. Is t?isik@gi živffenia Posknšen saasoaeor mlade zaljubljeake. Smolo v ljubezni je imela 18-letna Viktorija Raicevich. stanujoča v ul. BroJetto št. 28. Njen izvoljenec ji je povedal, da je ne bo mogel nikoli popeljati pred oltar, ker ima zato osebne vzroke. Ta izjava je zasekala v dekličino srce hudo rano in strla mahoma vae njene lepe upe in nade. Zdelo «e ji je, da zanjo ni več obstanka na Um svetu. In včeraj pred-poldne fe v svojem obupu segla po akrajnem sredstvu, da bi za vedno ozdravila t veje bolno srce. Izpila Je precejšnjo količino soli tro ve kisline. Toda pot v večnost je združena z bolečinam L Bolestno ječanje dekJrce je privabilo v sobo domače, ki so, uvide vi i kaj se je Zgodilo, poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki je deklico z izčlščeiifem želodca ote i iz smrtne nevarnosti. Ptotem »o nesrečno zaljubljen ko prepeljali v mestno bolnišnico. Njeno stanje je precej resno. Tatovi v kleti. Predpreteklo noč so se neznani zlikovci s pomočjo ponarejenih ključev vtihotapili v klet zasebnice Marije Lazzarin, sUnuioč« v ulici Giorgio Vasari št. 17, Plen >c pod seboj oba nesrečneža. Šele po dolgem na-i « i »« __ t----i-------- poru se je posrečilo vaiČenom izkopati ne- bil zelo boren; pobrali so kopalno banjo, par starih preprog in nekoliko pohode, vse »kupaj vredno komaj borih 100 Kr, Tatvina je bila naznanjena na policijskem komesarijatu v ulici G. Brimner. _ Iz tržaSke pokrajine Sv, Križ pri Sežani. Zadnjo nedeljo jc imela tukajšnja «Mladina» svoj letni občni zbor oJb precejšnji udeležbi s strani članov in članic. Osrednje društvo «Prosveta» iz Trsta je poslalo svojega posebnega zastopnika, ki je imel daljii v zpod bitje valni govor, v katerem je poudarjal, da bodi glavna, naloga društva notranje delovanje in notranja ureditev. Govornikove mu izvajanju je s posebnim zanimanjem sledila domača mladina, kateri je občni zbor Poveril več odborniških mesf v novem odbora, redsedstvo je prevzel bivši predsednik-g. Hin-ko Gomizelj, katerega goreča želja je dvigniti društveno delovanje naše «MJadine» na višjo stopnjo. Z železno vo^o in s skupnimi močmi vsako delo dober sad redi. Prva civilna poroka v Dutovijah. V soboto* dne 9. februarja se je vršila tukaj prva civilna poroka gosp. Antona Lah in g,čce Lidije Ćuk, cba iz domače občine. Slavnostno opremljena dvorana jc napravila na svale veličasten vtis. V kratkih besedah je gospod župan 2vab, uradno opravljen, pozdravil svate ter jih povabil naj vstopno ter zavzamejo svoja mesta. Povabljen jc bil tudi občinski upravni odbor. Po končanem obredu, ki se je posebno v začetku zdel navzočim malo čuden, je gospod i u pen čestital noveporočen-cema ier povabil svate na ^častni vermuth*. Kot spomin na prvo civilno poroko v občini, je občinski svet poklonil novoporočencema častno diplomo in krasen « servisa za kavo. V kratkem, a jedrnatem, govoru je gosp ©bč. tajnik orisal poman poročnega dneva za no-vop oročene a ter končno napil na njih zdravje. Pri slavnosti se je nabralo med svati L 20 za tega sestanka. Ustanovitev organizacije je postala naravnost ji u ju a potreba zlasti po poslednjem občnem zboru goriške «Edrnosti», katera se je prelevila v docela strankarsko organizacijct, ki ne odgova-rja več željam in mišljenju ogromnega dela goriških Slovencev, z druge strani pa «e je pokazalo neobhodno potrebno — po bridkih skušnjah z več organizacijami — strniti Slovane v Italiji zopet v eno edino in mogočno celoto. Nato so sledile voJitvc načelnika in odbora organizacije ter kot druga točka dnevnega reda pogovor o predstojećih volitvah v goriški mestni svet, o katerem poročamo na drugem mestu. Goriške občinske volitve. Najnovejši nasilni čin Vidma nc toiiko nad Gorico, ki je v tem pogledu postala že ne občutna, kakor nad goriškim fašjem, s katerim je bil odstavljen poit-liem tajnik goriškega