Zasavski V. TEDNIK ■DELEGATI ■Zasavja na V.II. konresu ZKJ Na pravkar končanih občinskih volilnih konferencah organizacij ZK v Zasavju so izvolili tudi delegate za VIII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ki bo novembra letos v Beogradu. Ivo MIOLIČ TRBOVLJE, 18. JUN. 1964 — ŠT. 25 - LETO XVII. — 20 DIN PRIPRAVE NA PRAZNOVANJE *V.IN 4. JULIJA V ZASAVJU (n) TRBOLJE — V vsem Zasavju bojo tudi letos lepo proslavili 3. julij — dan rudarjev in 4. julij — dan borca. V Zagorju ob Savi, Litiji, Trbovljah in v Hrastniku že Po konferencah ZK Občinske volilne konference organizacij ZK, ki so bile v Zasavju prejšnji teden, so imele izrazito delovni značaj. Obravnavale so vrsto problemov, ki se porajajo v sedanjem obdobju razvoja naše družbe, in to v pretežni meri precej konkretno, kar bo nedvomno pripomoglo, da bo mogoče vrsto teh težav in slabosti, predvsem ob zavestni akciji vseh subjektivnih sil, tudi odpraviti. Na konferencah so bile v ospredu razprave o prilagajanju in konkretizaciji smernic, o samoupravljanju in njegovi decentralizaciji, o delitvi, kadrih, problemih v zdravstvu, o investicijah v gospodarstvo in družbeni standard, pa še o mnogih drugih vprašanjih. V Trbovljah, Hrastniku in Zagorju ob Savi je bil podobno obravnavan tudi položaj rudnikov, pri čemer je bilo poudarjeno, da naj kolektivi še naprej stremijo za tem, da sami znotraj delovnih organizacij iščejo slabosti in odkrivajo notranje rezerve; sočasno pa je bilo tudi naglašeno, da pa je rešitev za nastalo situacijo v premogovništvu — modernizacija in povečanje proizvodnje ob vzporednem razvijanju in krepitvi samoupravljanja. Zadnje občinske konference Z K so dale vrsto napotkov za delo tako organizacij kot članov ZK v prihodnje. Zlasti velja podčrtati misel tov. Vladimirja Krivica, ki je v Trbovljah dejal, da si morajt zlasti Člani ZK prizadevati, da ugotovljene napake tudi čimprej odpravijo. M. L. imajo izdelane okvirne programe praznovanja, iz katerih izhaja, da bo v vsem Zasavju v prvih dneh julija več športnih, kulturnih in drugih prireditev ter manifestacij. Ob prazniku slovenskih rudarjev — 3. juliju bodo tudi slavnostna zasedanja organov samoupravljanja v zasavskih rudnikih; 4. julija pa bodo v Trbovljah, Zagorju ob Savi in Litiji pripravili že tradicionalne partizanske patrulje na znane točke iz NOV. Podrobneje o praznovanju bomo poročali v prihodnji številki našega lista. ■ Jutri gostuje Narodno pozorište iz Tuzle (v) TRBOVLJE - Jutri, ob 20. uri, bo na gostovanju v Trbovljah Narodno pozorište iz Tuzle — kakor smo že poročali — v Delavskem domu uprizorilo tragedijo švedskega književnika Strindberga »OCE«. — Na gostovanje Narodnega pozorišta iz Tuzle še posebej opozarjamo vse ljubitelje gledališke umetnosti, tako v Trbovljah kot v vsem Zasavju. V Hrastniku je bil izvoljen Marijan OROŽEN rojen 193». leta v Turju nad Hrastnikom; član ZK je od Jpta 1948. Doslej je opravljal več odgovornih partijskih iU. V razdobju 1958 —' tNQ sekretar ObK ZK (k; zdaj pa je član CK ZKS in sekretar organizacijske komisije CK ZKJ. «« vev uuj S*©. H/asttiik; Na konferenci v Trbovljah sta bila izvoljena: Olga dr. ŠKERBIC-KERSTEIN Lilijani so izvolili Heleno inž. DIENTL rojeno 193» v Podgradu pri Ljubljani; članico ZK od leta 1960. v družbeno političnem življenju je vsestransko aktivna; Je odbornica Skupščine občine Litija in Skupščine okraja Ljubljana; član ObK ZKS in ObO SZDL Litija; deluje pa tudi v samoupravnih organih v KZ Litija, kjer Je vodja kmetijske enote. rojen 1937; član ZK od 1961. Na Rudniku rjavega premogi Trbovlje — Hrastnik je zaposlen kot elektronadzor-nik. Je organizacijski sekretar RK ZK, član obratnega 'delavskega sveta in predsednik Rudniškega komiteja ZMS. Zagorjani pa so Izvolili Staneta DORNIKA rojenega leta 1938; člana Z K od 1957. Po poklicu je rudar — kopač, zaposlen na Rudniku rjavega premoga Zagorje. Je aktiven v družbeno političnih in športnih orga-Zdaj je član ObK delavskega sveta I rojena 192$; članica ZK od leta 1944, istega leta je vstopila tudi v NOV. Odlikovana Je z medaljo zasluge za narod. Zdaj Je šef internega oddelka Splošne bolnice Trbovlje, je sekretar OO ZK in opravlja še vrsto drugih dolžnosti v delovni organizaciji in na terenu. Počitniški dom za borce ~ iz Zasavja odprt (N. D.) VELI LOŠINJ. — V nedeljo, 14. junija, so ▼ Veletn Lošinju izročili namenu nov počitniški dom za borce iz treh zasavskih občin — Trbovlje, Zagorje ob Savi ie Hrastnik. Slovesne otvoritve so se udeležili predstavniki OO ZB Ljubljana, predstavniki iz Zagorja in Trbovelj. Mladi člani Rdečega križa iz Litije so se odločili, da bodo Lansko poletje je ZB Trbovlje kuipila hišo v središču Velikega Lošinja, ki pa je bila v slabem stanju in j o* j e bilo treba popolnoma obno-iHti, urediti električne in porabljeno precej truda In pa finančnih sredstev. 'A.koi-jo ZB za ureditev počitniškega doma za borce je d odprla večina trboveljskih delovnih organizacij, občinski sodelovali v tekmovanju za ureditev okolice hiš novega vodovodne instalacije ter sa- skupščini Hrastnik in Zaeor- 019 nAiril rt lolr Aorta nacal «•» n I Uifi in »n ...»_______l___ ar. • i • « « v t , ........... - ° stanovanjskega naselja v Litiji in za ureditev parkov. Na sliki: podmladkarji pri urejanju parka. nitarije in dozidati kuhinjo in ledilnico. Za to ie bilo 3, JULIJA BODO ZACELI SIII. FAZO REKONSTRUKCIJE STEKLARNE HRASTNIK (st) HRASTNIK — Ob praznovanju občinskega praznika — 3. julija bodo v Steklarni Hrastnik na svečan način začeli z delt v zvezi s prlčetfcorrt III. faze rekonstrukcije tovarn ne. Za to Investicijo so sredstva že odobrena, saj Steklarna že zdaj precejšen del proizvodnje Izvaža na zunanjo tržišče Računajo, da bo po končani III, fazi rekonstrukcije Steklarna Hrastnik letno izvažala za okrog 2 milijona dolarjev izdelkov. Prva gostovanja (ek) ZAGORJE — Z gosto- , V nedeljo, 21. junija, bodo vanjem vokalnega seks teta in pripadniki JLA obiskali vse instrumentalnega kvinteta štiri zasavske občine in si Mahkovič iz Zagorja ob Savi ogledali več delovnih orga- so se v četrtek začela gostovanja zasavskih kulturniških skupin pri graditeljih nove Zašavske ceste v taboru v Zasavju. — V torek pa je gledališče Svoboda Center Trbovlje v zagorskem Delavskem domu uprizorila za graditelje nove Zasavske ceste Borove »Raztrgance«. nizati j; njihovi gostitelji pa so občinski komiteji ZMS Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi in litija. Naslednji četrtek pa bo graditelje Zasavske ceste obiskal ansambel »Veseli rudarji« iz Trbovelj s solisti. je ob Savi ter delovni kolektivi te Ljubljane, Maribora, Celja in Savinjske doline. Na otvoritvi je najprej go-; voril predsednik ZZB NOV Trbovlje Gojko Gornik o pomenu gradnje in naglasil, da je to dom oddiha vseh zasavskih borcev in ostalih članov ZB; poudaril pa je tudi doseženo sodelovanje občinskih skupščin in delovnih organizacij ostalih občin. Zelja vseh ustanoviteljev novega počitniškega doma je, da bi naj le-ta služil krepitvi medsebojnih tovarniških in prijateljskih odnosov, ne samo med borci, pač pa med vsemi člani ZB, ki bodo letovali v Velem Lošinju. Ugotovljene slabosti takoj tudi odpraviti NA SOBOTNI OBČINSKI VOLILNI KONFERENCI ORGANIZACIJE ZK V TRBOVLJAH SO MED DRUGIM UGOTOVILI, DA JE ZA TRBOVELJSKO KOMUNO NADVSE POMEMBNO SE MOČNEJŠE INTENZIVIRANJE GOSPODARSTVA, VPELJAVA SISTEMOV DOSLEDNEGA NAGRAJEVANJA PO DELU IN UVEUAVLJANJE SPOSOBNIH KADROV, IN SICER VZPOREDNO S KREPITVIJO SAMO UPRAVNEGA SISTEMA izseljenci - povratnik! V Trbovljah ugotavljajo, da so samoupravni organi že začeli dosledneje reševati probleme, ki se porajajo, čeprav ponekod ugotavljajo nedelavnost samoupravnih organov, predvsem v ekonomskih enotah, kjer so pravice teh organov majhne in kjer ustanovitev ekonomskih enot še niso v zadostni meri obravnavali kot ekonomsko in ne samo politično nujnost. Na Rudniku rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik, v Strojni tovarni m Cementarni je npr. v zadnjem času vse bolj čutiti potrebo po decentralizaciji samoupravljanja na osnovi otipljive materialne baze, kar lahko mnogo pripomore k intenzivnejšemu izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti, sodobnejšim tehnološkim postopkom ter lt dvigu produktivnosti in proizvodnje. VSAK ČETRTI VOLIVEC Po zadnjih podatkih deluje v delavskih svetih, upravnih odborih, v občinski skupščini, ■jenih svetih In komisijah ter v drugih organih delavskega In družbenega upravljanja na področju občine Trbovlje skupaj 3488 občanov oziroma 25 % vseh volivcev. pravi je tovariš Vladimir Krivic med drugim predvsem naglasil, da sedanje naloge terjajo znanje, poglobljeno delo in visok kulturno-j idejni nivo, zaradi česar bo treba vzporedno z nadaljnjim I razvojem gospodarstva razvijati tudi samoupravni sistem in dvigati idejno-politični nivo ljudi; vse slabosti, ki se ugotavljajo, pa je treba začeti takoj tudi odpravljati. M. L. Konferenca je zraven drugih aktualnih vprašanj obravnavala tudi gospodarjenje v komuni, pri čemer je ugotovila, da so strojne zmogljivosti premalo izkoriščene. V zadnjih letih je bilo precej sredstev namenjenih za investicije za stroje in strojno opremo, ob tem pa je bilo pozabljeno investiranje v kadre, niti niso bile angažirane vse umske zmogljivosti, sicer bi Mii proizvodni dosežki m izkoriščenost strojev občutno večji. Ob obravnavi težav v rudarstvu pa je konferenca ugotovila, da je treba še naprej angažirati vse sile za odpravo slabosti znotraj kolektiva; potrebna pa bodo tudi sredstva za modernizacijo proizvodnje oziroma nakup mehanizacije. Občinske volilne konference sta se udeležila tudi član Izvršnega komiteja CK ZKS Racionalno analizo uratoa-Vlsdimir Krivic in sekretar nističnega programa sta lzrie-organizacijske komisije CK Urbanistični institut SRS ZKJ Marijan Orožen. V raz- Ljubljana in IBT Trbovlje, Matineja „Mladina mladini" zoni. Matineja je pod naslovom »Mladina mlatiLi.ni, združila v dveh nastopih občinsko revijo otroških in mladinskih pevskih zborov ter javno produkcijo tukajšnje Glasbene šole. Slovenska izseljenska matica — podružnica Trbovlje obvešča vse povratnike iz Trbovelj in okolice, da bo ponovno zbrala vsa še nerešena pokojninska ie druga vprašanja v želji,' da jih posreduje ustreznim organom in organizacijam v rešitev. 22. in 23. junija bo od 8. do 12. ure uvedena posebna dežurna služba v sejni sobi doma SZDL pri Forte-ju. Prizadeti naj v navedenih dneh prinesejo s seboj ustrezno dokumentacijo. 