lETO XV., ŠTEV. io«.
SLOVENSKI
tzdr.ja ea<i>i>isno-«{iiozniško podjetje šZDL »Než tisk« / Direktor: Rt»li Janhuba i Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak / Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« / Uredništvo: Ljubljane, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526 i Uprava: Ljubljana, Tomšičeva 3/U., telefon 23-322 do 23-526 / Oglasni oddelek:	Ljnbljana,
Kardeljeve» ulica 6, telefon 21-8%, za ljubljanske naročnike 20-363, za zunanje 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči rečen Narodne banke 60t-»T«-163 Mesečna naročnina 200 din
Cena io dia
Tretji dan skupščine stalne konference mest
sram is usmerjevalec
gospodarstva
SPLIT, 7. maja. Tretji dan skupščine konference mest Je del delegatov nadaljeval delo v komisijah, večina pa je prisostvovala svobodni razpravi, ki jo je vodil podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard KARDELJ o izkušnjah v izgradnji komune, zlasti v novem gospodarskem sistemu, o odnosih podjetij in komun, o plačilnem sistemu v gosp očarat/a in upravi ter o splošnih vprašanjih organizacije in metod d~s' ljudskih odporov z ozirom na združenje mest z okraji, na nadaljnje utrjevanje občin in podobno, v razpravi je sodelovalo mnogo delegatov, na koncu pa tudi tov. Edvard Kardelj.
Konferenca se bo jutri nadaljevala. O svojem delu bodo poročale komisije, nakar bo dalo predsedstvo poročilo o delu konference v preteklem letu, ob koncu pa bodo izvolili še nove organe konference.
Lahko rečemo, da je govorilo največ govornikov o tecn, kako bi se novi inštrumenti in družbeni plan odrazili v razvijanju komune in njene samostojnosti. Vsi so ugotovili, da delujejo novi inštrumenti pozitivno v našem gospodarstvu, vendar so še določene pomanjkljivosti, ki jih jc treba izpopolniti in ta sistem dalje razvijati.
Edo J ar das z Reke je naglasil, da še niso dovolj jasno določene pristojnosti ljudskih odborov, njihov odnos do podjetij in republik. Tako morajo dajati ljudski odbori na primer jamstva za kredite podjetij. Navedel je, da bi morala d2ti Reka tako Jamstvo ladjedelnicam za znesek 8.5 milijard dinarjev, čeprav njen proračun ne doseže niti ene milijarde dinarjev. Nastopa vprašanje, s kakšno materialno in moralno pravico naj se dajejo taka jamstva. ki pa Jih ljudski odbori ne dajejo in ne more industrija dobiti kreditov.
Delegat Damani* Iz Splita je poudaril, da pri sedanjem sistemu dodeljevanja investicijskih
kreditov, spričo komkurzov, ni zagotovljena smotrna in objektivna družbena nujnost investicij, ker se potrebe često ocenjujejo z vidika kraja ali podjetja samega. Drug delegat iz Splita Planuša je bil mnenja, da bi bilo potrebno drugače odrejati višino obratnih sredstev, ker je letošnji način postavil v boljši položaj kolektive, Id doslej niso imeli realnih sredstev in nasrorotno. Prav tako je predložil, naj bi bila obrestna mera na te kredite enaka obrestni meri za osnovna sredstva posameznih podjetij.
Jovanovič iz Novega Sada je govoril o premajhnem interesu komun za obratna in investicijska sredstva (podjetij, kajti cd tega. kakšna so ta sredstva zavisi tudi veljavnost pod j e ti 1 in dohodek komun somih. Poudaril Je, da bi morali ljudski odbori neposredno vlagati več sredstev v te namene, za kar na bi bilo potrebno te odbore stimulirati. Kot eno posebnih in stalnih težav v delu ljudskih odborov pa je omenil često spremembo zakonskih predpisov.
Predsednik ljudskega odbora iz Niša je predložil spremembo zakonskih predpisov, ki sedaj ne dovoljujejo etažne gradnje stanovanj, zaradi česar grade državljani manjše enostanovanjske hišice in tako še teritorialno večajo potrebo po komunalnih napravan, kar nalaga ljudskim odborom velike obveznosti, istočasno pa je v središčih mest še mnogo nezazidanih parcel.
Dumanič iz Splita Je v nadaljevanju razprave predložil, naj bi se izvedla ocena osnovnih sredstev vseh zgradb in dragih negospodarskih objektov in tudi za te predpisala amortizacija, ki bi omogočala komunam vdrževa-ti vse obstoječe objekte, ne pa da se ljudski odbori orientiralo samo na nove gradnje, kar pa je že zgrajenega, pa puščajo v nemar in propadu. Enako je govoril o slabostih plačilnega sistema v gospodarstvu, ki je nestimulativen. Smatral je. naj bi v okviru splošnih družbenih odnosov imela podjetja večjo samostojnost v določanju plačilnega sistema (akordi in podobno!. Prav tako je predložil, naj pristopijo ljudski odbori k izdelavi perspektivnih načrtov za posamezna področja.
Drugi del razprave je obravnaval vprašanje odnosa mest in mestnih občin do okrajev ter položaja. vloge in razvoja komune. Naj obširneje o tem je govoril Vinko Hafner iz Kranja. Ugotovil je, da je več nejasnosti o vlogi komun v današnjih pogojih razredne. kot v perspeiktivni brezrazredne družbe.
Drugo je vprašanje komune kot teritorialne enote, kjer je prav tako mnogo nejasnosti, zlasti, ker se okraji istovetijo s pojmom komune. Ta položaj ima posebne posledice na področju okrajev, ki zajemajo ve* večjih in gospodarsko razvitih mest, in na katere je tudi vezana širša okolica. Povezava teh področij predstavlja nekako skupnost, okraj pa je umetna tvorba, v kateri ljudje te skupnosti ne vidijo. Tovariš Hafner je govoril oalje o pretiravanjih z vlogo okraja kot komune, kar ima za .posledico zanemarjanje vloge občin, zlasti glede razvijanja njihove gospodarske dejavnosti, dalje, da se skriva za tem pretiravanjem na eni strani vsakovrstni birokratizem, odpor proti njemu pa se na drugi strani proglaša za partiku-larizem. Ta se često tudi poraja, kar je danes, ko bi morali krepiti samostojnost občin, prenašati nanje tudi gospodarske in ne le upravne funkcije, posebej škodljivo.
Tudi drugi delegati so mnogo govorili o odnosih mestnih občin in okrajev, dalje o združevanju mest z okraji, o plačilnem sistemu v državni upravi, o organizaciji mestne straže v mestih itd. Predsednik Jardas z Reke sc je na orlmer zavzemal za združitev mesta Reke z okolico, predsednik Niša ra je oroozoril. da je treba pri tem imeti pred očmi nevarnost. da ne bi morebitno združitev imela za r-csled;co zanemarjenje komunalne izeradnje mest.
Po štirhimi razpravi is govoril še tovariš Edvard Kardelj, ki Je med drugim dejal:
edvard iMiy o komuni
»Tovariši in tovarišice. Zadržal bi se na nekaterih vprašanjih, ki so jih nekateri govorniki izrazili v razpravi, in to brez nekega reda, .približno tako, kakor sem jih napisal. Razumljivo je, da se ne bom zadrževal na različnih konkretnih vprašanjih, ki ne spadajo v našo razpravo.
Prvi problem je združevanje mest in okrajev oziroma bolje rečeno, kaj pravzaprav mora teritorialno in ekonomsko biti naša komuna. Tu sta se pravzaprav pojavili dve stališči. Prvo je omenil tov. Jardas, drugo pa to». Hafner. Na prvi pogled izgledam ti dve stališči protislovni. V bistvu pa sta to samo dve strani enega in istega problema, pred katerim zdaj stojimo in katerega bomo morali reševati. Res je, da okraj ni komuna oziroma da ni potrebno, da bi se orientirali na to, da bi iz okraja napravili komuno. O tem smo govorili že od vsega začetka. Samouprava okrajev, kakor je pri nas določena, je v bistvu pot. ki ima cilj pripeljati nas do komune, kakor je bilo tudi zamišljeno. No, te poti, razumljivo, ne moremo prehoditi čez nož. Rezultat ni odvisen samo od nase subjektivne volje, temveč predvsem od naših materialnih možnosti, materialnih sredstev, to pa je hü tudi vzrok, zaradi katerega smo v ustavnem zakonu ter v vseh kasnejših ukrepih gledali okraj kot nosilca izgradnje komune.
Mislim, da to dejstvo še vedno velja. Ne moremo iti prehitro naprej, da ne bi poslabšali določenih pogojev, ki smo jih že ustvarili za ustanavljanje komun.
V kaj pa moramo iti, po moljem mnenju polagoma, korak za korakom? To je vzporedni proces, ki bo po eni strani povečeval sedanjo občino in jo spremenil v komuno ter povečal sedanji okraj,
ki bo dejansko ob koncu pomenil neko višje združenje, višje zedinjenje takšnih občin.
Če bi šli samo v eni ali drugi smeri, mislim, da bi storil: napak. Vzemimo saffio problem Reke. Strinjam se s tovarišem iz Reke, da se tam usmerjajo na združevanje mesta in okolice. Mislim, da je to neobhodno potrebno. O tem smo govorili že v Mariboru. No, če gledamo vprašanje s tega stališča, moramo obenem pregledati, kaj bo z občinami. Vem, da so bi-
le recimo prav v Reki pripombe s strani Opatije proti temu, da bi se združila z Reko. Tudi argumenti, ki so jih omenili tovariši iz Opatije, niso taki, da bi jih bilo mogoče preprosto zavrniti. Mislim, da imajo ti argumenti svoje opravičilo. Zato pa, če gre za združevanje mesta in okraja Reke, je treba po mojem mnenju obenem pregledati vprašanje občin na tem področju, njihovo vlogo, njihove pravice in njihove obveznosti.
Kaj bo za|@msk ksmimes in kokštto bo nova vloga, ©kmfes
Zdi se mi, da bo naša bodoča komuna zajela v glavnem eno ekonomsko središče in vse tisto, kar k temu središču nagiba, mesto s široko okolico, ki je vezana za tako središče. Če bomo stvari tako postavili, potem bomo na ozemlju enega našega okraja, kakor je na primar Kranj, imeli na priliko tri komune. V tem smislu kakor je tu govoril tov. Hafner: tri komune, tri mesteca, ki se tam nahajajo z vso vaško okolico. V tem primera bo kranjski okraj, kakor kaže, postal nekako premajhen in nepotreben kot činitelj med republiko in temi posameznimi komunami. Zato bo potrebno, da se bodo okraji razširili, da bodo zajeli mnogo večja področja. Prav tak je primer z Reko, tak je primer v vseh naših okrajih.
V tem primeru bodo tudi okraji prav tako menjali svoj značaj. Bolj se bodo razvijali v organ, ki bo vsklajeval dejavnost komun, zlasti pa bo povezoval manj razvite komune z razvitejšimi, vsklajeval njihovo delo in prenašal sredstva, kar mu bo v tem primeru mnogo laže, ker bodo
tudi razvitejše komune zainteresirane pri pomoči razvoju manj razvitim komunam, ker bo to praktično v perspektivi pomenilo zmanjšanje bremena tudi za razvitejše komune. Zato mislim, da moramo ves ta razvoj gledati s prvega in drugega položaja. 2e lani, ko smo imeli v Mariboru zadnji sestanek, sem se razgovar-jal z nekaterimi tovariši iz manj-
ših mest in mest s posebnimi pravicami. Pri njih je šlo za tendenco, da bi se te posebne pravice mest ločeno od okolice dalje razvijale. Mislim, da je to prenagljena etapa. Menim, da ni stvar v tem, da krepimo ta mesta s posebnimi pravicami, temveč da postopoma izgrajujemo nove občine, kar pomeni: ne samo ta mesta kot taka, temveč z vso oko''■"o, ki nagiba k tem mestom. Zdi se mi, da je tov. Hafner danes te stvari pravilno postavil.
V tej smeri moramo razviti našo dejavnost. Vendar ponavljam, ni potrebno, da tu preveč hitimo, ker moramo o vsakem koraku, ki ga bomo storili, dobro razmisliti. Prvi korak po mojem mnenju zdaj ni spreminjanje okrajev, ker mora čas pokazati, kako in na kakšen način je to treba rešiti, temveč reševanje problemov občin. To vprašanje občin je po mojem mnenju dozorelo, da ga dobro proučimo in da ga začnemo reševati.
Ni slučajno, da so tovariši danes v tej razpravi največ govorili o občinah. To je problem, ki je sedaj na našem dnevnem redu.
Letos smo morali znatno povečati pravloe in obveznosti komun
Kot sem že prej dejal, v našem sistemu, v naših ekonomskih ukrepih, mi doslej nismo vodili nekega posebnega računa o razvoju občin v tem smislu, kakor je bilo opaziti v tej razpravi. Ne zato, ker bi morda bili proti takemu razvoju občin, temveč zato, ker smo smatrali, da ni potrebno dati na dnevni red naenkrat preveč nalog, jter bi potem niti ene od teh ne reševali, kakor bi bilo potrebno. Mi smo morali letos vnesti v ves naš gospodarski sistem bistvene spremembe, letos pa prav
odpotovali iz S avtobusi..
so ored desetimi leti zastopali mladino Slovenije na
kongresu fjSAOJ,
včeraj
Ljubljane v Drvar po približno isti poti kot pred 10 leti. Samo da tokrat po cestah in
tako znatno povečati pravice in obveznosti komun, ker bi bilo zato preveč tvegano usmeriti se obenem tudi na tako izgradnjo občin, o kateri je bilo tu govora. Strinjam se z govorniki, da je že nastopil čas, da bi se to vprašanje začelo reševati. To pomeni, da je treba iti naprej v smeri povečanja pravic in obveznosti komune, v smeri razširjevanja teh občin v tem smisilu, da bodo postale teritorialni okvir naše bodoče komune, istočasno pa je treba misliti tudi na razširitev okrajev in združevanje mest in okrajev tako, da bi se ustvarile večje enote, ki bodo sposobne vzporedni izgradnjo in delo takih komun. Mislim, da bomo z rešitvijo teh vprašanj istočasno rešili tudi sedanje sporne probleme med okraji in mesti, ki se ne počutijo vedno najbolje v okviru okrajev, kakor smo to tudi danes že slišali od nekaterih govornikov.
Vprašanje mestne straže je bilo spet ponovno postavljeno. Mi zdaj v Beogradu pripravljamo nov načrt zakona o ljudski milici in je tendenca tega zakona, da se bo ljudska milica mnogo krepkeje kakor doslej vezala na ljudske odbore in bo tako na ta način tudi ingerenca ljudskega odbora do ljudske milice mnogo večja kakor je bila doslej. Tudi notranja organizacija ljudske milice bo do neke mere spremenjena, in sicer v tem smislu, da bo ljudska milica lahko tesneje povezana z ljudskimi odbori in bo lahko opravljala tudi njihove posle. Zdi se mi. da bi bilo pametneje za potrebe, kot so čuvanje parkov, trgov itd. v mestih postaviti posebne čuvaje ali posebne straže — posebej za take potrebe.
Ni pa potrebno, da bi imeli zaradi tega neko združeno mestno miiico. Vendar ponavljam: to je mnenje, ki ga imajo mnogi tovariši. Treba pa je se ve .la pre-
gle
jih vi poudarjate, ter bi se tako morda vendar moglo tudi tu nekaj napraviti oziroma omogočiti mestnim ljudskim odborom, kakor sem že dejal, večjo ingeren-ce v pogledu ljudske milice, vključujoč tu tudi ingerenco z ozirom na število organov ljudske milice v posameznem mestu. Ce se bo to vprašanje pravilno rešilo, mislim, da bo ljudski odbor lahko odrejal milici, da bo izvajala vse njegove odloke in drugo, da bo lahko ljudski odbor odrejal tudi število te milice, sorazmerno po doprinosu in svojem dohodku. V tem smislu se mi zdi, da ne hi prišlo do izraza vprašanje postavljanja neke posebne straže.
Nadalje je bilo tu izraženo mnenje, da sedanji konkurz kreditov za investicije ni upravičen, da je slab itd. Kadar je govora o oblikah, po katerih so sprejeti sklepi o razdelitvi investicijskih sredstev v Narodn-i banki, pride do najrazličnejših pripomb, da je to formalizem, da se ni mislilo na te :n drugačne momente itd. Bistvo stvari pa ni v formalizmu, temveč v tem, da se je prav s tem »formalizmom« hotelo zmanjšati zahtevo po kreditih.
Prej so kredite delili individualno. Zdaj zahtevajo določen kriterij za dodelitev kredita, da morajo podjetja namreč imeti projekt, da morajo izpolnjevati določene pogoje itd. Če pa teh pogojev ne izpolnjujejo, seveda ne pridejo v obzir za kredit. Pri tem pa razumljivo pride večkrat do raznih formalističnih rešitev. V takih primerih je zvezni izvršni svet izdal individualne popravke v planu Narodne banke. Čeprav konkurz še vedno nori ostanke distribucije, so nam vendar njegovi osnovni kriteriji omogočili, da v resnici pridejo na površje potrebe, ki so ne samo najnujnejše, temveč radi družbi najkoristnejše, tako da mislim, da proti konkurzu kot obliki delitve investicijskih kreditov praktično ne more biti pritožb. Konkurz je potrdil svojo upravičenost in so pritožbe lahko samo na vsoto, ca skupno količino kreditnega plana.
Tu je prišlo do pritožb proti blokadi, proti 50% investicijskemu posojilu. Res je, tovariši, da so to zelo škodljive stvari. Mi smo se v Beogradu z zelo težkim srcem odločili za tak ukrep. Ne samo, da ta mori načrte naših okrajev in republik, temveč je tudi ekonomsko zelo škodljiv, ker ustvarja negotovost in nezaupanje.
Vendar mi letos nismo mogli iti po drugi poti. Z lanskim pianom smo imeli fiksne zadolžitve po republikah in okrajih. Federacija ni razpolagala z zadostnimi rezervami, ni bilo sredstev za kritje deficitov, v katerih se je znašla. Zato smo bili prisiljeni letos preiti na investicijsko posojilo. Da tega nismo storili, bi imeli še težje ekonomske posledice, zato pa smo ukrenili talio, da smo od dveh težav izbrali manjšo. Očividno je, da bomo morali v bodoče prenehati s takimi metodami. Zaradi tega mislim, da je potrebno odvrniti tudi zahteve, ki gredo za tem, da (Nadaljevanje na 2. strani)
^ßoominski dan
človečnosti
Po sklepu mednarodne konference organizacij Rdečega križa, ki je bila leta 1952 v Kanadi, se praznuje vsako leto 8. maj kot praznik miru in človečanskega sožitja med narodi in državami. Ta dan je bil določen zato, ker je to obenem obletnica rojstva ustanovitelja organizacije Rdečega križa, švicarskega humanista Henry ja Dunanta (8. maja 1328).
Iz skromnih in težkih začetkov se je razrasla tc organizacija v velik mednarodni činitelj, za katerim stoji na desetine milijonov članstva po vsem svetu. Ta milijonska armada, ki jo druži ideja človečnosti, pridobiva neprestano nov dotok ljudskih sil in se je do sedaj razrasla v tako velik moralni činitelj, da predstavlja vest človeštva, s katero morajo tudi računati najzagrizenejši mogotci.
Zbrala pa ta organizacija ni samo milijonskih množic in posredovala tisoče in tisoče vagonov blaga onim, ki so bili na to ali no oni način prizadeti. Po njenem prizadevanju je bilo sklenjenih že tudi vrsta mednarodnih konvencij, med ka.terimr ro najbolj znana ženevska in haaška. Ti dve konvenciji ščitita ranjene in obolele vojake v vojni in uveljavljata mednarodna načela o nedovoljenih sredstvih vojskovanja.
Po prvi svetovni vojni, ki je pokazala razne pomanjkljivosti dotedanjih konvencij, sta bili leta 1929 sprejeti še dve konvenciji, od katerih zboljšuje prva predpise glede usode ranjencev in bolnikov med vojno, druga pa uveljavlja zaščito vojnih ujetnikov. Po drugi svetovni vojni leta 1949 se je po prizadevanju organizacij Rdečega križa popravilo predpise glede zaščite ranjencev na fronti ka-kakor ujetnikov v taboriščih.
Na novo so bila sprejeta razna določila v zaščito civilnega prebivalstva v okupiranih deželah ter predpis, da je treba tudi borce upornike (partizane) smatrati kot redne
vojake in tudi z njimi tako postopati. Formalni predpisi mednarodnih konvencij seveda še niso nikako jamstvo, da jih bodo vojskujoče se stranke tudi upoštevale, saj smo videli in doživeli, kakšna grozodejstva so se dogajala v drugi svetovni vojni, ko so streljali talce, kar je bil postulat srednjega veka. Zato pa je tem večji pomen v organizaciji, kakršna je Rdeči križ, ki predstavlja s svojo množično propagando tožnika za taka dejanja.
Se vse večji pomen pa ima rast delokroga organizacije Rdečega križa v mirovni dobi, na kar pri njeni ustanovitvi niti mislili niso. To delovanje sega šele v najnovejšo dobo in predstavlja borbo za zvišanja zdravstvene ravni vsega ljudstva. V ta sklop spadajo prizadevanja za organizacijo čimboljše prve pomoči v nezgodah in na drugi strani v dobro organizirana prizadevanja, da se s pomočjo sodobne zdravstvene vzgoje preprečujejo obolenja in poškodbe. Poseben odsek v tem prizadevanju predstavlja borba proti TBC, dalje zdravljenje s transfuzijo krvi in organizacijo njene oskrbe in še odsek za ascnacijska dela na vasi, ki naj preprečujejo bolezni zaradi nezdrave vode in ne-hiaieničnega okolja. V ta sklop spada tudi najnovejši ukrev, po katerem se ustanavlja tudi organizem za borbo proti pijančevanju in propagando treznosti zlasti med mladino.
Letos, ko praznuje ta naša velika organizacija Rdečega križa 10-letnico svoje ustanovitve, bomo imeli priliko o vsej tej dejavnosti še mnogo slišati. Njenemu praznovanju mednarodnega dneva se pridružuje vsa naša javnost z zavestjo, da podpira to organizacijo, ki se bori za temelj človeške sreče, za zdravje \n socialno varnost posameznikov in vsega ljudstva.
Dien Bien Fn padel
Žolna seja francoskega parlamenta -Odmev v Ženevi in zahodnih državah
Pariz, 7. maja. (r) Ministrski predsednik Laniel je sporočil popoldne ob 16.30 v parlamentu, da je danes padla francoska trdnjava Dien Bien Fu v Indokini. Vsi poslanci, razen članov KP, so poslušali Lanielovo izjavo stoje. Laniel je dejal, da se je končni napad na trdnjavo začel v četrtek ponoči. Davi so padle štiri zunanje postojanke trdnjave, nato pa je morala kapitulirati tudi glavna utrdba po bojih, ki so neprestano trajali 20 ur. Vietminci so v tem času v valovih množično neprestano napadali. Letala niso mogla pomagati francoski posadki, ker so bili v teku boji od moža do moža. Laniel je dejal, da se trenutno še drži zunanja utrdba Isabelle 4 km južno od glavne postojanke.
Laniel je izjavil, da se Francija v Indokini že sedem let bori sama v interesu svojih zaveznikov. Dejal je, da so Vietminci hoteli zadati pri Dien Bien Fuju francoski uniji smrtni udarec in so bili za to pripravljeni žrtvovati veliko število svojih vojakov. Hoteli so, da bi padla odločitev, še preden bi se začela razprava o Irookini na ženevski konferenci. Laniel je sporočil, da je francoska vlada potrdila instrukcije svojih delegacij na ženevski konferenci glede Indokine. Francija ne bo pristala na nobeno rešitev indokitaj-skega vprašanja, ki ne bi zagotovila varnosti francoskih vojakov in francoskih interesov.