fa£ja cdv. Caprara ter pozvan-, da izstopi iz stranke, je vzbudilo med onimi krogi, ki sedaj v Gorici vedrijo in oblačijo, — seveda po predpisih videmskega barometra —, veliko nevoljo in zmešnjavo. Po tem dogodku so začele krožiti po mestu vesti, da bodo volitve v mestni svet odložene. Te vesti pa se niso izkazale za resnične in občinske volitve se bodo vršile 17. t. m. Ironija usode. Mladi politični tajnik goriškega fašja, odv, Caprara, je jedva čakal s trepetajočim hrepenenjem onega dne, ko postane on izvoljenec lepe in cclo svete Gorice. Vse je bilo že pripravljeno za «ohcet», pa je prišel strogi očim Videm in mu je z osorno gesto odklonil roko svo$e pastorke. Sedaj ponuja očim roko svo$e lepe pastorke staremu ženinu dr. Marani-ju, kar jc spravilo moža v nemalo zadrego: po eni strani se zaveda, da ga tare starost, po se obeta živahna borba ob držarvno-zborskih volitvah, katerih se namerava udeležiti večje število strank. V pondcljek se je vršila se^a širšega odbora goriškega polit, društva »Edinost*, na katerem se je razpravljalo ojdržavnozborskih volitvah. Ker pa je goriška «Edinost« take sorte, da so v njenem odboru zastopani samo krščansko-socijaini strujarji, nam ni znan o, kaj jc bilo tam sklenjeno,. Žrtve vejne. Čeravno je že dobrih šest let temu, kar so prenehali grmeti topovi na goriški fronti, vendar zahteva minula vojna na Goriškem vse nove In nove Žrtve. Posebno v poslednjem čara se je število nesreč z vojnim strelivom tako pomnožilo, da bi se pristojne oblasti vendarle morale zganiti ter resno razmišljati o vprašanja, kako naf se tc nesreče na kak način preprečijo, kajti ni ga akora dneva, da bi se ne dogodU& na Goriškem kakšna, nesreča. Strašna smrt v plamenih Dne 3. februarja t. L te je vnelo v Vrabčah gospodarsko poslopje posestnika Josipa Žiberaa Požar Je opazila nočna straža in je takoj alarmirala vaščane. srečni žrtvi, spremenjeni te skoraj docela v oglje in pepel. Nesreča na delu, V Idriji se ie ponesrečil 17-ietni elektrotehnik Ivan Mokol Med delom je padel z lestve ter al zlomil desno roko. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. Zvesta služkinja. Pri podravnatelju bolniške blagajne Lovrencu Strata je bila nameščena kot služkinja Terezija Smerdelj iz Studencev, Na razne načine je okanila svojega gospodarja za znesek 365 Ier ter jo potem pobrisala. Na Prevalih pa so jo dohiteli orožniki ter jo odpeljali v goriške zapore. Motilci samostanskega miru. V nedeljo ponoči so neznani ptički po lestvi spleraJi ograjo kapucinskega samostana ter odnesli Sz celice superjora o. Bergnacha 112 lir in so se nato nemoteno oddaljilL «Priots» se jim je hotelo. V Steverjanu so odpeljali neznani grešniki malo čredo prašičev vrednih 3000 Ur, toda niso prišli na svoj račun, ker so naslednjega dne našli prašiče v nekem grmovju, kjer so žalostno cvilili. Kraljica športa. V eoboto «e j« vršil v dvo-ni «Vittoria» velik športni ples, na katerem Je bila proglašena za kraljico športa g.Čna Marija Pečenko, ker je dobila po šaljivi pošti največje število razglednic. Kraljico so posadili na kraljevi prestol, obstoječ — kakor se spodobi za kraljico športa — iz lepega ženskega dvokolesa, ki ie bilo določeno kot nagrada za zmagovalko. Vendar sedeti na svojem zibkem prestolu se bo morala kraljica šele učiti. Bojni kiic, V prvih dneh februarja se je razlegal po banjški planoti bojni klic. Faniie so Že brusili bridke meče, dekleta so preiivala solze v potokih, vriičale so žene in otroci, kajti po občinah banjške planote razobešena mobilizacijska povelja so naznanjala, da zove kralj k orožju. Ko se je izvedelo, da $e Čcpovanski brigadir pomotoma dal razobesiti mobilizacijska povelja, so se zopet zjasnila prestrašena lica, zopet so se blaženo nasmehljaJe solzne oči banjških deklet, žene so zopet pričele kregati svoje može, pričelo je kratkomalo