1 Istočasno sporoča odbor podružnice vsem prijateljem Slovenske izseljenske matice, da sprejema vse priglasitve za članstvo Peter Adlešič, tajnik podružnice SIM Trbovlje. I I I Odprta je urbanistična razstava V soboto in nedeljo, 6. in 7. junija, sta Občinski svet Svobod ip/Glasbena šola Trbovlje pripravila zadnjo — po vrsti 5. matinejo v tej se- SGP Zasavje Trbovlje razptsife prosta mesta za 10 zidarskih, 6 tesarskih in 2 strojno ključavničarska vajenca Vabimo vse mladince v starosti od 15. do 16. let, ki so uspešno končali osemletko in ki čutijo veselje do navedenih poklicev, da se priglasijo do vključno 15. julija 1964. * Prijave sprejemamo osebno in po pošti. Prijava naj vsebuje: " f 1. lastnoročno pisano prošnjo s kratkim življenjepisom, 2. šolsko spričevalo, 3. zdravniško potrdilo, 4. rojstni listi Vse ‘nadaljnje informacije glede pogojev bodo interesenti dobili v tajništvu podjetja. Poleg rednega učenja bomo organizirali priuče-vanje za delovna mesta zidar, tesar. Za to vrsto priučevanja se lahko priglasijo mladinci, ki niso uspešno dokončali osemletke, imajo pa veselje do praktičnega dela navedenih poklicev. Priglasitev sprejemamo do vključno 15. julija 1964. SGP »Zasavje", Trbovlje, Savinjska 9 V Trbovljah je bila v ponedeljek v foyerju Delavskega doma otvoritev urbanistične razstave. Ob tej prfliki je uvodoma spregovoril podpredsednik Občinske skupščine občine Trbovlje - Alojz Kočar, zatem pa je nekaj večo urbanizmu in urbanističnem programu trboveljske *oHne govoril direktor Investicijskega biroja Trbovlje — dipl. ek. Marijan Ahačič. Otvoritvi so tudi prisostvovali predstavniki občinske skupščine, družbeno - političnih in gospodarskih organizacij in drugi gostje. na tej razstavi pa je predlo- stopili k izdelavi urbanistič-žen obiskovalcem celotni urbanistični program, ilustriran .s fotografijami in izdelano dokumentacijo. Tovariš Ahačič je uvodoma poudaril, da je Trbovlje, ki se razvijajo v mesto s 27.000 prebivalci, mesto, ki je desetletja raslo nehomogeno; pri' tem velja tudi omeniti, da rušne cone in strmine omejujejo gradnje, vendar je po predloženem programu na tej razstavi jasno, da bo razvoj izgrajevanja potekal etapno. nega programa, ki bo nedvomno precej spremenil in izboljšal podobo trboveljske doline. (rap) KONČNO ODPRTO KOPALIŠČE V TRBOVLJAH V soboto so se predstavili otroški zbori osnovnih šol, poleg njih pa še gojenci nižjih letnikov Glasbene šole. V nedeljo so nastopili mladinski zbori osnovnih šol, dekliški zbor Gimnazije in ISSS ter gojenci višjih letnikov Glasbene šole. Nedeljski nastop so zaključili skupni zbori ob spremljavi orkestra Glasbene šole. Vsi nastopajoči zbori so Prav zaradi tega so v okviru regionalnega plana pri- I pokazali razveseljivo kvaliteto In popolno gotovost pri izvajanju svojega programa, prav tako pa so tudi gojenci Glasbene šole odločno izvedli zahtevne instrumentalne skladbe. S. J. Končno so Trboveljčani dočakali tudi otvoritev kopalne sezone. Kopališče so odprli v ponedeljek, 8. junija, in sicer za vse-me ostalimi kopališči, ki so odprla bazene pred mesecem dni. V Trbovljah zagotavljajo, da je tej zamudi krivo tudi pomanjkanje vode. (rap) Razglednica iz Trbovelj Ocena dosedanje aktivnosti s Strokovno Savi izobraževalni center v Zagorja ob _C£trtkova_volilna_konfere nca občinske o: ganizacije ZK v navala tudi vprašanje v zvezi Hrastniku, ki sta se jo udeie ži'a sekretar OK ZKS Ljubljana Mitja Ribičič in član CK ZKS Silvo Hrast, je med drugim ocenila dosedanjo predkongre no aktivnost članov ZK in spre-jela vrsto napodkov za nadaljnje delo. V uvodnem poročilu je bilo poudarjeno, da so smernice za predkongresno aktivnost Zveze komunistov v Hrastnfr- se odraža predvsem v politiki osebnih dohodkov oz. v delitvi dohodka, v politiki komune, v prizadevanjih za smotmej- ku v polni meri razgibale vse šo investicijsko politiko, v subjektivne sile; v živahni predkongresni aktivnosti pa je bilo razjasnjeno mnoga vprašanj; vrsto vprašanj pa bo treba še obravnavati. Kljub temu pa je mogoče sedanje delo oceniti kot vsebinsko bogato in konstruktivno. uspehih, doseženih na področju kadrovske in štipendijske politike, v nadaljnji decentralizaciji delavskega samoupravljanja. Čutiti je tudi, da postajajo stališča Smernic osnovni in sestavni del politike samoupravnih or- Tudi delovni ljudje v komu- ganov, skupščine in družbeno ni že čutijo mndge kvalitetne političnih organizacij. spremembe; napredek pa je viden na mnogih področjih in Občinska konferenca ZK v Hrastniku ja obširno obrav- PROIZVODNJA V STEKLARNI Na konferenci so obravnavali še vrsto drugih aktualnih vprašanj; v razpravi pa sta sodelovala tudi tovariša SILVO Pred dnevi je centralni delavski svet hrastnlške Stek- HRAST, ki je govoril o eko-larne analiziral poslovanje prvih mesecev letošnjega leta. nomiki specifično za h rastni-Ugotovili so, da so bili proizvodni uspehi v tem času re- gke razmere in o problematl-kordni. Pri tem ima vsekakor največjo zaslngo, posebno ki premogovništva, in MITJA v mesecu aprilu, ureditev novega načina tarifne politike RIBIČIČ, ki je razpravljal o oziroma nagrajevanja. V tem obdobju so tudi zvišali me- vj0gj zk v sedanjem obdob-sečne prejemke na 25.000 di-nar jev vsem tistim, ki so do ju prj gemer je pohvalil us-sedaj zaslužili manj. merjenost komunistov in ObK Produktivnost dela je zra- ZK. Konferenca pa je tudi sla poleg obrata osnovne de- sklenila, da bodo članstvo ZK javnosti največ v brusilni«. Na dobre rezultate prav gotovo vpliva tudi zmanjša- tivnih konferencah. z družbenim standardom. Ugotovljeno je, da je bilo doslej večino investicijskih sredstev namenjenih za rekonstrukcije in razvoj obstoječih zmogljivosti; vendar doslej modern.ziranih objektov niso znali izkoristiti n celoti, kar se odraža v nizkem odstotku izkor.ščenosti strojnih naprav, v samo eno ali dvoizmenskem delu i. p. Hrastnih je danes brez vrste prepotrebnih objektov družbenega g v uuocriu. um ume cieniii* g standarda. To izhaja iz dej- g ktzrje, navijalco električnih strojev, eleik-1 ’ ~ tro inštalaterje in elektro mehanike. ! I Učna doba traja 3 leta. j [ Kandidati morajo biti stari od 15 do 17 let. j J Dokazati morajo, da so z uspehom dokončali i i 8. razred osnovne šole. ] [ Interesenti morajo predložiti: j [ 1. lastnoročno napisano in s 50 din kolkovano i za šolsko leto 1964/65 sprejem učencev v l. letnik kovinarskega in elektro odseka. Strokovno izobraževalni ccnier Z igoije izobražuje poklice: _ v kovinarskem odseku: strugarje, kovače, I sbojne in orodne ključavničarje; v elektrikarskem odseku: obratne elektri- stva, da obstoječa industrija — Steklarna, Tovarna kemičnih izdelkov in Rudnik ni v stanju ustvariti družbenih skladov za standard, saj je skoraj 70 ”/• družbene produkcije v sklopu plafoniranih cen. Razveseljivo je, da so se našle gotove rezerve v delovni sili, saj se je v tem obdobju zmanjšal stalež zaposlenih za približno 40 delavcev. V aprilu je bilo tudi prvič vskladiščenih preko 1 milijon kilogramov izdelkov oz. presežen plan za 23°/o in to ob zmanjšanju delovne sile. Na zaposlenega delavca je bila planirana proizvodnja 2047 kg, dosežena pa je bila 2352 kg) seznanili s sklepi na informa- prošnjo z natančnim naslovom stalnega biva- * lišča, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. izpisek iz rojstne matične knjige, \ \ 4. mnenje šole. J j Vsi učenci prejemajo mesečne nagrade po ured- < i bi o vajencih, gibljivi del nagrade pa po doseženem J | uspehu. J | V primeru večjega števila kandidatov, kot je < i razpisanih mest, opravljajo ti sprejemni izpit iz slo- J [ venskega jezika in matematike. J [ Internata ni. ' i Prijave pošljite do 15. avgusta 1964 na upravo ] [ šole. j [ Uprava Strokovno izobraževalnega centra i i Zagorje ob Savi i i (ma) Izvozni uspehi in problemi nje proizvodnega odpadka. Vsi ti rezultati pričajo, da je bila pravilna politika organov upravljanja, ko so pristopili k reševanju in vskla- ditvl plač v kolektivu. Ti re- _ . zultati naj bodo tudi osnova ČEPRAV SO DELOVNE ORGANIZACIJE S PODROČJA HRASTN1ŠKE OBČINE za uveljavitev nagrajevanja PREDVIDELE — V PRIMERJAVI Z LANSKIM LETOM — MANJŠI IZVOZ, IN SICER in delitve dohodka ter osno- ZARADI REKONSTRUKCIJSKIH DEL V STEKLARNI IN PREUSMERITVE PRODA-va prehoda na 42-urni delov- JE IZDELKOV V TOVARNI KEMIČNIH IZDELKOV NA DOMAČE TRŽIŠČE - KAŽE nik R.0 PETMESEČNO GIBANJE IZVOZA ZADOVOLJIVO STANJE. Eli Zamujeno bo treba nadoknaditi V Hrastniku med drugim tudi ugotavljajo, da so v delovnih organizacijah namenili premajhno pozornost akciji za prehod na skrajšani delovni teden. Komisija za prehod na skrajšani delovni teden, ki deluje pri skupščini občine Hrastnik, pa Je doslej že nekajkrat razpravljala o akciji, vendar je lahko le ugotovila, da so se v večini hrastniških delovnih organizacij premalo poglobili v analiziranje poslovanja in hkrati s tem proučevanja prožnosti za prehod na skrajšani delovni teden, zaradi česar bo treba zamujeno nadoknaditi. lovnega tedna v proizvodnih obratih spričo pomanjkanja delavcev in višjih proizvodnih stroškov problematična; je pa še vrsta drugih problemov tehničnega in tehno- treba upoštevati pri prehodu na skrajšani delovni teden. V tej delovni organizaciji so sklenili, da bodo z vso resnostjo pri- stopili k izdelavi potrebnih, analiz in jih v mesecu dni z ukrepi in zahtevkom za prehod na poskus-. ni skrajšani delovni teden predložili skupščini občine Hrastnik. V Komunalno obrtnem podjetju »KOP«, Splošnem trgovskem podjetja, »Sijaju* In »Jelki« Imajo vpeljano delo le v eni oziroma največ dveh izmenah. Prehod na skrajšani delovni teden bi v teh delovnih organizacijah zahteval le določene V Steklarni prevladuje mišljenje, da ne bi bilo umestno uvajati skrajšanega delovnega tedna, preden ne bi dokončali predvidene III. etape rekonstrukcije tovarne, ki bo zahtevala zraven dru- loškega značaja, ki jih bo organizacijske spremem-gih tudi določene organizacijske spremembe. V Tovarni kemičnih izdelkov poudarjajo, da Je uvedba skrajšanega de- ■■■■■linilMIIIIHHHHIIHIinNmHIIIIINIIIIIIIinilf be; z delom v dveh oziroma več izmenah pa bi bilo mogoče doseči večjo proizvodnjo oziroma promet. P. Do konca meseca maja je Steklarna Hrastnik izpolnila že 52 %> letnega plana izvoza. Povpraševanje po izdelkih Iz varni.. Hrastniška hrastniške Steklarne na tu- kemičnih izdelkov jih tržiščih še vedno narašča. Delovna organizacija letos delno povečuje tudi ^ivoz re- Hrastnik neevropskih držav, čeprav od uvoza rezervnih delov za-visi redna proizvodnja v to-Tovarna je letos občutno zmanjšala izvoz, da bi krila potrebe na domačem tržišču, zato pa ne more z lastnimi deviznimi sredstvi pokrivati uvoza druge glavne surovine — industrijske soli in še uvoz rezervnih delov, kot to -zahteva Jugobanka. Med izvoznike se je vključil tudi »Sijaj«, ki je izvozil prve izdelke v Saudovo Arabijo; pričakujejo pa, da bodo izvozili v bližnji prihodnosti — predvsem v ZDA — za produkcijskega materiala, in sicer na račun materialov, ki se uporabljajo za dodelavo in oplemenitenje stekla za izvoz. Pereče vprašanje pa predstavlja letošnji izvoz iz Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik. Predvideno je, da .bodo izvozili za 126.000 dolarjev tekočega klora in manjše količine fosfornih soli. Medtem ko ni težav z uvozom osnovne surovine za proiz-vodnjo fosfornih soli — su- flS „ rovih fosfatov, pa se pora- AL4v jajo težave v zvezi z uvozom rezervnih sredstev za nove ^ 1 SKiUPSNS 1 IHekJ naprave, uvožene Iz zahod-■" ——-—*<• v-.... ........-..ca okrog 50.000 dolarjev izdelkov. ' S. Naročajte vaš tu«>ig Elačrinssl in oselahlimst So olna ) i inikd i ul n Ki n or ntu u;-g niz lcije Zk žagarske mič ne, ki se je je ud e.ezil tudi o/g si k etar UK ZKS i juliljana Radi II egar, ie pojavila v ospredje obravnav zlasti nekatera goipoda ska v prasanja, m sice. s posebnim ozirom na slane g >sp idarstva in možnosti za nadaljnji razvoj hk ati s tem pa je spregovorila tudi o nalogah elanov Z h (V! n ik i/a s<; j umu - u vuUttu pat uVnu za kunlei enco je ooravnavaio vlogo Zveze komunistov v našem sistemu, ki zahteva utrjevanje samoupravnega sistema, krepitev materialne baze samoupravljanja, smotrno naložbo investit ijsk h sredstev, dosledno delitev dohodka po delu, načrtno usmerjanje kadrovske službe, razvoj družbenih služb in drugo. Vrsta slabosti, ki jih je mogoče zasled.ti v Zagorju, izhaja v pretežni meri — po ugotovitvi konference — iz nenačrtne kadrovske politike; saj jb kadrov nbčutni premalo, zaradi česar bo treba pogoje za kadrovanje in kadre razvijati v samoupravnih organih, seveda pa bo potrebna tudi zavestna akcija subjekti-n h sil. Gospodarstvo zagorske ohčl- nje in vso se zavzeli, da z načrtnim in strokovnim delom ob znatni pomoči samoupravnih organov reši j d vrsto težav in problemov, ki se porajajo znotraj same delovne organ zacijb." Konferenca pa je opozorila na nekatere pojave »ozkosti« vodilnih kadrov in gospodarskih organizacij, ki se ne zavedajo, da je mogoče dosegati boljše uspehe le z izboljševanjem organizacije dela, delitvijo dela in vključevanjem v izvoz. Te pom nj-kljivosti bo treba čimprej odpraviti. Org. sekretar OK ZK Ljubljana/ RUDI BREGAR, ki je sodeloval pri razpravi, pa je govoril na konferenci o pomenu smernic in o potrebi po še bolj poglobljenem in načrtnem delu zagorskih komunistov pri reševanju posameznih vprašani. Uprava ZDRAVSTVENEGA DOMA Zagorje ob Savi OBVEŠČA da so dovoljeni obiski na Interno — ginekološkem oddelku in na Kirurškem staeinariju zavoda ob nedeljah od 13.