Ministrski predsednik Laniel
ni ničesar sporočil o usodi poveljnika v Dien Bien Fuju generala De Castriesa in posadke.
Seja parlamenta je bila po izjavi ministrskega predsednika Laniela v gnak žalosti prekinjena. Nato se je sestala francoska vlada k izredni seji.
Iz Hanoja se je zvedelo, da so Ko Ši Minhove sile v naskoku osvojile položaj generala De Castriesa, poveljnika francoske garnizije. Pred tem je De Castries ukazal francoskemu topništvu, naj strelja na njegov štab, ko ga bodo zavzemale vietminške sile.
Padec Dien Bien Fuja so sprejeli v Ženevi z različnimi komentarji. Ho Ši Minhova delegacija ne skriva zadovoljstva, kitajski in sovjetski za-
stopniki pa so bili zelo udr-žani.
V	kitajskih krogih poudarjajo, da je bila s tem zahodnim silam, zlasti Francozom odvzeta možnost, »da bi igrali na karto dozdevnega humanizma«, rekoč, da bi bilo mogoče doseči sporazum o odstranitvi ranjencev iz te trdnjave, če bi bili Francozi pokazali količkaj dobre volje za neposredne razgovore.
V	zahodnih krogih so sprejeli vest o padcu francoske trdnjave z zaskrbljenostjo. Ti krogi sodijo, da bi to moglo oslabiti stališče Francije v bližnjih razgovorih, hkrati pa pravijo, da je bilo Ho Ši Min-hu_ spričo konference v Ženevi več do tega, da pokaže svojo moč kot pa »znamenje dobre volje«, ki so ga pričakovali od njega na poziv za začasno ustavitev bojev pri. Dien Bien Fuju.
Predsednik Tito spreiel dr. Brileja
Dlsd, 7. V. (Tanjug.) Predsednik republike Josip Broz - Tito je sprejel danes ob 12. uri na Bledu stalnega šefa jugoslovanske misije pri Organizaciji združenih narodov dr. Jožeta Brileja, ki odhaja na novo dolžne st. Dr. Jože Brilej je bil pri kosilu gost predsednika republike.
Tovariš Edvard Kardelj o vlogi in nalogah komune
Nadaljevanje s 1. strani
bi se ponovno uvedle fiksne obveznosti. Mislim, da bi bila to napaka, ki nam je-že prinesla deficit, katerega smo morali popravljati na tak način.
Postavljeno je bilo tudi vprašanje vzdrževanja negospodarskih oojektov. Mi smo letos v tem pogledu storili resen korak. Sprejeti so bili uredba o stanovanjskih skupnostih In splošni predpisi, ki rešujejo stanovanjsko vprašanje. Čeprav problemi niso bili do konca izdelani, so vendar omogočili sistematično delo za vzdrževanje stanovanjskega sklada.
Drugačen je morda primer pri nekaterih objektih, s katerimi razpolagajo družbene organizacije, prosveta, kultura, kjer je dejansko premalo skrbi za te objekte. No, to je polje dela za republiško zakonodajo in za ljudske odbore. Meni se zdi, da je tu premalo pobude od zgoraj. Nooeni predpisi nas ne ovirajo, da ne bi s svojimi predpisi regulirali na kakšen način bi se ustvarjal amortizacijski sklad za te objekte», v kolikor seveda obstojajo {Jakšni denarni dohodki. V kolikor pa ne obstojajo, je potem to zadeva komune, da te probleme rešuje s svojimi fondi iz proračuna. Drugih sredstev za njihovo vzdrževanje ni.
Podan je bil ugovor proti stalnemu izmenjavanju sistema kar povzroča škodo, ustvarja nezaupanje itd. To je točno tovariši, toda te stalne izpremembe pri nas so posledica globokega družbenega preobrata, ki je nastal pri nas. Vsekakor smo morali te spremembe izvesti, ali pa ostati na onem starem administrativnem birokratskem sistemu. Morali smo med tem te spremembe izvesti na način, za katerega nimamo nobenih vzorov in primerov nikjer po svetu. Ne moremo iti po poti Stalina, niti ne moremo po poti kapitalističnih držav. Potrebno je, da utrdimo svojo lastno stezo, svojo lastno pot- Naravno je, da smo morali hoditi zelo oprezno, polagoma korak za korakom, kar je zahtevalo mnogo sprememb. Vendar pa smo se v roku štirih do petih let postavili na tla, na katerih stojimo danes ih za katera iahko rečemo, da so krepka pod našimi nogami. To ne pomeni, da ne bo še nekaterih sprememb. V ostalem ste tudi vi sami v razpravi predlagali in zahtevali spremembe. Vendar pa mislim, da je že razprava pokazala in da boste vi tukaj potrdili, da smo vsi enotni glede tega, da je v osnovnih potezah, v Gsnov-nih elementih, postal naš novi sistem že solidna stvar, da je dobro zasidran. Sedaj je zadeva v popravljanja v izpopolnjevanju in tu lahko mnogo pomagate. Seveda ne na ta način, da bi v vsaki uredbi, v vsakem predpisu našli kakšno »luknjo«, ki bi se mogla izkoristiti za kakšne lokalne pGtrebe, temveč na ta način, da boste sami opozarjali, kako preprečiti takšne »luknje«, kako izpopolniti stvari v korist skupnosti.
Danes je bilo tudi govora, da so naši inštrumenti letos ostri in da je to splošno mnenje. S tem se ne bi strinjal. Mislim, da so ta samo bolj solidno vsidrali v naš ekonomski sistem, pozaprli so celo vrsto »lukenj«. In to je dobro. Zlorab more biti manj kakor prej. Drugi element pa je ta, da je bila vendar izvršena gotova nova razdelitev, tako da smo z novimi instrumenti dejansko ustvarili čist
račun. Smo na poti, da letos dejansko pridemo do tistega računa in do tega, kakšen je ta ali oni okraj, kakšna je ta ali ona gospodarska enota, kaj je dejansko aktivno in kaj je dejansko pasivno. Ko bomo te stvari razčistili, bo naša politika mnogo bolj prosta, mnogo bolj enostavna, ker se bo točno vedelo, kje je treba pomagati, kje je treba izpopolnjevati, kje so pasivni okraji, ki jim je potrebna gmotna pomoč in kje so oni, od katerih bi se moglo vzeti.
Če vzamemo naše komune okrajev in mest v jugoslovanskem povprečju, je dejanski položaj okrajev in mest letos boljši kakor lani. Drugače tudi ne more biti, ker so dohodki, ki gredo letos v zvezne fonde, manjši, produkcija pa je večja kot lani.
Imamo nekaj stvari, ki zelo pogosto zameglujejo poglede naših tovarišev, ko govore o teh vprašanjih. Prvič: problem je, ker bi pri razdelitvi lahko prišlo do tega, da bi kak okraj prišel letos v slabši položaj, v kakršnem je bil lansko leto. Toda zato bodo drugi okraji prišli v boljši položaj kakor v lanskem letu, ker so bili ti odnosi objektivizirani In postavljeni na realna ekonomska tla. Drugič: tovariši pogosto pozabljajo, da so tudi amortizacijski fond in rezervni fond ter drugi podobni fondi, ki ostajajo v tovarnah, prav tako dohodki komune okraja, toda tov. govore samo o dobičku. Ne obstoje dohodki samo od dobička. Tu je bilo sproženo tudi vprašanje o vzdrževanju objektov. Vendar pa smo mi končno na to sedaj pravzaprav tudi prišli, da s pomočjo teh amortizacijskih fondov omogočimo redno vzdrževanje onih kapacitet, s katerimi razpolagamo. Toda pogosto računate s tem, kakor z izgubo. Dejansko to ni izguba, temveč je prav tako dohodek komune, prav tako, kakor tudi rezervni fondi itd.
Ako se stvari vzamejo v celoti, bi se morda moglo reči, da so republike ponekod preveč »zasekale« v komune s svojimi obremenitvami, toda »preveč« je seveda razmeroma relativen pojem. Morale so zasekati prav zaradi tega, da bi se orientirale za dovršitev nekaterih važnih ključnih objektov, tem bolj, ker so se zvezni kreditni fondi zmanjšali v primerjavi z lanskim letom. Od tod je nastala v republikah večja potreba po takih fondih. Če vse to upoštevamo, vidimo dejstvo, da stojimo letos bolje, kakor smo stali lansko leto, tako glede dohodkov kakor tudi glede izdatkov in to se mora nekje poznati.
Potreben je perspektivni gospodarski program
Tu je še en element. Zvezni plan je bil postavljen na liniji znižanja cen in zato so tovariši, ki so računali z današnjimi cenami, ako ne že zavestno, pa podzavestno, dobili vtis, da gre za splošno nazadovanje dohodkov. Dejansko bi se pojavili, ako bi se ta smer v zmanjševanju cen realizirala, dohodki komnn na drugi osnovi — na osnovi zmanjšanja Izdatkov. Medtem pa smer v zmanjševanju cen bržkone ne bo realizirana vsaj ne v taki meri, kakor se Je pričakovalo v začetku. Toda nobene škode ne bo zaradi tega. ker ta smer ne bo realizirana. Izdatki bodo večji, večji pa bodo tudi dohodki, tako da v tem pogledu ni treba pričakovati kakšnih motenj.
Tu Je bila podana neka povsem pravilna prinomba, da bi bilo potrebno izdelovati perspektivne plane. Letos v zveznem merilu nismo prišli s taikim perspektivnim planom. čepTav se izdelnle, enostavno zaradi tega. ker je bilo težišče na novih instrumentih, na novem gospodarskem sistemu, ker le letošnji plan nekakšno preizkušanje vseea našega novega sistema ter bi šele na podlagi teh instrumentov mogli napraviti dolgoletni plan. Ta dolgoletni plan seveda ne bo toliko gospodarski plan v tem smislu, kakršni so letni gosoodarski alatni, ki urejajo notranje proporce, temveč bo bolj gosoodarski program, čeprav bo seveda za dališo dobo reguliral gospodarski razvoj. Mišljeno Je. da bi bil v obliki snloš-nega zakona ali kot priporočilo I.ludske Skupščine. Na podlagi takega perspektivnega plana bi se seveda izdelovali letni plani. Enako bi bilo potrebno, da bi lih morale izdelovat! tudi republike za vse področie, ne samo za posamezne okraie. temveč tudi za razvoi pocameznih predelov, Slasti zaostalih.
Sedaj, ko smo pri teh letnih planih In ko so zaradi novih Instrumentov nastale Izpremembe v razdelitvi sredstev, so pogosto malo umestna urim trajanj a enega okTala z drugim, ene republike z draft, kakšna Izmed republik pravi, da le dala toliko In toliko za prosveto, vepdap na ni mosta Pa. d» srno dal! tohko In toUko za Indnstrllsve investiviie. dali pa smo mnogo mani. Ml ne moremo vsako leto Z zv e,, 11-0 planom točno določit! po število prebivalstva bodisi po takih ali drncih dohodkih staloe-ga klinča. VI hi orelal te odnose med posameznimi deli države. Toda llnlla razvela predelov, ki za-ostalajo. bo prišla do Izraza v dallšl dohl. v debt kakšnega net-1 etn “ga ali desetletnega persnek-tfvoega plana.
Nam le persnektivnl plan zlasti potreben, da bi se nesorazmerla. M bi mogla nastati v enem letu. popravila v prlhodniih letih. Ml smo v teh letih močno potisnili Bosno nanrel. zaostajala na le Makedonlia. Vzrok ni bila nobena napaka. t«muoč so nas prisilile k taki orlentaelll naravne ekonomske Potrebe. V nrlhodnUh letih se ho orientarlla spremenila in pomagali bomo onim rennhtl-kam in pokralinam. ki so doslej bolj zaostajale. Na ta način se
bodo v dobi desetih let te razlike zmanjšale, oziroma republike se bodo izenačile. Nam pa je neob-hodno potrebno, da nesorazmerje med razvitimi in nezadostno razvitimi deli države čim prej obvladamo ne samo zaradi ekonomskih razlogov, temveč tudi zaradi tega, da bi ta nesorazmerja ne izzivala razna nasprotja, ki bi škodljivo vplivala na politični in na ekonomski razvoj.
Za razvoj komune Je po mojem mnenju važen tudi dober strokovni aparat, strokovna raven kadrov naših komun. Zdi se mi, da bi bilo potrebno razmisliti o tem, da bi tudi po naših okrajih dobili stalnejši aparat, ki bi bil manj vezan na operativno delo ljudskih odborov, ki se nanaša na planiranje v zveznem in republiškem razmerju. Tak okrajni zavod, ako ga tako imenujem, bi bilo mogoče usmeriti v sistematski ln daljši rok dela za analizo ekonomskih moči in možnosti posameznih okrajev, potem pa se bodo mogle postavljati zahteve za daljšo dobo.
Srečujemo se pogosto z zelo primitivnim presojanjem stvari. Pogosto se more v naši državi slišati: »Dajte nam industrijo.« Kakšno industrijo? »Kakršno koli, samo da je industrija.« Skoraj vsak okraj namerava graditi tekstilno tovarno ali neko splošno znano produkcijo. Če bi hoteli ugoditi takim zahtevam, bi se znašli v položaju, da bi vso zemeljsko oblo prekrili s tekstilom, ako bi ugodili zahtevam okrajev po graditvi tovarn.
Nam manjka globlja solidna analiza gospodarskih možnosti v okraju in gospodarske orientacije posameznih okrajev v sklopu celotnega našega jugoslovanskega gospodarstva. Na tem dela zvezni zavod za planiranje. Toda to ni dovolj. Zvezni organi morejo imeti orientacijo, kadar pa se sreča z orientacijo okrajev pogosto s primitivnimi orientacijami, potem pravijo, da jim zvezni organi ne puste ekonomsko se razvijati in smrore: »Imeli smo sredstva za tako in tako tovarno, toda ne puste nam ...« Toda taka tovarna, ki se zdi danes na prvi pogled kot rentabilna, bd se jutri znašla v nemogočem polo' ' i. k r bi se pokazala kot nepotrebna. Potrebno pa bi bfi orientirati se na to, da se zgradi y okrajnih središčih strokovni aparat, ki bo sposoben zajeti z globljo analizo vso problematiko okraja, ne samo skozi lokalne poglede, temveč skozi prizmo enotnega jugoslovanskega gospodarstva.
Bilo je govora tudi o sistemu nagrajevanja v gospodarstvu. Vsi veste, da se stri-
njamo, da sedanji sistem ne zadovoljuje, čeprav smo ga raztegnili tudi na letošnje leto. To ni zaradi tega, ker se nam je zdel ta sistem idealen, temveč zaradi tega, ker boljšega, solidnejšega sistema še nismo iznašli v lanskem letu v pripravljanju tega plana. Bil je sicer predlog izdelan na podlagi sugestije sindikatov, ki bi do neke mere izravnal gotova nesorazmerja, ki so nastala, toda ta načrt je bil vezan s toliko izpre-membami, s tolikim prekladanjem sredstev iz ene v drugo panogo, z izrazvnava-njem, ki bi enim odvzemalo, drugim pa dajalo, tako da se je ta problem znašel v položaju, v katerem ni imel svojega opravičila. Zato smo se odločili za podaljšanje sedanjega sistema tudi v tem letu.
Sedaj se izdeluje načrt na povsem drugih postavkah. Mi smo že s temi instrumenti fiksirali dohodke komun. Po novih instrumentih bo komuna prišla samo do onih sredstev, ki bodo v njej ustvarjena. Komuna bo razpolagala samo s sredstvi, ki so bila ustvarjena v produkcijskem procesu. V tem primeru mislimo, da bomo mogli preiti na ukinitev vseh dosedanjih instrumentov za reguliranje plač v podjetjih. Plačni sistem bo prepuščen podjetju. Ne bo več potrebno odrejati niti davka niti plače, temveč bo ves plačni sistem dejansko odvisen od sporazuma med komuno in podjetjem. Na kakšen način? Ako bodo v podjetjih večje plače, bodo imele komune manjši dohodek za svoje socialne, prosvetne in druge potrebe. Ako bodo komune izvršile večji pritisk na plače, bodo imele pritisk na plače, bodo imele več sredstev. Prepričani smo, da bo pokazalo življenje samo, zlasti pa praksa, ob sodelovanju sindikatov, da se bo morala voditi borba za urav-notoženje teh plač, da ne bi
bilo prevelikih razlik. Na ta način bomo prišli do sistema, ki bo prost raznih administrativnih vmešavanj od zgoraj, in se bo pravočasno vse zagotovilo, da ne bo motenj v blagovno-denamem razmerju.
Ta sistem, ki bo po mojem mnenju tudi izredno važen prispevek, v kolikor ga bomo mogli tako postaviti, bo izredno važen element v graditvi komune, ker bo dejansko tu še vedno podlaga za ustvarjanje komune. Ljudje, ki bodo delali v tovarni in njihovi zastopniki v zborih proizvajalcev, odnosno v ljudskih odborih, bodo mogli dejansko regulirati v celoti vse družbene dohodke.
Za delavce tovarn vprašanje večje ali manjše plače ne bo vprašanje odpošiljanja sredstev v Beograd ali republiško središče, temveč bo naravnost vezano s tem, ali se bo zgradila ta bolnišnica, ta šola, ali ne. Ako bodo to pojedli, ne bodo imeli, ako pa se bodo ta sredstva dala za zgraditev, potem bodo zboljšali svojo življenjsko raven kot celota, kot družbena skupnost.
Tudi Investicije bodo prav tako vezane na ta način. Ako se hoče zgraditi ta ali ona tovarna, ako se želi razširiti, povečati njena kapaciteta, potem to pomeni, da se bodo čez toliko in toliko let, ko bo to delo končano, dohodki povečali in s tem povečal tudi živlieniski standard vseh nas.
Glede na to smatramo, ako dosežemo, — toda nedvomno je, da bomo dosegli, — stabilnost v sistemu in tak odnos, tako vsklajevanje individualnih Interesov in interesov komune, da bo to osnova, v kateri se bo tudi poslednji najbolj zaostal človek začel čutiti kot samostojen gospodar, da to to najmočnejši instrument v boju za pobijanje raznih partikularizmov, egoizmov itd.
dnevno ogledalo, ekonomskega stanja v tovarni in se mora zato aparat bančnega knjigovodstva razširiti.
Računovodstvo v tovarni mora redno obveščati banko o stanju tovarne, tako da je mogoče na tovarniškem računu v banki jasno videti vse dohodke in izdatke, da lahko banka avtomatično brez kakršne posebne naloge tovarne te dohodke razporedi na tiste sklade, ki so določeni s predpisi.
Na ta način bo Narodna banka splošno družbeno knjigovodstvo tn evidenličar. V zvezi s tem tudi račun tovarne v banki ne služi tehnično samo tovarni, temveč služi tehnično istočasno tudi družbeni skupnosti. Istočasno ie račun družbene skupnosti in individualni račun delovnega kolektiva.
V tem smislu smatramo, da se bo razvijala Narodna banka. Vsekakor pa bo potrebno, in to verjetno zelo hitro, da se bo izločila iz Narodne banke banka za zunanjo trgovino, za poslovanje izvoza in uvoza, investicijska banka in morda celo kmetijska banka, tako da bodo Narodni banki, ostali samo posli notranje denarne regulacije obtoka in da bo družbeni knjigovodja in evidenti-čar. Mislim, da bo takrat mnogo manj nesporazumov in prepirov okrog tega, kdo plača davek ln kdo ga ne plača.«
Nadalje je tovariš Kardelj govoril o sistemu obdavčevanja. Dejal je, da se bo v planu prihodnjega leta to vprašanje moralo drugače
postaviti kakor letos ln da obstojata tu dve možni varianti: ali iti na progresivno obdavčevanje dobičkov v tovarnah in podjetjih ali pa iti na direktno zvezno obdavčevanje komun po njihovih dohodkih na prebivalca. Oba ta načina Imata nekaj posebnega. Prvi način progresivnega obdavčevanja podjetja bi odstranil razna subjektivistična reševanja stvari in bi bil nekako stabilen. Ne bi prišlo do prepirov, ker bi bila računica čista. Drugi način pa bi omogočil, da bi se le bolj računalo o objektivnih pogojih te ali druge komune, ker terjajo včasih večjih dohodki na prebivalca večje izdatke. Tako bi se morali odločiti med tema dvema možnostima.
»Ko boste izdelovali plane za prihodnje leto, razmislite o teh variantah. Dobro bi bilo, da bi dobili od vas v tem pogledu pravočasno urejena in argumentirana mnenja. Eden izmed tovarišev,« je ob koncu dejal tovariš Kardelj, »je postavil vprašanje, kako je z mestnimi občinami, ki nimajo ekonomske podlagi. Mislim, da se tu prilično jasno postavlja odgovor. To ekonomsko podlago je treba ustvariti, ali pa je potreben nekdo, ki bi take občine datiral ali subvencioniral. Druge pori ni. Razumljivo je, da pride v tem primeru v obzir edino le to, da jih dotira okraj ali republika. Tako bomo morali delati, dokler
ne bo ves ta sistem komun začel
živeti na novi osnovi Mislim pa, da se bo s tem razširjanjem občin kot komun, razširjanjem okrajev, ki bodo lahko regulirali te notranje odnose na mnogo širšem področju, našla možnost, da se bo število takšnih pasivnih komun znatno zmanjšalo.«
Konec govora tovariša Kardelja so navzoči pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem.
Svečan sprejem za delegate letne skupščine stalne konference mest ca MLQ Split
Split, 7. maja. Danes ob 18. je priredil splitski mestni ljudski odbor svečan sprejem za delegate III. skupščine stalne konference mest. Sprejemu, ki je bil v Domu Jugoslovanske ljudske armade so prisostvovali tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, predsednik Sabora Hrvatske dr. Vladimir Bakarič, poveljnik Jugoslovanske vojne mornarice viceačlmiral Mate Jerkovič, udeleženci skupščine konference mest in večje število kulturnih javnih in političnih delavcev Splita.
Vvlifca, šfaodu wMwadi
Dopolnilne plače naj bodo reznlfaf že pokazane sposobnosti
V zvezi s tem se Je postavilo vprašanje dopolnilnih .plač za uslužbence. Eden izmed tovarišev je navedel v diskusiji, da se dajejo doklade tovarišem, ki so pravkar prišli s fakultet v okraj, v višini od 6.00» do 7.C00 dinarjev.
Mislim, tovariši, da Je nesmiselno tako ravnati, ker tudi intenca te uredbe o dopolnilnih plačah ni imela namena takega načina nagrajevanja. Sistem osnovnih plač, kakršnega imamo, je po mojem popolnoma v redu. Mi lahko razpravljamo o zvanjih in kategorijah ln tako naprej, vendar temelji naš sistem nagrajevanja na strokovnih kvalifikacijah, pridobljenih ali v šolah ali v izjemnih primerih z dolgoletno prakso, oziroma pridobljenimi znanji. Dopolnilna plača pa mora biti v bistvu nekakšen dodatek na stvarno kakovost dela, ki Jo dajejo ljudje pri svojem delu. Razumljivo Je, da ima človek, ki
pride s fakultete v aparat ljudskega odbora, začetno plačo večjo, kakor Jo ima v začetku tisti, k! Je prišel iz gimnazije. Ce pa se Je nekdo že v praksi izkazal kot sposoben voditelj v aparatu ljudskega odbora, mu ni treba jemati možnosti, da bi bil s pomočjo dopolnilne plače nagrajevan za svoje delo. Prav tako ni treba tistemu, na podlagi njegovega Izkaza, da je končal fakulteto. avtomatično dajati ne vem kakšne dopolnilne plače, dokler ni * delom pokazal, da Je v resnici sposoben opravljati svoje delo, bolle, kakoT ga opravljalo drugi. Mislim, da morajo ljudje, ki komaj pridejo s fakultete, začeti z nižjimi plačami in Sele, če v praksi pokažejo svoje znanje, se jim pri plači to upošteva. Drugače bo ves sistem dopolnilnih plač uničen, če bo postal samo dodatek na šolsko spričevalo in nismo s tem ničesar dosegli.