zopet ono vsakdanje življenje hi dovtipneži zbijajo na ta račtm svoje iale. Bedite vendar pametni, ljudje božji! Kako hočete, da vam povem, ko ne smem, ko ne morem. Tajnosti japonske noči v soboto v Trg. domu bi vam ie lahko izdal, toda opisovati vse — oprostite, tega pero ne zmore. Kako naj opišem vse mlade, prelestne Japooke, njih lica, oči, njih svilene lase? Kako naj opišem vam mlade, pogumne Japonce, vrteče se prelestne Japonke? V pravi, pristni japonski dvorani? Kaj dvorani! V japonskih nebesih! Kako naj opišem vam tekmo za prvo Japonsko prvenstvo v lepoti? Izdam naj vam morda darove? Vse tihe in skrite kotičke japonske dežele, prepolne sladkosti. Jaz, ki vse to poznam, štejem ure, štejem dnis ki me še ločijo od sobote. In z menoj fih iteje moja izvoljenka in hrepeni po lepih darovih. Tako? Od vina bi hoteli kar za poskušajo par kupic? Ne, bodite vendar pametni! Da mi izpijete poprej te vse! Idrija. - Pogrebno društvo sv. Jožefa v Idriji je sklenilo na svojem rednem občnem zboru dne 20. p. m. zvišati potrebščino od L 100 na L 150, obenem pa tudi doklado k članarini od L 0^0 na L 1.80 letno. To sc daje članom v vednost s prošnjo, naj oni, ki so pred tem sklepom članarino za tekoče leto že poravnali, izvolijo naknadno plačati še povišek na doklado v znesku L 1.20 Odbor. Prišel je kot mlad profesor na goriško gimnazijo jeseni leta 1871., kjer je uspešno poučeval latinščino in grščino. Bil je vesten in pravičen učitelj napram vsem svojim dijakom. Med tovariši pa je imel prijateljev, pa tudi nasprotnikov. Rad je st>kal po zvezkih za naloge in gorje tovarišu, ako je Eaar iztaknil kje nepopravljeno aH pa celo- pogrešno podkri-iano napako! Takega si je znal privoščiti. — Po nekaterih letih je prevzel z znižanim številom tedenskih ur vodstvo bogate državne knjižnice, danes «B£bIk>teca dc!k> Stato», ki jo je kapitan Mulitsch pri prvi zasedbi z velikim trudom rešil in dal prepeljati v Videm. S tem je rešil pravi pravcati zaklad, ki bi bil pri umik« avstrijskih čet prav gotovo uničen ali pa vsaj močno poškodovan. Žalostne prilike srednjih šol v tedanjih letih imamo mi z Italijani vred z bridkostjo v srcu zapisane. Našim slovenskim in italijanskim dijakom so vtepali učenost v glave profesorji, nemški po narodnosti, nemški po duhu. Kaj jih je brigalo, ako ph dijaki razumejo ali ne! (Dalje as IV. strani) K zlati poroki ljubih stariSev Mm is Andrela Vatovec želijo vse najboljše otroci. V rdel a, 14. februarja 1924. Mali oglasi se računajo po 20 stot, beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stoti*k beseda, — Najmanjša pristojbina L i— Kdor Išče službo, plača polovično csao. SPALNE SOBE iz mahagonijevega lesa, nove, s psiho in drugo pohištvo proda. Rocol v dolini, 575, gostilna Nichetto. Telefon 10-17. Slavnemu občinstvu se priporoča Turk Dominik, mizar. 173 KLOP s petimi kotli za olje, dva zaboja s 5 q vsebine, vrata, vhodna vrata, steklena pregrada, pisalna miza, velika lestev se prodajo po zmerni ceni. Delosto, Via Trento 5. 176 ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in S odaja po zmernih cenah. Menjalnica via iacinto Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 13 KRONE, srebro, zlato in platin kupujeai. Plačam več kot drug?. Zlatarna Povh Albert, Trst, via M*z zini 46. 29 ZLATO, srebro, briljaote, plača po aajviftjilt ~ ------15, II. cenah, Pertot. Via S. Francceco 20 TRTE cepljene, prvovrstne L 80, II. vrst« L 40, bilfe L 20 fato komadov. Pri večjih naročbah popust. Trtnica Forčič Ivan, Prescrje p. Komen. 136 TROPINOVEC, domač, prodaja Anton Della Schiava, Sveto pri Komnu, 68 25-LETEN uradnik, zmožen knjigovodstva« strojepisja in geometričnega risanja, govori in piše slovensko, italijansko in ncaiSko, išče primerne službe na deželi. Cenjene ponudbe pod Šifro «Sposoben^> na upravništvo. ABSOLVENT državne trgovske §ole, z več-časno bančno m ftpedicijsko prakso, ifiče katerekoli službe. Naslov pri upravništvu. 