OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
AKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVI.—LETO XXXVI.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MARCH 12, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 50
SEGA
včeraj zjutraj okrog 9. ure je . ^^atki bolezni umrla na svo-domu vdova Terezija Šega, °3ena Bavec. Stanovala je na 1 E. 15Q gt Doma je bila iz Nadlesk, fara Stari trg pri °2u, kjer zapušča sestro in dva Bila je članica društva V &L 53 SNPJ, podr. št. 10
Sž2
m Oltarnega društva Mari-
f ^nebovzete. Soprog Andrew Umrl leta 1938.
^kaj zapušča pet otrok: An-ml., Frank, Mrs. Theresa Dorothy in Mrs. Mary ^•Ulin, brata Antona Bavec in ®®tro Mrs. Anna Koželj. Po-se vrši V soboto zjutraj ob o' " Uri iz Grdinovega Lake pogrebnega zavoda, Lake Shore Blvd., v cer-Marije Vnebovzete ter nato <iružinsko grobnico na poko-Calvary.
'"NAC GODEC
dolgi bolezni je preminil v
Igni
zvečer na svojemu domu
M
Godec, star 71 let, stanu-^ 3555 E. 80 St. Doma je ^ Vasi Grintovec, fara Za-odkoder je prišel v A v', -. ® ko mu je bilo 17 let. Bif je ^ Ustanovitelji fare sv. Lov-^ftca, Slov. nar. doma na E. 80 Л in društva sv. Lovrenca št. Л ^8KJ, katerega blagajnik je . nad 16 let. Bil je tudi član ^štva Mir št. 10 SDZ in dru-Najsv. Imena. Delal je pri Drop Forge Co. nad 35 let ° je šel leta 1947 v pokoj, ^kaj zapušča žalujočo so-Terezijo, rojena Vidmar, Mrs. Theresa Ferfolia, ki ®oproga poznanega pogrebni-jv Louis Ferfolia, Mrs. Anna ^her, Mrs. Albina Percun, Josephine Winter in Mrs. McGinty, sinova Ralph ћга	' vnukov in štiri
g^^uke ter brata Josepha, v domovini pa zapušča se-nečake in nečakinje gj, ®®8trično Marijo Hrovat. Po-se vrši v soboto zjutraj ob ^ Uri iz Louis Ferfolia po-"iiega zavoda v cerkev sv. 1 ^епса ob 9. uri in nato na po-""WiSSe Calvary.
MODIC	'
w smo včeraj poročali, je ^od'^ ^3- svojemu domu Mary Krašovec, p. d. 1 zadnjih." Stara je bila 55 je stanovala na 1309 E. Јђђ ' Doma je bila iz vasi Sle-sv. Trojica, odkoder je ђјг ^ Ameriko pred. 41 leti. članica podr. št. 25 SŽZ tarnega društva sv. Vida.
st kaj zapušča soproga Franka Franka ml, bolje ђо kot Tino, ki vodi gostil-Cafe na E. 61 St. in
(ESKA JE KRSlU MEJE; SITUACIJA NI TAKO lAHKA
WASHINGTON, 11. marca—Obmejni incident, ki se je izvršil v bližini češke meje na bavarski strani, ki je ameriška okupacijska zona, se označuje za resnega. Državni tajnik Dulles trdi, da ne gre za kako pomoto. Kongresniki so zaskrbljeni. Gre za incident, ko so Čehi z ruskimi letali sestrelili eno ameriško letalo, drugo pa obstreljevali.
Dogodek se je izvršil, vsaj ta«'
ko se domneva, prav premišljeno po načrtu. Vest o dogodku je bila objavljena z uradne strani z zakasnitvijo enajstih ur. Zakasnitev je bila posledica razgovorov med Washingtonom in ameriško vojaško komando v Evropi.
Sestreljeno ameriško letalo je pilotiral poročnik Warren Brown, ki je iz letala odskočil,
priletel na neko drevo na polju in so rnu bližnji kmetje pomagali iz zadrege, da se je končno izkomatal iz vejevja. Pilot Brown ni imel kakih resnih poškodb, marveč le male praske po telesu.