Za nove odnose komun
do obrtništva
Tu ni nihCe izmed tovarišev ničesar dejal o vprašanju obrtništva. Jaz bi to vprašanje le načel in sicer zaradi tega, ker je v naših ljudskih odborih po mojem mnenju precej napačnih tendenc.
V naših predpisih smo hoteli regulirati vprašanje obrtništva in dati ljudskim odborom v roke orožje, da bi se mogli boriti in preprečevati negativne tendence v obrtništvu. Mnogi naši ljudski odbori pa so razumeli stvar zelo preprosto, da je treba sprovesti vse administrativne instrumente avtomatično in tako zadušiti zasebne obrtnike. Če vzamemo zdaj mestne plane — jaz sicer nisem tako podrobno seznanjen s tem vprašanjem za vsa naša mesta — a to kar sem videl pri teh planih, je napravilo vtis, da mi vsi pozabljamo, da le obstaja vprašanje napredka obrtništva. Ljudski odbori zelo malo investirajo v obrtniške delavnice, družbene socialistične obrtniške delavnice, in zdi se mi, da bi investicije na tem polju lahko zelo hitro pokazale resne rezultate. Ni treba ustanavljati obrtniške delavnice s 30, 40 delavci.
Ustanavljamo jih z enim samim delavcem, vendar ne po sedanjem sistemu tistih vsemogočih kontrol in preusmerjanja obrtnikov na uslužbenski odnos, ki jih pasivizira, temveč te obrtniške delavnice ustanovimo po uredbi o obrtništvu. Obrtniškega mojstra je treba postaviti v socialistično delavnico, ki bo plačala davek in davčna osnovna sredstva ter amortizacijski sklad, v delavnico, kjer bo delavec socialno za.arovan, kakor vsak drug delavec ter ga privesti v položaj, da zavisi njegova plača od njegovih naporov, od njegovega boljšega ali slabšega dela. Tako boste videli, da bodo tudi take male obrtniške delavnice koristne.
In še nekaj, kar zadeva obrtnike nasploh. Naša smer ne more biti, da gremo na likvidacijo zasebnega obrtništva kot takega. To bi bil v bistvu zelo protisocialističen ukrep. Naš namen je preprečevati izkoriščanje tuje delovne sile v obrti, individualno pa ni potrebno preprečevati obrtnikom, da delajo s svojimi sredstvi
Vloga Narodne banke
Govoril bi še nekaj o vlogi knjigovodij, o njihovih »komisarskih« vlogah v podjetjih in o prisegi. Ali je ta prisega dobra stvar, ali je potrebna, ali nepotrebna, to je po mojem mnenju zelo postransko vprašanje. V uredbi je to Imelo bolj politični cilj, predvsem pokazati našim podjetjem, da tak knjigovodja v tovarni ni samo organ tovarne, temveč da je tudi organ družbene skupnosti. To pa je po mojem mnenju bis+”eno vprašanje.
V naših podjetjih obstoja tendenca, da bi se nekako preveč osamosvojili: »Račun v banki — to je naša stvar, to so naši računi, denar, ki ga zaslužimo je naš denar, knjigovodstvo je naše in mi iz naših zaslužkov dajemo davek.« Ni res, da naša podjetja plačuje-
jo davek iz svojih dohodkov. Beseda davek, ki jo uporabljamo, je čista slučajnost, samo zaradi tega, ker nismo našli drugega imena, ki bi bolje ustrezalo tej ekonomski funkciji. To je izposojeno od starega sistema, vendar odnosi niso stari. Proizvodnja tovarne je družbena proizvodnja, ker so tudi sredstva za proizvodnjo družbena. Iz teh družbenih sredstev dobi vsak svoje. To ni od nikogar, niti tovarniško, ko pride v banko. To je družbeno: tovarniško in vse skupnosti. In zdaj iz tega sklada dobiva vsak svoje.
Zaradi tega naš kurz z ozirom na knjigovodje ne more biti drugačen, kakor da razvijamo dobro družbeno evidenco. V Narodni banki moramo imeti tako rekoč vsako-
Zagreb, 7. maja. Zaradi dežja, ki pada že nekaj dni, neprestano rastejo reke in potoki na Hrvatskem. Sava ima pri Sisku nad 600 cm vode, a pri Jasenovcu nad 750 cm. Od včeraj je narasla Kolpa pri Karlovcu za nadaljnjih 260 «m. Poplavljenih je že mnogo polj v Moslavini, v Baniji, Posavju in Pokuplju. Ogrožene so mnoge vasi, delno Bosanski Novi, Kostajnica in Karlovac ter več vasi okoli Jasenovca. Pri Sunji je ogrožen tudi nasip na Savi, ker ga je voda na nekaterih mestih oslabila ter so že odšle posebne čete, da nasip oja-
Posveiovanjs o delavskem «prevsjanju v hrvatskih rudnikih
Žarišče razprave o delavskem upravljanju v hrvatskih rudnikih in hrvatskih nafti-nih poljih, ki se je začela danes v Zagrebu, predstavljajo izkušnje dobljene pri delavskem upravljanju ter možnosti za usposobitev strokovnega kadra. Posvetovanje, ki ga je sklicalo predsedstvo republiškega odbora sindikata rudarjev LR Hrvatske, bo trajalo dva dni. Med drugim so prvi dan kritizirali sklicevanje nepripravljenih sej delavskih svetov, zaradi česar morajo organi delavskega upravljanja neredko preklicevati svoje sklepe.
Razdelitev sredstev zn razvoj turizma v LR Srbiji
Beograd, 7. maja. V odboru za gospodarstvo izvršnega sveta LR Srbije so danes razpravljali med drugim o gradnji klavnic in hladilnic ter o razdelitvi investicijskih sredstev za razvoj turizma v letošnjem letu. Vsoto 200 milijonov dinarjev, ki jo je dobila iz zveznih sredstev LR Srbija, so sklenili razdeliti Turistični zvezi, Planinski zvezi, Počitniški zvezi, Zvezi borcev in nekaterim drugim družbenim organizacijam.
Premiera novega umetniškega filma »Koncerta
Zagreb, 7. maja. Jutri bo v kinu »Balkan« v Zagrebu premiera novega Omnibus - filma »Koncert«, ti ga je posnel » Ja-dram-film« po scenariju Vladimirja Desnice, režiral pa ga je dr. Branko Belana. V glavnih vlog ab nastopajo Nada Škrinjar, Sonja Segovac, Viktor Bek in Miroslav Petrovič. Film je posnel Okt a vi j an Miletič.
M. B.
Priprave za jubilejni teden v Trbovljah
Priprave za proslavo pomembnih zgodovinskih obletnic trboveljske občine — lso-letnica rudnika, 105-Ietnice občine in 30-let-nice zloma fašistične Orjune so po vsem mestu v polnem teku. Da bi bila organizacija teh slav-nosti čim boljša trudi v tehničnem in vsebinskem pogledu, so pred kratkim ustanovi H propa-gandni, kulturni, gospodarski in fizkultumi odbor. Jubilejne slavnosti se bodo začele v soboto 29. maja popoldne z veliko vajo gasilcev in otvoritvijo gospodarske razstave. Ta dan bodo imeli svečanosti tudi taborniki rodu »Črnega diamanta«, ki bodo razvili svojo društveno zastavo, na večer pa bodo po bližnjih hribih zagoreli kresovi.
Slovesnosti se bodo nadaljevale v nedeljo zjutraj, ko bo igrala godba na pihala po mestu bud-nico» nat° Pa imela Ob 8 zjutraj na Trgu revolucije promenadni koncert, popoldne pa bodo na stadionu »Rudarja« razne športne prireditve. Na prireditvah med tednom bodo sodelovali Športniki, člani trboveljskih »Svobod« in šolska mladina.
V	počastitev teh obletnic bo izdana tud! knjiga Iz zgodovine Trbovelj pod naslovom »Kronika Trbovelj«.
V	času praznovanja bo vse mesto primerno okrašeno in razsvetljeno. O pripravah za proslave teh obletnic, ki niso pomembne samo za Trbovlje, temveč za vso Slovenijo, bomo še porogali.
J. K.
čajo. Zaradi poplav je še vedno ustavljen promet na cestah med Dvorom in Bosanskim Novim, med Sunjo in Kostajnico, med Siskom in Sunjo. Voda je preplavila tudi del avtomobilske ceste pri Kutini ter je ustavljen promet med Pakracom in Oku-ćanami. V Zagrebu so nevihte in poplave napravile mnogo škode. Na periferiji so preplavljene mnoge ulice in hiše, a nekaj manjših hiš je voda porušila. Danes na Hrvatskem še vedno dežuje ter kaže. da
Plenum zveznega odbora SZDL
Beograd, 7. maja. Predsedstvo zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je sklenil, da bo 9. junija 1954 plenum zveznega odbora z naslednjim dnevnim redom: 1. Vloga in mesto sindikatov v nadaljnji borbi za zgraditev socializma, referent Djuro Salaj. — 2. Razno.
Sefa zakonodajnega odbora zveznega zbora proizvajalcev
Beograd, 7. maja. Seja zakonodajnega odbora zveznega zbora proizvajalcev je sklicana za 11. maja ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu je razprava o predlogih zakona o prometu s semeni, osnovnega zakona o zaščiti živine in osnovnega zakona o zaščiti rastlin.
bodo poplave povzročile veliko škodo na poljih, ker je onemogočeno sajenje krompirja in drugih satlin.
M. B.
Kolpa je narasla
pri Karlovcu za 3 in pol
meSra
Močno deževje, ki pada že nekaj dni, je znatno vplivalo na naraščanje voda po vsej državi. Tako je Kolpa pri Karlovcu narasla za 3 metre in pol, Sava pri Bosanskem Samcu pa za X m. Drina je narasla v zadnjih 24 urah pri Zvorniku za 80 cm. Uprave za vodno gospodarstvo na Hrvatskem, v Besni in Hercegovini ter Srbiji so pod-vzele vse potrebne ukrepe za zaščito pred poplavami.
Poplave v Jablanici
Sarajevo, 7. maja. Zaradi močno narasle Neretve se je izredno hitro dvignila tudi gladina akumulacijskega jezera jablaniške hidroelektrarne. Voda je tik za pregrado dosegla višino 30 m, tako da je jezero sedaj dolgo okoli 9 km in poplavlja vse področje po dolini Neretve do Papraskega. Stari del proge cđ pregrade proti Konjicu je pod vodo. Promet ni prekinjen, ker se že odvija po novem delu proge. Voda dere skozi stari železniški predor, tako da so morali ustaviti delo na nekaterih gradbiščih. Večje škode ni bilo.
Predsednik republike je obiskal gospodarsko razstavo na Bledu
Bled, 7. maja. Popoldne ob petih je prišel na razstavo, ki jo je priredil Cemmerce -Bled v prostorih Kazine predsednik republike maršal Tito. V njegovem spremstvu je bil tudi član izvršnega sveta LRS Ivan Maček in ostali. Visoke goste je sprejel in pozdravil član upravnega odbora Commerce - Bled arhitekt Jože Kranjčič, ki je vodil ureditev razstave. Maršal Tito in ostali gostje so si ogledali vso razstavo, se podrobno zanimali za posamezne predmete in podjetja, ki razstavljajo. Po ogledu razstave v Kazini je predsednik Tito odšel še v razstavni prostor v Zdraviliškem domu, kjer v glavnem razstavljajo podjetja težke industrije. Tudi tu se je živo zanimal za posamezne izdelke. Na razstavi se je zadržal približno eno uro. Pred odhodom se je vpisal v častno knjigo obiskovalcev, nakar je zapustil Bled.	B.
Golobi ponesejo pozdrav tovarišu Titu
Danes ob 8. uri bo na Trgu revolucije v Ljubljani spuščena večja skupina golobov-pismonoš, ki bodo ponesli tovarišu Titu za njegov rojstni dan pozdrave prebivalcev mesta Ljubljane.
Golobja štafeta se je pričela 5. maja z Jesenic in. Reke, nadaljevala pa se bo iz Ljubljane, Kranja in Maribora do Zagreba ter dalje do Beograda, kamor bodo golobi prispeli na dan rojstva tov. Tita.
Ker je to prva tovrstna štafeta v počastitev rojstnega dne našega ljubljenega tovariša Tita, vabimo prebivalstvo mesta Ljubljane, zlasti še mladino, da se udeleži slavnostnega spuščanja golobov-pismonoš. V primeru slabega vremena bo spuščanje nekoliko pozneje v dopoldanskih urah.
■ ••••••«•• •«*••»••• •••••••«• »•»•»•■ •••.«. »«••• —
»PRIVREDNI PREGLED«
prinaša v današnji številki:
—	GRŠKO-JUGOSLOVANSKI GOSPODARSKI RAZGOVORI
—	1500 VAGONOV NA LETO
—	MELIORACIJA METOHIJE
—	IZVOZ INDUSTRIJSKIH PROIZVODOV
—	AVSTRIJSKI TRG SVEŽEGA SADJA IN POVRTNINE
—	ZMANJŠEVANJE KREDITOV V TRGOVINI
—	ZAMUDNE OBRESTI
—	UPORABA NOVIH GOSPODARSKIH PREDPISOV — vprašania in odgovori
—	KOMERCIALNA, FINANČNA IN KNJIGOVODSKA PRAKSA: obračun plačnega fonda podjetja
»Privredni pregled« prinaša na 2. strani te številke komentar o položaju na vseh deviznih obračnnskib mestih v državi.
Poleg tega prinaša »Privredni pregled« v tej številki še vrsto člankov, vesti tn dogodkov: pregled cen na notranjem in inozemskem trgu: pregled tečajev na deviznem obračunskem mestu itd.
r-
TISKOVNA KONFERENCA SEKRETARIATA ZA ZUNANJE ZADEVE
©bledli® vofiilii zlsčiscev
zahteva medsaiodtio pravo
Zadeva Alojza Perneta — Dogodek
v 3>lünehenu
Posebna podkomisija ameriškega senata le drugi teden razprao-lja o sporu med senatorjem M c Carthy- ^JpWg.v.. jem in obrambnim mi-nistrom Steoensom.
Značilne za razpraoo so ostre obtožbe in protiobtoibe, pri čemer si zlasti Me Car thyjeo *branilec< Cohn ne obotavlja predložiti komisiji na o pogled ponarejene slike in podobno. Kakor koli že se bo razpraoa končala pa je že sedaj jasno, da bodo imeli od nje korist predvsem demokrati.
Posebna

Gallupova anketa je o zadnjih dneh zaznamovala izreden padec popular-nosti M c Carthy ja. To je zlasti pomembno glede na jesenske volitve, za katere so republikanci računali
predvsem na M c Carthy ja. Na sliki od leve na desno: obrambni minister Stevens, generalni major 1 oung, Roy Chon in senator Me C arthy.
Razlastitve v Žaveljskem
zalivu so protizakonite
Delegacija Kmečke zveze protestirala pri šefu urada ra kmetijstvo pri ZVU — Slovensko zemljo nasilno odkupujejo z denarjem iz anglo-ameriške pomoči
OB ROBU DOGODKOV
Padeš
Mm Bion Fujci
Po petmesečnem obleganju je francosko oporišče Dien 1 en Fu končno padlo. Fran-c ske izgube so hude, pa tudi Giapove divizije bodo odšle z bojišča močno zdesetkane. Če s *> bile Giapove divizije v ve-7 ';i premoči, so bili pa fran-c ski oddelki bolje opremljeni. Eoj se je torej odvijal med enakomočnima nasprotnikoma. Če pa pustimo ob strani člo-'i Ake žrtve, za katere lahko rečemo, da so padle za prestiž, ne pa zaradi dejanske strateške važnosti oporišča, se ob padcu te trdnjave porodijo T zliine misli, pa tudi več dogodkov zadnjih dni si je lažje razložiti.
Predvsem je sedaj jasno, z-kaj so si francoski delegati
1	Ženevi tako mrzlično pri-
2	izvali doseči premirje pri Dien Bien Fuju. pa tudi, z tikaj vzhodni delegati o tem r so hoteli ničesar slišati. Ta-7 ■> prvi kot d-uci so namreč s ak trenutek pričakovan notico, da je Dien Bien Fu padel. S tem se je Francozom ponesrečil načrt (tu ni šlo i mo za evakuacijo ranjen-< ■v), da bi s hit-im trans-i ortom okrepitev skušali rešiti svojo posadko, obenem pa dokazali svojo premoč. Okreti 'tve bodo sedaš lahko u porobili edinole kot nadomc-
t.lo za izgube, s katerimi bodo sedaj brmiu Hanoi pred Gia-■povimi divizijami, ki so sedaj p-osle za nadaljnje napredovanje. Vselzak.or pa go jo Točaj f ran-oske delegacije r žaneri zelo Poslabšal. Daniel je danes izjavil, da se instrukcije francoski delegaciji riso spremenile. To je morda
toč v. o.	ivremer.il	pa se je zato
T o’oža.i		
Ho	Si Mirih oi	•a delegacija
fcu namreč seđai		lahko nasto-
r'-1'! v	*e drugače	\ Herren Ha-
row.	Francozi	v severnem
Vietnamu nimajo nikjer več svoiih postojank in načrt o razdelitvi Vietnama s tem po-s'' ~ [ realnejši in bo verjetno dobd precejšnje število novih pristašev. Predvsem pa ni nobenega dvoma, da bo v Franciji sedaj zmagalo pre-p-iČanje, da se je treba iz I~ fakine umakniti (kar je skle.pati še iz zadnje razprave v narodni skuvčini). p~l čemer ne bodo zagovornikom sedanje politike pomagala n:ti p-izndevania Washlnatona. ki je prav do sedaj sporazum s'- .šal preprečiti. Kakor koli že. vietminška delegacija prilita v Ženevo kot zmagovalec z bojišča, zato bodo r iene besede brez dvoma bo-7 ° upoštevali kot besede osfa-Ih treh iv.dbk.it a j skih dele-gerij, ki dejansko predstavljalo samo sebe in — Pariz.
V tei Ivči sevcd.a G^avove š-tve niso T"'° zamen, žrco-cl je v največji frontalni bitki s' zoodovini indokitajskega, bo-a zg naodvisnost in s tem. drl s-oji delegaciji v Ženevi v roke ka-to neorecemijive v-ednsisti. F tem v a. niepov boj n\ dobl-en. Trpka je vn-č a kači na fnt kaj ho sodni storil Wnshira+on. ki je s f~ancosko voino v Tndokin.i t-svo povezan, saj hi s-er-m*no brez nieonve pomoli v
P-rizn ra zdavnaj an^orVi O
vmik-ii tako rasno, kot govo-trlia o tem zadnje dni.
Končno so italijanski politiki za svoje spletkarjenje proti balkanski zvezi in za izsiljevanje v okviru atlantske organizacije ter v zvezi z evropsko obrambno skupnostjo le dobili neko priznanje in celo vzpodbudo, čeprav ne od tam, od koder so to pričakovali. Dobili so pohvalo od tistih, katerim je taka politika Italije proti krepitvi miru v jugovzhodnem delu Evrope koristna — od Sovjetske zveze. Moskovska »Pravda« namreč piše, da v Italiji »razumejo nevarnost ustvarjanja vojaških agresivnih grupacij v Evropi in ne skrivajo zaskrbljenosti v zvezi z ameriškimi načrti za spremembo takc'menovancga balkanskega pakta med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo v vojaško zvezo«.
Čeprav Piccioni in drugi italijanski politiki najbrž tega priznanja ne bodo preveč veseli in bodo morda celo presenečeni, je vendarle popolnoma logično. Politika, ki jo vodi Italija tako proti Jugoslaviji in balkanski zvezi, kakor tudi v okviru evropskih organizacij, zlasti z neprestanim izsiljevaniem in povezovanjem tržaškega vprašanja z ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti, res ni mogla dobiti priznanja od drugod, kakor iz Moskve, kjer so popolnoma pravilno ocenili koristnost italijanskega spletkarjenja. -Tako so italijanski politiki dejansko s tem moskovskim priznanjem, in vzpodbujanjem k nadaljnji obstrukciji dobili močno klofuto.
Beograd, 7. maja. — Zadeva Alojza Perneta je bila javnosti jasno prikazana, sodiba sodišča pa mislim, da je najboljši komentar tega primera — je izjavil na današnji tiskovni konferenci za domače in tuje novinarje predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve tcv. Branko Draskovic.
V nadalnjem svojem odgovora ns vprašanje nekega novinarja, kako državni sekretariat komentira Pernetovo obsodbo, je tcv. Draškovič ‘ ja!, da je s
Bruselj, 7. maja (Tanjug). — Zadeva 11-letnega Jugoslovana Franca Zagožna, ki je bil med vojno odpeljan iz rojstne hiše v Nemčijo, nato pa ga je posvojila neka belgijska družina, je spet predmet sodnega postopka. Prizivno sodišče v Lie-geu je vzelo v pretres pritožbo Belgijca Chantrair.a, ki je posvojil malega Franca, proti razsodbi okrajnega sodišča v Ver-
Dolegecifc sindikatov Bunas cMšše Jugoslavijo
Beograd, 7. maja (Tanjug). —
Kot gost centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije bo v drugi polovici junija v Jugoslavijo prispela delegacija sindikatov Burme. To bo prvi uradni stik burmanskih sindikatov z našimi. Vodstvo s’ndikatov Burme, ki sodelujejo s socialistično straniko U B>a Sveja, je Izrazilo željo za zamenjavo publikacij. pisem in drugih oblik sodelovanja Burmanski sindikati se posebno zanimajo za delavsko upravljanje v tovarnah Jugoslavije.
Popovu: im kosila pri Mekrap
Nev/ Delhi, 7. maja (Tanjug) Predsednik odbora za gospodarstvo zveznega izvršnega sveta Milentije Popovič, ki je na zasebnem obisku v Indiji, je obiskal danes predsednika vlade Nehruja, ki ga je povabil na. kosilo. Po kosilu je Nehru ostal v prijateljskem razgovoru s Popovičem okrog 2 uri. Pri kosilu sta bila tudii jugoslovanski veleposlanik v Indiji dr. Gotiko Nikolič in stalni delegat Indije v Združenih narodih Krišna Menon.
FMzki iMvk'cisji v Jiigos'cvifi
Beograd, 7. maja. (Tanjug.) Danes je nrrinela v Becgrad skupina finskih novinarjev, zastopnikov šestih finskih listov. ki bodo ostali v nari državi kot gosti Zveze novinarjev .Tugoslaviie 15 dni. Na železniški costs ii so goste snrejeli zastopniki Zveze novinarjev. V Jugoslaviji bo dpleg-mija finskih novmariev obiskala noleg Beograda. Novega F^da. Zagreba. Tnublia-ne in Raraiava tudi hidrocentralo Jablani'’o in metalurški kombinat v Zenici, i-hnski novinaru bodo obiskali t”di nekake kraje na Jadranski obali.