147 PRVA TVRDKA z žitom in moko išče pridnega praktikanta, ki jc dovršil z dobrim uspehom trgovsko šolo. Ponudbe pod -»Trgovinam na upravništvo «Edinosti». 151 MOTOR «Diescb na nafto, 10 k-onj&kih sli, je na prodaj. Naslov pove upravniMvo ♦Ei^-no«ti.-> 151 NOVA TRGOVINA jestvin sc je odprla pri Sv. M. M»,gd. zgornji št. 159. Ccn»- zmerne, točna postrežba tudi na dom. Za oblica obisk se priporoča lastnik Ivan Štekar. 141 BABICA diplomirana, sprejme noseč*. Govori slovenji o. Največja snaga. Najstrožja tajnost. Ljubezniva oskrba. Na Želio zdravniška pomoč. Corso Gsribaldi 23, I._174( t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naiša dvanajstletna edina in ljubljena hčerka in sestrica Pri zlati zvezdi Crtice. — Pile Fr, St—L 2. Prol. dr. Adolf Baar. Kdo ga pač ni poznal, ki je bival dolga leta v Gorici kot gimn. profesor in upokojenec vse do izbruha italijanske vojske? V dolgem ha-veloku s Širokim ovratnikom, s starim dežnikom pod pazduho jo fe mahal po ulicah. Posvoji razkuštrani bradi, po oguljenem klobuku, z očali na rdečem nosu, vobče po zanikrnosti svoje majhne postave, ie bil živa slika in prilika nemškega profesorja v »Fliegende Blžt-ter», Baar je bil učen mož in v temeljitem poznavanju klasične filologije ga je med nekdanjimi srednješolskimi profesorji pokojne Avstrije prekašal menda edinole Stowasscr. Z lahkoto je pisal grške in latinske heksametre in jambe, pocajveč v svojo zabavo. V berlinskem Časopisju sWochenschrift fur klassische Philoiogie* 1905., it 20, je objavi* grško pisan razgovor med dvema sužnjem a, in je v latinskem predgovoru trdil, da je našel rokopis v neki knjigi učenega jezikoslovca Robor-teiia in da domneva, da ie ta razgovor napisal Robortellus sam. Podpisal se je: Mauritius Artossi, Tergeatinusa. — Zanimivo je dejstvo, da mu je ves učeni svet — verjeL.. Leta 1907, ie Izdal proi. Baar v Gorici brošurico, ki vsebuje omenjeni razgovor z latinskim in grškim pojasnilom, v katerem pripoveduje, da je izmišljeno njegovo ime «Artossi® in da je verze onega razgovora dveh sužnjev zložil sam. V isti broSuraci $e natisnjen njegov latiosko-grški «nagrobni govor*, ko je po 36-letnem službovanju prosil za upokojitev. (Allocutio «fune-bris» ad me ipsum, cum missionem a munere petebam). Istega leta. je prestavil tudi Gregorčičevo odo «Soči* t na grški in latinski jezik. danes, 10, februarja, ob 7, uri zj., po kratki in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspala. Hruševje, 10, februarja 1924. Hočete prihraniti?!? Hočete lep dar ?! ? Hočete dober liker ? 1 ? Kupite odlikovano Jajčno Crema Maršala R. CrlsmencicE? Potrosili b Mlete malo, dobili bodete v dar lepo stensko uro In imeli bodete izboren liker. 4 ZAHVALA Povodom nenadomestljive izgube naše hčerke Družina AMBRGŽiČ se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g.čni šolski voditeljici in šolski mladini za polnoštevilno udeležbo. Hruševje, 12. februarja 1924. Vsakovrstna 31 Rs, m CKtUfta semenu, prvovrstna, zajamčen«, prodaja domača tvrdka Trst, rn MMil 13. Ge željo poSiijsiss Wm c^nik P O D L I S T E K Paul Bourget; JEČA (La Gedie) Poslovenil F. P« (53) — «In kakšne neprilike aaf M 4mel?» je odgovoril on m Jo pri tem nenavadno pogledal. Po pogledu se mu je poznalo, da so ga te beaede v njegovi ftofaraayo«ti prijele. Takoj pa se je zopet obvlada! Z dolgim poljubom in nežnim nasmehom $e skušal popraviti vtis svojega pogleda, rekoč: «Hočeš vedeti, kaj mi je? Preveč te imam rad!» — «Preveč7» Je odvrnila oda z odporom, cfo ie nI niti zadosti.