Ameriška vlada je vložila v Pragi najostrejši protest in pričakuje odgovora praške vlade.
Vprašanje je, kaj bo praška vlada odgovorila in kdaj.
Očividci incidenta pripovedujejo, da je šlo kakor za prave bojne zračne spopade. Ogenj so odprle strojnice. Letala so bila preganjana. Dogodek se je izvršil v notranjosti Bavarske tako, da ne more biti govora, da gre . za kak (navadni obmejni incident. Akcija čeških letal, vsaj po potrdilu ameriških oblasti, je bila premišljena.
"Resen slučaj, huda kršitev obmejnih predpisov glede ameriške zone. Amerikanci bodo v bodoče vedeli, kako vračati milo za drago." Tako se glasijo izjave ameriških predstavnikov.
Ameriškim oblastem v Nemčiji je bilo po posvetovanju iz Washingtonom dovoljeno, da se dogodek pojasni na posebni tiskovni konferenci.
St,
Clair

Ave., John, Joseph, Mary, Frances in ^ stari domovini pa za-štiri brate;. Franka,
A
Se -Antona in Pavla. Pogreb Ui«j ^ soboto zjutraj ob 8.30 J.J, ^^krajškovega pogrebne-^ cerkev sv. Vida ob ^ico ^^to v družinsko grob-^ pokopališče Calvary.
^Oi
^ ^BiBiNčre
' ,'Ч=,3 ^ Qoinu
^ 1250 E. 58 St. Star je
^Сеу» • ,
^бђ1ц zjutraj je umrl
John Petrinčič, sta-
na svo-
Najtežja dosedanja kršitev
Ameriške oblasti trdijo, da je prišlo v preteklosti do obmejnih kršitev in to na obeh straneh. Sedanji slučaj pa je prvi, da so sovražna letala vdrla v ameriško zono in kakor v vojnem sipo-padu obstreljevala ameriška letala.
Do sedaj so se izvršili naslednji zračni incidenti:
Meseca aprila 1950 je bilo sestreljeno ameriško letalo na svojem poletu preko Baltiškega morja, torej v bližini ruskih meja. Letalo je imelo na krovu deset mož posadke. Na ameriški
bil 77 let. Pogreb se vrši v ponedeljek zjutraj iz Zakrajškove-ga pogrebnega zavoda . Truplo bo položeno na mrtvaški oder v soboto popoldne ob 1. uri. Podrobnosti bodo pročane jutri.
*
Žalostna vest
Mr. Frank Jelenič iz 19413 'Kewanee Ave. je prejel iz stare domovine vest, da mu je umrla v Trstu sesta Marija Godini Zapušča tam sina-edinca.
Mrs. Jelenič pa je prejela obvestilo, da ji je umrla ljubljena mati Margareta Kresovič, bivajoča v vasi Raščice na Primorskem. V družini je bilo 14 otrok. Celo življenje je bilo za pokoj-nico težko, toda dočakala je častitljivo starost 97 let. Bolna je bila samo 20 dni. Naj pokoj niči počivajo v ttniru v domači grudi!
protest, ki je bil vložen pri sovjetski vladi, Rusija ni odgovorila.
Mnogo prahu je dvignil slučaj ameriškega letala, kif je bilo dne 19. novembra 1951 na poti iz Zaipadne Nemčije v Beograd prisiljeno, da pristane na Madžarskem. Sovjetski satelit Madžarska je tedaj trdila, da je to letala imelo namen odvreči sovražne agente na madžarsko ozemlje. Posadka je bila nekaj časa zaprta, nato pa vrnjena Ameriki proti izplačani odkupnini. Ameriško letalo pa se nahaja še vedno v madžarski posesti.
Meseca maja 1952 je bilo napadeno francosko letalo, ki je letelo proti zapadnemu Berlinu. Štirje potniki so bili ranjeni.