Washington, 7. maja (USIS). Po stilističnih podatkih prebivalstvo o ZDA stolno narašča. Sedaj imajo ZDA 10 milijnnoo prebivalcev več kot 1940, nasproti letu 1910 pa 11 milijonov opč. Strokovnjaki napovedujejo, da bo leta 1960 d ZDA 176 milijonov prebioalceo, danes pa jih je 161 milijonoo.
Bombaj. 7. maja (Reuter). Po vesteh iz indijskih oiroo je francoska policija streljala na sprevod pripadnikov organizacije >prostovoljne osvobodilne sites v Pulučupetu, 10 km severovzhodno od Pondichert/ja. Ni znano, če je bilo kaj človeških žrtev.
m
Washington, 7. mata (DPA). Ameriški predstavniški dom je sprejel zakonski predlog o udeležbi ZDA pri graditvi prekopa St. Lorenz. Senat je že prej sprejel ta predlog. ZDA bodo lahko skupno s Kanado izvedle načrt, po katerem bodo velika
tem v zvezi treba opozoriti ca neobjektivno in zlonamerno pisanje nekaterih .avstrijskih časopisov o Jugoslaviji v zvezi s Fernetovim primerom. Ker pa gre samo za nekatere avstrijske časopise — je dodal Branko Draškovič — želimo, da njihovo pisanje predstavlja samo odmev tistih ostar’-ov preteklosti, ki so živeli prav od kvarjenja jugoslovansko-avstri jakih odnosov in medsebojnega sodelovanja te1" dveh držav. Prepričan sem — je naglasil Bran-
viersu, da je treba Franca vrniti njegovemu zakonitemu očetu Jakobu Zagožnu v Sloveniji.
Na včerajšnji razpravi je zastopnik družine Chantrain vztrajal, da mora Franc ostati pri svojem belgijskem očimu, češ da se otrok prav dobro počuti pri svojih novih starših in da se sam noče vrniti v Jugoslavijo. Pravni zastopnik Jakoba Zagožna pa je dokazal nevzdrž-nost trditve Chanfrainovega zastopnika in dejal, da osnovno načelo človečnosti in pravice zahteva, da se otrok vrne k svojim staršem in v svojo domovino.
Razprava je bila nato prekinjena in se bo nadaljevala 10. maja.
Zastopnika Filipinov in Kolumbije bi bila morala govoriti že prejšnji teden. Člani korejskega odbora, v katerem so zastopniki držav, udeleženk v vojni na Koreji na strani OZN, pa se niso strinjali s smerjo njunega govora. Kakor se je zvedelo, je ameriška stran predlagala, da bi se zahodni zavezniki ogibali nastopov na javnih sejah konference, dokler ne bo gotov skupni načrt za združitev Koreje. Ta načrt je sedaj skoraj gotov in se opira na pogojno privolitev Južne Koreje za splošne volitve na Koreji ter resolucije OZN, ki določajo, naj bi bile te volitve pod nadzorstvom opazovalcev OZN.
Začetek indokitajske debate ovirajo še nekateri nerazčiščeni problemi, med katerimi omenjajo odklonitev francoskega poziva za začasno premirje pri Dien Bien Fuju, odsotnost šefov delegacij treh držav francoske Indokine ter nerešeno vprašanje predsedstva na sejah, namenjenih razpravljanju indokitajskega vprašanja.
jezera zvezana z Atlantskim oceanom.
*
Damask, 7. maja 'AFP). Sef generalnega štaba sirijske vojske je odpotoval danes z letalom v Kairo. L deležil se bo konference šefov generalnih štabov arabskih držav, ki se bo začela jutri.
Maribor, 7. maja. Delegacija burmanskih novinarjev, ki jo vodi g. Thein Maung, urednik vladnega lista in poslanec, je prispela sinoči v Maribor. Gostje so si . ogledali včeraj Kidričevo, danes pa še Tovarno avtomobilov in hidrocentralo Mariborski otok. Popoldne ob štirih so gostje odpotovali v Ljubljano.	(jp)
ko Draško v" — d’ na to vprašanje prav tako gledajo tudi odgovorni avstrijski krogi.
Da-Li državni sekretariat a zunanje zadeve meni, da bosta preprečitev že najavljanega govora predsednika zvezne skupščine Moše Pijade v bavarskem radiu in proslava obletnice ustanovitve NDH v Miinchnu poslabšali odnose med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo?
Na to vprašanje je Branko Draškovič odgovoril sledeče: Prepričan sem, da vlada v Bonna ne bo dovolila, da aktivnost beguncev, ki so po mišljenju naših narodov in po naših zakonih, pa tudi mednarodnem pravu zločinci, vpliva negativno na odnose med Jugoslavia in Zahodno Nemčijo. Upam — je nadaljeval Branko Draškovič — da velja to prav tako tudi za nekatere druve primere, kot je n. pr. zadnji protijugoslovanski govor Hundhammer ja.
dopisnik »Primorskega dnevnika« je nato vprašal, koliko je resnice v trditvah nekega italijanskega novinarja, ki je pisal o nekih podrahnostih v zvezi z rešitvijo tržaškega vprašanja in se pri	skliceval
na razgovor, katerega je baje imel z državnim podsekretarjem za zunanie zadeve dr. Alešem Beblerjem. Branko Draškovič je naglasil, da je pisanje cme-rrene«a italijanskega novinarja izmišljeno od začetka do konca, ime tovariša Beblerja Pa je omeniemo samo zato, da bi se zamaskiral izvor, iz katerega je ta informacija prišla.
M. P.
Ženeva, 7. maja Posebni dopisnik Tanjuga poroča: Večina azijskih opazovalcev v Ženevi izraža danes prepričanje, da je ženevska konferenca prispela v odločilno prelomno obdobje in da je od bližnjih korakov zahodnih In vzhodnih delegacij odvisen uspeh ali neuspeh sestankov o korejskem in inđolđtajskem vprašanju. Po mnenju teh krogov, ki neuradno spremljajo delo ženevske konference, bistveno vprašanje ni toliko Koreja in njena morebitna združitev kot nujna ustavitev vojne v Indokini. Francoskega načrta za rešitev indokitajskega vprašanja, ki sicer še ni uradno potrjen, v teh krogih niso sprejeli z navdušenjem. Kakor trdijo, predlaga ta načrt ustavitev sovražnosti, neodvisnost držav v okvirn Francoske unije, volitve pod nadzorstvom OZN in mednarodna poroštva Indokini v okviru obrambne zveze za jugovzhodno Azijo. Azilski opazovalci menijo, da bi bilo v tem trenutku prezgodaj razpravljati o dokončni in popolni rešitvi posameznih vprašanj, ker bi tako razpravljanje samo odložilo ustavitev borb v Indokini, kakor si žele tako zahodne države kot same vojskujoče se stranke.
Pcleg tega sodijo v teh krogih, da bi uradno priznanje Kitajske in sprejem le-te v Organizacijo združenih narodov v znatni meri zboljšala splošno ozračje ne le na ženevski konferenci, pač pa tudi za prihodnja pogajanja o rešitvi azijskih problemov. Niti Severna Koreja niti Ho Si Minhovo gibanje ne bi imela vzroka upreti se nadzorstvu OZN nad volitvami ali katerikoli vrsti mednarodnega poroštva ali mednarodne gospodarske pomoči, kakor določata ameriški načrt za združitev
Trst, 7. maja. — Delegacija Kmečke zveze in malih posestnikov, ki je bila danes sprejeta pri šefu urada za metijstvo pri ZVU, je zahtevala, da se prc'"!-zakonitn postopek okoli razlastitve zemljišč v okolici vasi Domje v Zaveljskem zalivu ustavi, ker ni v skladu z ukazom št. 66, objavljenim 18. aprila 1953. leta v uradnem listu anglo-ameriške vojaške uprave. Po tem ukazu ustanova za industrijsko pristanišče nima pravice razlaščati zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš.
Is&dokini
Koreje in francoski načrt za sklenitev miru v Indokini. Ce bi torej med sedanjimi zaupnimi razgovori v Ženevi dosegli priznanje Kitajske ter privolitev za sprejem te države v OZN, bi utegnili biti predlogi zahodnih sil za rešitev dveh najvažnejših azijskih vprašanj izhodišče za nadaljnje plodne razgovore.
Debata o Indokini se bo začela verjetno jutri ali v ponedeljek. Po izjavi uradnega sovjetskega zastopnika so tako predlagale tri zahodne sile po skupnem sestanku, ki so ga imele sinoči.
Sovjetski zastopnik, ki je glede tega sklical tiskovno konferenco, je izjavil, da je pooblaščen povedati, »da ZSSR in Kitajska nista zavrnili francoskega poziva za začasno ustavitev borb pri Dien Bien Fuju za umik ranjencev«. Kakor je dejal, je Kitajska predlagala, da bi o tem sklepali kot o prvi točki debata o in-dokitajskem vprašanju. Kitajska delegacija je istočasno predlagala, da bi se ta -debata začela danes popoldne. Kakor je izjavil sovjetski zastopnik, pa so zahodne sile zahtevale, da bi se debata o Indokini začela šele jutri ali v ponedeljek. Po trditvi sovjetskega zastopnika zavlačevanje konference o Indokini dokazuje, kdo je »odgovoren« za to, da se je razgovor o umiku ranjencev zakasnil.
Sovjetski zastopnik je dejal, da navaja te podrobnosti zato, ker so se v tamkajšnjih časopisih pojavile neresnične vesti glede tega. Na vprašanje novinarjev, kako je mogoče, da je dobil pooblastilo, da sme govoriti v imenu sovjetske in kitajske delegacije, sovjetski zastopnik ni odgovoril in je jezen zapustil konferenčno dvorano.
Pariz, 7. maja. (Reuter — AFP.) Danes sta prispela na letališče Orly predsednik laoske vlade princ Suvana Puma In delegat kralja Kambodže Sam Sari. Oba državnika bosta ostala nekaj časa v Parizu, nato pa se bosta odpeljala na konferenco v Ženevo.
Predsednik Puma je ob prihodu izjavil, da bo imel v Parizu sestanek z uradnimi francoskimi funkcionarji. Delegat Kambodža Sari pa je dejal, da bo Kambodža na ženevski konferenci predvsem zahtevala brezpogojni umik vietminških čet iz dežele.
Delegat Kolumbije je podprl stališče držav udeleženk v korejski vojni na strani OZN, rekoč, da je napad severnokorejske in kitajske delegacije na Združene narode »glavna ovira za nadaljnje razgovore«.
Na koncu današnjega sestanka je predsedujoči Molotov izjavil, da jutri seje verjetno re bo, ker se nihče ni prijavil za besedo o korejskem v~>rašanju. Dejal je, da bi bil kratek premor v korejski debati jutri potreben tudi zato, da se bo jutri začela debata o indokitajskem vprašanju. Začetek debate o tem bodo določili zastopniki velesil danes ali jutri dopoldne, je končal Molotov.
Delegacija je obrazložila predstavniku anglo-ameriške vojaške uprave težike posledice, ki bi nastale, če bi razlastili, kot je predvideno, 50.000 kv. m najboljše obdelane zemlje. Delegacija je nadalje zahtevala, naj urad za kmetijstvo pri ZVU posreduje pri odgovornih oblasteh, da bodo upoštevale voljo prizadetih kmetov, ki nočejo prodajati svojih zemljišč.
Kot je znano, namerava ustanova za industrijsko pristanišče razlastiti med Domjem in Ricmanji v bližini Trsta zemljišča, kj so last slovenskih kmetov za gradnjo stanovanj, ki naj bi jih začeli graditi šele čez kakih 10 ali še več let. Razlaščanje se vrši z denarjem, ki prihaja iz ameriške pomoči, kar pa ameriški in angleški predstavniki odobravajo ter tako pomagajo italijanskim imperialistom raznarodovati slovensko obalo. V ta namen je dobila ustanova za industrijsko pristanišče 100 milijonov lir za nakup razlaščenih zemljišč. Navzlic številnim protestom
Socialistična internacionala o azijskih vprašanjih
Dunaj, 7. maja. (AFP) Danes se je na Dunaju začel sestanek sveta socialistične internacionale pod predsedstvom generalnega sekretarja britanske laburistične stranke Morgana Philipsa. Ta sestanek, ki je vzporedno z ženevsko konferenco, je bil sklican, da bi svet zavzel stališče do azijskih vprašanj. Referat o problemih Azije bo podal pomočnik generalnega sekretarja socialistične stranke Francije Georges Brutei. Na sestanku socialistične internacionale bodo proučili tudi predloge Organizacije združenih narodov o investicijah kapitala v nerazvitih državah ter vprašanje evropskih socialističnih organizacij.
Pomembna izjava industrije
Rim, 7. maja. (Tanjug) Predsednik konfederacije indu-strijcev dr. Costa je izjavil sinoči na tiskovni konferenci, da je bila ustanovitev evropske skupnosti za premog in jeklo z gospodarskega stališča napačna, ker ovira združitev in sprostitev evropskega tržišča. Po njegovem mnenju je imelo od tega posebno veliko škodo italijansko gospodarstvo.
Zastopnik Zveze sindikatov Jugoslavije pri Mednarodni organizaciji dela
Beograd, 7. maja (Tanjug). Člana predsedstva centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Norbert Veber in Jovan Popovič bosta zaTop-ala jugoslovanske sindikate na 38. rednem zasedanju Mednarodne organizacije dela, ki bo junija
v	Ženevi.
Resolucija italijanske skupščine
Rim, 7. maja (Tanjug). Italijanska narodna skupščina je sinoči z velikansko večino odobrila resolucijo, ki priporoča zmanjšanje oborožitve ter nadzorstvo nad njo in miroljubno sodelovanje pri izkoriščanju atomske energije. Sprejeta resolucija je skupen kominfor-movski in krščansko demokratski predlog ter so za njo glasovali Togliattijevi in Nennije-
vi	kcmieformovci ter krščanski demokrati in vladna koalicija. Samo desne stranke monarhistov in neofašistov so se vzdržale glasovanja. Na koncu debate o tej resoliK::i je govori tudi predsednik vlade Scelba, ki je dejal, da mora porazni učinek atomskega orožja napotiti vse vlade k sklenitvi sporazuma o prepovedi izdelovanja tega orožja.
tržaških Slovencev zaradi nasilnega poitalijančevanja slovenske zemlje pod pretvezo industrializacije, navzlic temu, da je to raziaščevanje protizakonito, ni anglo-ameriška vojaška uprava v Trstu dosedaj še ničesar ukrenila ter se načrti za razlastitev nadaljujejo ne glede na vse upravičene proteste.
S.	L.
Pred važna interpelacijo A. Bevcna
London, 7. maja (Tanjug). — Laburistični narodni poslanec Aneurin Bevam bo zahteval v ponedeljek v Spodnjem domu cd Churchilla izjavo o obrambnih načrtih v jugovzhodni Z :-ji. Po mnenju političnih krogov bi ta interpelacija utegnila sprožiti obširno ■'•azprsvljanje, ker je po poročilih iz Washingtons Velika Britanija že prevzela nekatere obveznosti v tem smislu, čeprav uradno tega ne priznava.
Optimizem avstralskega zunanjega ministra
Pariz, 7. maja (AFP). Avstralski minister za zunanje zadeve Casey se je danes vrnil iz Ženeve v Sidney. Po prihodu na letališče je dejal, da je optimist glede na pogajanja o Indokini. V Ženevi ni bil sprožen nikak predlog o tem, naj bi Avstralija poslala svoje čete
v indosmo. ro .vovoru», iti jih je imel v 1 vi ter po ozračju na kenfer i sodi Casey. da nihče — niti Sovjetska zveza In Kitajska — ne želi razširitve indokitajske vojne.
predsednika italijanske
Glede trgovinske zamenjava z državami vzhodnega bloka je dr. Costa izjavil, da je konferenca industrijcev pripravljena pogajati se s temi državami, zahteval pa je, da vlada natančno določi meje te zamenjave.
O	notranjih vprašanjih italijanskega gospodarstva je dr. Costa dejal, da industrijci ne morejo sprejeti zahtev Generalne konfederacije dela za zvišanje delavskih plač in da bodo odločno nastopili proti slehernemu poskusu vmešavanja delavcev v delitev dohodka ter določitev in organizacijo industrijske proizvodnje. Člani konfederacije industrijcev tudi v nobenem primeru ne morejo sprejeti zahtev, ki jih je pred kratkim omenil bivši predsednik italijanske vlade De Gasperi.
Zahodne site proti vključitvi ZSSR v Atlantski pakt
Pariz, 7. maja (A.FP). Kakor Se je zvedelo, tri zahodne sila v svojem odgovoru na predlog ZSSR, da bi pristopila k Atlantskemu paktu, zavračajo njen pristop. Sovjetska zveza je v tem smislu poslala noto ZDA, Veliki Britaniji in Franciji 3L marca.
Prve skupine tujih turistov
V Ljubljano je prispela prva skupina angleških turistov. Včeraj so nadaljevali potovanje s Putnikovi mi avtobusi proti Jadranu. Z avtobu-6om švedskega podjetja »Swetour« so prispeli včeraj tudi Švedi, ki so namenjeni v Portorož. V nekaj dneh se bo začela redna nedeljska zve/a Zahodne Nemčije z Jadrannon. Vozil bo posebni vlak »Tourcuropa Express«. Kakor računajo pri Putniku in Turistični zvezi, bo v t^-j «e-zoni prispelo okrog 10.000 turistov, ki bodo večinoma opravili krnjna poio-vanja po naši državi. Na željo švedskega urada »Swetour« bodo v okviru tega programa prvič obiskali tu«? di Makedonijo.
Dr. Jože Brile), novi stalni predstavnik FLRJ pri OZN Je pred svojim odhodom v Ameriko obiskal tudi naše uredništvo in se zadržal z novinarji »Našega tiska« y daljšem razgovoru.
ilövs mspmva o usodi, ugrabljenega slovenskega otroku
ZA DUM i T13MIHAMI
PRED OSMO SEJO AZIJ SKE KONFERENCE
lafpr®! ustavitev vo|ne v
Debata o Indokini ss bo zaüsla morda že demss, gotovo pa v ponotleljek
Ženeva, 7. maja. Posebni dopisnik Tanjuga poroča:
Pod predsedstvom sovjetskega predstavnika Molotova bo danes popoldne osma seja azijske konference, na kateri bodo nadaljevali debato o korejskem vprašanju.
Navzlic dvodnevnemu premoru, za katerega so se dogovorili, ker »je manjkalo govornikov«, ne pričakujejo, da bi izjave zastopnikov Kolumbije, Filipinov in Nove Zelandije mogle zmanjšati nasprotja med Vzhodom in Zahodom glede Koreje.
Gospodarstvu
škodljiva politika
la uveljavitev delavskega sai upravi iaafa v ki in ge&darstva
Delavsko upravljanje v kmetijskih in gozdarskih podjetjih se postopoma utrjuje, kar velja predvsem za večja podjetja; dokaj problemov pa je še vedno na manjših posestvih. Lahko trdimo, da so organi upravljanja že močno vplivali predvsem na proizvodne uspehe podjetij. Tako se je precej zboljšalo gospodarsko stanje posestev in v zvezi s tem dvignila storilnost, pavečali hektarski pridelki, zboljšala skrb za živino: delovni kolektivi so nadalje bolj racionalno izkoriščali stroje, delovni čas in podobno. Tista posestva, ki so v letih od 1947 do 1951 imela zaposlenih po 200 in še več delavcev, zaposlujejo danes le po 60 do 100 delavcev; tako so imeli na posestvu Zavrč pred štirimi leti zaposlenih 200 delavcev, lani pa 150; posestvo Podlehnik je imelo tedaj zaposlenih 150 delavcev, lani pa 95 itd. Na posestvih so tudi v glavnem odpadli neupravičeni izostanki od dela.
Vendar pa se tako v kmetij-stu kakor tudi v gozdarstvu delavsko samoupravljanje bori s precejšnjimi objektivnimi in subjektivnimi težavami. Osnovni problem upravljanja v gozdarstvu predstavlja razsežnost terena in raztresenost delovišč ter obratov, kar vpliva predvsem na sestajanje delavskih svetov. Zaradi tega je zasedanje delavskih svetov v teh podjetjih vezano na precejšnje finančne izdatke. Gozdno gospodarstvo stane eno za-
sedanje delavskega sveta s povračilom zaslužka članom sve ta tudi po 60.000 do 80.000 din. Gozdno gospodars!. v Mariboru je imelo lan; le dve zasedanji delavskega sveta, kar je za tako pomembno podjetje veliko premalo. Razen tega je to v nasprotju z zakonom in navodilom o gospodarjenju delovnih kolektivov v gospodarskih podjetjih. Nič boljše stanje ni na nekaterih kmetijskih posestvih. V manjših kolektivih, v katerih tvorijo svete celotni kolektivi, so povsem zavladali upravni odbori, na drugi strani pa je v praksi nastala nejasnost, v čem se razlikuje vloga delavskega sveta in sindikalne organizacije. Da bi se delavci čimbolj uveljavili pri upravljanju v gozdarstvu, je republiški odbor sindikata kmetijskih in gozdarskih delavcev ob letošnjih volitvah delavskih svetov predlagal, naj bi v gozdnih upravah volili obratne delavske svete, kajti dosedanja praksa pri delu teh svetov v drugih panogah (gradbeništvo, metalurgija itd.) kaže, da marsikatera vprašanja v obratih lahko uspešno rešujejo omenjeni pomožni organi upravljanja. Obratni delavski sveti bi lahko v mnogočem razbremenili delavske svete gozdnih gospodarstev, poleg tega pa bi pritegnili v neposredno upravljanje novih sto in sto gozdnih delavcev. Kako so se gozdna gospodarstva zečela pripravljati na to delo. ni znano- vendar Je bilo mogoče kmalu ču-
»Do! bom stanovanje, čs bo otrok bodil v cerkev...«
Teško bolan deček prebiva v shrambi, ningny stric pa baranta za prazno sobo
To zgodbo bom napisal ta- Vsa prizadevanja, da bi za-ko, kakor nam jo je pripove- menjali to stanovanje in do-dovala mati otroka padlega bili primernejše prostore, so
bila zaman. Odgovornim pri stanovanjskem uradu ta primer ni bil tako nujen. Pred časom je stanovanjski urad sicer izdal odločbo in nakazal dve prazni sobi v isti hiši,
organizatorji ljudske revolu- t0$a °dpOT’ st“ ,ga 7?a to cije v okolici Krškega. Toda odločbo pokazala stric bolnega
zaradi izdajstva je bil s svo- °{™ka Z™nc ji mi devetimi sodelavci ustreljen. Po tej ustrelitvi so Nemci zaprli v nosečem stanju .	.	. .
tudi njegovo izvoljenko Majdo gegove žene do bratove dru-
borca.
Milan Kaplan, katerega nezakonski sin se je rodil dne 27. januarja 1942. leta v nemškem koncentracijskem taborišču Imelboren, je bil med
gova šena, je sprožil sodni postopek, ki pa še ni rešen. Nečloveški odnos strica in
doles ter jo kmalu nato z materjo in starim očetom poslali v taborišče. V Imelbornu
šine, oziroma do tuberkulozno bolnega otroka, je vreden vse graje tembolj, ker oba sorod-
se je rodil sin Milan. Življenje nika napovedujeta malemu in-
v taborišču in nečloveško ravnanje je začelo kazati na
validu rešitev stanovanjske krize takrat, kadar bo začel
ieflfstvii
titi, da so bili nekateri vodilni ljudje v teh podjetjih nerazpoloženi do tega predloga z obsojanja vredno utemeljitvijo, da je tvegano dati delavcem takoj toliko neposrednih nalog, posebno pa pravic.