-15. ur® in ob četrtkih od -13.-14. ure. Prinašanje hrane in alkoholnih pijač bolnikom je strogo prepovedano! Informacije o stanju bolnikov daje oddelčni zdravnik, in sicer za Kirurški stacionarij od 11. do 12. ure, za Interno ginekološki oddelek pa od 13. do 14. ure Zagorje ne dosega letos izredno ug id-ne proizvodne uspehe, čeprav se največja delovna 'organizacija — Rudnik rjavega premoga — bovl s precejšnjimi težavami Komunisti so v tem kolektivu pravi no ocen il sta- Potrjen okvirni program dela Skupščine občine Zagorje ob Savi Obema zborbma Skupščine občine Zagorje ob Savi |e bil na zadnji seji dan v potrditev tudi okvirni program dela za drugo polletje. Odborniki so program potrdili; predlagano pa je bilo, da naj bi splošni družbenopolitični zbor v drugem polletju letošnjega leta razpravljal tudi o aktualni problematiki društvene dejavnosti na področju občine. V tem mesecu (t. j. juniju) ške. V juliju bo zagorska ob- o delitvi dohodkaj v mesecih bo še seja zbora delovnih činska skupščina^obravnavala skupnosti, na kateri bodo med analizo kadrov in prenos pri-drugim razpravljali o uvedbi stojnosti na svete; v septem-večizmenskega dela, o izvozu bru o rebalansu proračuna in in prehodu rib 42-urni delov- gibanju proizvodnje v prvem ni teden. V drugem polletju polletju; v oktobru o spreje-bo Skupščina občine Zagorje mu poslovnika in o sklicu ob Savi poslušala poročilo >W°V volivcev, v novembru ; nekaterih svetov, tako svetov i^raz°pracala V pFŠfeodnj® tudi InlST- za šolstvo, kmetijstvo In 0 g.mesečni realizaciji ter o OdbOIIlikOV gozdarstvo, urbanizem, telesno smernicah za sestavo 7-letne- “ ■ ■ • '* **' vzgojo, delo in še nekaterih drugih . ter sodnika za prekr- november in december pa o realizaciji planskih nalog. Splošni družbeno politični zbor zagorske občine pa bo predvidoma v mesecu decembru razpravljal o 7-Ietnem planu ter o urbanističnem načrtu. (ma) S31 t€1 ►►TE V E VARNOST«, Zagorje ob Savi, razpisuje natečaj za sprejem učencev in učenk (Vajencev) v I. letnik 1964/65. Vpisali borno za naslednje poklice: 15 etekiromehanikov (končana osemletka); 5 orodnih ključavničarjev (končana osemletka); 25 strugarjev (lahko nepopolna osemletka); 15 ključavničarjev (lahko nepopolna osemletka). Učna doba traja tri leta. Podjetje krije za čas učenja stroške zg teoretični pouk in daje učencem mesečne nagrade (v prvem letu učenja 4500 din na mesec). K prijavi, katero je vložiti v kadrovskem oddelku podjetja, je treba predložiti: 1. zadnje šolsko spričevalo, 2. rojstni list in , 3. zdravniško spričevalo. Potrebne informacije dobite v podjetju. Razpis velja do 15. avgusta 1964. ga perspektivnega plana razvoja; v decembru pa bo na dnevnem redu podaljševanje veljavnosti odlokov in urbanistični program. V mvsecu juliju bo zbor delovnih skupnosti samostojno razpravljal tudi o gibgnju proizvodnje in o poročilih komisije za izvajanje predpisov Skupščina občine Zagorje ob Savi je na zadnjem zasedanju sklenila, da bo odslej na dnevnem redu sej tudi točka »Vprašanja odbornikov«; kolikor bo mogoče, bodo na vprašanja odgovarjati že na isti seji, sicer pa na prvi prihodnji seji. Ima) Zakaj brez avtobusa? Z novim voznim redom je bil vpeljan spet motorni vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 11. uri; v Zagorju pa je nekaj minut pred dvanajsto uro. Potniki, ki izstopijo na postaji v Zagorju ob Savi, zaman gledajo, kje je avtobus, ker poslovalnica SAP — kot vse kaže — doslej še ni pomislila na to, da bi .vpeljala redno avtobusno zvezo k temu vlaku Vprašanje nove avtobusne zveze bi bilo hitro rešljivo. Opoldne odpeljalo avtobusi od Križišča v razne sme- 1 ri; eden od teh avtobusov bi lahko peljal do železniške posta «e, naložil potnike in jih prepeljal do Grčarja. Tako pa? Treba je vzeti »pot pod noge« in v vročini in prahu do Zagorja' G. OTROCI SO LANI POVZROČILI OSEM PROMETNIH NESRi Števil® eiesree narašča V ZAGORJU OB SAVI SE ŠTEVILO PROMETNIH NESREČ IZ LETA V LETO VEČA. MED I EM KO JE BILO 1962 LETA 5? NESREČ, JIH JE BIIO LANI ŽE 70; V LEIOŠ-NJEM I ETI) PA SE BO — KOT VSE KAŽE - S LEVIH) NESREČ SE POVEČALO. IZ LELA V LETO PA SE VEČA TUDI SKODA, KI NASTAJA PRI NESREČAH: LANI JE ZNAŠALA SKODA SKORO 2.800 000 DIN. Lani se je na področju' zagorske občine občutno povečal tudi promet; v veliki meri na račun tranzitnega prometa Naraščanje tranzitnega prometa pa je občutnejše še letos, ko vse več delovnih org a nizacij iz treh zasavskih ob čin — Trbovelj, Hrastnika in Zagorja ob Savi — prevaža surovine oziroma izdelke s tovornjaki Največ nesreč se dogodi zaradi neprevidnosti voznikov hitrosti.in zaradi drugih vzrokov, mod katere je treba pri šteti slabo stanje cestišča, go stoto prometa m neprevidnost pešcev. Samo lansko leto so šolski oziroma predšolski ntro ci povzročili osem prometnih nesreč, in sicer s lem, da so nenadoma skočili na cesto pred motorno vozilo Komisija za varnost in vzgojo v prometu, ki deluje v okviru sveta za notranje za dcve in občo upravo pri In neupoštevanja prometnih Skupščini občine Zagorje ob predpisov, zaradi prevelike Savi, že nekaj časa nan/enlp posebno pozornost prometni vzgoji na šolah Redno prometno vzgojo imajo vpeljano na vseh šolah na področju zagorske občine Zadnje tekmovanje in favni nastop v Delavskem domu sta pokazala, d.i so pionirji že v precej večji meti seznanjeni s prometnimi piedpM in tudi z nevarnostmi k i jih povzroča vse bolj naraščajoč promet Da pa hi dosegli še boljšo kvaliteto p uka prometne v/goie na šolah bodo uslužbenci odseka zn notranje zadeve in člani komisije, za vzgojo m varnost v prometu obiskovali predavanja prometne vzgoje na šolah, po šolah pa bodo odslej pripravljali tudi nastope o prometni vzgoji, M V ospredju samoupravljanje in deliiev po delu OBČINSKA VOLILNA KONFERENCA ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV LITIJSKE OBČINE, BILA JE V PETEK, JE OBRAVNAVALA DVOJE VAŽNIH VPRAŠANJ SEDANJEGA OBDOBJA: KREPITEV SAMOUPRAVLJANJA TER POGLOBITEV NJEGOVE MATERIALNE OSNOVE IN NAGRAJEVANJE PO DELU: VZPOREDNO S TEM PA NALOGE OZIROMA VLOGO ČLANOV ZK PRI REŠEVANJU TEH VPRAŠANJ. Konferenca je med drugim opozorila na različno delovanje samoupravnih organov. V delovnih organizacijah ti organi npr. večkrat le potrjujejo sklepe strokovnih kolegijev oziroma dajejo soglasja. Organom samoupravljanja predložijo že dokončno izdelana stališča, zaradi česar se delavski sveti premalo poglabljajo v problematiko. Člani samoupravnih organov, pa tudi kolektivi, so premalo seznanjeni s stanjem in problematiko. Zaradi ■ navedenih slabosti še niso zaživeli organi samoupravljanja v ekonomskih enotah, ponekod samovoljno spreminjajo delitvene sisteme; pa tudi seje samoupravnih organov niso najbolj obiskane, delno tudi zaradi tega, ker se člani samoupravnih orga- Litija 22. julija v Kostrevnico V Kostrevnici pri Litiji bodo ob dnevu vstaje sloven- nov še premalo zavedajo dolžnosti. Dokaj skromno je — po ugotovitvah konference — samoupravljanje v družbenih službah in javni upravi, saj tudi tu organi samoupravljanja v večini primerov le potrjujejo sklepe vodilnih u-službencev; tako stanje pa pogojuje delno slaba materialu d osnova komune in teh služb, pa tudi premajhne izkušnje za delo- Med drugim je zadnja občinska konferenca organizacije ZK v Litiji tudi ugotovila, da se je dosedanja dejavnost občinske skupščine odražala le v delu na sejah; sama občinska skupščina pa se je doslej tudi še premalo uveljavila kot kolektivni organ; _ treba pa bi bilo zagotoviti široko ustvarjalnost celotne skupščine in pa njenih svetov, ki pa se le poredko sestajajo, ali pa sploh ne. Tudi stik skupščine z občani bi moral biti neposred-nejši, da se ne bi več dogajalo, da je treba sklicevati npr. zbore volivcev v Litiji in Šmartnem po dvakrat. Ob razpravi o samouprav- nem sistemu je konferenca ugotovila, da se je v zadnjem času močno afirmirala organizacija Socialistične zveze, ki je uspela pritegniti občane za reševanje vprašanj v zvezi z nadaljnjim razvojem kmetijstva in gozdarstva. Konferenca je med drugim obravnavala tudi vprašanja v zvezi z delitvijo po delu, slabo materialno osnovo komune, stanjem na področju šolstva in drugo. Za delegate za VIII. kongres ZKJ je konferenca izvolila skupaj z občino Ljubljana Moste Polje: Janeza Hočevarja, predsednika organizacijsko političnega zbora ’ Skupščine SRS; Lada Černivca, tehnika v Tovarni kleja Ljubljana in inž. Heleno Dientl, vodjo kmetijske enote KZ Litija. Konference so se udeležili tudi člani CK ZKS Franc Simonič, Marijan -Orožen in Rudi Bregar, organizacijski sekretar OK ZKS Ljubljana, ki je sodeloval tudi v razpravi in posebej podčrtal obdobje, v katerem se pripravljamo na VIII. kongres ZKJ in potrebo po celovitosti obravnavanja smernic, (ma) I' Izobr ževeini c rver f Lil OSI RUJ LJUBLJANA objavlja vpis v l. letnik Poklicne šole (industrijska šola) v naslednje poklice: strojni ključavničar, konstrukcijski ključavničar, strugar, obratni elektrikar, livar in modelni mizar) * Vabimo vse tiste mladince v starosti od 15 do (J 16 let, ki so uspešno dokončali osemletko in ki ^ čutijo veselje do enega izmed zgoraj navedenih (( poklicev, da se priglasijo najkasneje do vključno p 27. junija 1964. Prijave sprejemamo osebno in po pošti. Prijava naj vsebuje: 1. lastnoročno pisano prošnjo s kratkim življenjepisom (kolkovano s 50 dinarji); 2. šolsko spričevalo; 3. zdravniško potrdilo; 4. -rojstni list. Vse nadaljnje informacije glede pogojev šo- } lanja bomo prijavljencem poslali po pošti. (! Poleg redne Poklicne šole bo IZOBRAŽE- j, VALNI CENTER LITOSTROJ v prihodnjem letu 1 organiziral priučitev za delovna mesta v meta- # lurških obratih, mehanski obdelavi in pločevi- <[ nami. J, Za to vrsto priučitve se lahko priglasijo vsi (i tisti mladinci, ki NISO USPEŠNO dokončali V osemletke, imajo .pa veselje do praktičnega dela. f ' Priučitev bo organizirana v skrajšani obliki. Po končani priučitvi se bodo kandidati zaposlili } na delovnih mestih v navedenih obratih Lito- * stroja ustrezno svoji strokovni usposobljenosti. V poštev .pridejo predvsem kandidati iz Ljub- ([ ljane in bližnje okolice. * Prijave sprejemamo do vključno 27. junija 1964. # Izobraževalni center Litostroj, 4 Ljubljana, Djakovičeva 53, (! telefon 33-511, interno 417 skega naroda — 22. juliju — odkrili na zadružnem domu spominsko ploščo vsem padlim borcem in žrtvam fa- — Po zadnjih podatkih Ima-šističnega nasilja. Po sloves- — Jo 4 največje litijske de-nostl bodo Kostrevčani prire- — lovne organizacije le z dili tudi tekme koscev 'in ža- — 81,8 % Izkoriščene strojne njic. — zmogljivosti; v tretji Izme- Neizkoriščene zmogli vostj, ZAKAJ? — ni pa le z 11,5%; v vsem — gospodarstvu na področju — litijske občine pa so stroj- — ne zmogljivosti le s 70 % — izkoriščene, v tretji izmeni — pa le z 9%. Ugotovljeno je, da so sin- REKORDNI DOSEŽKI V prvih petih mesecih letos beležijo v litijski Predilnici — v primerjavi z istim obdobjem lani — rekordne dosežke. Tako se Je fizični obseg proizvodnje povečal za 28 %, vrednost proizvodnje za 32 %, količinska realizacija za 30,6 odst., izvoz za 295 °/o, produktivnost dela za 15 °/o\ osebni dohodki pa v povprečju od 31.000 na 38.000 din. Računajo, da se bo v isti primerjavi povečal celotni dohodek do konca leta za okrog 800 ml-ll|onov din. dikalne organizacije na področju litijske občine namenile premajhno pozornost prav problefliom v zvezi z odkrivanjem notranjih rezerv, izboljšanjem organizacije dela, vprašanjem okrog družbenega