Lanskega oktobra je bilo obstreljevano v Vzhodni Nemčiji ameriško letalo, ki je pripadalo Rdečemu križu. Letalo je bilo namenjeno v Berlin in je v Berlinu tudi srečno pristalo.
Sedanji slučaj prekaša po resnosti vse druge. Politični krogi ugotavljajo, da se je češka izpostavljala za Moskvo ravno, kadar je bila v dotiku z Amerikanci. Ponavlja se slučaj ameriškega žurnalista Oatisa, ki je še vedno zaprt v Pragi vkljub vsem protestom od strani Amerike.
Ko je nastopil češki poslanik svoje službeno mesto v Washing-tonu, je bil opozorjen, da so bili odnosa ji med Ameriko in Češko redoma prijateljski, če so se poslabšali, pade krivda izključno na češko stran.
Nemirne nemške meje
Ameriška prestolica opazuje tudi s skrbjo nemško begunsko vprašanje. Iz sovjetske okupacijske zone in iz vzhodnega dela Berlina beži v Zapadno Nemčijo oziroma v zapadni Berlin toliko število beguncev, da vzbuja zaskrbljen je. V zadnjih dneh se je to število beguncev tako pomnožilo, da je bilo ameriško poveljstvo zračnih sil prisiljeno, dati zapadno nemški vladi na razpolago transportna letala, da se ti begunci spravljajo iz za-padnega Berlina v Zapadno Nemčijo.
Vprašanje je, ali begunci prihajajo med zaveznike s tihim privoljenjem sovjetske okupacijske oblasti, ki se hoče itak znebiti neprijaznih elementov, na drugi strani pa naj bi ravno ti begunci pomagali znižati brezposelnost, ki vlada v Vzhodni Neptičiji. Tudi bi olajšali preskrbo ostalega prebivalstva, ker Vzhodni Nemčiji grozi lakota.
Ali pa Sovjetska zveza ustvarja predpogoje, da pride do kakih obmejnih incidentov, ki pa naj bi bili samo uvod v resnejša sovražna dejanja?
Tudi Praga protestira
Praška vlada je od svoje strani vložila protest pri ameriškemu poslaništvu, češ, da sta ameriška letala preletela češko ozemlje do 25 milj v globino.
Ameriški letalci so dobili po vel je, da odslej naprej na stre Ijanje odgovorijo s streljanjem.
ZA NEKAJ JE AMERIKA TUDI RUSIJI DOBRA
Za novega ruskega poslanika na Kitajskem je bil imenovan Vasilij Kiusnecov. Kuznecov je star 51 let, je bil nazadnje vodja ruskih delavskih unij in se je uveljavljal tudi v mednarodnih unijah.
Kuznecov se je izobraževal v Ameriki in je delal pri Ford Motor Co. v De-troitu.
Delavci v Detroit« se spominjajo Kuznecova, ki je vstopil v tovarniško prakso Ford leta 1930. Med Ameriko in Rusijo se je sklenila pogodba o izmenjavi delavstva ki naj se praktično vežba v tujih tovarnah. V Rusijo se je Kuznecov vrnil leta 1931, v Ameriko pa povrnil leta 1945 na povabilo unije C.I.O.
Kuznecov je svoje skušnje v Ameriki uporabil pri organizaciji ruskega delavstva in je imel kot šef unij pod seboj 25,000,000 članov.
Sedaj gre v Peking kot diplomat, ki v Moskvi veliko velja. V Pekingu bo nadomestil Panjuškina, ki je bil popre je ruski zastopnik v Washingtonu.
Ali so tri prestolice— Moskva, Washington in Peking danes središče sveta, kamor se pošiljajo najbriht-nejše glave, opoljene po skušnjah, ki so jih pridobile v drugih državah?