S posebno pozornostjo bodo morale sindikalne organizacije spremljati razvoj in delo organov upravljanja v novo ustanovljenih kmetijskih in zadružnih posestvih, ki so nastala na zemlji, dobljeni z zakonoma o zemljiškem maksimumu in viničarskih razmerij. Na teh posestvih so bili letos prvič izvoljeni delavski sveti in upravni odbori ter ustanovljene sindikalne organizacije. Tem posestvom bo treba nuditi predvsem praktične izkušnje z drugih starejših posestev.
Na delo delavskih svetov negativno vpliva tudi tehnični postopek pri sklicevanju zasedanj delavskih svetov. Cesto se namreč pripeti, da skličejo zasedanja v zelo kratkem roku. So bili primeri, da je član delavskega sveta dobil vabilo eno uro pred zasedanjem in še to brez dnevnega reda, večkrat pa se uprave celo poslužujejo telefonskega in podobnega obveščanja. Zaradi tega delavci na
C
K ULTUBNI KAZCLfiUI
zasedanjih ne razpravljajo in v glavnem le poslušajo poročila vodilnih uslužbencev.
Popolnoma novo in brez izkušenj je delavsko upravljanje v kmetijskem zadružništvu. Letošnja nova uredba o kmetijskih zadrugah je dala delavcem, ki so zaposleni v raznih obratih kmetijskih zadrug, pravico do samostojnega upravljanja. Seveda je upravljanje v kmetijskem zadružništvu bolj zamotano, kajti čeprav so tudi zadružna osnovna sredstva družbena lastnina, je upravljanje z njimi vendarle po svoje specifično. Poleg tega je nastalo vprašanje, kako naj bi organizirali upravljanje v posameznih obratih kmetijskih zadrug, ki imajo zaposlenih od 3 do največ 10 ljudi; taka podjetja so trgovske posredovalnice, razne obrtne delavnice itd. Samostojnih večjih obratov, ki imajo vse pogoje za samostojno upravljanje v smislu zakona o upravljanju podjetij, pa je le okoli 10 do 20. Morebiti bi bilo najbolje. da bi v vseh tistih zadrugah. v katerih imajo samostojni obrati premalo zaoosle-nih, organizirali delavsko u-pravljanje za vse obrate skupaj. Tak način upravljanja je bil lani že preizkušen v kmetijski zadrugi Ljubno; pokazal se je za dobrega.
D
JOSIP JURČIČ
Od 110-letnici njegovega rojstva
Mednarodne
gospodarske vesti
Ameriške družbe, ki eksploatiralo nahajališča surove nafte v ZDA, bodo letos investirale v proizvodnjo surove nafte 4.6 milijard dolarjev, kar predstavlja rekordni znesek. Te investicije bodo porabili deloma tudi za modernizacijo starih rafinerij in gradnjo novih. To so sporočili na nedavnem sestanku upravnega odbora instituta za surovo nafto, ki je bil v New Orleansu.
Burmanska vlada je naročila pri zahodnonemski tvrdki >De-magr v Duisburgu opremo za jeklarno in valjarno, ki jo bodo gradili v Rangunu.
Letos je bila v Argentini nekoliko slabša žetev pšenice, medtem ko so zabeležili znatno več-
ji pridelek koruze. Pšenice pridelali 6.6 milijonov ton (lani
Jurčiča pisatelja je pobudil Levstik, tisti Levstik, ki je v svojih klasičnih spisih razvil slovenski literarni načrt, a hkrati tožil, da je dela veliko, d'a pa ni moža, ki bi se ga lotil. Znano je, kako je Jurčič skoraj do črke natanko uresničil načrt svojega učitelja, odkar je bral in spet bral Levstikovo Popotovanje in njegove Napake slovenskega pisanja, ki so ga kar razvnele, da mu je vroče prihajalo. Pri tem pa ne smemo misliti zgolj na navdušenje za literaturo kot tako, marveč je bilo močno gibalo za Jurčičevo slovstveno delo tudi njegovo ro-doljubje v najboljšem pomenu besede.
Kako resno je jemal mladi Jurčič Levstikov nauk, da nadaljuj umetni pisatelj tam, kjer je ljudstvo nehalo — o tem govori prenekatera stran v njegovih prvih beležnicah in zapiskih. Zapisoval si je narodno blago v svoji ožji domovini, pripovedke, pravljice in pesmi, smešnice in uganke, izreke in kletvice, rekla in besede, hkrati pa študiral kmečkega človeka, njegovo življenje in mišljenje, zvedavo izprašujoč domače in domačine ali pazljivo prisluškujoč nazorni govorici sosedov, očancev, domačih in popotnih posebnežev, ki so se zbirali v očetovi žganjarni.
Po vsem tem je umevno, da
spretno roko tudi sodobno življenje svojega dolenjskega ljud-stevca, označujoč ga s pristno domačo govorico, s kakršno se je mogel ponašati samo Levstik v svojem Krpanu.
Tedaj je nastala tudi Prazna v*ra, mohorjanska povestica, ki kaže, kako je Jurčič pojmoval svojo službo narodu:	dajati
ljudstvu s kratkočasnim beri-
sredne preteklosti ter se omejil na vaški svet, kakor ga ja bil dodobra preštudiral. Zgodba nam odkriva tudi globok prepad med podeželskim denarnim mogotcem in vaškim proletariatom, ki z njim pisatelj, sam iz revne družine, iskreno sočustvuje. Povest o nesrečnem nezakonskem sinu in vojaškem begunu Domnu sodi med naj-
lona tudi pouk. Pozneje je še boljše, kar je ustvaril Jurčič.
7.5 milijonov ton), ovsa 1 milijon je Juržiž začel svojo slovstveno ton (1.2 milijona ton), rži 750.000 '	~ '	’
ton (1.3 milijone ton), ječmena
900.000	ton (1.17 milijonov ton), koruze 6.65 milijonov ton (3.5 milijonov ton).
Lani je znašala v Švici proizvodnja aluminija 84.000 ton.
Še leta 1945 je znašala v Švici proizvodnja aluminija nekaj nad
10.000	ton.
kariero z objavljanjem ljudskih pripovedk o beli kači, o pso-glavcih, o rojenicah, o Kraljeviču Marku itd. Značilno pa je, da nosijo vse vidna znamenja njegovega individualnega pripovedovanja. Od teh pripovedk do prvih izvirnih del, do Spominov na deda ali do Jesenske noči med slovenskimi polharji
je samo majhen korak: pisatelj Mraz je občutno škodoval po- si 5e ustvaril okvir, ki je vanj sevkom pšenice v Zahodni Nem- utegnil nadrobite lepo vrsto čiji. Računajo, da je uničenih ljudskih zgodb. Tu že riše s nad 200.000 ha posevkov oziroma okoli 17 odstotkov vseh površin, posejanih s pšenico.
marsikdaj objavil kako poučno povest.
Naslednja stopnja v razvoju mladega pisatelja je bila, ko ie svoje zanimanje razširil na domačo zgodovino, ""o zanimanje se mu je v domačem kraju porodilo najprej zr spomenike davnih dob, zlasti za gradove in za ljudsko izročilo, ki se oprime takih ostankov iz preteklosti, ter ga privedlo tudi k pisanim izročilom, zlasti k Valvasorju. Omenil gr je že v Jesenski noči, še bolj pa je črpal iz njega za prvo večjo povest za Jurija Kozjaka. Ta ganljiva zgodba o slovenskem janičarju pomeni prvi večji Jurčičev uspeh, saj je z njo dobil nagrado, kd jo je bila razpisala Mohorjeva družba, hkrati pa se je predstavil kot nadarjen pripovednik, ki ume ekonomično oblikovati obširnejšo snov, spretno zgraditi zgodbo in vzdržati bralčevo napetost do zadnjega stavka. Slovenskemu pripovednemu / slovstvu, ki se je dotlej moglo ponašati samo z dvema povestima, so se obetali boljši časi. Seveda moti manj naivnega bralca pisateljev nezreli pogled na svet, ker so se mu poglavitne osebe izoblikovale kot iz rezi to dobri ali izrazito slabi ljudje, sämo sonce in sama senca.
Za čudo pa je že naslednje delo, Domen, neprimerno bolj življenjsko in zrelo. Pisatelj je uspel. keT je, popustivši sivo davnino, črpal iz bližnje, nepo-
Prav tako gre Tihotapcu hvala
žive ljudske povesti.
V zadnjem gimnazijskem letu je Jurčič z izdajo literarnega almanaha pokazal tudi organi-
Preprečeno tihofapljenfe čez mejo
Vloga »Komedije« v hrvatskem gledališkem življenju
svoje avtomobile. Vsi ti in še
Pred drevišnjim gostovanjem Zagrebčanov v naši Operi
Če je
zacijske sposobnosti: Slovenska vila, ki jo je izdal skupaj z Marnom in Celestinom, je prinesla nekaj njegovih pesmi (te pa kažejo, da Jurčič ni bil pesnik), manj posrečeno povest iz časov lutrovske reformacije Jurija Kobilo in krajšo novelo Dva prijatelja. Danes štejemo med Jurčičeve spise tudi Spomine starega Slovenca, t. j. spomine Napoleonovega vojščaka Andreja Pajika, ker jim je Jurčič dal miselno in čustveno razporedbo ter pravo slovstveno obliko. Ce omenimo še humoresko Vrbam Smukova ženitev, ki zabava bralca z ljudski šegavostjo in smešnimi prizori, ki ga pa zaradi premalo utemeljenega dejanja ne more docela zadovoljiti, smo pregledali delo, ki ga je ustvaril Jurčič do mature, preden je odšel na Dunaj.
otroku nepopravljivo'bolezen obiskovati cerkev To je torej - kostno tuberkulozo.	krščanska morala! Za ceno
obiskovanja cerkve sta pn-Giolesova se je kasneje po- pravljena odstopiti prizadeti ročila z Dominikom Aubreh- družini dve prazni sobi. Toda, tom ter se je po končani ker sta se mati in otrok tej vojni z njim in nezakonskim zahtevi uprla, mora tuberku-otrokom podala v Celje — lozno bolni otrok še naprej možev rojstni kraj. Stano- živeti v nezdravem prostoru, vanjski urad je prispeli dru- pa čeprav sta v hiši še dve zini nakazal stanovanje na prazni sobi.
Dobrovi, v hiši moževega bra- Versko prepričanje Franca ta Franca Aubrehta. V tem Aubrehta, ki je celo pred-stanovanju, ki obsega kuhi- sodnik terenske organizacije njo, sobo ter dve shrambi, Socialistične zveze v Dobrovi, stanuje za enega otroka po ■ je njegova popolnoma zaseb-večana družina še sedaj. Dru- na zadeva. Groba kršitev na-žina pa je razporejena tako, ših zakonov pa je vsiljevati da spijo mati, mož in hčerka svoje prepričanje drugim, naj-iz tega zakona v spalnici, v manj pa barantati z njim za kuhinji stara mati, v shrambi ceno prazne sobe, ki je težko pa bolni Milan. Shramba je bolnemu dečku življenjsko majhna, temna in vlažna lule- važna in za njegovo že tako nja, ki ima za okno le majh- žalostno zdravstveno stanje no odprtino. Stanovanjski nujno potrebna. Organizaciji prostor za bolnega Milana, Socialistične zveze in Zvere ki nosi zaradi posledic kostne borcev bi tu nujno morali tuberkuloze protezo na desni reči svojo odločno besedo! nogi, je neprimeren.	m. B.
Po podatkih Jugopresa so naši carinski organi zalotili v zadnjem času nekaj tujih državljanov, ki so poskušali tihotapiti razno potrošno blago v Jugoslavijo. V Ljubljani so na primer ujeli Walterja Stangla z Dunaja, ki je poskušal pretihotapiti 1650 vžigalnikov, 15 ročnih ur in 6 garnitur nalivnih peres s patentnim svinčnikom. To potrošno blago je imel skrito v dobro zamaskiranem skrivališču svojega avtomobila. Dva Dunajčana sta hotela prepeljati v našo državo 6 kg kamenčkov za vžigalnike, 2973 nalivnih peres in 293 garnitur nalivnih peres s svinčnikom. Carinski organi so jima to namero preprečili Berlinčan Karl Fleischmann ter Avstrijca Huber Herbert ter inž. R. Arthur so hoteli prepeljati v svojem avtomobilu 120 ur in 127 gramofonskih plošč. Carinski organi so jih zalotili v Zagrebu, ko so prodajali pretihotapljeno potrošno blago. -Dva zakonca — Dunajčana so prijeli, ko sta hotela pretihotapiti v našo državo vsak po 100 ur, skritih v dvojnem dnu svojih kovčkov. - Večje število tujih državljanov je poskušalo v naši državi na nedovoljen način prodati tudi
Takrat ga je Levstik priporo-
_____	umetnost posebna sredni, vedno živi in neusah- čil Miklošiču na Dunaj s temi-
mnogi	drugi tihotapci,	ki jih	aktivnost človeškega	duha	in	Ijivi izraz tega življenja in	le besedami: »Gosp. Jurčič je
tukaj	ne navajamo,	so	bili	posebna	oblika boja	za spo-	človekovih stremljenj v njem.	uže do zdaj skoraj najboljši slo-
kaznovani z visoko denarno znanje resnice o življenju in Zato je gledališče človekov venski novelist, in koliko še kaznijo, medtem ko	so	ca-	človeku	— potlej	je gledališče	stalni spremljevalec. Njegova	obeta v prihodnosti, ko je še talinski	organi zaplenili	neza-	njeno najboljše	ogledalo	in	potreba je in važna duševna	ko mlad!... Čuditi se je, kako
konito uvožene avtomobile. orožje, ker je najbolj nepo- hrana, najbolj nazorno mu ta mladenič lepo in bogato slo-
govori o njegovi preteklosti,	vensko piše, kako zna risati
sedanjosti in prihodnosti. značaje, zapletati in razreševa-V svojem razvoju je gleda-	ti svoje povesti, in kako boga-
lišče na različne načine in v	to fantazijo ima.« Pomenljivo
vseh mogočih oblikah nago-	je še dodal: »Duhovstvo ljub-
varjalo človeka. Ustvarjalo se	ljanskih učilnic ga jako pisano
je in ustvarja se ogromno	gleda, in radi bi, da bi poginil,
število del vseh vrst in va-	toda pri maturi ga vendar niso
vrgli.«
(Konec jutri)
Osmi abonmajski koncert
V četrtek so priredili ljubljanski filharmoniki simfonični
OB SLE'FNI DESETLETNICI
KONGRES
(Nadaljevanje)	Prav tu,
kjer je bilo toliko krvavih borb, so to noč odmevale hrvatske in slovenske pesmi daleč naokoli in ponovno dokazovale nerazdružljivo povezanost našega ljudstva. Sele pozno v noč je utihnila pesem. Komandir čete je razpostavil straže in pospali smo kot ubiti.
Sonce še ni niti dobro pokukalo izza gora, ko nas je dežurni že prebudil. Po skromnem zajtrku smo nadaljevali našo pot po vijugasti cesti proti Dvorištu in Krašiču. Oziral sem se po obronkih prijaznih Zumbe-raških hribčkov in se živo spominjal težkih borb. ki smo jih prav tu bojevali skutno s hrvatskim; brigadami. Prav tod smo v začetku leta 1943 popol-norm razbili dolge italijanske kolone, ki so napadale te kraje. V tistem času je bila v popolnem razmahu IV. sovražnikova ofenziva na naše osvobojene kraje v Baniji, Bosni, Črni gori, Dalmaciji In Hercegovini. Tudi na železniški progi Zagreb—Karlo—’o je bilo vse polno vojaštva. V Beli krajini •»» j« koncentrirala italijan-
FRANC KRESE - ČOBAN
ska divizija Lombardia. Ta'-oj n>sm je bilo jasno, da se pripravlja ofenziva tudi na osvobojeni 2umberak. Naše slovenske brigad« so tako* pohitele na pomoč.
V dolgem napornem maršu, hčni in strgani, ek::eri celo bosi, ali z nogami ovitimi v cunje, sredi na;hujše zime, so takrat naši borci v nekaj dneh prehodili nad 240 km dolgo pot. Italijani niso popolnoma ničesar zvedeli v nenadnem prihodu treh slovenskih brigad na te položaje. Brezskrbno se je takrat pomikal iz Met’ ve proti Vivodini in naprej italijanski polk iz divizije Lombardia, ki
metov pa je bila oborožitev sovražnika.
Tako so se znašli Italijan.; povsem zavarovani v moč svojega orožja v hribovitem Zumberku. Ze je kosila bridka smrt med kokoškami in praseti, že se je začel lov za žumberaškimi dekleti in ženami, ko so nenadni streli in glasnj pozivi naših komandantov in komandirjev na juriš zaključili pohotne namene laških črnosrajčnikov. Nastal je peklenski ogenj in strašno bob-nenje od Vivodine, Dvorišta in KonjaTič vrha, Loviča Prekriž-kega. Z vseh strani so sikali streli hrvatskih in slovenskih borcev na par kilometrov dolgo Italijansko kolono. Pritiskali so hrabri proletarci trinajste in IV. kordunske brigade. Orožje
le štel okrog 3.500 mož. Okrep- Gubčeve, Cankarjeve in Tomši-I;en je bil še z dvema bataljo- čevg je pelo smrtonosno pesem
noma črnih srajc legije Mussolini. Kolona nad 250 mul je spremljala sovražnika, nosila orožje in municijo, đ'včim so naši borci le s par naboji v že-e in samo z dvem^ tenkima
italijanski vojski, med katero je nastala strašna panika. Posamezne skupine so bežale na lastno pest, nekatere so se zatekle v zidanice in hiše, da bi «e tu branile pred strašnim na-
mitrabezoma stali pripravljeni valom partizanov, večina pa se na položaju. Nad 200 strojnic, je stisnila v gručo, kakor ovce, dva topova in baterija mino- in neodločno manevrirala Sem
riant, katerih slogovna in umetniško izrazna raznolikost narekuje posebno danes, v dobi specializacije, ustanavljanje gledališč s posebnim repertoarjem in posebno fizionomijo	.
Po osvoboditvi je potreba po gledališčih zelo narasla. V j^ancert ki ga je dirigiral med-Zagrebu, kulturnem, politič- narodn0 priznani hrvatski di-nem in gospodarskem središču rjgent Milan Horvat iz Zagre-republike, je postalo aktualno ba> Skrbno pripravljeni kon-vprašanje ustanovitve enega	je hil vreden večje pozor-
ati več gledališč s specialnim nosy občinstva. Programsko je repertorjem, ki bi v svojem bn razdeijen tako, da je moral posebnem jeziku govorila svo- mikati vsakega prijatelja glas-jemu občinstvu. Hrvatsko na- be; metem ko je simfoniena
skladba Stj. Suleka predstavljala zmerno sodobno smer, sta Mozart in Čajkovski dostojno zastopala vrhunske dosežke preteklosti. Šulekov »Drugi klasični koncert« je dirigent pri-
rodno gledališče s svojo določno tradicijo in repertoarno shemo ni moglo zadovoljiti vse množice novih gledalcev, ki so se pojavili v gledališču.
Zaradi tega je bilo pred
StMmi leti v Zagrebu odprto u , posebno pozornostjo in gledališče »Komedija«, ki je r	•, .	.	, .
Gostovanje zagrebške »Komedije« v Ljubljani: Iz operete »Clivia« začelo svojo pot s sodobnimi, naši *llbarmomkl so to teh-,Mehta Kunc In Djuka Trbuhovič)	aktualnimi kitično satirični- mCn° zahtevn° sMadb° Izvajali
— mi revijami in vedrimi pro-jeni pd srditih borb. drug dro- grami. V slabih štirih letih je gemu umirali v naročju. Tu se utrdilo svoj ansambel, začr-je v skupnih nečloveških napo- tal° svojo smer, in kar je za rih v krvi in trpljenju utrdila njegov razvoj najvažnejše, vez iskrenosti in predanosti. Tu pridobilo si je lastno publiko. je padel namestnik komandam- Revije so najprej prerasle ta Cankarjeve heroj Vamdek, tu b standardne operete, vedri je junaško padlo na desetine sporedi pa v celovečerne lažje najboljših partizanov — hrvat- komedije, v nadaljnjem raz-
skih in slovenskih junakov. Kot voju pa se je repertoar raz- ba S EVOi° ljubko In lahko do-levi so se borili partizanski širil od farse in komedije do lemljivo glasbeno govorico ne-borci. Ko jim je zmanjkovalo sodobne drame in od operete municije, se je v rcfcah zale- komične opere. sketal nož. Italijani so si iz . Dejstvo, da ima to gleda-Iastnih mrličev delali zaklone, Ušče danes svoje stalno ob-nalagali so jih kar na kupe. činstvo, da je njegovo delo Puškina kopita so neusmiljeno vse kvalitetnejše in da si je tolkla po fašistični vojski kj zlasti letos oblikovalo svojo je zaman klicala na pomoč. fizionomijo, je vsekakor upo-
števanja vredno, če pomisli-
Območje Zumberka je posta- mo> da je štiri leta v razvoju dij in viharni aplavz se kar ni 1° grob fašistov. Nad 500 črno- tako komplicirane umetniške mogel poleči. Po pavzi smo sli-srajčnikov je obležalo na boji- ustanove, kot je gledališče, šali priljubljeno, pri nas že več-šču, mnogo jih je bilo ujetih. zei0 kratek čas.	krat Izvajano 5. simfonijo P. I.
Nad 200 pobitih mul je ležalo Prav zaradi tega ima danes Čajkovskega. Pod vodstvom dina vrhu hriba Bukovica. Veli- m življenju Zagreba in cele rigenta Horvata je to simfonič-ka količina raznovrstnega orož- Hrvatske posebno mesto in no delo. ki združuje vse značil-cnnnPrWji • Iabl5;i m’‘nOTneti. omd pomeni znatno ter kvalitetno nostl svojega avtorja in v *tt-j.OOO odej in drugega materia- izboljšanje tamkajšnje gleda- rih stavkih živahno, ponekod la je bil naš plen. Vse to je USke situacije.	kar mogočno kontrastlra svoj«
bilo priborjeno za ceno žlahtne Zraslo je iz žive potrebe, stilno različne, a krasno ubra-rvi naših in hrvatskih borcev, začrtalo si je lastno pot, za- ne sestavine, dobilo Izvedbo, ki Italijanski vojski pa je bila ta grebško gledališče »Komedija« Je vsakogar osvolila s svojo naša velika skupna zmaga eden iz dneva v dan zanesljivQ na- vsebinsko oonoWstlo (n obll-od naihujših udarcev. Zmago- preduje, pridobiva si trajno kovno dosnanostlo. Dirigentski vite brigade so rajale od nav- popularnost v Zagrebu, po nastop Milana Horvata je za-dušenia. okrepila se je samo. Hrvatski in po vsej držam in pustil elobok vtis in je blstve-zavest partizanov in udarna tako postaja važen faktor v no nripomoeel k umetniškemu moč naše vojske se je še bolj našem gledališkem življenju uspehu osmega abonmajskega dvignil«.	V. F. koncerta.	B.
in tja. S smrtno grozo so presenečeni Italijani ugotovili, da so obkoljeni. Počasi se je stemnilo in vojsko je pokrila nočna tema.