standarda ter seznanjanjem z gradivom in sklepi sej samoupravnih organovi pa čeprav so člani kolektivov o vrsti vprašanj večkrat razpravljali in so pripravljeni aktivno sodelovati pri reševanju teh vprašanj, prav tako pa tudi vprašanj v zvezi z razvojem delovne organizacije in komune. Sindikalne organizacije na področju litijske občine bodo morale posvetiti več pozornosti tudi krepitvi samouprave, združevanju sredstev, vprašanjem v zvezi z normiranjem ter štipendiranjem in sploh kadrovanjem Itd. Zaživeti pa bo moralo tudi Kmetijstvo se tudi v litijski občini modernizira. Namesto konjskih vpreg se pri prevozih v vse večji meri poslužujejo traktorjev. Ko je pred dnevi naš sodelavec Jože Zupančič srečal na cesti traktor KZ Litija, so ga traktorist in njegova dva spremljevalca naprosili, da jih naj fotografira za »Zasavski tednik«. Njihovi želji je ustregel, mi pa fotografijo , zdaj tudi objavljamo. delo sindikalnih podružnic v kmetijskih organizacijah, ki doslej zaradi specifičnih pogojev v kmetijstvu še ni zabeležilo pomembnejših uspehov. -an. 70 OBČANOV V IMENU 3.500 VOLIVCEV! Samostojno odločanje občanov je treba čimprej uveljaviti! Tega se zavedajo tudi v Litiji; mnogo bolj v družbeno-političnih organizacijah, kot pa občani sami. Sicer se ne bi moglo dogoditi, da je na primer v Litiji 70 občanov v imenu 3500 občanov, kolikor jih živi na tamkajšnjem področju, ustanavljalo krajevno skupnost, ki bo imela med drugimi tudi nalogo — zadovoljevanje potreb občanov. Zamislimo se nad tem! -ek. s DVA STOLPCA Mahnili smo jo v Pod-lipovico pri Izlakah ter poiskali 90-letno FRANČIŠKO BRVAR. Tudi ona je bila na našem spisku najstarejših Zasavčanov in tako je prišla vrsta tudi nanjo. Končno sem le prisopihal na vrh hriba in že sem krenil proti hiši Brvarjevih. Vnučki pred hišo so mi povedali, da sem prišel prav in da naj stopim kar noter. Ko sem prestopil prag, sem se najprej pozdravil z njenim sinom, ženo in otroki ter jih seznanil z namenom svojega obiska. Potem ko so jo poklicali, je počasi prišla iz kamre ih 'še med potjo spraševala, zakaj prav njo iščejo. Pa je kmalu stekel pogovor o tem in o onem, vmes pa sem si tešil žejo z nadvse dobrim jabolčnikom. Frančiška je prijokala na svet v kmečki družini Prosenčevih v Strahov-ljah; ker pa je bilo pri hiši veliko dela, je že pri treh letih zahajala z očetom v gozd »butarice delat«. Pa je bil njen oče zelo ponosen nanjo, ko je bila vseskozi tako pridna in se ni ustrašila nobenega dela. Pri 14 letih je že mlatila po ves teden, koliko pa je v življenju pre-nosila košev nahrbtu, tega pa nihče ne bo mogel prešteti. Preden pa je šla v šolo, je že zgodaj zjutraj ob štirih gnala krave na pašo. »Poročila sem se pa šele pri dvaintridesetih letih. Pa sem imela drugega, a ga nisem marala, ker ni imel grunta, jaz sem pa zmeraj tako rada delala ...« je rekla za tiste čase. »Eden se je pa še celo jokal, ker ga nisem marala, pa premlad je bil tudi. Raje sem vzela Martina in se tako priženila k tej hiši.« Martin je bil vdovec s štirimi otroki, pa čeprav je bila nadvse dobra mačeha, je niso imeli otroci radi in ji nikoli niso izkazali hvaležnosti, ki jo je zaslužila njena ljubezen. Kasneje pa sta imela v zakonu še štiri otroke, le da je Frančiška žal že po 18 letih zakona izgubila moža, zapustil pa ji je otroke in veliko kmetijo. Pa ni omagala. Doživela je tudi precej vsemogočih nesreč, ki so jo spremljale vse življenje. Zdaj je že skoraj popolnoma gluha, tudi revma jo že precej tare, pa tudi z glavo pravi, da ni vse v redu. Najraje pa še danes pogleda med polje in ,si misli: »Ko bi lahko še kdaj žela na polju!« Vendar roke niso več tako urne . .. (rap) 1 g ŽIVLJENJE." Upravičene zahteve prosvetnih delavcev iz Radeč pri Zidanem mostu • Novo šolsko poslopje v Ra-0 dečah že nekaj časa služi 0 svojemu namenu. S tem je 0 bil rešen eden od proble-0 mov s področja šolstva v 0 tem kraju. Zdaj pa se po-0 stavlja v ospredje vpraša-0 nje osebnih dohodkov ra-0 deških prosvetnih de'avcev, 0 in to povsem upravičeno Dejstva govore: prosvetni delavci v Radečah imajo tudi za 30 in celo več odstotkov nižje osebne dohodke, kot jih imajo prosvetni delavci vy občinah Hrastnik, Trbovlje, Sev- ' niča in v ostalih sosednjih komunah. Prosvetni delavci odločno terjajo, da se izboljšajo materialni' pogoji, predvsem osebni dohodki, še posebej zaradi tega, ker imajo npr. \ prosvetni delavci v Laškem (ista občina) višje osebne dohodke za 20 %>. Predvsem je nerazumljivo, kako je mogoče, da se pojavljajo take razlike v višini osebnih dohodkov znotraj občine. Prosvetni delavci iz Radeč so na zadnjem sestanku, na katerega so povabili tudi poslanca kulturno — prosvetnega zbora Skupščine SRS Vojka Poharja, ponovno spregovorili o nemogočem stanju in zahtevali, da se odpravijo nesorazmerja v nagrajevanju prosvetnih delavcev. O tej problematiki je razpravljal pred kratkim tudi občinski komite ZK v Laškem, ki se je strinjal z zahtevami prosvetnih delavcev iz Radeč za zvišanje osebnih dohodkov. Zategadelj je pričakovati,, da bo Skupščina Občine Laško le našla sredstva za ureditev tega problema. Nekateri — nerazumljivo — Pred dnevi sta slavila 50-Ietnico skupnega življenja zakonca Ivana in Jože Grošelj. K temu jubileju naše čestitke! očitajo Radečanom, predvsem prosvetnim delavcem, da imajo novo šolo, za katero je treba odplačevati anuitete. Vendar pa odplačevanje anuitet ne bi smelo biti vzrok zato, da imajo prosvetni delavci nizke osebne dohodke. Problem bo treba čimprej rešiti. Sicer je mogoče pričakovati tluktuacijo, ki pa bo prizadela vse občane v Radečah in okolici, predvsem pa še najmiajše šoloobvezne. I RED V OMARAH Večkrat ne vemo kam z raznimi drobnimi predmeti, kot so: rute, šali, kravate, pasove itd. Na notranji strani omarnih vrat zabijemo v primerni višini kljukice in nanje nataknemo trak, ki smo, mu na koncu napravili zanke. Ali pa napeljemo ozko elastiko skozi daljšo cev, ki jo napravimo Iz ostankov blaga. Seveda na koncu tudi napravimo zanke. - Justi „Trenutki, S ki pečejo v sreeu Srnjaček čaka na priboljšek Gozdovi okrog Litije in po vsem Zasavju so polni živega »ipventarja«. Za domače in tuje lovce je Zasavje pravi raj. Pa tudi številni izletniki nalete ob obiskih po, naših hostah in hribih na mnoge nenavadne goste. Iz grma prepo-de divjega zajca, na travniku ugledajo srnjaka, srno in mladiča Avtomobilist mora včasih zavreti svoje vozilo, ker se je na sredi ceste razkoračil lepo pisan in v svojo lepoto za- verovan fazan. Ob večernem izletu ugledaš lisico, ki teče iz brloga k sosedu na krajo.. . Skratka: v vsem našem Zasavju je lovskih presenečenj zmeraj dovolj. Na sliki zgoraj: avtomobilist, ki se je ustavil sredi vožnje proti Ljubljani. Na cesti pod Prežganjem in Trebeljevim je ugledal udomačeno srnico, ki se je približala avtomobilu in čaka" na priboljšek. Tale srnjaček se zadržuje pri kmetu Mokotarju v vasi Reka-Gozd. Test in foto: (jž) ut n n m Mili I. KAKO POSTANEŠ ČAROVNIK Kadarkoli me je kdo povprašal po mojem najzanimivejšem doživljaju, sem se znašel v veliki neprillki. V življenju, polnem plim in osek, v letih življenja med negotovim In še n^gotovejšim Je težko najti kulminanlno točko. In sedaj sem v neprillki. Izbrali moram med več tisočimi fotografijami iz mojega albuma eno In z njo pričeti to serijo kratkih dialogov z mojimi pripateljl, bralci »Zasavskega tednika«. Naposled sem Izbral tole. Predstavlja enega najintenzivneje 'doživetih trenutkov v mojem življenju. To je bil trenutek, ko sem postal čarovnik plemena Tupari. To pleme živi v predelu Amazonke, v Braziliji. Pri njih sem bil že več kot mesec dni, da bi dognal, če so res ljudožerci, kot so mnogi trdili. Razen poglavarja so plemenu vladali čarovniki, s pomočjo svojih tajnih sestankov, na katerih so navadno dobivali pomoč .in nasvete duhov svojih prednikov. Takšnih sej se ni smel udeležili nihče, ki ni bil čarovnik. Zelo sem si želel ugotoviti, kaj se dogaja na teh sestankih. Nazadnje sem se odločil. Zaprosil sem ža dovoljenje, da bi si smel sestanek ogledati vsaj od daleč, ker da sem »tudi jaz čarovnik v plemenu belcev«. »Zakaj nisi takoj povedal? Ne samo, da lahko gledaš, ampak je celo tvoja dolžnost prisostvovati našim sestankom in nam pomagati,« je odgovoril glavni čarovnik. Sedel sem na klopi okrog nizke mizice, skupaj z ostalimi čarovniki. Na njej je bilo nekaj sivega praška, napravljenega iz tobaka, popra in skorje nekega drevesa, z okusom po papriki. Ta prah so pihali eden drugemu v nos, skozi dolgo cev: kihali so, kašljali in bruhali. Prišla je vrsta name. Ko so mi prvi drobci praška prileteli v nos, so mi z ognjem napolnili možgane in celo telo do nožnih palcev. Po četrtem takšnem poskusu sem padel v nezavest. Dve uri kasneje sem se prebudil. Naslednjega dne sem spet prisostvoval sestanku in sem se počasi navadil na ta narkotik. Ko pa sem lahko prenesel, da so mi štiride-setkrat zapovrstjo pihnili v nos, so me smatrali za dobrega čarovnika in niso pred menoj skrivali nobenih skrivnosti. II. VSELJIVA GARSONJERA V srednjem delu Turčije, v Kapadocijl, je široka dolina, kot Izrezana iz kakšne misterlozne pripovedke. Dolino Goreme Je nekoč preplavila lava Iz bližnjega vulkana Erdžljas. Od tedaj je prešlo več tisoč let, erozija je prerešetala mehak vulkanski kamen In ga pretvorila v nešteto več ali manj koničastih stolpov, od katerih imajo nekateri na vrhu klobuk iz trdega kamenja In ki ga vetrovi še niso uspeli odstranili. Tri, štiri tisoč let -je lega, kar so se prasta-novalci tega kraja naselili v nekaterih pečinah, ki pa so jih pozneje iz neznanih vzrokov zapustili. Potem so, v petem stoletju našega štetja, prišli sem kristjani, ki so, preganjani od Rimljanov, bežali iz Palestine. Zatekli so se v te pečine, da bi tu prezimili. Žitarice, ki so jih posejali, so odlično obrodile. Jate golobov so se kar same zatekale v pečine. Treba jih je bilo samo postaviti v lonec, da je hrana postala bogatejša in okusnejša. Klima v dolini Goreme je bila blaga, zato so posadili razno zelenjavo in vinsko trto. Vse je obrodilo lzrcdno dobro. Vino je bilo zlate barve in sladko. Prav takšno, kot so ga imeli radi. Skupaj z vinsko trto so se vkoreninil-i tudi prišleci. Razmnožili so se. Pečine so razširili in oblikovali nove. Kamen je bil mehak in poslušen. Iz sten so se porajale cele cerkve z oltarji, stebri in 6 stropi, okrašenimi s freskami. Prav tako tudi samostani, družinski domovi in prebivališča z8 samce. ’ Stoletje je hitro poteklo. In dve in pet. Sele v dvanajstem stoletju so seldžuki naleteli na ta kraj in uničili krščansko naselje. Izdolbli so oči svetnikom s fresk. Razrušili so, kar so le mogli Stoletja so le pečine samevale prazne. Toda. v mnoge 50 sc- ljudje ponovno vselili. Pravijo, da je v njih poleti osvežujoče po>’ mi pa prijetno. Prazna pstane takšna stanovanjska pečina le, če gre lastnik v mesto, da bi se zaposlil v kakšni tovarni Tekst In fotografije: TIBOB SIBIU To je bilo po smrti Stankovega starega očeta. Ko je zvedel, kako je opravila mati Tina na sodišču, ni mogel verjeti. Zdaj je dojemal življenje drugače, spoznal je, da je v mnogih dobrohotno izrečenih besedah včasih toliko laži, da že marsikdaj ne bi vedel, komu lahko verjameš. In kadar se je spomnil smrti starega očeta... Ležal je na postelji, hropel in oči niso imele več tistega blagega leska, ki ga je vedno poznal. Mrtvaško bel obraz so mu kdaj pa kdaj nagubale poteze ob novi bolečini. Vedel je, da je pred njegovo smrtno posteljo, da morda le še dan ali dva . Nato je opazil, da je v sobo segel pramen mesečeve svetlobe in mu sijal ravno na obraz. V sobi je bila tema in če ga je pogledal v obraz, se je zgrozil. Saj /to vendar ni bil on — to ni on, s temi vdrtimi ličnicami in srepimi očmi, ki so nekaj iskale po stropu. To niso njegova usta, ki so izgovarjala nerazumljive besede. Bledel je. Stanko je slonel ob njegovi postelji. Po vsej hiši je vladala moreča tišina, ki jo je kdaj pa kdaj pretrgal pasji lajež. Ker Stanko že drugo noč ni spal, je naenkrat zadremal. Poleg njega pa je ležalo obnemoglo telo starega očeta Ivana, ki se je le v posameznih trenutkih zavedel, sicer pa je samo bledel. Tudi poznal ni več nikogar, le v kakem hipu je še spoznal koga od domačih. Stanko se je naenkrat prebudil, ker je začutil na svoji glavi roko starega očeta. Prepričan je bil, da mu je ušla z blazine, zato jo je spet položil na njegove prsi, ker sam ni mogel več niti dvigniti roke. Cez nekaj hipov ga je spet premagal spanec, a se je kmalu znova prebudil, ker je spet začutil roko na svoji glavi. Tokrat je spoznal, da staremu očetu ni zdrknila z blazine, marveč ga je hotel pobožati. Pogledal mu je v oči in zdelo se mu je, da nimajo več tiste* ga tujega bleska Da, nasmehnil se mu je, opazil je, da je skušal nagniti glavo v njegovo smer in se nasmehniti, nato pa je komaj slišno rekel: »Ti si, Stanko ...