* — «MisliJ?Je nskel on s tako preiima-jočfan glasom, da je ona kar obmolknila. Pa mari se ni tudi ona sama čutila po vsakem sestanku v nekaki stiski, ker »e je morala zopet vrniti v svoje ločeno življenje? S tem .si je razlagala njegov globoki vzdihljaj, ki ioje večera neprestano preganjal. Ko Njene poteze so postajale razstrojene, njene trepalnice so utripale, njena usta so se odprla in vsled naglega bitja njenega srca &o skoraj sopla, ko je njena taSča zopet povzela besedo, motreč jo Se vedno s svojimi pronicavim! očmi, proti katerih preiskavi se ena ni več branila. — «Ne, Sabina,* je nadaljevala tašča. •Ničesar ne podrtikam, temveč vam bom samo ponovila, kar sem danes predpoJdne slišala iz zanesljivega, zelo zanesljivega vira. Vi gotovo veste, da je gospod Saintenois igralec. V zadnjem času mnogo i^ubsl. Hotel je priti k svojemu. Pri blagajni krožka si je izposodil zelo veliko svoto, 50.000 frankov. To bi ne bilo ie nič. Kar je hudo, je to, da je izročil blagajniku za tek 50.000 frankov ček za enako svoto. Blagajnik je ček seveda sprejel, ker si ni mogel misliti, da bi kak Član krožka mogel biti goljuf. Kopa je Sel blagajnik potem v banko, nakatc- ki so" nemudoma prihiteli in pomagali pri ga- pa {Tnadafe razmfiljala, seje vendar povpra- šenju požara. Ko sta 54-Ietni gospodar Josip 2iberaa In 21-letni Josip Vitez reševala razno levala, «11 se za tam «-MisEi?» ne skriva ie kaj drugega. In evo, za svojo bojazen, Id al je ni gospodarsko orodje iz gorečega poslopja, se je hotela priznati, je dobila potrdilo, ki ga m nl-nenadoma zrušila težka streha; s svoio težo. kakor pričakovala. Njena vznemirjenost je nate prebila in podrla j£orni> sod ter pokopala t saičala in ie poataUla mnCnajia od mene volte. ro je bil ček izdan, namreč v Grand-Comptoir _ vidite, kako točno sem obvežčena — ni bilo kritja. Mora se misliti, da smatrajo gospoda Saintenois za propadlega, zakaj v Parizu ni mogel takoj najti denarja, da bi poravnal dolg, ki ga je napravil s ponarejenim Čekom. Morda bo denar našel, tod* bil je že naznanjen pred-, sodniku, ki je gospod Časa!, in ta poslednji zahteva, da mora izstopiti is krožka. Dokaz, da bo postala njegova sramota lavna, je Za to, da ' je meni gospe Viaks, znana. Blagajnik gotovo Ine bo molčal o tem In gospod Caaal bo bre» 1 dvoma moral pojasniti zadevo pred odborom. j Z eno besedo: fant je ob svojo čast. Kar stal j hotela oci vas, Sabina, je to, da bi ne delala takega obraza kakor sedaj, ko vam bo kaka prijateljica iz vaše družbe pravila to novico... Ah, nesrečnica! Sedai mi ni več treba, da mi poveste resnico. Vem! .... Veml.... Zadržanje mlade žene pri teh strašnih besedah je bilo zar»*s popolno priznanj* f Bila jo kakor zrušena na jtoln;i, roki je imela krčevito sklenjeni eno v drugo, glavo nagnjeno naprej in s preplašenimi očmi je gledala,... Kam? V prepad, ki ee je nenadoma odpiral pod njenimi nogami. Skrajna in nenadna aes»eča povzroča prav podobna videnja, IcakrSna kna čkrrek, ki se potaplja. V njegovih mislih se pojavi cela vrsta dogodkov. To traja le eno sekundo kakor blisk, toda v tem trenutku se na-I gromadijo letn. Saintenoisova eramota je pomenila za Sabino prelom njunega ra7juerja. On bo šel proč iz Pariza, ako ne naredi kaj hujšega. Le preveč prav je imela, da se *e ustrašila njegovih bolestno strastnih ljubeznivosti včerajšnjega in predvčerajšnjega dne. V svojem blaznem objemu je stiskal k sebi njuno srečo in njuno ljubezen zadnjikrat, preden jo za vedno izgub*. A on ii ni ničesar povedal? Svojo propast potrebo denarja, ki \e vzbirdiia ono tragično bojazen, ft skrival, dfsi je bila bogata, in to njej, ki ga je tako Hnfeilal... A ona sama da ni mogla ničesar ugenitif... 