Vso noč so naše patrole 1--vile razbite dele sovražnikove kolone. Preplašene mule so se razbežale im kar same prihajale k nam v vasi. To noč je bilo med partizani izredno veselo. Dobili smo puške, mitraljeze i ogromno municije. Živo se spominjam pozneje padlega komandanta Cankarjevega bataljona Badovinca, ki je ves razgret prišel v operativni štab in postavil pred komandan‘a S ;-ranoviča lahki minomet. »Prav sedaj smo jih 30 v zidanici, mi smo brez izgub. Fašisti so z znakom M,« je dejal ir ponovno odhitel na položaj.
Zjutraj smo dognali da se je glavnina obkoljenega s . ažni-ka utrdila na hribčku pri vasi Bukovica in takoj začela z napadanjem. Tri dni in tri no ■ so hrvatski in slovenski partizani uničevali Mussolinijevo elito, ki je iz vsega svojega orožja bruhala strašen ogenj, čim se je kdo približal. Tiste dni je v težkih borbah vzplamtelo tn se skovalo iskreno bratstvo med slovenskim in hrvatskim narodom. Tiste dnj so borci hrvatskih in slovenskih brigad, laični in prezebli, napol goli, sredi najhujše zime, ufcru-
8 konciznostjo in občutjem, ki sta izčrpali njeno izrazno ne posebno blestečo, zato pa po zgradbi In posrečeni spojitvi klasične linije in modemih glasbenih sredstev izredno zanimivo simfonijo. Največ uspeha pri občinstvu je dosegel Mozartov »Koncert za klarinet in orkester«. Ne samo, da je sklad-
posredno vzvalovila čustvenost poslušalcev, tudi virtuozni solo klarinetista prof. Mihe Gunzka je doprinesel k nje uspehu velik delež, ki je pokazal, da Imamo v njem resničnega umetnika na klarinetu. Solist Gun-zek in dirigent sta bila po tej točki večkrat poklicana na po-
MEDVEDEK NEEWA - t-o J. O. Curwoodu — Riše Miki Muster
316.
Rad se je spuščal v prijateljske rokoborbe
s psom, ki mu pa ni bil več enakovreden nasprotnik, saj je bil že za polovico lažji. Z užitkom se je popolnoma nepričakovano vrgel na
Poslej rokoborba Neewa ni več veselila, Konec tretjega tedna sta prispela do koče.
DOBRA PERICA gre prat na dom po znižanih cenah. Naslov v ogl. o<ddeiku.	6991-2
ZLOŽLJIV ČEBELNJAK za 10 A2 zamenjam takoj za čebele brez panja. Naslov v ogl odd. 7050-6 S1JERLE ANICA iz Tržiča pri Kranju svarim pred nakupom premičnin in nepremičnin, ki jih Andrej Zadražmik iz Tržiča prodaja, zastavlja ali nanje najema posojila, ker sem po siicpu sodišča v Kranju solastnica teh premičnin in nepo-emičnin.	6957-11
PREKLICUJEMO izgubljeno prikolic* no tablico štev. S 855. KZ, Velika Kostrevinica, Šmartno pri Litiji.
7075-11
GOSPODINJSKO POMOČNICO, staro od 30—40 let, po možnosti vajeno kuhe in ljubiteljico otTok, sprejmem k majhni družini. Ostalo po dogovoru. Naslov v podružnici SP Zagorje.	7051-1
KASAŠKO KOBILO in enoletno žrebe z rodovnikom prodamo. Gozdno .gospodarstvo Ljubljana, Parmova ulica 4, telefon 50-797.	7028-4
ODLIČEN RADIO prodam. "Wolfo-va 10-L, desno.	6975-4
KREDENCO, staro, prodam. Celovška 69.	6982-4
OMARO, dvodehro (za obleko), oreh, poceni prodam. Aleševčeva ul. 7, Šiška.	7002-4
TABLETJRKO, malo, ročno, kupim. PonurÜx' z opisom in ceno v ogl. odd. pod »Tabletirka«. 69TŠ-5 MALO POSESTVO na Dolenjskem
prodam. Camdir Roman, Polje 2, Zagorje.	7052-7
Zagorje. HIŠO "
-viikija in ga pokopal pod sabo kot pod veliko	valo, kadar se je Neewa postavil na zadnje	je tako vztrajno vzpenjal na okno in gledal	brezplačno	" stanovanje
mehko blazino, da je komaj še lovil sapo. Vča- noge in koracal kakor človek ,in najbolj jezi- noter, da se mu je še Neewa radovedno pri-	ht jof'uS
sih ga je tudi tako čvrsto objel, da se mu cika-	lo, kadar se je medvedek sredi belega dne	družil. A zanimivega ni bilo kaj prida: veliki	Ccnima.	upoLjl™
kor ni mogel izmuzniti. Te igre so Mikija na-	spravil dremuhat. Toda njuno tovarištvo je	prostor je bil prazen, le peč in miza sta še stali	Nl
ravnost navduševale, dokler nista nekoč oba	ostalo neskaljeno in složno sta jo ubrala skozi	tamkaj; vse ostalo je bilo odnešeno.
pošteno padla čez skale.	pomladni gozd.
Rezervne artilerijske oficirje
terenov: Rožna dolina, Vič, Trnovo in »Oskar Kovačič« pozivamo na strokovno predavanje, ki bo v ponedeljek, dne 10. t. m. ob lo. uri v poslopju »Ljudske tehnike«, Lepi pot 6/1. — Udeležba obveznal
Mestna obrtna zbornica v Ljubljani sporoča vsem vabljenim dele :atem in gostem, da je IV. red-n. letni občni zbor zbornice napovedan za nedeljo, dne 9. maja t L, preložen za nedoločen čas. Predsednik zbornice:	Mihelčič
Ivan, 1. r.
Jugoslovanska pomorska agencija Ljubljana — Selenburgova 1 obvešča vse zainteresirane, da dobe karte in vsa navodila za vsa 1 otovanja z našimi ladjami po Jadranu in za izven, pri nas.
PUTNik v Ljubljani organizira v nedeljo, 9. maja enodnevni izlet v Zagreb z motornim vlakom na nogometno tekmo JUGOSLAVIJA : BELGIJA. Prijave sprejema PUTNIK.
PUTNIK v Ljubljani organizira v mesecu maju sledeče izlete: 22. maja dvodnevni izlet preko Vršiča v Trento, 29. maja dvodnevni izlet v Logarsko dolino, 29. maja dvodnevni izlet v Crikvenico in Opatijo. Prijave sprejema PUTNIK.
Zaradi poplave so konjske dirke v Ljutomeru preložene na 16. maj. Klub za konjski šport Ljutomer.
Obveščamo vse prizadete, da bodo od 15. maja naprej sprejemale začasno prijavo in odjavo prebivališča le postaje LM št. 1, 2 in 3, vsaka za svoje področje. Prijavljanje in odjavljanje sprememb stalnega bivališča, ostane še nadalje na tajništvu za notranje zadeve OLO Celje, Gregorčičeva 5.
Evangeljska cerkvena služba v
Ljubljani bo v evangeljski cerkvi, Gosposvetska cesta 9, dne 30. maja ob 10. uri in ne 9. maja kakor je bilo javljeno.
Po britju uporabljajte za vašo kožo le kremo »Pour Vous«. Dobite jo povsod.
ÖBS0YÖBI £io YPEIÜMJ1
L.	J., L. .
VPRAŠANJE: Zaposleni ste od 25. IV 1923 dalje. Ker sle dopolnili sia-r >t:io jo 55 let, niste pa bili 55 ly1 za v.--leni. Vas zanima, aii &e V.:n lij Štel v delovno dobo čas od 11 v. 1916 do 1. XI. 1918, ko ste slu/ .; v bivši avstro-o&rski vojski in čas od 11. XI. 1919 do 29. I. 1920 :n od 25. VI. 1920 do 8. VIII. 1922, 1 > ste bili v bivši jugoslovanski voj-
F"od. vstopom v vojaško službo n.-te bili zaposleni.
ODGO\OR: V smislu čl. 24 Uredbe o določanju in o prevedbi pokojnin in invalidnin se šteje v de-; • dobo za pridobitev pravice in y\ odmero pokojnine oz. invalidnine • prebit v vojaški službi, v ujet-1 >tvu ali v internacijah d oojnak
0	i iota 1912 do 1920, in sicer pod
pagojem, če je bil zavarovanec neposredno pred tem v delovnem razmerju. Pa tudi zavarovancu, ki ne-:	dno pred nastopom vojaške
osti, oz. neposredno pred inter-I—' jo ni bil v delovnem razmerju, - ta čas šteje v delovno dobo, in sicer za pridobitev c ra vice m odmero invalidske pokojnine in inva-
1	eune ter za pridobitev pravice in odmero starostne pokojnine — sleđ--ij • pa 1-e pod pogojem, če dopolni v zaposlitvi s polnim rednim delovnim časom 15-lemo delovno dobo.
B.	M. M. S.
\PRASANJE:	Ali mora zavod
uslužbencu, ki ga je sprejel v službo, priznati plačilni razred, ki ga je ::nel uslužbenec v prejšnjem usluž-benskem razmerju?
ODGOVOR:	Uslužbenec obdrži
prejšnji plačilni razred samo v primeru premestitve, ali pa, če novi d iodajalec pristane na uslužbenčevo zahtevo, da službo sprejme le pod pogojem, da bo prejemal prejemke prejšnjega plačilnega razreda.
K. P., LJUBLJANA t VPRAŠANJE: Katere hiše zasebnih lastnikov pridejo v stanovanjsko skupnost?
ODGOVOR: Po čl. 14 Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš se vključijo v stanovanjsko skupnost zasebne hiše z več kot dvema stanovanjema. Mestni in okrajni (mostni-občinski) ljudski odbori pa lahko po
3. odst. .navedenoga člena določijo,. da uporabljajo zasebni lastniki tudi stanovanjske hiše, ki majo 3 manjša stanovanja. Po čL 2 Odloka o organih upravljanja in določitvi hiš, ki spadajo v stanovanjske skupnosti na območju glavnega mesta Ljubljane (Ur. I. LRS št. 11-54) se zasebne hiše z dvema stanovanjema ali s tremi manjšimi stanovanji ne vključijo v stanovanjsko skupnost, pri čemer se koit manjša stanovanja štejejo dvosobna stanovana z običajnimi pritiklinami. Prav tako se ne vključijo v stanovanjsko skupnost tudi hiše z več kot tremi manjšimi stanovanji, če njih stanovanjska površina ne presega površine hiš z dvema ali tremi manjšimi stanovanji. Kot stanovanja se ne štejejo: kletna jn podstrešna stanovanja, stanovanja, ki jih sanitarna inšpekcija izloči kot za bivanje neprimerna in stanovanja VII. kategorije. Pri določanju števila stanovanj v posamezni hiši pa je treba upoštevati gradbeni načrt in ne poznejše zasilne preureditve.
S F. P.
VPRAŠANJE: Ali sme posojilodajalec terjati plačilo višjih obrokov posojila, kakor so bili dogovorjeni?
ODGOVOR: Dogovora o obročnem plačevanju posojila tudi NB sama od sebe ne bi mogla spremeniti. Celotno plačilo, ali pa plačilo višjih obrokov, kot so bili dogovorjeni, bi bila upravičena zahtevati v primeru, če je bila dogovorjeaia izguba obročne dobrote za primer, če se obrokov ne bi v redu plačevalo. Upravičena bi tudi bila zahtevati primerno varnost za plačilo, če bi obstajali utemeLjeni razlogi, da se bo dolžnik rednemu plačevanju obrokov izmikal.
Posojilodajalec je pa vsekakor upravičen vsak čas zahtevati polno plačilo do tedaj zapadlih, toda neplačanih obrokov.
Kupon
za pravno posvetovalnico S. p. »Odgovori na vprašanja«
Se nkkäJj^ 1
Rečici Velunja in Paka preplavili bregove
Zaradi silnega naliva sta dne 6. maja prestopili bregove rečici Paka in Velunja in preplavili večje površine zemlje. Preplavljena Velunja je doslej povzročila na gradbišču termoelektrarne Šoštanj za več kot en milijon škode. Reka Paka pa ogroža most v Penka in most v Pa-šk; vasi. Reševalci so stalno na delu, da bi preprečili zrušenje mostov. Voda je začela nek > iko upadati in upajo, da večje škoae ne bo.
Razen poplav je tudi močan veter na tem pori roč ju povzročil veliko škode. Polomil je drevje in odkril nekaj hiš. Pocestniku Lesjaku iz Šmihela nad Mozirjem je odneslo »treho s tramov era vred.
Ljubezenska tragedija
V Domžalah se je pred nekaj dnevi pripetil žalosten, dogodek, ki ga je povzročil Človek katerega čustva so prevladala razum.
Usnjarski tehnik Vinko Potočnik se je v Domžalah, kjer je bil zaposlen. seznanil z mladim Jr k letom, do katerega ni bil ravnodušen. Pred časom je bil premešaš* v Konjic«, kjer je zvedel, da * je dekle izbralo drugega. Ta vest ft v njem porodila vihar ~ boles-ti in nemira in ga silila k nepotrebnemu maščevanju. V začetku tega tedna je prišel v Dora-noklical dekle iz trgovine,
kjer je v službi, in oddal nanjo strel. Na srečo je krogla samo oplazila dekletovo glavo. Potočnik se je nato hotel sam ustreliti, kar mu je preprečilo lahko ranjeno dekle in drugi ljudje, ki so mu hoteli odvzeti pištolo. Da svojo namero izpolni, je Potočnik ljudem zbežal in se po kakih 100 m ustavil ter se ustrelil v desno sence. Krogla mu je prebila glavo. Močno ranjenega so potem, ko je dobil prvo zdravniško pomoč, odpeljali v bolnišnico, kjer je včeraj zjutraj umrl.
Nevihta povzročila veliko škodo
Pretekli četrtek ponoči je nad ptujskim okrajem divjala močna nevihta. Strela je udarila v hišo kme-11 Marka Obrana in zažgala gospodarsko poslopje. Obran je oškodovan za več kot 400.000 din.
Sredi ceste
ga je pričakala smrt
Pretekli teden so našli na eesM Suhor—Ravnace mrtvega 57-letnega S M. Ob komisijskem ogledu so ugotovili, da je imel mrtvec odrgnine na komolcih in kolenih, ki «o verjetno nastale, ko se je hotel dvig niti s tal. S. M. je bil kronični alkoholik in močno bolan na srcu Domnevajo, da je S. M. na podi proti domu onemogel in ker ni bilo nikjer nikogar, ki bi mu pomagal, je na cesti tudi umrL
NOGE TE BOLE? vzemi SIL-VASOL za kopanje nog, ki vsebuje zdravilna smrečna olja in
klorofil.
Ko ga poskusite Vam postane KOLYDOL najpriljubnejša zobna pasta. Spomnite se ko greste mimo drogerije!
MOTOX — MOTOX — MOTOX
je edino sigurno sredstvo, da obvarujete Vašo obleko pred molji!
SREDNJA GLASBENA SOLA V LJUBLJANI
objavlja, da bodo 1. privatni izpiti dne 1. in. 2. junija — prijave do 25. maja. 2. sprejemni izpiti dne 12. junija za klavir, violino, čelo in kontrabas; 14. junija za pihala, trobila in solo petje:	15.
junija za učiteljstvo — teoretski oddelek. — Pravilno kolkovane prijave z dokumenti o že končanem šolanju je vložiti do 31. maja 1S54. — Direktor: Vida Hribar — Jerajeva.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Sobota, 8. maja ob 20: Linhart, Matiček se ženi. Izven ln za podeželje. — (Matička igra Stane Cesnik). Znižane cene.
Nedelja, 9. maja ob 15: Linhart: Matiček se ženi. Izven in za podeželje (Matička igra Stane Cesnik). Znižane cene.
Ob 20: Salacrou; Tak kakor vsi. Izven.
Ponedeljek, 10. maja ob 20: Huxley: Giocondin nasmeh. Abonma ~red S, dramski.
OPERA
Sobota, 8. maja: Gostovanje v Zagrebu: Sutermeister, Romeo in Julija. V Ljubljani gostovanje Zagrebškega gledališča »Komedija« — ob 20: Nedbal: Poljska kri, opereta.
Nedelja, 9. maja: Gostovanje v Zagrebu: Prokofjev, Zaljubljen v tri oranže.
V	Ljubljani gostovanje Zagrebškega gledališča »Komedija« — ob 15: Nedbal: Poljska kri, opereta. Ob 20: Dostal: Clivia, opereta.
Ponedeljek, 10. maja: Gostovanje v Zagrebu: Švara. Prešeren.
V	Ljubljani gostovanje Zagrebškega gledališča »Komedija« — ob 20: Lehar: Zemlja smehljaja, opereta.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 8. maja ob 20: Aristofanes,
Lisistrata. Izven.
Nedelja. 9. maja ob 20: Aristofanes, Lisistrata. Izven. Ponedeljek, 10. maja ob 20: Hodge, Dež in vihar. — Izvajajo člani M KUD Kajuh, V. gim.
Torek, 11. maia ob 20:	Slavko
Grum. Dogodek v mestu Gogi. Red Torek. Vstopnice so v prodaji.
Sreda, 12. maja ob 20: Aristofanes. Lisistrata. Izven.
Zaradi službene odsotnosti tov. Milčinskega odnade za danes napovedana predstava Harvey. — Igrana bo grška komedija Lisistrata.
Šentjakobsko
GLEDALIŠČE Ljubljana — Mestni dom Sobota, 8. maja ob 20: W. Lichtenberg: »Veselo potovanje«, veseloigra. Izven.
Nedelja, 9. maja ob 16: Nestroy-Likar; »Ah ta ljubezen šmenta-na ...«, veseloigra z , godbo, petjem in plesom.
Nedelja, 9. maja ob 20: W. Lichtenberg:	»Veselo potovanje«,
veseloigra.
V	soboto 8. in nedeljo 9. maja obakrat ob 20. uri bodo ponovili zabavno in duhovito veseloigro »Veselo potovanje«, ki vedno polni dvorano. V nedeljo popoldne ob 16. uri pa bo popoldanska uprizoritev spevoigre »Ah ta ljubezen šmentana . . .« Za obiskovalce, ki niso dobili pri zadnji predstavi vstopnic bodo te rezervirane do sobote do 16. ure. Prodaja vstopnic v Mestnem domu.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE
Komenskega ulica — Rokodelski dom
Sobota, 8. maja ob 20: Petrovič: »Vozel«. Komedija.
Nedelja, 9. maja ob 20: Petrovič: »Vozel«. Komedija.
MESTNO
LUTKOVNO GLEDALIŠČE ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28
Sobota, 8. maja ob 9: Gostovanje
v Gočah.
Ob 15: Gostovanje v Senožečah. Ponedeljek. 10. mam ob 9: Gostovanje v Frankolovem, ob 11 in 14: Gostovanje v Vojniku.
Torek. H. maja ob 9: Gostovanje
v Vitanju,
ob 11.30: Gostovanje v Zrečah, ob 16: Gostovanje v Oplotnici. Sreda, 12. maja ob 9 in 15: Gostovanje v Slov Konjicah. Ljubljansko občinstvo opozarjamo, da bo marionetno gledališče na Levstikovem trgu zaprto do 17. maja zaradi gostovanja z ročnimi lutkami po Primorski in Štajerski«
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Sobota, 8. maja ob 20: Maxwell . Anderson, »Zašlo je sonce«. Drama v treh dejanjih, petih slikah. Izven in za podeželje.
Nedelja, 9. maja ob 16: Maxwell Anderson, »Zašlo je sonce«. Drama v treh dejanjih, petih slikah. Izven in za podeželje.
Torek, 11. maja ob 20: Maxwell Anderson, »Zašlo je sonce«. Drama v treh dejanjih, petih slikah. Red Torek in izven.
Četrtek, 13. maja ob 16: Maxwell Anderson, »Zašlo je sonce«. Drama v treh dejanjih, petih slikah. Red popoldanski.
Sobota, 15. maja ob 19.30: Gostovanje v Cerkljah pri Kranju — Ivo Vojnovič, »Ekvinokcij«. Drama v štirih dejanjih.
Nedelja, 16. maja ob 16: Maxwell Anderson, »Zašlo je sonce«. Drama v treh dejanjih, petih slikah. Izven in za podeželje.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
Sobota, 8. maja ob 19.30: Shakespeare: Othello. Premiera. Nedelja, 9. maja ob 19.30: Shakespeare: Othello. Prva repriza. Režija in scena Bojan Čebulj.
B A Z PISI
Komisija za razpis mesta direktorja Gozdnega gospodarstva v Ljubljani, razpisuje v smislu 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrto-v
MESTO DIREKTORJA Gozdnega gospodarstva v Ljubljani
Pogoji: 1. Gozdarski inženir z najmanj 10-letno prakso in opravljenim strokovnim izpitom ali
2. Gozdarski tehnik z najmanj 15-letno .prakso in opravljenim strokovnim izpitom.
Pravilno kolkovane prošnje z. navedbo življenjepisa in opisom strokovne prakse je oddati pri Okrajnem ljudskem odboru Ljubljana - okolica, Ljubljana, Zupančičeva 8, najpozneje do 17. maja.
OMISLI
Umrla Je naša. ljuba žena, mama, stara mama, teta
CECILIJA CERAR Pogreb bo v nedeljo, 9. maja ob 15.30 uri z Zal Andrejeve mrliške vežice.
Žalujoči: mož Janez, nečak Peter, Mihelca, Anta sinahi, Janez, Peterček, Lučka, Marjetka vnuki ter ostalo sorodstvo.
Umrl Je naš dragi oče in stari oče
JANEZ HROVATIN železničar v pokoju Pokopali ga bomo danes ob 18. url na pokopališče v Črnučah.
Žalujoča družina Hrovatin ter ostalo sorodstvo.
gled; 16.10 Uganite kaj Igramo;
17.10 Poje Ljubljanski Komorni zbor p. v. Milka Skoberneta; 17.30 Okno v svet — Naši sosedje Furlani; 17.40 Iz jugoslovanske orkestralne glasbe — (S. Premrl, J.
Novak, D. Jenko); 18.20 Ljudsko-prosvetni obzornik — Gorenjske »Svobode« pred kongresom; i8.30 To in ono iz arhiva slovenskih narodnih pesmi: 20.00 Pisan sobotni večer; 22.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 22.20 Glasbena medigra; 22.30 — 23.00 Oddaja za naše izseljence — na valu 327.1 m; 23.00 — 24.00 Oddaja za tujino — na valu 327..1 m (Prenos iz Zagreba).
KONCERTI
Dekliški zbor X. gimn. Moste bo izvajal drevi ob 8. uri v Filharmoniji koncert narodnih in umetnih pesmi. Zborovodja prof.
Janez Bole.
Pianistka Hilda Horak - Časova
koncertira v ponedeljek v Filharmoniji. Vstopnice so Še na razpolago, študenti in dijaki imajo 50% popusta proti predložitvi legitimacije.
PREBADANJA
Ogled pokopališča in Zal bo v nedeljo, 9. maja pod strokovnim vodstvom direktorja Mestne vrtnarije tov. Franca Pirnata. Zberemo se ob 8.30 pri pokopališki
cerkvici. Vabi vse Vrtnarski od-	_
sek. zadruge »Sadjar in vrtnar«.-V . Mestna- brivnica, Veleje. Nastop Ljubljani.	službe možen takoj, plača po dogovoru.	6828-1
KROJAŠKO OPREMO: šivalni stroj »Pfaff«, salonsko zrcalo, prikrojevali! o mizo in skrinjo prodam. — Ljubljana, P redovi červa 7-1. Ogled od 8.—16. ure.	6965-4
POHIŠTVO, rabljeno, reč kosov, poceni prodam. Ljubljana, Predoviče-va 7-1. Ogled od 8.—16. ure.