« Ivan je zbral zadnje moči in pobožal svojega vnuka Stanka. Zatem je spet začel blesti. Stanku se je trgalo srce in potem je naglas zajokal. »Ne smeš umreti, samo tebe imam, samo tebi lahko rečnem oče... In zdaj ne bo nikogar več, ki bi mu rekel oče...« Naslednjega jutra se je zgodilo. Okrog Stanka se je vse zavrtelo z bliskovito naglico in ni mogel dojeti te grenke resnice. Mati Tina je izglodala tiste dni še mnogo starejša, v črni obleki je bila še bolj sključena vase kot bi nosila nadvse težko breme. Ko so Ivana pokopali, je Stanko po vrnitvi domov obstal sredi izbe, kjer je še nedolgo pred tem ležal stari oče v krsti: »Zdaj vem, da nim^m več očeta...« Čez nekaj let zatem Stanko nikdar več ni pomislil na svojega očeta, Tei še živi nekje — ima dom in družino. Stara mati Tina mu je bila mati in oče obenem. Nekega dne pa se je spoznal z dekletom in zdelo se mu je, da jo je iz dneva v dan čedalje bolj vzljubil. Tudi ona ga je imela nadvse rada. Včasih je sam pri sebi pomiril: tako kot moja mama in ON. Nekega večera sta govorila o njegovi materi in Stanetu — njegovem očetu, ki je sicer samo zapisan na njegovem rojstnem listu. Govoril ji je o njej in oba sta si jo živo predstavljala. »Kako bi bila srečna, ko bi naju videla,« je rekla. »... pa ti ne boš storil lako z menoj kot je tvoj oče z mamo?« »Ne, ne bom. Verjemi, da ne bom, nočem biti tak kot moj oče. Rad te imam in ... nikoli več mi ne reci tega...« Včasih pa se. še zdaj zatopi v globoke misli in razmišlja o življenju. Zdaj se je že poročil s tem dekletom, hoče si ustvariti svoje življenje — brez trenutkov, ki bi pekli v srce. Za epilog pa še to: ta zgodba, ki jo je Stanku zapisalo življenje, je popolnoma resnična, brez pretiravanj in izmišljanja. Če je morda Stankov oče bral te sestavke, naj nikar ne dvomi v to ... (Konec) Rudar preseneča v gosteh SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA M. Sobota : Rudar 1:3 (1:2) (fš) MURSKA SOBOTA. — Tekme zadnjih kol v S NT. so le formalnost, prav zato je bilo v Murski Soboti le okrog 500 gledalcev, pa še ti so,bili krepko razočarani ob igri domačindv. Gostje iz Trbovelj so šli v Mursko Soboto brez večjih upov za zmago, toda že prve minute igre so domačinom pokazale, da jim bo »trda predla«. Rudar je tokrat zaigral znatno bolje kot smo ga vajeni gledati in je že v 22. minuti po odličnem prostem strelu Zibreta izrazil premoč. Takoj zatem je hitri Hribar povišal rezultat kar na. 2:0, tako da je bila usoda domačinov zapečatena že v dobrih 30 minutah igre. Drugi polčas je potekal v enakovredni igri, s tem da je domači napad prikazal pravo »revijo nespretnosti« pri strelih na varnem Mavčecu. Za enajsterico Rudarja lahko mirno trdimo, da preseneča v gosteh, medtem ko doma komajda remizira. Rudar je v drugem polčasu igral veliko bolj organizirano in zlasti nevarni so bili redki napadi. Proti koncu igre se ie »vpisal<< še Halilagič in postavil s tem končni rezultat srečanja, ki je nasploh presenečenje, zelo ugoden za Rudarja. Strelci za Rudarja: Zibret, Hribar in Halilagič, za Mursko Soboto pa samo Mavčec. Sodnik Legat iz Maribora ni imel veliko dela in je bil objektiven. S.UDAR: Ahlin, Zibret, Pristav. Majcen, Bostič, Breznikar, K°Pd Hribar» Pajer in MLADINCI: MURSKA SOBOTA — RUDAR LJUBLJANSKA NOGOMETNA PODZVEZA Lilija : Kcčevje 3:0 p. I. Svoboda (D) : Rudar (H) 3:0 p. f. LITIJA — KOČEVJE 3:0 p. f. Tekma v Duplici z Rudarjem in srečanje Litije s Kočevjem bosta registrirani s 3:0 za domačine — brez Jborbe. Bratstvo : Slavijo 1:8 (0:4)! (fš) HRASTNIK. — Tekma ni imela več praktičnega pomena, ker je moštvo Bratstva že dalj časa na lestvici kot šampion ljubljanske nogometne podzveze. Trener Butkovec je za to ne-važno tekmo določil mlajše, in kot kaže rezultat, neizkušene igralce. Za Bratstvo se je na lestvico strelcev »vpisal« le Trinker, medtem ko so gostje iz Vevč/bili boljši in zato tudi dosegli kar osem lepih golov. Proletarec : Svoboda (K) 5:1 (1:0) (č) ZAGORJE. — V zadnjem kolu nogometnega prvenstva v LNP je bila odigrana na igrišču Proletarca derby tekma med Proletarcem In Svobodo lz Kisovca. Srečanje se je končalo z visoko zmago Proletarca — 5:1. Pred okrog 350 gledalci je tekmo vodil sodnik Vanelli Iz Trbovelj — zelo dobro. Začetek je bil nervozen, ie kmalu pa so domačini začeli resno ogrožati vrata gostov in tako je Rukavina v 29. minuti povedel moštvo v vodstvo. Po tem golu so tudi gostje zaigrali bolje, tako da je bila do konca tekme Igra enakovredna. Po odmoru! so gostje takoj napadli In uspeh ni Izostal, saj so «v 48. minuti po Torlču Izenačili. Ob neodločenem rezultatu je postala Igra še bolj živa, vse do 65. minute, ko je napadalec Proletarca Alunovlč povedel moštvo v ponovno vodstvo, ki so ga nato v 72., 78. Ih' 82. minuti še povečali s tremi zadetki. Domača publika je bila s prikazano Igro domačega moštva zadovoljna, le škoda, da Proletarec ni tako zaigral na samem začetku tekmovanja. Gole za Proletarca sta mmam Maks BERDNIK (športno Ime Malk) je že od 1957. leta dalje stalni krožni napadalec rokometne ekipe Rudar. Srečal sem ga v dresu, popolnoma premočenega od napornega treninga,»in ga poprosil za nekaj odgovorov. S športom se srečaš? I m sife P «V IRS sem začel metati na koš In sem tudi nastopal za Košarkarsko petorko te šole Mali rokomet pa sem začel 1957. leta Igrati pri Rudarju s svojimi kolegi.« Tekma, ki se je nerad spominjaš? »To je prav gotovo derby z ljubljansko Olimpijo v je- Maksa BERDNIKA šeni lanskega leta. Izgubili smo srečanje sicer upravičeno, toda levji delež pri tem je Imel sodnik Moder, ki ni sodil ravno modro. Bil Je glavni pobudnik neredov, o katerih Je bilo takrat tudi veliko govora.« Kaj pa I. zvezna? »Z malo športne sreče In ob pomoči naših vnetih navijačev bomo verjetno prihodnje leto igrali v družbi najboljših jugoslovanskih ekip. Bojim se le spodrsljaja, kajti igrati ponovno v SRL bi bilo zelo nezanimivo.« Prvih sedem pri Rudarju? »Marguč, Jelen, Kmetič, Ačkun .Škrinjar, Dornik In Sparemblek.« Najboljši krožni napadalec v Jugoslaviji? Dr. Jeromil Karadža, član Borca Iz Banjaluke.« Zvezna liga, če ... šola? »Prihodnje leto, bom verjetno maturant na TSS. zato .bo rokomet malo prikrajšan, kajti šolo dam zaenkrat še na prvo mesto.« Kako občutiš pospešene priprave za kvalifikacije? »Predvsem slabo jih čutim v nogah ln zlasti težko ml je pri srcu, ko vidim prijatelje v kopališču, sam pa se ne smem namakati. Če ne bi Igral rokometa, me zelo veseli plavanje ln prav škoda Je. da so zopet dvignili vstopnino v trboveljskem kopališču.« Kje zapraviš svoj prosti čas? »Na korzu v Trbovljah — to je od Rudarja do restavracije.« lx- dosegia Alunovlč 3 in Rukavina 2; za Svobodo pa Torič. MLADINCI: PROLETAREC — SVOBODA 5:1 (3:0) PIONIRJI: PROLETAREC — SVOBODA 0:5 (0:2) II. REPUBLIŠKA KOŠARKARSKA LIGA -VZHOD Rudar: Slov. Konjice 82:48 (36:27) (PP) TRBOVLJE, v zadnjem kolu spomladanskega dela je Rudar gladko odpravil goste iz Slovenskih Konjic. Podcenjevanje domačih se je prvi polčas dobro končalo za Konjice, tako da so celo vodili. V drugem polčasu je Budar-jeva petorka zaigrala odlično, še posebno razpoložen pa je bil Perpar (32). Povprečno sta sodila Dorn in Turk, oba iz Celja. Vrstni red po končanem tekmovanju: l. Maribor, 2. Rudar, 3. MTT, 4. Slovenske Konjice, 5. Žalec, 6. Zelena jama in J. mesto Celje, medtem ko je Proletarec sodelovanje odpovedal. ZASAVSKA ROKOMETNA LIGA Partizan (Z): Sevnica "8:7 (3:6) (č) ZAGORJE. — V zaostali tekmi je moštvo zagorskega telesno vzgojnega društva Partizan na svojem igrišču premagalo ekipo Sevnice z 8:7. Sodnik Vidmar iz Brežic je dobro opravil svojo nalogo. PRIJATELJSKO ROKOMETNO SREČANJE TVD Partizan (Z) : JLA 16:18 (6:8) (č) ZAGORJE. — V prijateljskem rokometnem srečanju sta se v petek srečali v Zagorju rokometni ekipi zagorskega Partizana In ekipa pripadnikov JLA — graditeljev zasavske ceste. Po Nogometni turnir v Radečah (K) RADEČE — NK Papimlčar bo v počastitev občinskega praznika organiziral nogometni turnir, na katerega so povabili Rudarja Iz Hrastnika, NK Senovo ln Mladost lz Hotemeža. Turnir bo pokalnega značaja. Končano prvenstvo celjske nogometne podzveze Lestvica: NK Konjice 15 13 0 2 56:21 28 Paplrničar Radeče 15 11 0 4 60 :31 22 Bratstvo (Rog. Slatina) 15 7 4 4 54:36 18 Partizan (Vojnik) 15 7 2 6 38:42 16 Partizan Brežice 15 6 1 8 44:38 13 NK Senovo 15 6 1 8 35:43 13 NK Bogateč 15 4 1 10 30:49 9 NK Zreče 15 3 3 9 30:63 9 Partizan Krško 15 1 0 14 13:37 2 Nogometho moštvo Konjic bo Igralo kvalifikacije z velenjskim Rudarjem za vstop v slovensko ligo. Posebno Je treba pohvaliti uspeh Papirničarja lz Radeč, ki Je zasluženo osvojil 2. mesto v prvenstvu. Zanimivo Je tudi, da so napadalci Papirničarja dosegli največ golov ln da je Paplr-ntčar Izgubil edini tekmi s prvakom lz Konjic. S tem doseženim uspehom se Je Paplrničar hkrati uvrstil v na novo formirano II. slovensko vzhodno consko nogometno ligo. Prepričani smo tudi, da bo Paplrničar tako kot ostala zasavska moštva, ki so se plasirala v slovensko consko ligo, dosegel tudi v naslednjem prvenstvu dobre rezultate. Igralcem Papirničarja pa k uspehu čestita zasavska športna Javnost. y (K) zanimivi igri so zmagali Igralci JLA, ki so pokazali tudi zelo lep rokomet. MLADI ATLETI V TRBOVLJAH (fš) TRBOVLJE. — V nedeljo so se v zasavski »metropoli« zbrali na finalu republiškega prvenstva za mlajše mladince mladi atleti Iz Kranja, Maribora. Ljubljane, Celja ln Trbovelj. Rudarjeva udeležba je bila zelo skromna in tudi organizacija zaradi premajhnega števila strokovnjakov je bila z napakami. Največ uspeha so imeli mladinci Branika z 12.659 točkami, nato pa Kladivar z 12.452 točkami, Triglav z 11.709 točkami itd. DRŽAVNO PRVENSTVO V ORODNI TELOVADBI (fš) ZRENJANIN. — v Zrenja-ninu je bilo XIX. državno prvenstvo v orodni telovadbi, kjer so sodelovali tudi telovadci iz Trbovelj in Je v kategoriji prvega razreda telovadec Trugar dosegel odlično 2 mesto med posamezniki. V konkurenci mladink pa je bila med posameznicami ponovno najuspešnejša Zagorjanka Marlenka Kovačeva, ki je nastopala za Ljubljano. NOGOMET ZA POKAL Bratstvo : Rudar 6:1 (3:0) (fš) HRASTNIK — V pokalni tekmi za pokal maršala Tita sta se srečala stara hrastniška rivala. Tekma je bila lair ln je zopet daljši konec potegnil zopet spodnji konec Hrastnika. Steklarji so ponovno premagali slabše igralce Rudarja in to s prepričljivim rezultatom 6:1. Gole za Bratstvo so dali: Trlnkar 3, Prašnikar 1, Jager 1 ln Ocepek l, za Rudarja pa Oberčkal. Sod-plk Judež lz Trbovelj je bil samo povprečen. TRBOVLJE — Med tednom so v Trbovljah igrale rokometašice iz Kranja in premagale domačinke z rezultatom 6:12 (2:6). Najboljša na terenu je bila .Ankeletova, ki je sama dosegla 8 golov, pri Rudarju pa Bašičeva in Šipkova v vratih. RIM — Marlenka Kovač je bila z orodno mladinsko