1 Aje. . do nas so zkiali nemški most do — , Adrijc .... Slovenščini ki italijanščini je bilo odinerjcno le pičlo tir na teden, «n še za te smo se morali boriti v soli, pri deželnem Šolskem svetu in drugod. O profesorju Baaru se sme pohvaltw> omeniti, da je bil sicer strogi a pra-vjocfl mož. Najraje zahajal v slovensko družbo k «Zlati zve zdi» in taan se je fcogofcii radi krivic, ki so s« godile njemu, tovarišem in Šoli. Ako povem, da fe takrat viadal v Trstu zloglasni nemški nacjonalec, deželzs šolski nadzornik Lcschanofeky, mož brez srca, v Gorici pa nad vse pedantni ravnatelj Paaatke, je s tam vse aii vsaj mnogo povedano. Baar ju ni mogel trpeti in svojemu ogorčenju je dajal duštk^t navadno z besedami: «Hauen soli man das Lu-derl» Pretepati bi morali to mrhovino, ali pa z Demostenovim izrazom napram Filipu Mace-dcnskemu «apotympanizein!» (Pobiti ga z gor-jačo). Pantke je predvsem gledal na to, da se vsi profesorji podajo v svoje razrede točno, ko pozvoni. Ako je kdo zamudi le za par minut* iru je Pantke očital zanemarjanje dolžnosti, brez vestnost napram šoli, da ga bo o prvi taki priliki naznanil itd. Ako je ravnatelj sam imel pouk v kakem razredu, je naročal šolskemu slugi Vogriču, naj mu javi* ako je kdo prišel prepozno «in die ihm zragevviesene Klas-se'-. Yo je Baara silno jezik). «No, Vogrič, le povejte staremu, da sem prišel dve minuti in pol prepozno, ker gre šolska ura toKko prehitro. Ne bojim se ne vas ne Panterja, aJi kako se že piše ta čiovekl» — Dolgi Vogrič se je prisiljeno smehljal ob takih neredkih priKkah in je, mečkaje svojo službeno kapo, gledal na malega profesorja pod sabo. Nekega dne je moral Baar, baš ko je zvonijo, na — stranišče namesto v sedmi razred k latinski uri. Pri zadnjem udarcu šolskega zvona pomoli Pantke glavo iz svojega brloga in z zlobnim veseljem ugotovi plemenite sadove svoje discipline: po obokanih hodnikih so hiteli profesorji v razrede ... Toda kaj je to? Sed-mošolci razgrajajo in molijo sveti mir pouka v c. kr. nemški gimnaziji! Kaj takega vendaT ni mogoče pod njegovim vodstvom! — Pohiti pred razred in vpraša s svojim odurnim, hripavim glasom: dCateri predmet« je na urniku?» —•« Latinščina, gospod ravnatelj.* «Zopat dr. Baar, seve*, zamrrnra Pantke pri sebi. Je Ji kdo videl gospoda profesorja? r> — Hudomušen dijak se oglasi in javi: cDa, videl sem gospoda profesorja, ko je hitel s ključem v roki in s časopisom...* — cDosti, že vem vse! Tcda, tiho in rairrr!* Ravnatelj jc bil v svoji pravični (H) jezi res .nekam podoben panterju v kletki, ko je hodil po hodniku.... Za nekaj časa pride naglo prof- Baar in si še medpoioina popravlja hlačni jermen..... Ali, gospod kolegam, ga nahruH ravnatelj, cbaš ko zvoni, mislite vi na stranišče! Kje je red, kje disciplina, kje dolžnost?* Ali mislite gosp. ravnatelj, da bcm s polnimi hlačam z dijaki čital IV. spev Eneide? — Prihodu,Hč pojdite vi, baš ko zvoni, namesto mene v stranišče, ali pa me naznanite v Trstu», mu jezno odgovori Baar in zaloputne vrata svojega razreda. Užaljen je bil zlasti radi tega, ker ga je bil ravnartelj nahrulil v neposredni bližini razreda. Pa tudi Pantke ni bil nič kaj vesel profesorjevega odgovora? toda za morebitno prijavo j^e bil profesor isto tako dobro oborožen k-ot ravnatelj, da gotovo šc bolje .... Baar je sanjal o maščevanju. — Nekega dne pride točno ob osmih, obložen t zvezki in knjigami, v prvo nadstropje, kjer je poleg ravnateljeve pisarne v stari* črvivi omari visela stenska ura, ki je mnogim rodovom naznanjala začetek in konec pouka. Pred brlogom je sial po navadi Pantke in gledal po hodnikih..... Baar ga hladno pozdravi in primerja svojo uro s šolsko. Ravnatelj mu s prisiljeno vljudnostjo odzdravi in ga vpraša po junaškem zdravju. cHvala, hvala, vse v redu, kar se tiče mojega zdravit!» — «In vaša sliva gospa soproga?* nadaljuje ravnatelj, ki je vedel, da živi profesor Baar v jako napetih, da ne rečem, neznosnih odnošajih s svojo boljšo polovico. — iHvala, gospod ravnatelji Ni se bati, da bi se njo vzel hudič v doslednem času!