6964-4
POZOR! Pevovodje in učenci klavirja! Dobro ohranjen salonski harmonij prodam. Naslov v ogl. oddelku.	6Q0T-4
TRICIKEL, nov, močan, prodam. — Naslov v ogl. oddelku. 6855-4 ŠIVALNI STROJ »SINGER«, skoraj nov, prodam. Ogled od 15 do 19. Zagorc, Miklošičeva 7-1V (pri Lapajne).	6888-4
PAVILJON (baraiko) prodam. Zaloška 48, Vahtar.	6S91-4
OMARO, dobro ohranjeno, prodam.
Zorman, Breg 6.	6945-4
2 AVTO PLAŠČA, rabljena, 32X6 in 700X20, kupi Kopač, Vrhovci 75, Ljubljana.	6956-5
OMARO, rabljeno, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »široka«. 6798-5 DVA IZVODA knjige Rawlings: »V pomladi življenja« takoj kupi uredništvo Slov. poročevalca.	.5
PRVOVRSTEN LINOLEJ 9.5X2 ku-* pim. Naslov v ogl. odd. 6842-5 ENKARATNI BRILJANT brez napake kupim. Naslov v ogl. oddelek.	6942-5
ZAZIDLJIVO PARCELO do 500 m2 v Ljubljani med Gasilsko in Gale-tovo ulico ali v bližini centra ku-
ogl. odd- pod »Nujno«. 7049-9
Rimskih Toplicah in delno hrano nudim takoj upokojenki ali poro-x”—1"':?Dcema z a pomoč v Naslov v ogl. od-69S0-9
MANJŠA VSOTA DENARJA najdena. Dobi se na VII. gimnaziju
7019-10
BIVŠA USMILJENKA aid dekle sred-njib let,_ ki želi zamenjati službo gospodinje, dobi dobro mesto z dobro plačo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vestna in poštena«. 6641-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, vajeno kmečkih del. iščem. Povšnar Filip, Preddvor 21, p. Preddvor.
6905-1
KN JIGOVODKINJA s triletno prakso v manjšem podjetju želi zamenjati službeno mesto v Ljubljani. Nastop 1. junija. Naslov v ogl. oddelku.	6904-1
ZLATARSKEGA POMOČNIKA z dobro prakso sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku.	6906-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, samostojno, vajeno otrok, išče tričlanska družina. Naslov v ogl. oddelku.	6854-1
TRGO\TSKO PODJETJE »KLASJE«, Kranj, sprejme v službo s Takojšnjim nastopom: samostojnega računovodjo ali tudi začetnika, ki bi se v krajšem času osamosvojil, in dve absolventki ekonomskega tehnikuma, ki bi imeli veselje do žitne in mlevske trgovine in ki bi v krajšem času lahko prevzeli samostojen referat. Prednost imajo reflektanti iz Kranja ali okolice.
6902-1
STENODAKTILOGRAFKO in dakti-lografko z znanjem slovenskega, srbohrvatskega j n nemškega jezika sprejme Metalurški inštitut v Ljubljani, Jamova 3.	6791-1
KMETIJSKA ZADRUGA Radohova vas sprejme v službo 1 verziranoga knjigovodjo ali knjigovodki-n.jo z večletno prakso in 1 blagajničarko z najmanj 3 leti prakse. Zaželene samske osebe. Stanovanje preskrbljeno. Nastop službe s 1. junijem.	6772-1
BRIVSKEGA POMOČNIKA sprejme
Sporočamo Žalostno vest, da Je preminul naš preljubi mož, oče, tast in stari oče
FRANC JELASIC načelnik drž. žel. v pokoju
Pogieb dragega pokojnika bo 9. maja ob 15. uri iz Jožefove mrliške vežice na 2alah.
2alujoče rodbine: Jelašič, Kam-perdijk, Švigelj ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Amsterdam, 7. maja 1954.
MRLI OGLASI
OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, krasen, tapeciran (švedsko platno), prodam. Ljubljana, škrabčeva ulica 55-11. 'nasproti Stud. naselja).
-4
>JUGOPLASTIKA«, tovarna konfekcije, galanterije, Split, išče več galanterijskih modelarjev za izde-davo torbic, denarnic, aktovk, igrač itd. iz polivinila. Pismene ponudbe z opisom o dosedanjem delu i.n strokovnimi kvalifikacijami poeLaiti na »Jugoplastika«, Split, p. p. 142.	7050-1
PRODAM: kompletno spalnico (ple-skano), postelje z nočnimi omaricami, 2 posteljna vložka in šivalni 6troj »Singer« z dolgim čolničkom. Ljubljana, Velebitska 1 (Vič).
7064-4
REGISTRIR BLAGAJNA s 6 predali in petrolejski merilni aparat, vse v brezhibnem stanju, naprodaj. — Golenko, Sv. Miklavž pri Ormožu.
6950-4
MLINARJI, POZOR! Valje za zrno (schrat walzen) prodam. — Valji 550X 550 za takojšnjo postavitev. — Ivan Garbajs, Zg. Otok 2, p. Radovljica.	6949-4
OTROŠKI VOZIČEK, pol globok -uporaben tudi za športnega, po-ugodni ceni prodam. Gec Stane, Celovška cesta, mestni bloki 1-1. desno.	6926-4
TOVORNI AVTOMOBIL 3-4 tone z diesel motorjem v voznem stanju kupimo. Ponudbe s tehničnim opisom in ceno poklati na Kmetijsko zadrugo, Boh. Bistrica.	7076-5
SEDEŽNO KAD, dobro ohranjeno, kupim. Naslov v ogl. odd. 6777-5
f>im. Ponudbe na Preksavec, Lfub-ja.na, Hrenova 17.	6880-7
V OPATIJI kupim takoj, enodružinsko vilo. Ponudbe čim p rej v ogl. odd. pod »Dober plačnik«. 6959-7
•UNION«:	italijanski žilen »Pot
upanja«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. — Prodaja vstopnic od 10—11 ter od 15. ure dalje.
»KOMUNA«; amer. Darvni L len •S kar am uš«. Bre^ tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — Ob
10. uri matineja istega filma. »SLOGA«:	ameriški barvni tlim
»Proti vsem zastavam«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10. uri matineja istega filma. Prodaja vstopnic v obeh kino-matografih od 9—11 ter od 14. ure dalje.
»SOCA«:	ameriški barvni film
»Obzorja na zahodu«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 m 20. Prodaja vstopnic od 10—ll ter od 15. ure dalje.
LETNI KINO »TABOR« (bivSi L kino MILICA v Slomškovi urici) predvaja ameriški barvni fi.uj »Obzorja na zahodu«. Tednik. — Predstava ob 20-30 uri. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
»ŠISKA«:	ameriški	barvni film
»Divji sever«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. •TRIGLAV«; amer. Darvm rikn »Obzorja na zahodu«, in tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. »LITOSTROJ«: angl. -film »Osebna zadeva« in tednik. Predstava ob 20. uri. Prodaja ystopme eno uro pred pričetkom.
LJUDSKA UNIVERZA — Sindikalna dvorana DOZ, Ljubljana, Miklošičeva 19 — Kulturno - dokumentarni filmi:	Hrvatski
komponisti, Kronanje angleške kraljice (barvni), Steklo, francoski slikar Manet, GsvoDodi-tev Neaplja, Zgodovina ure. — Predstavi ob 17 in 20. un. ŠENTVID »SVOBODA«: ameriški film »Rebecca« ob 18 in 20. VEVČE:	ameriški film »Veliki
Caruso«.
DOMŽALE: ameriški barvni film »Aaierik2nec v Parizu«. ZADOBROVA: nemški film »Maja v tenčici«.
CELJE »UNION«:	jugoslovanski
film »Daleč od sonca«.
CELJE »DOM«: amer. film »Oženil sem se s čarovnico«.
KRANJ »STOR2IC«: ameriški film »Kruto morje« ob 15.45, 18 in 29.15. Zadnja predstava z dvojnim programom »Kruto morje« »Vabljive zvezde«.
KRANJ »SVOBODA«: nemški film »Vabljive zvezde«. Ob 20 dvojni program »Vabljive zvezde« in vViva Zapata«.
L. KINO »PARTIZAN« - KRANJ: ameriški film »Ukročen« ob 29. CERKLJE »TRIGLAV«: amer. film »Ob veliki Ločnici« ob 20. JESENICE »RADIO«:	amer. ka-
ubojski film »Samo.tna zvezda« ob 18 in 29.
JESENICE »PLAV2«:	ital. film
»Ni miru med oljkami« ob 13 in 20. uri.
KOROŠKA BELA: ameriški film »Sled v pristanišču« ob 18 in 20. uri.
LEPO KOMFORTNO dvosobna stanovanje v Ljubljani zamenjam za podobno v Ribnici. Voglar, kamnoseški mojster, Škrabčeva 6	—
Ljubljana.	6961-9
ENOSOBNO STANOVANJE s kabi-ne:om v novi stavbi zamenjam za enakovredno v podkletenem pritličju. Ponudbe pod »Invalide v ogl. oddelek.	6BC5-9
STANOVANJE V CELJU zamenjam za stanovanje v Ljubljani. Ponudbe v ogL odd/ pod >2amenjava<.
6955-9
IŠČEM SOBO ali kabinet za mirno urednico brez obiskov za dobro nagrado. Ponudbe pod »Dobra nagrada« v ogl. odd.	6749-9
SONČNO ENOSOBNO STANOVA-N JE zamenjam za enako v centru ali bližini. Pismene ponudbe pod »Čistoča« v ogl. odd.	6779-9
GARSONIERO v centru Zagreba zamenjam za enako ali enosobno komfortno stanovanje v centru Ljubljane. Ponudbe pod »HK« v ogl. oddelek.	6815-9
INŽENIR išče prazno a V opremljeno sobo za dve osebi. Ponudbe pod >Za vsako ceuo« v oni. odd. 6871-9 ENOSOBNO STANOVANJE v Šentvidu 104 zamenjam za enako ali večje v Ljubljani ali v bližini. — Prosen, Šentvid 104, Ljubljana.
6957-9
PREKLICUJEMO, kar smo govorili o Bukovnik Vidi rz Adergasa. — Ropret Andrer. Knc Polonca. Zorman Marija, Bidcr Marna. 6905-11 POSESTVO v izmeri 1.63 ha (njive, travnik, sadono=nik in vrt skupaj) z enodružinsko zidano hišo v dobrem stanju, oddaljeno >0 minut cd Ptuja, prodam skupno ali na posamezno hišo z 87 ari zemlje. Informacije: Zorčič Franjo, Ptuj.
7081-7
PARTIZAN APACE, društvo za telesno vzgojo, proda ali zamenja za kakšne druge telovadne rekvizite dve dobro ohranjeni tenis mreži. Interesenti naj se obr.ejo na r.aš naslov.	7079-4
ZAMENJAM hišico z vriom v bližini Ptuja za enako na deželi ali vzamem v nriem. Hišo eventualno prodam. Pismene ponudbe poslati pod »Štajerska« na podružnico SP Ptuj.	70S0-7
•*•••«•• •••••••«• •«« *•-•••••«••« •••••*«•* «•*•••••• •••*•«••*
da nama je v 82. umrl oče., oziroma
Sporočava, letu starosti stari oče
FRANCE JERNEJČIČ železniški vlakovodja v pokoju Pogreb bo v nedeljo, 9. ma/a ob 14.30 url Iz Frančiškove mrliške vežice na 2alah.
Frahce ln Jernej Jernejčič.
ZAHVALE
Ob smrti naše «name
CECILIJE BENČINE
se zahvaljujemo vsem, ki ste lo spremili na njeni zadnji poli, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje.
Družina Vokalova.
Generalno zastopstvo tovarn
MERCEDES-BENZ
RADIO
13.00,
Spored za soboto
Poročila:	5.35, 8.00, 7.00,
15.00,	17.00,	19.00 in 22.00.
5.30 — 7.30 Dobro Jutro, dragi poslušalcu (Pester glasbeni spored); 7.20 Za gospodinje; 12.00 J. Strauss: Pripovedke z Dunajskega gozda fn Svatovska polka:	12.15
Cicibanom — dober dan’ 12.30 Opoldanski koncert — Edvard Grieg: Koncert za klavir 1n orkester v a-molu op. 16; 13.45 Za pionirje:	14.03 Mazurke in valčki;
14.20 Hrvatska narodna glasba (Prenos iz Zagreba); 14.40 Kaj bo danes na sporedu; 14.45 Hammond — orgle v ritmu: 15.30 Operetna glasba — (»Boccaccio«, »Dijak prosjak«); 16.00 Kulturni pre-
Sedež:	LJUBLJANA, Titova 28, teleion 31-283
K	~	......
Zastopstva: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skoplje, Koper, Novi Sad, Split, Dubrovnik
Prodaja: osebnih, dostavnih, bolniških intovornih avtomobilov, avtobusov in trolejbusov, gasilskih in komunalnih voz, brodskih motorjev in agregatov ter vseh rezervnih delov. — Prodaja: vseh dimenzij tekstilnih in »METAUC« Y gum ter specialnih AIKSTOP zračnic.
»••••»?#• •••••» •••«••••■ »•»•••••• *••••■••« •••*••••■ •••••*••« •>
• «•••	•■•••••»•	>t^.
V družbenem planu Maribor-okolica je posebno poudarjeno
vinogradništvo in sadjarstvo
Pretekli teden sta se v Mariboru sestala oba zbora Okrajnega odbora Maritoor-okolica. Sprva skupaj, zatem pa ločeno, so člani obeh zborov obravnavali letošnji družbeni plan in proračun okraja.
Računajo, da se J>o letos fizični obseg proizvodnje povečal za 11.5%. Industrijska proizvodnja se bo povečala zlasti \v kovinski industriji in industrij! barvastih kovin. Velike naloge čakajo zlasti tovarno IMPOL v Slov. Bistrici, katere razvoj bo moral iti skladno s pričetkom proizvodnje v Tovarni 2iuminija v Kidričevem. Zaradi tega bodo potrebne precejšnje investicije.
Posebno pozornost posveča letošnji družbeni plan vinogradništvu in sadjarstvu, ki sta bila zaradi naravnih nezgod v lansfccm letu precej prizadeta. Treba' bo
Za gostinstvo v celjskem, okraju je mogoče reči, da je. lani dokaj napredovalo. Ta -. napredek je viden ne le v tem, da se je gostinstvo uveljavilo kot pomembna gospodarska panoga, temveč tudi v strokovni izpopolnitvi kadra in v dokaj lepih uspehih pri prizadevanju za kulturno ureditev lokalov. Letni promet se je dvignil od 256 milijonov din v letu 1952 na 404 milijone din ali za okrog 57®/o. Pri tem je treba ugotoviti, da promet v posameznih mesecih v letu precej niha, kar nakazuje, da bo treba ustvariti pogoje za pospeševanje gostinstva tudi v relativno mrtvih mesecih zimske sezone.
Za razne izboljšave so po-
dkrepiti novoustanovljena kmetijska gospodarstva državnega in zadružnega sektorja, ki so pridobila zemljo po zakonu o zemljiškem maksimumu in zakonu o odpravi viničarskih odnosov. Te zemlje je v okraju 3100 ha. Zadruge so dosedaj zlicitirale za I6S milijonov kreditov, predvidena pa je znatno večja vsota. Nekatera državna kmetijska gospodarstva predvidevajo izgube, vendar je to gledanje prečrno, saj jim zvezni in republiški družbeni pl2n nudita različne olajšave.
Planski instrumenti določajo višino sredstev, s katerimi bo okraj razpolagal. Njegovi dohodki bodo na deležu dobička posameznih podjetij, ki bo prav različen. Pri industrijskih podjetjih bo znašal 20—80%, pri kmetijskih gospodarstvih pa 5%. Ustanovljen
rabili gostinski obrati v tem okraju lani nekaj nad 38 milijonov din. Na obrate in gostilne socialističnega sektorja je odpadlo 65.6% vsega prometa, od tega samo na zdravilišče Rog. Slatina in Dobrna 57%. Za Laško in Rimske Toplice je treba na žalost ugotoviti, da nista dosegli nekdanjega obiska. To je mogoče popraviti le z vložitvijo sredstev za novogradnje.
Razmeroma dobro se je uveljavil lani kot bistveni sestavni del gostinstva turizem, ki je začel dobivati značaj samostojne gospodarske panoge. Prav zato je bil ustanovljen medokrajni turistični odbor, ki bo skrbel za uresničitev desetletnega perspektivnega razvoja turizma na celjskem področju. M. B.
bo posebni investicijski sklad, iz katerega se bo posojalo podjetjem, ki lahko z malimi investicijami povečajo proizvodnjo. Posamezni občinski ljudski odbori bodo sami določali svoj delež pri dobičku komunalnih in obrtnih podjetjih.
Sredstva, s katerimi bo razpolagal OLO v tem letu, znašajo skupno 838 milijonov dinarjev. Od tega se bo 558 milijonov porabilo za kritje okrajnega in občinskih proračunov, 170 milijonov pa za finansiranje okrajnih investicij, od katerih se bo uporabilo največ za prosveto in socialno skrbstvo in zdravstvo. Za komunalno dejavnost je predvideno 40 milijonov, ki jih bodo uporabili predvsem v večjih krajih. Tani so občine za kritje svojih potreb porabile 76 milijonov, letos je pa ta številka narasla na 138 milijonov, kar gre predvsem na račun socialnega zavarovanja.
Okrajni ljudski odbor bo torej letos razpolagal s sredstvi, ki so znatno večja od lanskih, kar kaže na čedalje večjo vlogo komune pri gospodarskem razvoju okraja. V posameznih občinskih proračunih pa je podana materialna osnova za razvoj samouprave pri občiskih ljudskih odborih.	—ab—
Letošnji letni občni zbor okrajnega odbora Zveze borcev v Novem mestu je ponovno potrdil, da se je delo organizacije lani znatno okrepilo. Prav tako pa je občni zbor potrdil kot glavno nalogo organizacije tudi za v bodoče, skrb za otroke padlih borcev.
Praksa je pokazala, da odbori z manjšim številom članov uspešneje rešujejo naloge kot z velikim številom odbornikov. Tako se je lani tudi okrajni odbor ZB zmanjšal iz prejšnjih 32 na 13 članov, sedanji novi odbor pa ima samo devet članov. Tudi številni pododbori so bili opuščeni. Število članov organizacije je lani nekoliko padlo, čeprav je bilo na novo sprejetih 55 članov, ker se jih je precej odselilo, 8 pa bilo med letom izključenih.
Povečano skrb za otroke padlih borcev, ki jo je začela organizacija lani, bo razvijala letos še v večji meri. 130 otrok sedaj dobiva štipendije v skupnem mesečnem znesku 900.000 din. S predvideno podporo v okrajnem proračunu v znesku 8 milijonov din, bo okrajni odbor ZB lahko nadaljeval z najbolj nujno materialno oskrbo otrok padlih. Lani je bilo 125 otrok poslanih za 14 dni na letovanje, letos jih pa nameravajo poslati najmanj 200 za tri tedne. Žalostno pa je, da nekateri občinski odbori ZB kot na primer v Dol. Toplicah in Dobrniču doslej še niso poslali podatkov o otrokih padlih borcev, drugi pa so poslali nepopolne. Zelo vestno so to nalogo opravili občinski odbori Žužemberk, Otočec, Novo mesto in Mirna.
105 otrok padlih borcev je dosedaj izjavilo, da bi se radi izučili obrti, toda 20 od teh nima zadostne šolske izobrazbe. Tem otrokom bo organizacija skušala pomagati, da si to izobrazbo pridobijo. Izkušnje so pokazale, da je potrebno nadzorstvo organizacije nad uporabo štipendij. Tako je občinski odbor ZB v Znr žemberku odkril primer, ko je skrbnik štipendijo varovanca zapil, kar je pozneje odbor preprečil.
Na letošnjem občnem zboru so med drugim razpravljali še o potrebi, da se urede vsi partizanski grobovi. Takih neurejenih grobov je še veliko v okraju, potrebno pa je tudi takoj prenehati s prekopavanjem padlih žrtev. Čuvanje in ureditev partizanskih grobov naj bi sprejeli za svojo skrb občinski ljudski odbori, ob pomoči organizacij ZB. Posamezni občinski ljudski odbori so o tem že razpravljali, obč. LO Smarjeta pa je na svoji seji že sprejel sklep, da prevzame skrb za partizanske grobove.
Člani ZB se zanimajo za šolski učni načrt
Na občnem zboru ZB v občini Žalec so se te dni člani podrobno seznanili s sklepi III. plenuma ZB. Skrb za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega terorja mora biti osnovna naloga članstva. Organizacija je v stiku s prosvetnimi delavci in je že poskrbela, da dobivajo učenci, ki so med njimi šibkejši po šolskem uspehu, strokovno pomoč pri učenju. Ob tem razgovoru je članstvo predlagalo, da naj bi se v I. in IL razredu nižjih gimnazij ne poučeval tuj jezik, ker večina otrok konča šolanje v II. razredu in mu to torej ne more kdovekaj koristiti.
Tudi pri sprejemanju v uk za kvalificiranega delavca in obrtnika bi morali predvsem upoštevati otroke borcev iz NOB.
Članica ZB iz Zg. Ponikve je povedala, da še danes nima urejene invalidnine za sinom, ki je umrl v Dachau, čeprav sta z možem brez sredstev.
Za udeležbo in pomoč pri pripravah za praznik »Štajerska v borbi«, je med članstvom in ostalim prebivalstvom veliko zanimanje. Štab, ki je bil na tem sestanku izvoljen in v katerem so najdelavnejši predstavniki množičnih organizacij, bo obiskal Ponikvo, Galicijo, Jedert in Pi-rešico in tam organiziral obisk velikega zbora in obenem zbral še podatke o gibanju in delu partizanskih enot in vlogi naših ljudi za časa NOB.	E. B.
Od 23 občin v okraju, jih ima đosedaj že 18 svoje občinske praznike. Le občine Brusnice, Dvor, Mokronog, Zagradec in Prečna jih nimajo. Od pobude organizacij ZB je odvisno, kdaj bodo tudi še te občine določile dneve svojih praznikov. Zelo zaželeno je, da se prvo praznovanje občinskega praznika poveže z važnim dogodkom kraja ali gospodarske pridobitve občine, zlasti pa kjer je možno, da je združen z odkritjem spomenika padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja ali vzidanjem spominskih plošč. V tem pogledu je zelo uspešno zastavila delo organizacije ZB v Trebnjem, kjer bodo letos 14. maja prvič praznovali občinski praznik, obenem z odkritjem veličastnega spomenika padlim borcem na trgu pred občinsko hišo.	(r)
IZ ŠMSBTM OB PSKI
Že od lani obstaja v okraju Šoštanj taborniška organizacija, ki ima zaenkrat samo dve družini. Družina »Pustega gradu« ima svoj sedež v Šoštanju, družina »Velike reke« pa v Šmartnem ob Paki. Na svojih sestankih se vadijo v raznih spretnostih in predelujejo gradivo za prvi izpit. Že sedaj se pridno pripravljajo na pohod v Titovo rojstno vas Kumrovec in na taborjenje v počitnicah.
•
Delo v naših organizacijah je zastalo. SZDL še do danes ni sklicala delegatov . za občinsko konferenco, ker v vaški organizaciji Gorenje do danes še niso uspeli izvršiti občnega zbora.