reprezentanco Jugoslavije na dvoboju z Italijo v Rimu. Bila je najuspešnejša Jugoslovanka in je zasedla odlično 2. mesto za Italijanko Biogiotl. TRBOVLJE - V prijateljski rokometni tekmi so Trbovelj čanke premagale mlade Hrastničanke kar s 13:0. BREŽICE — Pionirska ekipa trboveljskih rokometašev je v direktnem dvoboju za zasavskega prvaka izgubila srečanje z Brežicami z rezultatom 23:15, toda pri Brežicah so igrali celo mladinci. TRBOVLJE — Namesto šaž bovškega dvoboja CELJE — ZASAVJE je SK Rudar br-ganiziral nagradni brzotur-nir. Zmagal Je Peršič s 6 točkami, drugo in tretje mesto pa sta zasedla Šuštar in Kranjc (oba 5 točk), sledijo pa še Ing. Drobež, Weiss itd. TRBOVLJE — Košarkarji Rudarja so pripravili razgovor s trenerjem Olimpije — Mikom Pavlovičem. Po razgovoru so sledili filmi o ameriški košarki, udeležencev pa je bilo okrog 100 HRASTNIK - V pokalni tekmi so nogometaši Bratstva premagali vrstnike mladince iz Trbovelj z rezultatom 4:0. Trboveljski Rudar je vložil protest, ker so baje pri Bratstvu igrali prestari mladinci. ŠPORTNA TEKMOVANJA V ZAGORJU (ma) ZAGORJE OB SAVI — Občinski sindikalni svet Zagorje ob Savi tudi letos organizira za 3. julij — praznik slovenskih rudarjev, In za 4. julij — dan borca tekmovanja sindikalnih podružnic v nogometu, streljanju, šahu, kegljanju, plavanju, rokometu, odbojki In namiznem tenisu, in sicer za prehodne pokale >ySlavka Pini a'la — Robina«1 Tekmovanj se bodo udeležila moštva sindikalnih podružnic Rudnika, Lesno industrijskega podjetja, Strokovno izo-braževalnega centra. TEVE — VARNOST, Tovarne elektro-porcelana, Občinske skupščine, Zdravstvenega doma. Industrije gradbenega materiala, gradbenega podjetja, Potrošnje, prosvetni delavci ln lmokoienci HRASTNIŠKI KOLESARJI TEKMUJEJO 31. maja je priredilo Kolesarsko društvo Hrastnik meddruštvene kolesarske dirke na progi Hrastnik — Zagorje — Slačnik — Trbovlje — Hrastnik V dolžini 27 km, katerih se je udeležilo 20 kolesarjev iz petih klubov. Tekmovalna proga je bila dokaj težka (zaradi slabe ceste) in je od tekmovalcev zahtevala mnogo napora. V prvi skupini so na cilj privozili kar trije Hrastničani in s tem zasedli ekipno prvo mesto, dosegli so tudi rekordni čas 45 minut in 10 sekund, povprečna hitrost pa je bila okrog 37 kilometrov na uro. Rezultati posameznikov so naslednji: 1. Stane Božičnik (Rog), 2. Vinko Železnik (II), 3. Jože Grabar (Prekmurje), 4. Branko Povh (II) itd. Sedaj pa se trenutno hrast- nlški kolesarji vneto pripravljajo na vožnjo za slovensko prvenstvo, ki bo 21. junija v Hrastniku. -jm Člani KD Hrastnik se čedalje bolj uveljavljajo na vseh vidnih prireditvah. Tako so se 24. maja udeležili meddruštvene gorske kolesarske dirke na Krim pri Ljubljani, v kateri je sodeloval/) 5 tekmovalcev iz Hrastnika, od katerih pa so kar trije privozili na cilj v prvi skupini in tako dosegli prvo ekipno mesto. Pa tudi rezultati posameznikov so razveseljivi, saj je od hrastniš-klh »vozačev« dosegel 3. mesto Jože Majes, 4. Vinko Železnik, 6. Branko Povh in 10. mesto Rudi Kajič med 25 kolesarji iz vse Slovenije. ■i -j m g Koledarček g Četrtek, 18. junija: BOGDAN Petek, 19. junija: JULIJANA Sobota, 20. junija: NENAD Nedelja, 21. junija: ALOJZ Ponedeljek, 22. junija: AHAC Torek, 23. junija: KRESNICA Sreda, 24. junija: JANEZ Četrtek, 25. junija: JAROSLAV Petek, 26. junija: GRUDA Kino Delavski dom v Trbovljah: 18. junija sovjetski barvni film »Kraljestvi krivih ogledal«; 19. — 22. junija japonski CS barvni film »Ljudje s tajnega planeta«; 23. — 25. junija jugoslovanski film »Valovito leto«. Kino Svoboda Trbovlje II: 19. — 22. junija francoski barvni CS film »Kapetan Frakas«; 23. in 24. junija nemški film »Go-ringov sošolec«. Kino Svoboda — Zasavje v Trbovljah: 20. in 21.• junija jugoslovanski barvni film »Reka smrti«; 27. in 28. junija nemški film »Zvezda Ria«. Predstave v soboto ob 17. In 19.15. v nedeljo ob 15., 17. in 19 15. Kino Svoboda II. v Hrastniku: 18. junija japonski kavbojski CS film »Vojimbo«; 20. — 22.. junija ameriški barvni tlim »Zadnji vlak iz Gettr Hilda«: 24. in 25. junija sovletski CS film »Aljoškina ljubezen«. Kino Litija: 19 - 21. junija angleški barvni film »Usodna ciganka«; 2-2. junija francoski barvni CS film »Cartouche«; 23. in 24. junija bolgarski film »Noč na trinajstega« Kino Litija: 19. do 21. junija angleški barvni film »Usodna ciganka«; 22. junija francoski barvni CS film »Cartouche«; 23. In 24. junija bolgarski film »Noč na trinajstega«. Kino Šmartno pri Litiji: 20. in 21. junija francoski barvni CS film »Cartouche«; 24. junija ameriški film »Skrivnostni družab-Stanko je slonel ob njegovi nlK« Soi.ski odbor avto- MOTO DRUŠTVA TRBOVLJE razpisuje tečaj za mopediste, ki bo predvidoma trajal 14 dni. Predavanja bodo trikrat tedensko Vpis v tečaj in ostale informacije v pisarni AMD, Majcenova št. 1 (bivši Fric). Finomehanika Celje, poslovalnica Trbovlje (Cesta 1. junija 19) sprejme v uk vajenca za finomehanično stroko. Pogoji: biti mora zbrav in uspešno dokončati osemletko — z bivališčem v Trbovljah. NESREČE ZAHVALE Za sodelovanje v kulturnem programu za proslavo krvodajalcev v Zagorju in počastitev 20-letniee RKS smo hvaležni glasGeni šoli Zagorje, podmladkarjem osnovne šole Zagorje in baletni skupini Svobode Zagorje. Obč. odbor RK, Zagorje Ob bridki in prerani izgubi naše ljubljene mame MARIJE VIDIC, roj. Dolšek se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin, jo spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili cvetje in vence ter nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Prisrčna hvala tudi dr. Mihaeli Drnovšek ter strežnemu osebju bolnišnice Trbovlje kakor tudi dr. Hinku Drnovšku, ki jo je obiskoval na domu in ji lajšal bolečine Topla hvala tudi govorniku, godbi, pev- em, sorodnikom, dobrim sos< dom in prijateljem, ki so nam ^ teh žalostnih trenutkih stali ob strani in nesebično pomagali. Prav vsem še enkrat piisrčna hvala Žalujoči: mož Jože. sin Pepl, hčerka Mili z možem PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA (rap) HRASTNIK — Na cesti III. reda je prišlo v Hrastniku pred hišo številka 66 do prometne nesreče 13. junija ob 9.15. Drug za drugim sta vozila tovorna avtomobila, last Komunalnega obrtnega podjetja Hrastnik. Ker pa je tovorni avtomobil LJ 57-03. ki ga je upravljal poklicni voznik Jože Hvtmski. zaradi prepreke na cesti nenadoma zaustavil, se le drugi tovor- ni avtomobil LJ 193-30 z voznikom Ivanom Drakslerjem zaradi prekratke -varnostne razdalje zaletel v prednji avtomobil. Po nestrokovni oceni je nastala materialna škoda v vrednosti okrog 200.000 dinarjev. S TOVORNJAKOM V PREPAD (o) KRESNICE — V četrtek, 11. Junija, se je ob 9.20 v kamnolomu Industrije apna Kresnice v Zapodju dogodila težja nesreča. Tovorni avtomobil se je prevrnil v prepad. Pri tem sta se hudo poškodovala Feliks Uštar ln Vinko Sušnik, ki so ju prepeljali v bolnišnico v Ljubljani. Šofer tovornjaka je ostal nepoškodovan. ČESTITKE Ivani in Leopoldu Kušarju iz Čeč čestitamo k praznovanju zlate poroke in obenem' jima želimo, da ostaneta ŠU dolgo med nami! Sin, pet hčera, 20 vnukov in 4 pravnuki Čestitamo J. J. R. Radotu k povečanju družine. — N. N. ČETRTEK, 18. JUNIJA 11.00 Tečaj francoskega jezika (Beograd). 18.00 Poročila (Zagreb). 18 10 Na črko. na črko — mladinska oddaja (Beograd). 19.00 TV obzornik — aktualne teme (Ljubljana). 19.30 Polka ie ukazana tla so namazana — oddaja narodne glasbe (Ljubljana). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20 30 Propagandna oddaja (Beograd) 20.45 Dr. Bratko Kreft: Kranjski komedijanti — predstava SNG Maribor (Ljubljana). 23 25 Poročila (Ljubljana). NA KANALU 9 - SI 1 EM E 19 00 Reportaža (Beograd) 22.00 Poročila (Beograd) PETEK, 19. JUNIJA 17 00 Ruščina na TV - 84 lekcija (Ljubljana). 17 30 Angleščina na TV — 103. lekcija (Muhijana). 18.00 Poročila (Ljubi tana) 18 05 TV filmski klub (!. juhi jana) 18.30 Več izdelkov z mani na pora — poljudnoznanstvena oddaja (Ljubljana). 18.50. Glasbeni kotiček (Ljubljana). 19.00 TV obzornik (Ljubljana). 19.30 Resna glasba (Beograd). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.30 Propagandna oddaja (Beograd). 20.45 Kinoteka (Beograd). 22.15 Jazz na ekranu: Blejski festival — II. del (Ljubljana). 22.45 Poročila (Ljubljana). NA KANALU 9 — SLJEME 18.00 Poročila (Zagreb). 18.05 Tribuna (Beograd). 18.30 Kratki filmi (Beograd). 19.00 Zagrebški tednik (Zagreb). 22.15 Jazz na ekranu: Blejski festival (Ljubljana). 22.45 Poročila (Zagreb). SOBOTA, 20. JUNIJA 17.00 Budimpešta: evropski šampionat v kegljanju (Inter-vizija). 18.30 Poročila (Zagreb). 18.35 Avgust Senoa: Čuvaj se senjske roke — mladinska igra (Zagreb). 19.30 TV obzornik — naš teleobjektiv (Ljubljana). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.30 Cik-cak (Ljubljana). 20.45 Vaša Popovič: Pri sodniku za prekrške — III. zgodba (Beograd). 21.45 Dr. Kildare — serijski film (Ljubljana) 22.35 Poročila (Ljubljana). NA KANALJU 9 — SLJEME 19.30 Sprehod skozi čas (Beograd). 21.45 Serijski film (Zagreb). 22.35 Poročila (Zagreb). NEDELJA, 21. JUNIJA 9.00 Filmi iz Disncvevcga sveta (Zagreb); 10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb); 15.00 Prenos športnega dogodka (Zagreb); 15.45 Saarbru-cken: atletika Nemčija —■ Italija (do 17.30) (Evrovizija)f 17.30 Pre- nos športnega dogodka (do 18.25) (Zagreb); 18.25 Madrid: Finale evropskih prvakov v nogometu (Evro-vizija); 20.15 TV dnevnik (Beograd); 21.00 Propagandna oddaja (Ljubljana); 21.15 Serijski film (Ljubljana); 22.05 Poročila (Ljubljana). NA KANALU 9 — SLJEME 21.15 87. Policijska postaja (Beograd); 22.05 Poročila (Beograd). PONEDELJEK, 22. JUNIJA 19.15 TV obzornik (Ljubljana); 19.30 Britanska enciklopedija (Ljub ljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.40 Tedenski športni pregled (Beograd); 21.10 Propagandna oddaja (Zagreb) 21.25 Izziv — italijanski celovečerni film (Zagreb); 23.00 Poročila (Zagbeb). NA KANALU 9 — SLJEME 19.25 Poročila (Beograd); 19.30 Tečaj francoskega jezika (Beograd); TOREK, 23. JUNIJA NI SPOREDA SREDA, 24. JUNIJA 19.15 TV obzornik (Ljubljana); 19.30 Mendo vam pripoveduje (Zagreb); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Propagandna oddaja (Zagreb); 20.45 5 vodoravno: Mesto pod Pohorjem — zabavno-glasbena oddaja (Ljubljana); 21.45 Reportaža »Porr treti in srečanja« (Spomini na Vis) (Zagreb); 22.30 Poročila (Zagreb). NA KANALU 9 — SLJEME 21.45 Po Jugoslaviji (Beograd); RT V-Ljubljana Poročila ot. i id « ), bi lahko v zameno dobila druga. Če pa ta jajca kupi drugje in jih hoče nato zamenjati v prodajalni »Vitamicke«, je pa stvar popolnoma drugačna. Pri vsem tem pa ni res, da bi jaz, kot direktor podjetja, tako zamenjavo prepovedal! Ne zanikamo, da je tudi zelenjava včasih slabše kvalitete, eden izmed vzrokov za to pa je tudi v tem, da nimamo primernih hladilnih naprav in da vso zelenjavo dobivamo od drugod. Ze sami seno ugotovili, glede prodaje mleka, da so se dogajale omenjene stvari, zato smo tudi že intervenirali pri sanitarni in- špekciji. Mleko tudi ne proizvaja »Vitaminka« in ga tudi ne polni v steklenice, temveč ga dobavlja »Mlekarna Radeče«. Na nepravilnosti smo že opozorili tudi v Radečah, vendar brez uspeha. Prav tako tudi ni resnica, da je prodajalka oziroma poslovodkinja Angela Škrinjarjeva izjavila, da bo sinu gospodinje Jamškove vrgla steklenico v glavo. Omeniti velja, da so tudi prodajalci ljudje in se zavedajo odgovornosti, ki jih imajo pred potrošniki. Ne gre pa, da bi ravno mladina, ki hodi še v šolo, zmerjala po svoje, se nesramno vedla proti prodajalkam. Morda pa je temu kriva tudi vzgoja ... Razmišljajmo tudi o tej drugi plati zvona! Emil Bovhan, direktor. »VITAMINKE« Zaletet se je v drog y pfepifU IZgUbH OKO (p) ZAGORJE — 8. Junija se je ob 23.20 dogodila prometna nesreča na cesti Zagorje — Izlake v