* — Baar gre zopet do tire, pogleda na svojo, jadra s svojim ha ve lokom mimo ravnatelja, pa zopet do ure. Ravnatelju je biki mučno: šolska ura je kazala že pet minut čez osmo ____Naposled se o^ucači in — spričo nedavnega cto^odka pred straniščem, s tresočim, toda sirogo uradnim glasom opomni profesorja: cVelecetijeni gospod profesor, kaj pa vendar mislite? Celih pet minut je čez osmo!* — «Ni ics! Šest minut je, odkar je odzvonilo! V osta-^ lom, lo mene prav nič ne briga, pač pa bi vi morali biti ves ta ca* ▼ IV- B. razreda« kjer razgraja tsl vsša nediaplicirana goriška rauledjaU Z zlobnim nasmehom jo odkuri Baar v svoje, knjižnico, Pantke pa s precej neprijetnimi občutki v razred« kjer je svojim dijakom odkrival skrivnosti grških nepravilnih glagolov. — 3aar je bil po rodu Nemec iz Mor. Ostravc (rojen L 1846). navzlic temu je rad zahajal v n^§o družbo k «Zlati zvezdi». Prihajal je prvi in ostajal navadno samo do večerje kot drugi oženjeni gostja. Ako je bil sam, je izvlekel iz žepa tekst kakšnega grškega ali latinskega kbsika in ga čital. Pii tem je govoril sam sabo; cDo pesnikov, do proročišč in njih duhovnikov vobče a L. držkn mnogo, ker eni in drugi so od nekdaj varali naiode. No, Homerja imam v Čislih, to je: pesnitve, ki so se ohranile pod njegovim imeuom .. . Tudi Horacij je pesnik, ki včasih tupatam kakšno pametno pove in zapiše n. pr.: Vino pellite curas! Nune est bi-bw»ndum, nuac pede Ubero pulsanda tellus. (Z vinom preganjaj si brige in skrbi) Zdaj naj se pije, zlaj naj se z lahkokrilimi nogami pleše ,>o iiva'tiJ) V^ame Phitarha in odpre poglavje 0 A!cib?jadu . . E>a, da, Alcibif^d je bil ženi-jilen človek, ali največji hunevet starega ve- 1 a- pijanec* nezanesljiv državnik, največji bab-;.- k v Atenah in okoHci... in vendar so ga radi imeli n^i lavnejši možje njegove dol>e: Periklej, Sokrat, Platon. In kako ga je znal piti! V Platonovi < Costbi», (Symp£>sk>n) se pripoveduje, da so že vsi gostje ležali pod mizami, a Alcibi-jad ga je s P škratom pil vse do belega dne in j-e razgovarjal in reševal problem — ljubezni. V resnici, izreden človek, da malo takih!* Pri takem razmišljanju je hodil po prostrani pivski šobi in mahal z rokami krt da bi te stvari razlagal svojim dijakom. Bil je načitan, da smo se vsi čudili. P^Jeg tega je imel izvrsten spomin. Snmo enkrat ga je bil zapustil. V razred priskače b<2i~ia žabica, in neki dijak vpraša p o rja, kako se pravi žabi pa — gi-ško .... Ko da je Baara kdo leputnil po glavi; izraza ne more se spomniti in se ga ne more. Klel je, polil so je — vse zastonj! Ko je pozvonilo, se Baar spomni grškega izraba in zakliče: Batra-chs!» To ime mu ie več časa oslalo. Poleg starih jezikov je temeljito poznal slovenski, italijanski in francoski jezik. Imel pa je tudi ne samo mnogo dobire volje, ampak tudir dovolj časa za to: ko ni več poučeval na gimnaziji, je upravljal samo državno knjižnico, za kar je imel na razpoUtganje izvrstnega skriptorja prof. Novaka. — cHudu-ja vendar, naj ii sam pijem? Kje so tovariši?* se je bucboval nekega dne spomladi L 1895. Ko smo se zbrali, «e je začelo živahno razpravljanje o književnosti, politiki, o Šolskih oblastih z navadnim refrenon: apontympani-zein. Baš isti dan se fe zgodilo, da ga fe Baar malo preveč popil. Ko je po tretji četrtmki poskusil vstati, se |e z veseljem prepričal, da ga noge neso takole za silo, in je naročil se eno. Jedel je mrlo in vino ga je obvladalo. Oči so se mu solzile, roke so se tresle in Še njegov stari dežnik mu ni mogel uravnati ravnovesja. Prof. Kragelj izreče krilato besedo, da je nujno potrebno, da nekdo reveža spremi domu, in ta «nekdo» sem bil jaz kot najmlajši v družbi. «Prava rečf» sem si misHL «Do Stolnega tTga imam dobrih sto korakov, tam najinem izvošče-ka in ga lepo spremim do njegovega stanovanja v ulici Codefii, ker tako obloženega že ne bom vodil po cesti*____ Ljudje, ki so naju srečevali na kratki poti do Stolnega trga, so morali misliti, da je Vincenc pri «Zvezdi» nastavil sod