Tudi v strelski družini ni nič boljše. Občni zbor je bil že dvakrat sklican, a se ga niso udeležili niti tisti, ki bi se ga morali udeležiti. Vso pohvalo pa zasluži občinski odbor Rdečega križa, ki je najbolj delaven. S 'pomočjo občinskega ljudskega odbora se mu je posrečilo, da dobi v občinskih prostorih tri lepe so.be; ena bo služila za čakalnico, druga za javno ambulanto in tretja za zobno ambulanto. Tudi stalnega zdravnika dobimo v kraj. Dobro de-luje; tudi Ljudska univerza, ki s svojimi zanimivimi predavanji privabila številne poslušalce. Tndi delo ZB postaja bolj živahno. Lepo bo uredila prostor pred spomenikom padlih borcev. Oskrbela je lepo ograjo in nasadila lepotično drevje okrog spomenika.
MARIBOR
Dežurna lekarna:
»Studenci«, Gorkega 18.
Slovensko narodno gledališče-ob 19.30: Kreft: Velika puntarija’ Red D.
V nedeljo ob 19.30: Hrlstič: Ohridska legenda. Izven.
I—•-

j P1E3ILNIC5 IN TKALNICA, MARIBOR
o
•	razpisuje mesto
! flSIFIÖHEGS VODJE
Pogoji: strojni ali tekstilni inženir z 10-letno prakso v tekstilni stroki ali tekstilnim tehnikumom s 15-letno prakso.
Ponudbe poslati do 31. maja 1S54 na upravni odbor podjetja z dokazili o strokovni izobrazbi in praksi ter z življenjepisom. Plača po tarifnem pravilniku.

Inđuslrifa obutve »PLANIKA« — Kranj
razpisuje delovna mesta za:
2 ANALITIKA (za tehnični in komercialni oddelek),
pogoji: ekonomska fakulteta ali ekonom, srednja šola s prakso;
1 RAČUNOVODJO za trgovsko mrežo — pogoji: ekonomska fakulteta ali srednja izobrazba s prakso v knjigovodstvu;
1	NORMIRCA s končano srednjo šolo;
2	ADMINISTRATIVNI USLUŽBENKI za tehnično pi-
sarno in mezdni oddelek; pogoji: končana srednja ekonomska šola ali administrativna praksa; 1 USLUŽBENCA za nabavni oddelek; pogoji: končana ekonomska srednja šola ali usnjarski tehnikum; 1 RISARJA za modelarno; pogoji: srednja šola, z večletno prakso z risanja modnih časopisov;
VEC STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV, kateri so že odslužili kadrovski rok v JLA.
Prijave se sprejemajo ustmeno ali pismeno.


• ..a« .o..»..*. •
Lemi usd 38 milijonov dinarjev
zc investicije
Le še pet občin v novomeškem okraju nima svojih praznikov
Z občnega zbora okrajnega odbora Zveze borcev
tedna gospodarstvo Ljubljana {
razpisuje službeni mesti za:	•
70BJÖ RAČUNOVODSTVA	|
z višjo ekonomsko izobrazbo, petletno prakso in i praktičnim izpitom ali s srednjo ekonomsko iz- i obrazbo, desetletno prakso in praktičnim izpitom, j
UPRAVITELJA Gozdne uprave Kamnik f
z višjo gozdarsko izobrazbo, petletno prakso in t praktičnim izpitom ali srednjo gozdarsko iz- • obrazbo, desetletno prakso in praktičnim izpitom, j Nastop službe za obe delovni mesti takoj ali po do- • govoru. Plača je določena po tarifnem pravilniku. —	•
Prošnje z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev • in dokazili strokovnosti pošljite najkasneje do 25. maja • na naslov; Gozdno gospodarstvo Ljubljana, Parmova 4. i' '*•••••• •••»•«•
?	?
j Hotel »RESIDENZ« f
•	v Opatiji	\
:	vam nudi ugoden od- J
j mor. Cena izven sezone j i 600 do 700 din, v sezoni • ? 700 do 800 din. Glavna f
•	sezona je od 15. VI. do •
?	15. IX. Za rezervacijo se j
•	obrnite pravočasno di- j i rektno na hotel ali k •
•	vašemu »Putniku«. — i
f Telefon 577 in 464. f
i	•
••• •••••••*• «••*••••• ■	•«•••»•• •••
RADIO MARIBOR
5.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana, 7.30 pohorski fantje pojo ln igrajo, 7.50 obvestila in objave,
8.00	za vsakogar nekaj, 8.15 za naše gospodinje, 8.20 zabavna glasba, 8.40 igramo za dobro voljo. Ob 12.00 prenos sporeda Radia Ljubljana, 15.30 spored po vaših željah, 17.00 prenos sporeda Radia Ljubljana, 22.30 plesna glasba,
23.00	zaključek oddaje.
kino MARIBOR
Partizan: mehiški film »Maclovia«. Udarnik: francoski film »Lepotice noči«.
Pobrežje: mehiški film »Maclovia«. Studenci:	ameriški barvni film
Bobni ln trobente«.
Mestni kino PTUJ:	švedski film
»Plesala je eno samo poletje«. Mestni kino MURSKA SOBOTA: slovenski film »Vesna«.
ALPSKI SMUČARJI V PRETEKLI ZIMI
# * mren«» S v višino
Kvaliteta naših smučarjev je šla o minuli sezoni o vseh treh disciplinah bolj v širino kakor druga leta, glede vrhunskih uspehov pa je treba govoriti o nespornem, čeprav neznatnem, zastoju. Ker v SZS odgovarjam za alpske tekmovalce, bi rad nekaj več povedal o tej disciplini, predvsem zaradi tega, ker je pot do izboljšanja pri tekačih in skakalcih precej drugačna kakor pri alpincih.
Izredno neugodna zima je mnogo bolj kot na skakalce in tekače vplivala prav nanje. Za osem najboljših je bil nameravan tečaj v Avstriji, prav tako pa naj bi še osem drugih ob istem času treniralo doma. V načrtu je bil tudi trening za 10 žensk in enako število mladincev. Od vsega tega se je dalo zelo malo uresničiti; le naši najboljši z Mulejem in Stefetom na čelu so komaj štiri dni »korili« travo na Ornem vrhu, vse drugo pa je šlo po vodi, ker ni bilo nikjer snega. V januarju je odšel Slavko Lukane s štirimi tovariši v Schruns, vendar so imeli tudi tam smolo, ker so v glavnem sodelovali pri znanih reševalnih akcijah zaradi plazov. Vsekakor pa je bil Stefe prav tamkaj s 15. mestom — saj je hi! Prawda deseti in za njim še cela vrsta mednarodnih »asov« s Sengerjem aa čelu — tudi z mednarodnim merilom prav dober. Situacija je bila po vsem tem vse prej kakor rožnata in zato je bilo tudi toliko razprav, kaj naj storimo glede udeležbe na svetovnem prvenstvu v A are ju.
Ena skupina, sestavljena večidel iz mlajših tekmovalcev, je prav tako samo tri dni trenirala na zelo slabem snegu na Črnem vrhu, tako da pravzaprav ni mogoče govoriti o resnem treningu. Dejansko je bil izveden samo mladinski tečaj, ki pa tudi zaradi pomanjkanja žičnice ni mogel roditi vidnejših sadov.
BEOGRAJSKI CIRKUS
»AVALA«
bc v kratkem gostoval v LJUBLJANI - TIVOLI z internacionalnim programom
In zdaj je prišla vrsta tekem doma in na tujem, v katerih sta stanovitno formo pokazala samo Janko Stele in Jože Kunšič, medtem ko so se Marjan Magušar, Ludvik Dornik. Vojteh Budinek, Jože Nograšek, Jože lija. Zdravko Križaj, Janko Krmelj, Žiga Prerior itd. le sem rat ja prerinili v ospredje. Od mlajšega rodu so «e najbolj uveljavili: Milan Tanc. Dušan Sober, Janez Sumi in Skudnik. ki pa je odšel k vojakom. Razveseljivo je bilo, da je že na nrvih tekmah nastopil Matevž Lukane,^ ki se ie z nekaterimi uspehi skoraj uvrstil med prvo petorico. Vrsta narmlajših. ki bodo ob primerni vzemi dobri nasledniki starejših. Šteje med seboj:	Štrausa,
Ahačiča, Sušnika, Miklavčiča, Srebotnika, Tem ca, Tenka. Stovieka. Stanka Klinarja, Tomaža Jamnika i n d ni ge.
Vse drugače nerazveseljiva je «lika pri ženskah. Obenem pa je treba tudi _ priznaiti, da jim posvečamo najmanj pozornosti vsi, od osnovnih or-‘•nn'jzacii do zveze. Ali ni značilno, da je na primer na državnem prvenstvu nastopila ena mma ml»d,inka — Bo gica Dresa z Jesenic? če se osnovne organizacije ne bodo resneje posvetile temu problemu, bomo v kratkem izgubili ua teh terenih še to, kar imamo. Ne morem opustiti, da bi tukaj ne pohvalil požrtvovalne tekmovalke Mete Oblak, ki vzgaja mladinke na svojem terenu in je
VREME
VREMENSKA NAPOVED za soboto, 8. maja Pretežno oblačno vretfte. Vmesne padavine. sprva v severni Sloveniji nekoliko ojačane. Pozneje se bo vreme počasi izboljšalo. — Temperatura se ne bo bistveno izpremenila.
Posebno sporočilo. Ker je padla v zadnjem času v Sloveniji večja količina padavin in je začelo v zadnjih 24 urah v srednji Evropi ponovno deževati, je vodostaj naših rek zlasti pa Mure precej narastek Ker pričakujemo v naslednjih urah še padavine obstoja nevarnost poplav reke Mure.
lahko vsem ostalim s svojim nesebičnim delom za zgled.
Nespametno bi bilo misliti, da bi naši vrhunski tekmovalci s takim neznatnim treningom lahko zunaj doma dosegali vidnejše uspehe. Avstrijci pripravljajo svoje tekmovalce skozi vso sezono na večjih, dobro organiziranih treningih ob velikih vzpenjačah. Razen tega uživajo tudi to ugodnost, da jim vsaj začasno ni treba služiti vojske, povrh tega pa so tudi vsi do zadnjega odlično opremljeni Ali je znano, da smo za vso našo alpako elito letos na stroške osrednje zveze nabavili samo 7 parov smuči?
Za konec sezone so bili še štirje tekmovalci s trenerjem Slavkom Lu-kancem nekaj dni na treningu v Badgasteinu. Prav gotovo taki treningi v pozni pomladi tekmovalcem izredno koristijo in jih res vsi udeleženci kar niso mogli prehvaliti.
Medtem se seveda počasi, toda vendarle hitro bliža leto 1956 z zimsko olimpiado v italijanski Cortini
d’Ampezzo. Ta kraj je za na* precej blizu in pot do tja no bo tako draga, tako da bi se lahko udeležili te svetovne prireditve s popolno ekipo in tudi potrebnim strokovnim spremstvom. Z veseljem smo sprejeli vest, da bo odslej pripravo tekmovalcev za zimo prevzel Inštitut za telesno vzgojo v Ljubljani. Pravilno bi bilo, da bi se s tekmovalci delo enako nadaljevalo tudi «kozi vso zimo. Ključ za uspeh vseh priprav za alpske tekmovalce pa je slej ko prej — vsaj ena dolga žičnica. V poštev bi prišla žičnica na Vitranc v Kranjski gori, ki je že začeta in bi jo bilo treba zdaj kar moč podpreti materialno, saj bo naprava koristna tudi v turističnem pogledu.
Izvršni odbor SZS je sklenil preskrbeti v zvezi z olimpijskimi pripravami sredstva za izvedbo 6-dnev-nega treninga v tem mesecu, na katerega bi šlo 10 tekmovalcev iz vsake discipline. Do tega sklepa je prišel, ker je kazno izkoristiti izredno ugodne snežne razmere, ne glede na to. da so taki treningi veliko uspešnejši, ker so zdaj tekmovalci za tehnično delo bolj umirjeni kot v začetku sezone, ko vplivajo nanje najrazličnejše okoliščine v zvezd z nastopi, ki jih čakajo.	M. Z.
Odbojkarji na starta
Nogometaši so že končali z državnim prvenstvom, košarkarji imajo za seboj 4. kolo, odbojkarji pa bodo začeli borbo za naj višji naslov v nedeljo, 9. t. ra.
Letos bodo imeli odbojkarji po nekaj letih spet enotno zvezno ligo, kar bo brez dvoma povečalo zanimanje za odbojko, pa tudi tekmovanje samo bo zanimivejše. T-etošnjo zvezno ligo bodo sestavljali klubi, ki so sc lani najbolje plasirali v conskih ligah. Moška zvezna liga bo imela 8 članov, ženska na 6. Tekmovale bodo naslednje moške ekipe:
Mladost (Zgb>, Partizan (Beograd). Crvena zvezda (Bed), Železničar (Bed), Jedinstvo (Zemun) Spartak (Subotica). Branik (Maribor) in AOK 'Tri); ŽENSKE: Železničar (Lj). Branik (Mrb). Crvena zvezda (Bgd), Partizan (Bgd). Spartak (Subotica) in Železničar (Mrb). Že imena, ki «mo jih našteli, nam do vedo, da bodo letošnje talone take. kot ri jih odhoikarii žele.
O močeh posameznih moš+°v pred pričetkom prvenstva je težko kaj povedati, ker je njihove priprave precej oviralo slabo vreme. Beograj-
čani so v tem tekmovanju zastopani kar s štirimi moškimi ekipami ia težko je misliti, da ne bi prav oni poželi največ uspeha v tej hudi konkurenci. Letos bosta v tej ligi tekmovala samo dva slovenska predstavnika, ker je ljubljanski Železničar lansko leto izpadel. Branik je vsekakor boljši od AOK še posebno zato, ker je njihove vrste okrepil najboljši slovenski odbojkar Skerbinek, ki je bil prej član AOK. AOK bo nastopil s pomlajenim moštvom, katerega pa ne gre podcenjevati, saj je bil AOK že nekajkrat v podobnem položaj n. a vedno se je položaj obrnil v njegovo korist. Ženske vrste bodo imele gotovo precej uspeha v tej ligi, saj nam je znana kvaliteta Branika in obeh železničarjev.
Prvo kolo bo na sporedu že v nedeljo. Mariborčani bodo morali v Beograd, kjer se bosTa moška ia ženska vrsta Branika pomerili s Crveno zvezdo. Igralke ljubljanskega železničarja bodo prav tako odpotovale v Beograd, kjer jih čaka težko srečanje s Partizanom. AOK je v prvem kolu prost.
Hedeljskš nogometni spored
Če ne upoštevamo mednarodne tekme Belgija : Jugoslavija, ki bo jutri v Zagrebu, bo nedeljski spored precej okrnjen. Prvenstvo II. zvezne lige je zaradi zagrebške tekme odloženo, v hrvatsko-slovenški ligi pa bodo to nedeljo odigrali samo tri tekme, in sicer dve odloženi iz prejšnjih kol (Kvarner : Tekstilac, Lokomotiva : Solit) ter Sloboda : Korotan (XIV. kolo).
V zahodni skupini slovenske lige pa ie na sporedu XII. povratno kolo, ki bi moralo biti odigrano preteklo nedeljo, in sicer:
Domžale : Jesenice. Slovan : Odred B, Krim : Branik, Železničar : Piran. Postoma :	Aurora; tekme
vzhodne skupine so odložene.
IN V LJUBLJANI?
Da ne bi bili ljubitelji nogometa to nedeljo prikrajšani za športni užitek, je Ljubljana povabila v goste enajstorico ljubljanske garnizije, v kateri nastopajo znani igralci iz Subotice, Zagreba. Zrenjanina in drugod. Začetek tekme bo ob 16.30 s predtekmo ob 15. uri.
•
Prvenstvena tekma zahodne lige med Odredom B in Slovanom bo v nedeljo, 9. t- m., ob 10 s pionirsko prvenstveno tekmo kot predtekmo Odred B bo igral s kombiniranim I. moštvom. Ves spored bo na igrišču Slovana na Kodeljevem.
Redna letna skupščina Zveze nogometnih trenerjev Jugoslavije bo danes ob 15. uri v prostorih Zveze športov Slo-
venije (Likozarjeva ulica). — Udeležencev bo okoli 30 iz vse države.
Mednarodni odb.ojkarski turnir v proslavo ~0-1etnice odbojke v naši državi. Odbojkarska zveza Jugoslavije bo organizirala v prvi polovici julija mednarodni odbojkarski turnir za moške in ženske. Zenske bodo tekmovale v Ljubljani ali Mariboru, mo?ki pa v' Beogradu.
Otvoritveni atletski miting Kladi-varia, ki bi moral biti jutri, je zaradi slabega vremena preložen na nedeljo. 2». r. m.
Tradicionalni veleslalom v Vratih bo jutri, v nedeljo, 9. t. m., in ne danes, kakor smo dobili prvotno sporočilo od prireditelja.
ČUDNA POLITIKA V ŠAHU
Kakor poročajo inozemske revije, se je sovjetska šahovska reprezentanca na letalski poti v Argentino pred dvema mesecema ustavila tudi v Madridu. Španski šahisti so nenavadne goste zelo > prisrčno* sprejeli. Ob tej priložnosti so Rusi ponudili celo tekmo * špansko reprezentanco, kar pa so Francovi šahisti menda odklonili.
Dva meseca prej pa je bil mednarodni turnir v Hastingsu (Anglija) Vabljeni so bili tudi dva sovjetska igralca in en Španec, ki je na udeležbo že pristal. V zadnjem trenutku pa so Angleži vabilo za Spanca preklicali, Češ da se ne bi zamerili — Rusom! Zaradi tega dogodka so bili prekinjeni šahovski odnosi med Španijo in Anglijo .!
1 Tovarna avtomobilov Maribor
f	razpisuje natečaj za sprejem v službo
i	POSLOVODJE
•
? prodajalne gotovih izdelkov in rezervnih delov, ki se ho odprla
i	na Glavnem	trgu v Mariboru.
•
•	Pogoji: višja	strokovna izobrazba	po	obstoječih predpisih
•	in 15 let prakse v avtomobilski stroki.	—	Plača po tarifnem
•	pravilniku.
•
j	Pismene ponudbe z opisom šolske izobrazbe in prakse
i	poslati na Tovarno avtomobilov Maribor do 20. maja t. L
i
■•••••■•• >••••• ■•«••••••	»#»•••••• ••• ••••••»*•
Recha je vzela medaljon in pogledala nanj. Umetno vrezane črke na pokrovu so se ji nekam zmedle in se raztrgale, ko jih je gledala skozi tenčico solz. Z roko si je obrisala oči in pritisnila pero. Pred seboj je zagledala sličico — sebe in Pattaya. Njuni glavi sta bili druga poleg druge, majhni, toda dobro zadeti in ostri — oba mlada, smehljajoča se in srečna. Slika je bila iz časa, ko sta bila v hribih, iz tistih tednov blaženega zatišja.
Pjotr je stal pred njo in še vedno držal na modrem robcu uro. Recha se je naslonila na ograjo mosta. Čas ni bil nič. Nič ni bilo teh sedem let. In zdaj je prišel Pjotr in ji prinesel stvari »od gospoda nadporočnika«.
»Od kod vendar prihajate po tako dolgem času?« je končno vprašala.
»Bil sem ujet. Nato sem bil v Jakutsku. To je zelo daleč.«
»Kako dolgo ste že doma?«
»Deset dni, če dovolite, gospa. Pred desetimi dnevi sem prišel.«
»To so Pattayeve stvari,« se je obrnila Recha k Henriku, kot da ga ni bilo poleg in mu mora razložiti. »Pjotr je bil Pattayev fant.«
“P°rab*la običajnih izrazov — Pattayev sluga ali častniški sluga ali sluga. Rekla je »Pattayev fant« in zvenelo je kot od nekod daleč. »Henrik — govoriti moram z njim.« »Razumem,« je rekel Gelbfisch.
Pokimal je Rechi. Pravzaprav se ji je lahno priklonil Tudi Pjotra je pozdravil, se obrnil in odšel po praznem mostu. Na drugem koncu ga je čakal voz. Recha je gledala
za njegovo malo, drobno postavo v praznični črni suknji. Stopal je togo, nekoliko sklonjen. Celo od zadaj mu je bilo videti, kako dobro ve, da odhaja za zmeraj.
n
Mračilo se je že. Tiho sta ležala hiša in vrt. Chana, ki je odšla z otrokom v mesto, je sprehod nekoliko potegnila, najbrž zato, da bi pustila čas za razgovor pri zaroki. Stola, ki ju je pripravila zanju, sta stala tesno drug poleg drugega na trati. Nanju sta sedla Recha in Pjotr. Pustila ga je, da je pripovedoval.
V začetku ni prav lahko sledila Pjotrovemu pripovedo-vanju. Drobci ukrajinščine in poljščine so motili njegovo vojaško nemščino, med katero so vpadali še drugi, tuji glasovi, katerih izvora si ni znala prav razložiti. Toda dlje ko je govoril, toliko laže mu je tekla na pol pozabljena govorica.
Prvo, kar je zatrdil Rechi, je bilo, da je oba spomina, medaljon in uro, vzel z izrecnim dovoljenjem predstojnikov, ko bi bil moral biti Pattay prepeljan na Dunaj. Pri prvem dopustu ju je hotel izročiti v roke Rechi. Toda ni dobil dopusta. Kot košček plutovine po morju je premetavalo ulance po evropskem vzhodu. Nekega dne Pjotr ni bil več ulanec, ampak je čepel kot pešec v strelskem jarku otrple bojne črte. Pri nepričakovanem nočnem napadu Rusov je izgubil v bitki roko in. bil ujet. Pri prevozu je zbolel; več mesecev je ležal v vročici v baraki za obolele na tifusu nekje na sibirski meji. Ozdravel je brez pomoči in nege, medtem ko so jih nenehno vlekli dalje.
Naposled se je znašel v nenavadni pokrajini med rekama Aldanom in Leno, kjer ni bilo nikakega rastlinstva; tamkajšnji ljudje so rili po kredasti zemlji za zlatom in govorili nekaj turščini podobnega. Na pohabljenca niso dosti pazili. Tja ni prišlo nobeno pismo, in zlom, ki je nastal v svetu, je imel tam šele kasno slaboten odmev. Že dolgo ni bilo več Avstrije in še dlje carske vlade, ko je Pjotr odšel s šestimi drugimi spet na pot. Tokrat so šli proti domu. Peš so hodili preko zamrzlih presek, se tedne in tedne vozili s sanmi in vozmi ter nazadnje v živinskem vagonu. V nekem mestu, po imenu Omsk, so jim rekli, naj izstopijo. Tu so se zadržali tri mesece.
Vseh sedem je prebivalo v zapuščeni žganjarni, kjer niso imeli skoraj kaj jesti, pač pa jim ni manjkalo cigaret. Pjotr je kadil in sedel ob razbitem oknu ter gledal karavane kamel in kirgiških ponijev, ki so se vlekli po cesti. Nenadoma so sredi noči ukazali povratnikom vstati; odgnali so jih na postajo. Namesto pričakovanih tovornih in živinskih voz je prihrumel brzi vlak z belimi posteljami in pogrnjenimi mizami. Tako je prišel Pjotr po nepopisno razkošni vožnji na mejo poljske republike, o kateri ni ničesar vedel in katere državljan je bil že več let.
Svoje vasice ni več našel. Vojna jo je popolnoma zbrisala z zemlje. Tisto malo razrušenega lesa in kamenja je že preraslo zelenje. Samo pokopališki zid in gasilni dom, v katerem je rjavela brizgalna, sta še stala.
Odšel je v glavno mesto svojega okraja. Tam je plašni pohabljenec več dni čakal v pisarni starostva. Nihče ni ničesar vedel o njegovem očetu ter o bratih iu sestrah.