Zelencu. Voznik — amater Alojz Brvar, 45, iz Lok 60, je vozil z osebnim avtomobilom Fiat 500 LJ 110-50 z Izlak proti Zagorju. V desnem ovinku so se nenadoma odprla vrata; med zapiranjem vrat je voznik zavozil v levi breg ceste in vozil okrog 15 metrov po meter visoki meji. nato pa se je zaletel v drog. Voznik Je bil poškodovan po glavi In roki in je bil prepeljan v ZD Zagorje; na avtomobilu je za okrog 130.000 din škode. Z mopedom v cestno ogra;9 (p) ZAGORJE — Na cesti II. reda Zagorje — Izlake se je 9. junija ob 18.40 pripetila lažja prometna nesreča. Mopedist Alojz Ferme, 40, z Izlak 67, se je vračal z mopedom iz Zagorja. Pri hiši Izlake 29 je zapeljal v desni rob cestišča in se zaletel v cestno ograjo. Pri tem si je poškodoval čelo in je bil prepeljan v ZD Zagorje. Mopedistu je bila odvzeta kri. (rap) ZAGORJE — Prepir, ki je nastal zaradi malenkosti v gostilni »Pri Gašperju« v Čolnišah pri Zagorju 29. aprila letos, se je dokaj žalostno končal. Prepirati sta se začela že nekoliko vinjena J. G. in F. Z. Ko je prvi očital drugemu, da ima njegovo sekiro, je drugi ostro odgovarjal, da sekire zares ima, vendar nobene njegove. Sledilo je še nekaj malenkostnih očitkov in prepir se je zaostril, nakar je J. G. udaril z roko F. Z. po levem' očesu, iž katerega je takoj pričela teči kri, poškodovanec pa je stokal, da ničesar več ne vidi. Tatem je tudi F. Z. podrl .1. G. na tla, tako da sta oba iskala zdravniško pomoč. F. Z. so takoj prepeljali v Zdravstveni dom Zagorje, nato pa v Ljubljano, vendar UMOR ZARADI LJUBOSUMNOSTI (rapi TRBOVLJE. — 43-letni klučavnlčar Marko Rep je v soboto zvečer okrog 22.30 ubil Invalidsko upokojenko Amalijo Lončarič. Dejanje Je bilo storjeno v stanovanju pokojnice v Trbovltali — na Partizanski cest’ 1. kjer Je stanoval tudi sam. In kako Je prišlo do tega umora? Marko Rep se Je usodno soboto vrnil domov nekoliko prej kot Amalija Lončarič In odšel takoj spat. Za njim pa Je kmalu prišla domov tudi Amalija skupai z znancem, katerega je predstavila Repu kot svojega sorodnika. Marko Rep Je šel ponovno spat, vendar je kmalu spet vstal in stopil v kuhinjo. Ni še točno ugotovljeno, kaj sta Amalija in njen sorodnik počela v kuhinji, ugotovili pa so. da je Marko Rep sprva napadel ADI I OSTI 1 neznanca, ki mu ga Je predstavila Amalija Lončarič kot sorodnika, a mu Je le-ta ušel. Za tem pa Je napadel še Amalijo Lončarič In Jo z nožem zabodel v vrat. Ko se Je nato Marko Rep zavedel svojega dejanja, je šel k sosedom ln Jim povedal, kaj 1e storil, ter jih prosil, naj pokli-čelo rešilni avtomobil, vendar je bila Amalija Lončarič v t<*m času že mrtva. Vrnil se je v njeno stanovanje, kjer so ga našli tudi organi Ljudske milice. Do sedaj pa še niso mogli ugotoviti, kdo bi bil znanec oziroma sorodnik pokojnice, ki Je prišel skupno z žrtvijo Marka Repa v njeno stanovanje. Marka Repa so že priprli, kaže pa tudi po dosedanjih ugotovitvah, da je prišlo do uboja zaradi ljubosumnosti. ni bilo več pomoči in je tako zaradi malenkostnega prepi-na na eno oko oslepel. Pritekla pred avtomobil (O) TRBOVLJE — V petek, 12. junija, je štiriletno Anico Pau-kovlč ob 12. uti na Partizanski cesti v Trbovljah zadel avtomobilist Ivo Vrhovnik, ki se je peljal z osebnim avtomobilom LJ 270-26. Deklica Je lz stranske ulice nenadoma pritekla pred avtomobil ln se pri trčenju močno udarila v glavo, TRBOVLJE Rojstva; Frančiška Izlakar, Dobrljevo 3 — deklico; Julijana Bevk, Njivice — Radeče — deklico; Marija Pavšič, Cesta 9. avgusta 43, Zagorje — dečka; Marta Drnovšek. Kolodvorska 22 — Zagorje — deklico; Elica Palčič, Kisovec 65, Zagorje — dečka. Poroke: Filip 2ibret, strojni tehnik, Novi dom 46 in Glzela Baloh, uslužbenka, Kešetovo 10; Niko Siklrlca, upokojenec, Blo-člce 13 in Marija Kos, upokojenka, , Nasipi 43. Smrti: Martin Rehar, upokojenec, Obrtniška cesta 4, star 72 let; Ivan Kralj, u pokpjenec, Žabjek 30, star 65 let. HRASTNIK : Rojstev na domu ni bilo. Porok ni bilo. Smrt: Amalija Sušter, rojena Ajtlč, upokojenka, Hrastnik 326 — stara 77 let. ZAGORJE Rojstev in smrti ni bilo. Poroke: Alojz Skorja, rudar, Hrastnik 315, in Marija Zupanc, delavka, Botavak 7; Rudolf Mezek, rudar, Okrogarjeva kolcnila 6, ln Ivana Globokar, gospo-dtnlska pomočnica, Okrogarjeva kolonija 10; Anton Mandelc, ki lučavnlčar, Vine 1. in l.eopol-dina Leben, urarka, Cesta 9. avgusta 29; Pavel Prosenc, evlden-tičar, Kisovec 97, ln Leopoldlna Grošelj, delavka, Izlake 108; Oskar Baloh, ključavničar, Trbovlje, Novi dom 1, In Ana Pavlič, uslužbenka, Zavlne 11. NOVINARSKA IZDAVACKA K U C A STVARNOST ZAGREB, ROOSEVELTOV TRG 4 preporučuje vam iz svoje »Političko-memoarske biblioteke« slijedeča dijcla:/' T. Stanojevič - D. Markovič: TITO — ŽIVOT I RAD 16.500 dinara Ovo značajno biografsko dijelo formata 28 X 32,5 cm sadrži na 450 strana 840 fotografija štampanih u tehnici bakroštampe i 200 strana popratnog teksta. Knjiga je štam-pana na hrvatskosrpskom, engleskom i slovenskem jeziku. Slobodan Nešovič: PRVO 1 DRUGO ZASJEDANJE AVNOJ-a 4.000 dinara Jubilarno dijelo izašlo u povodu proslave 20-godišnjice AVNOJ-a u znatno proširenom izdanju s novim tek st o-vima," dokumentacionim prilozima, mnogim još neobjavljenim slikama, i u reprezentativnoj opremi. Knjiga sadrži 372 Strane, formata 17,5X25 cm, s koricama u punom platnu, sa zlatotiskom i ovitkom iz celuloida. Josip Horvat: P0VIJEST NOVINSTVA HRVATSKE 25oo dinara Prva edicija’koja prikazuje prošlost novinstva u Hrvat-skoj od prve pojave novina u drugoj polovini 18. stolječa do drugog svjetskog rata. Djelo je pisano na temelju študija i novinskog sačuvanog materijala i dosad nepoznate arhivske grade i služi kao pomagalo svima kojl žele upo-znati narodni, politički i kulturni razvitak kod HiVata. Dorde Radenltovič: RATNI MEM0ARI „ 2.500 dinara Knjiga sadrži najzanimljivije detajle iz memoara naj-poznatijih državnika i vojskovoda iz drugog svjetskog rata i pruža niz skupoejenih podataka o manje poznatim ili uopče nepoznatim zbivanjima i zakulisnim igrama na poli-tičkoj, diplomatskoj i vojnoj pozornici za vrijeme prošlog rata. Knjiga sadrži 550 strana, formata 15,5 X 22 cm. S koricama u tri boje. Milan Bas ta: RAT POSLE RATA 800 dinara Autor knjige, komandant partizanske jedinice, na vrlo živ 1 zanimljiv način opisuje dramatične trenutke prilikom razoružavanja okupatorskih i ustaških jedinica na bijegu iz naše zemlje poslednjih dana drugog svjetskog rata. Knjiga obuhvača 156 strana, formata 14 X 20 cm i ilustrirana je nizom originalih i još neobjavljenih snimaka. Hubeny-Kojič-Krizman: 1.200 dinara MEDJUNAR0DNI POLITIČKI LEKSIKON Jedinstveno djelo u našoj zemlji štampano u leksiko-grafskoj formi 1 sadrži prikaz svih država svijeta, njihovog državno-političkog uredenja, privrednog razvitka, te jasna obrazloženja svih pojmova iz medunarodne politike, pri-vrede i diplomacije. Knjiga obuhvača više od 5.000 pojmova na 600 strana velikog formata i tvrdo je uvezana s ovitkom u više boja. Na sve knjige, naručene putem donje narudžbenice troškove otpreme snosi izdavač. NIS 32 > NARUDZBENICA Ovim neopozivo naručujem kod Novinarske izda- V vačke kuče »Stvarnost«, Zagreb, Rooseveltov trg br. 4, f slijedeče knjige: \ ..... kom......... din v ..... kom......... din ...— kom.......... din 1 ‘ ...... kom........ din < ..... kom.........- din < 1. Tito — život 1 rad ....... 2. Prvo i drugo zasjeda- nje AVNOJ-a ..... 3. Povijest novinstva Hrvatske ..... 4. Ratni memoari ..... 5. Rat posle rata 6. Medunarodni politički leksikon ......... kom..........~ din Ove knjige mogu se kupiti 1 na otplatu u 10 rata, < s tim da narudžbenlca treba biti ovjerena od strane privredne organizacije ili ustanove, gdje Je radnik za- (( poslen. \ Ovjera poduzeča ili , ustanove: , Naručilac: ................-J, MJcsto stanovanja 1 tačna ad-resa: .....................- (Vlastoručnl potpls) KBI2ANKA ŠTEV. 15 VODORAVNO: 1. fizikalna / 2 3 4 j 6 ? i /C " i v; '3 i /4 // ‘t 'l /f enota dela, 4. otpk v Jadranu, 7. jed, 9. moško ime, 10. ime črke, 11. kemični simbol, 12. začetnici priimka in imena poljskega astronoma, 13. latinski veznik, 14. alkaloid. 16. aktivisti v NOB. 19. kopen. NAVPIČNO: 1. otočje v Mela-neziji, 2. mesto v Sloveniji, 3. beli trn, grm, 4. veznik, 5. insekt, 6. prislov, 8. kemični simbol, 12. angleška grofija. 13. grška črka, 14. kazalni zaimek, 15. afriška reka, 17. japonski drobiž. REŠITEV KRIŽANKE ST. 14 Mak — osa — omorika — laso — ar — NT — kk — LD — ulan — omediti — sak — sin. Ali je tudi vam potovanje užitek? O cirkus, poletje e m prva ljubezen & 'S:.- . - *4| Od takrat naprej je vedno pazil na Ginny, Nellie pa je kmalu spel pridobila na teži. MARY — ZNANILKA NESREČE Ko je Balanchine vadil z nami slonji balet, smo Anne, Lynn In jaz Izvedele zelo slabo novico. »Človeku ne dajo nobenega miru,« je tožila Lynn- »Tako sem se mučila s slonjo točko, zdaj pa zahtevajo od nas še, da moramo plesati.« Me smo sl že čestitale k temu, da smo se prijavile k slonom, ker smo mislile, da se bomo s tem ognile baletnemu delu ločke. Sedaj pa se je Izkazalo, da bomo morale skupno j. ostalimi dekleti ob vstopu v areno plesali tn kol divje plroutlrall vzdolž vse arene, medlem ko bodo naši sloni predvajali nekaj plesnih korakov. Baletne vaje sem lako sovražila, da sem naravnost hrepenela po trenutku, ko me bo Glnny z rilcem dvignila od tal. Tu mi vsaj ni bilo treba premikati nog. Izkušeni Balanchine Je zahteval od nas le najosnovnejše plesne korake, a kljub temu je bil rezultat še vedno porazen. Celo trenirane plesalke so se le s trudom lahko lepo kretale, ker tla niso bila ravna. V baletne čeveljčke so nam zašli karnnl in žagovina in če plsi dobro pazil, si lahko zaplesal naravnost na slonje odpadke, ki so ležali povsod po tleh. Tudi 4. velika revijska točka »Fiesta de los Toros« je bila plesna točka. V areno smo priplesale oblečene v španske bikoborce, z dramatičnimi potikajočimi koraki ob zvoku flamenga, Iz katerjh smo prešle v divje vrteč se ples, kjer smo visoko vihtele svoje kape. Pri zadnjem sem bila — v svoje presenečenje — zelo uspešna. Ker pa nisem Imela smisla za smer, sem vedno prišla pod noge naj-lanchine zaklical povelje za menjavo prostorov. Grozljivo novico o finalu smo izvedeli najprej od Mary, ki Je bila že starejša artistka in Je vedno prva izvedela vsako neprijetno novico. »Morale bomo plezati na lestve — na najvišje lestve — in razen tega še Jezdili konje,« je naznanila. Zal Je imela, kot vedno, prav; niso nas niti vprašali, če znamo jezditi »Zajašite, ve neumna lena dekleta,« je zatulil Anderson pri prvi vaji za finale. Zame določena kobila Gertruda je bila svoje dni zvezda v cirkusu divjega zapada. Sedaj je bila že prestara za svoje naporne umetnije, a se ni mogla odločiti, da bi se v to dostojno vdala tn da bi se prilagodila položaju konja kot -o vsi drugi. Zdelo se ml je, da smalra ta finale kot zadnjo priliko za svojo vrnitev in pri tem se ni hotela pustiti od mene ovirati. Od prvega trenutka je vedela, kdo od naju je gospodar. Za finale niso zahtevali kakšnih posebnih jahalnih umetnij. Okrog arene smo morale jezditi v počasnem teku, se na določenem mestu ustaviti, razjahati in se oprijeti svojih lestev. A Gertruda se seveda ni hotela ustaviti na tistem mestu in tako sem morala teči kot zajec, da sem pravi čas prišla na lestev. Lestve so se nahajale na desni in levi strani velike slike prezidenta ZDA, me pa smo imele nalogo oblikovati živ okvir okrog slike. Orkester je zaigral državno himno, izpod šotorske strehe se je odvila zastava in me zvezdice ' smo visele na lestvah ter se smehljale, smehljale. (Se nadaljuje!) Andrea je zmignila z rameni. »Včasih. Ra nič zato. Sedaj sem se že navadila. Hočejo me prisiliti, da bi se na poti Mz šole igrala z njimi. Ne razumejo, da nimam časa za to. Doma imam toliko dela,« je rekla z zaskrbljenim obrazom kot kaka gospodinja, preobložena z delom. »Ampak kdo ste pravzaprav?