posebno močnega vina, ker je naju tako zanašalo. Bil sem sicer močan in mlad. dober telovadec m lovec, a ta vinska mušica v majhni profesorjevi osebici me je vlekla zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Na trgu pokličem izvoščeka, ali Baar noče o tem niti slišati, ker da je škoda za krono voznine in da črti potrebo izprehoda.... Mračilo se je in jaz sem jo .hote! zavoziti po samotni ulici Raba t ta, pa mimo kapucinskega samostana lepo do ulice Codclli «Ne, ne, gospod kolega! Tod mi je preveč samotno in pusto. Poj diva po Korzti, da vidim še kaj elegantnega sveta goriškega*. Nisem se upal ugovarjati starejšemu tovarišu, pa se zagugava po — Korzu, kjer fe spričo lepega večera mrgolelo ljudi. Toliko se mi je le posrečiloi da sem ga zadržal na levi strani široke ulice Verdi, kjer je bilo manj ljudi; navzlic temu sem se bal, da me sreča kak dijak, znanec, ali kdo mojih sorodnikov. Mnogokrat se je Baar medpotoma ustavil in jecljaje pripovedoval to' in ono in ako je srečal ne všečnega znanca, mu je z dežnikom zagrozil: apotympa-nizein! — Naposled prijadrava srečno do njegovega stanovanja1, kfer ga. izročim v varstvo domaČi boginji. Ko pridem z veselim smehom domu, najdem v obupnem joku ženo, otroka, sestro..... češkoslovaške krene ti^.50 90 dinarji 27.1b Ž7 95 lejl ll-75 marke»••••»••* • • • • • "-7I dolarji francoski franki 108.2& 10*.— švicarski franki Sdd-— 400.— ftngteiki funti papimaU ..*••• »».60 98-fC CEVI, poseben lip u soho edine za vzdrževanje ognja, nediš^e. Posebne cene za preprodajalca iaaB5ai«3aHBEisćssBes!sasssaBfia sEa»araBSBisHaBaBBRfifl aaa&^aiaBHe večje ta stelr.e vloge po dogovoru. Daje posojila tia vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrc3tna mera po dogovom. Gradise ora za dJ 9 fo 13. Ob nedeljah in praznifcifi je tiraJ za^rj Št telef. 25-37. g DAROVI Za svetoivansko podružnico društva» so darovali: gosp. M a tko m Ivanka Oradišar ter g. dr. Sedmak po L 10, Kanobel Karo! in Strancar Fr. po 5, ker se niso udeležili »Stritar. večera*. C. M. Cekada mesto cvetja na grob pok. Jo s. Znidcr&iča L 10. Povodom debate o značaju L 11, N. N. za zgubljeno stavo L 10. Ker so postajali lepo petje v črnem -grabnu sv.-ivanskega Nar. doma g. Stanič L 15. Pogorelca Nar. doma v Trstu L 5, g. Strancar 5, Placer Lojze i, Mefcmč Josip 2. Skupno L 90. V isti namen je darovala cenj. Dvojica Gra-disar L 50, dragevoijni prispevek ra mesec januar t. 1. Srčna hvala vsemi Živeli zavedni: do-rovalci! VIA TORRE B1ANCA 32 TRST TELEFON ŠTEV. 29-S3 Zastopstvo in zaloga: LIVARNICE RODOLFO BE^TOLi — PAĐERNO OBRTN1JA KERA^KE: PAGLIERO MICHELE — CASTELLAMONTE ss « ZALOGA IN DELAVNICA 1 MAJOLIČNiH PEČI — ŽELEZNIH PEČI IN ŠTEDILNIKOV Predmetov iz litega železa za peči, majoličnžh In keramičnih plošč, — „Ctamott«44 Dojebaa epska za psCI — \ IIM RIEBBM • t □ n d a p □ a a □ a □ a a o a a □ e □ 1 a! o a „f i a' aaaaaaoaaabaaoa aaaaa a ooa ooodooo □ o ° ° o o a o o a o d o □ □ BANCAAD ■■■ UsUnovUcna Ma 3905. DeiflISka glavnica UL 15,000.00««- po^Sitdma wj>i»«eHai Olavnl tfiM: Trs«, Via S. Nlcol^ 9 (Lastna palača). Po^ružnkl: AB8AZ3A, Olajšuje vsako trgovsko op@ras!|o £ Jugoslavijo In z vzhodnimi dsfalami Dale subvencije na blago, efekte in vrednosti Otmja akrtditi«« Mm Mfuip blaga. — lakatl afektov In računov. Informacij e. — K^puja In predaja mrim la *n«a vahifta. Jimstvana plama in droga »paracila po »8jygodnsj5h pogoflh. Itga v Urah na hranilna knUZica la lih ohraatuja po n latno «st!o, a vloga n« tekott ra^un po « voaano daga proH odpovadl abrast ijt najbolje po dogovore. Sprejema vloge v Dinarjih ter |H» obrestuje najbolje po dogovoru. Uvrluje nakazila v lirah In dinarjih za Jugoslavijo Ql a| o, □ I □ □ jn □ j H I □ jal ioi U j D i □ r aJ ta i n ia j □ □ I o } a a a o o a o o □ a a □ o o n a □ o a a nao apanao □ d a □ □ □ □□□□□□□□oaa □ □