« — »Zaradi tebe sem prišla iz daljnjega mesta,« je priznala Ci-ska. »Veš, jaz... tvoj oče me je poslal sem,« je nerodno lagala. »Jaz nimam očeta,« je mala resno odvrnila. »Pač, imaš ga, poslal ti je veliko vrečko samih dobrih stvari,« je nadaljevala Ciska, da bi pridobila otroka, ki jo je prestrašeno gledal. »Gotovo ste se zmotili; jaz nimam več očeta ln od tujih ljudi ne smem jemati daril, nrA je stric Mihael prepovedal,« je razložila Andrea ter s tem pri Ciski vzbudila radovednost, kakšen neki je človek, katerega ime je prebrala na hišnih vratih. »Prosim, pelji me k njemu,« je zaprosila, »moram govoriti z njim!« »To pa ne bo šlo, stric Mihael dela v bliž- njem mestu, veste, on je kamnosek,« je obotavljaje povedala Andrea. »Kaj takega!« je zaklicala Ciska. »Jaz sem pa keramičarka! Kakšno naključje, ali ne?« »Keramičarka? Kaj pa delate?« je postal otrok za trohico bolj zaupljiv. »Lonce, vrče, skodele, vaze in različne figure,« je naštevala Ciska. »Ste res prišli zaradi mene sem?« je vprašala Andrea in ko je Ciska prikimala, je menila: »Ce hočete, greste lahko z menoj domov Stanujemo tu, v bližini.« »Vem, kje stanuješ. Voz sem pustila pred vašimi vrati,« Je povedala Ciska ter stegnila roko po Andreini šolski torbi: »Alt- ti jo smem nesti?« »Ce ste tako prijazni! Avto imate? Mi ga Imamo tudi. naš je opel « Seppijev gobček se je dotaknil Andreine roke. Prestrašeno je vzkliknila, a je takoj nato očarano spregovorila: »Ah. kako ljubek psiček!« Ko je opazila Clskin star avto, |e nepremišljeno vzkliknila. »Tega Imate pa že dolgo, kajne?« Takoj se je zbala, če ni morda s lem užalila svoje nove znanke ter nadaljevala: »Zelo je čeden, ta rdeča barva je zares lepa in beli sedeži prav pri-stojajo k njej. Ste mi res prinesli kaj dobrega?« je nazadnje vrašala s plašnim nasmeškom, ki je napravil njen obraz še posebno ljubek. Ciska ji je Izročila vlečko. Ko jo je Andrea ugledala, je kar vzkliknila od veselja: »O, toliko dobrih stvari! Vse bom prihranila, da se bova s stricem Mihaelom skupaj posladkala, ko se vrne. Ima zelo rad sladkarije, zato mu tudi večkrat skuham puding.« »Kaj, ti znaš kuhati?« vpraša Ciska smeje ter pristavi: »Jaz pa nisem nič kaj prida kuharica. Me vzameš v šolo, Andrea?« Andrea je odhitela proti hišnim vratom; medtem ko je vtikala ključ v ključavnico, se je pričela smejati: »Preveč bi bilo smešno, da bi vas jaz učila kuhati, saj ste vendar toliko starejši od mene, da bi bila lahko moja mati!« Ciska si je silno zaželela stisniti otroka k sebi ter mu zašepetati: »Kako srečna bi bila, če bi ti smela vsaj nadoinestovati mater!« Vedela je, da bi s tem vse pokvarila. Stopila je po hodniku proti široko odprtim vratom, ki so vodila na vrt, kjer so se slivova drevesa šibila pod obiljem modrih plodov. Andrea je vljudno odvzela Ciski jopico ter popeljala svojega gosta v dnevno sobo. Skozi široko okno se je nudil prelep razgled na jezero Sončna soba je bila lepo pospravljena. Opremljena je bila s težkim hrastovim pohištvom. Oljena steni so se vrstile police s knjigami, na drugem koncu sobe pa je stala široka starinska skrinja Videti je bilo, da je otrok v hiši,/kajti na preprogi pred odprtim kaminom so bile lepo zložene pravljične knjige. »Sedite,« je primaknila Andrea Ciski stol. »Želite kaj popiti? Imamo dober jagodni sok, sva ga s stricem Mihaelom sama skuhala.« (Se nadaljuje) NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SRS VREME V drugi polovici tedna se bo otoplilo; v začetku prihodnjega tedna možne krajevne nevihte. TED* Ustanovljen decembra 191? — Glasilo občinskih odborov SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK Rebalansi proračunov Izvršni svet Socialistične republike Slovenije je priporočil vsem občinskim skupščinam, naj nemudoma opravijo rebalanse proračunov. Ta ukrep sodi v našo sedanjo celotno politiko varčevanja tudi pri proračunskih sredstvih. Ne gre kajpak za zmanjševanje proračunov, ampak za koristne premike v prid družbenega standarda, zlasti šolstva. Menijo, da bi lahko pri nekoliko premaknili navzgor, rebalansih posebno skrbno proučili postavke, kot so dotacije, razni izdatki, rezerva itd. » Premiki, ki jih bodo opraviti v .občinskih proračunih, imajo, kot rečeno, namen okrepiti predvsem tiste izdatke proračunov, ki koristijo družbenemu standardu. Opozarjajo, naj proučujejo ob rebalansih tudi sklade, njih Vire dohodkov in izdatke — yse s poudarkom, da ima družbeni standard pred vsemi drugimi izdatki prioriteto. Ko znova zretresajo občinske proračune, velja opozoriti tudi na problem pri-, znavalnin borcev NOB. V nekaj primerih so tudi še v Zasavju priznavalnine nizke. Precej borcev tudi še ni dobilo primernih' stanovanj, Čeprav naj bi bila letos ta (h) HRASTNIK — Svet z akcija slednjič končana.a socialno varstvo in varstvo .Vzporedno s prizadevanjem družine je predlagal Skupšč Ta zvišanje družbenega ininl Hrastnik, da naj poveča osebnega standarda občanov socialne podpore. Predlog je je treba opozoriti tudi na Občinska skupščina sprejela, razmerje med osebnimi do- Podpore socialno ogrože- vendar je povprečje še vedno nizko. Zelo slabi so osebni dohodki tudi v vzgojno-var-stvenih ustanovah. Ob rebalansih je treba proučiti sklade in sredstva ustrezno usmerjati predvsem v najbolj potrebna področja, od katerih je šolstvo prav gotovo na prvem mestu. Bistveno se mora spremeniti -zaključuje v naše odnos do izobraževalnih, raz- družbene težnje, iskovalnih in kulturnih dejavnosti. Tem je treba zagotoviti gmotno osnovo za njihovo dejavnost in razvoj. Rebalans je zajel seveda tudi republiški proračun, kar bo daijnosežneje poseglo v strukturo delitve družbenih sredstev za družbene dejavnosti, ki očitno zaostajajo. Predvidena je pomoč republike občinskim skladom za izgradnjo osnovnega šolstva, kar je del širše akcije, ki naj pomaga šolam prebroditi najhujše težave pri graditvi in opremljanju šol, nagrajevanju učiteljev itd. Vse preusmeritve oziroma porazdelitve sredstev naj v bistvu spremenijo razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami v korist drugih. Tako se akcija rebalansov proračunov glavne O rebalansih proračunov so začeli te dni razpravljati tudi v Zasavju. V prihodnji številki »Zasavskega tednika« vam bomo ^podrobneje poročali o tem iz"vseh štirih zasavskih občin. V. hodki delavcev v družbenih službah. Osebni dohodki prosvetnih delavcev so se sicer SOCIALNE PODPORE BODO V HRASTNIKU OBČUTNO POVEČALI in sicer tako, da bo znašalo povprečje nekaj več kot 7000 din. Večjo podporo bodo dobili tisti občani, ki so brez možnosti za lastno preživljanje oziroma so že precej obnemogli: manjše pa tisti, ki imajo druge dohodke oziroma so še dela zmožni. nim občanom se bodo od sedanjih najvišjih 4500 din povečale na največ 10.000 din, Zadnjič me ustavi na cesti znanec-in okrog nagrajevanja. Včasih predsednik pravi: »Poslušaj ti, ki si pri .Zasavcu'! Prebral sem zgodbo o Marku in Jakobu in o njihovih .načinih' za zvišanje osebnih dohodkov. Tudi pri nas z nagrajevanjem še ni vse v redu. Tudi o tem bi kdaj komisije dan ali dva po zasedanju poišče člane in ti se gia tiho' dogovorijo, da se temu in temu zviša število točk. Zakaj, ne vem?« Francelj, Francelj, sem si mislil, kakšen sambupravljalec pa si, da greš čisto tiho mimo problemov, ki jih je treba vsekakor rešiti in tak sistem nagrajevanja spremeniti. napisal kaj!« In Francelj (če že naj bo tako znancu ime) mi je začel pripovedovati. dar%Vv^šeeX^ul% «£ fc. godilo, pa^seje tudi.^a je^ande. mo polovico delavnika, dobil nekaj točk vestnost, ker je sicer res popoldan vilnik kaj malo spodbudno vpliva na zaposlene. »Moja osnova je 260 točk,« je"hadalje-val, »in če ne opravim vsega dela — o tem odloča vodja oddelka, mi črtajo nekaj deset točk. Ce pa si opravil kaj več dela, kot ga imaš sicer določenega, komisija nerada zviša število točk!« la, in kaj dela komisija, saj bi morala prav ta odločati o nagrajf vanju, potem ko je zbrala vse potrebne podatke. »Saj komisija zaseda, enkrat na mesec. Toda njeno delo je bolj formalno. Veš, zgodilo se je celo, da komisija na zasedanjih ne Obravnava vse zadeve popo bo!« hodil v službo, toda ne za služi V zadnjem času mnogo govorimo o nagrajevanju. Treba bo se precej napo rov, da se odpravijo vse slabosti, ki jih dopuščajo sedanji sistemi nagrajevanja. In proizvajalci morajo biti prvi, ki bo do na napake opozarjali in jih tudi od pravljali, ne pa samo govorili — kdo ve kje — kako se v njihovih kolektivih na grajuje. {tna) Priporočila in...? V novih statutih zasavskih občin je med drugim zaslediti tudi naslednja določila: • # Delovne organizacije morajo imeti v svojih statutih določbe, ki obvezujejo njihove organe samoupravljanja, da razpravljajo o priporočilih občinske skupščine in jo obvestijo o svojih stališčih (36. člen statuta občine Zagorje). ® O smerriicah in priporočilih občinske skupščine morajo razpravljati samoupravni organi v delovnih organizacijah ter o njenih odločitvah obvestiti občinsko skupščino (2. odstavek 230. člena statuta občine Trbovlje). ® Delovne organizacije morajo imeti v svojih statutih določbe, ki obvezujejo njihove organe samoupravljanja, da razpravljajo o priporočilih občinske skupščine in da na vsako tako priporočilo odgovorijo v določenem roku. — Organi upravljanja in člani delovnih skupnosti morajo obravnavati priporočila, ki jih sprejme in nanje naslovi občinska skupščina. — Delovna organizacija mora obvestiti občinsko skupščino v roku, določenem v priporočilu, ali se namerava ravnati po priporočilih in navesti razloge za morebitna odklonilna stališča (29. člen statuta občine Hrastnik). Poglavje zase — pa je za zdaj — izvajanje teh določil. V mnogih primerih organi samoupravljanja v delovnih organizacijah ne razpravljajo o priporočilih. Zakaj? Vzrok za to je neznan. Enostavno ne razpravljajo, čeprav je tudi v statutih delovnih organizacij zaslediti določila, da morajo samoupravni organi obravnavati priporočila Občinske skupščine in njenih organov. V Zasavju so se Hrastničani zdaj prvi odločili, da je treba s tako prakso dela prenehati. Izdelali so analizo, iz katere izhaja, da je Skupščina občine Hrastnik od izvolitve v lanskem maju pa do zdaj sprejela okrog 20 priporočil in jih poslala v obravnavo samoupravnim organom delovnih organizacij. Istočasno pa ugotavljajo, da samoupravni organi o priporočilih - ne razpravljajo; če pa že razpravljajo, o zaključkih ne obveščajo občinske skupščine. Izjemo predstavlja Rudnik rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik, ki redno pošilja Skupščini občine Hrastnik zapisnike z zasedanj samoupravnih organov, iz katerih pa je razvidno, da tudi samoupravni organi Rudnika rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik ne obravnavajo vseh priporočil Skupščine občine Hrastnik oziroma njenih organov. V Hrastniku menijo, da bi lahko občinska skupščina mnogo učinkoviteje ukrepala v določenih primerih, če bi vedela tudi za mnenja samoupravnih organov. Tako pa ... # Čas bi bil, da organi samoupravljanja v delovnih organizacijah v vsem S Zasavju začnejo ures-9 ničevati tudi določilo 9 Iz novega statuta, da 9 morajo razpravljati o # priporočilih občinske ® skupščine in jo obve- # ščatl o stališčih, (ma) Pred dnevi Je obiskal pionirje v Trbovljah pisatelj France Bevk. Na sliki: France Bevk med najmlajšimi Trboveljčani pred Delavskim domom. »ZASAVSKI TEDNIK« Trbovlje — Uredništvo In upra-. va: Trbovlje, Trg revolucije ll/II — telefon 80-191 — poštni predal 82 — žiro račun pri SDK v Trbovljah 600-13-608-1 — Naročnina: posamezna številka 20 dinarjev, mesečna 60 dinarjev, trimesečna 180 dinarjev, polletna 360 dinarjev In letna 720 dinarjev — Poštnina: plačana v gotovini. Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo — Stavek, klešejl In tisk ČP »Mariborski tisk«, Maribor.