Avtobus brez voznika
GLEN COVE, N. Y., 11. marca—Šolski avtobus, v katerem je bUo 22 šolarjev, je voznik De Mario ustavil, da se preskrbi z gasolinom. Avtobus ni bil popolnoma ustavljen. Začel je lezti naprej, dobivati hitrejšo vožnjo, kar je povzročilo med šolarji paniko, jokanje in vpitje. Avtobus je vozil brez voznika, dokler ni treščil med avtomobile, ki so bili razstavljeni za prodajo. Pri tem je poškodoval troje avtomobilov, toda glavno—sam se je tudi ustavil.
Nobeden od šolarjev ni bil ranjen, preplašeni pa vsi. Voznik De Mario se mora zagovarjati pred oblastmi, ker si ni preskr-bel zavor, ki bi odgovarjale.
Šolarji na vozu so bili iz nižjih fazredov, nekateri stari komaj pet let.
Pred novimi dogodki na Koreji? Ali je armada dovolj opremljena?
OROŽJA JE DOVOLJ, ZA BODOČE'
DOGODKE GA BO ŠE VEČ
WASHINGTON, 11. marca—"Ni nobenega dvoma, da so ameriške čete omejene v uporabi municije. Trenotno je za akcije kot se vršijo potrebno orožje na razpolago. Takoj pa bodo imeli komandant je večjo množino orožja na razpolago, ko Ido šlo za bolj aktivne operacije." To je izjava obrambnega tajnika, namenjena ameriški javnosti. Tajnik Wilson je bil zaslišan na tajnem zaslišanju pred vojaškim odborom senata in spodnje zbornice.
V kongresu se še nadalje raz-^
pravlja o položaju na Koreji, o oskrbi ameriške, pa tudi zavezniške vojske s potrebnim materialom, obleiko in prehrano.
, Gre za kočljivo vprašanje, kaj je z municijo. V prvi vrsti niso složni vojaški poveljniki, da bi lahko dali enotni pozitivni ali negativni odgovor.
Vrhovni poveljnik general Clark trdi, da je orožja in municije na Koreji dovolj na razpolago. To je bil tudi slučaj v preteklosti.
Upokojeni general Van Fleet, ki je vodil praktične operacije na Koreji, pa idolži ameriško vrhovno vodstvo, da njegovi vojaki niso imeli vedno dovolj municije in streliva na razpolago, manjkale pa da so tudi ročne granate.
Kongresniki se sprašujejo, kako je bilo potem mogoče, da so se oddajali pozdravni streli na čast raznim ameriškim vojaškim in nevojaškim obiskovalcem Koreje, če je municije primanjkovalo celo za aktivno borbo.
Če je temu tako, da vojaštvo ni bilo dovolj preskrbljeno z municijo, potem je treba poklicati krivce na odgovornost. Krivci pa sedijo ali v obrambnem tajništvu, ali v vrhovnem vojaškem vodstvu—Pentagonu.
Najbolj značilna pa je izjava Wilsona, ki jo je podal kot obrambni tajnik, da je namreč trenotno na Koreji dovolj municije, za operacije kot se vodijo sedaj; za druge vrste operacij pa bo enako preskrbljeno. Ali je tem mišljena ofenziva?
30,000 UJETNIKOV VRNJENIH
TOKIO, 11. marca—Japonski Rdeči križ je poslal na Kitajsko posebno komisijo, ki naj se pogaja z vlado v Pekingu o vrnitvi japonskih vojnih ujetnikov, ki so še na Kitajskem. Komisija Rdečega križa je imela uspeh in je vlada v Pekingu dovolila, da se vrne na Japonsko 30,000 vojnih ujetnikov zadnje svetovne vojne.
Japonska ima vojne ujetnike še v Sovjetski zvezi in so bile vse dosedanje njene intervencije, da jih Sovjetska zveza vrne domov, brezuspešne.
Glasbena Matica
vabi na
KONCERTNI PROGRAM
v nedeljo, 22. marca 1953
ob 4. uri pop.
v SLOV. NAR. DOMU. 6417 SI. Clair Ave.
Cene vstopnicam: $2.00 in $1.50
Rossinijeva "Stabat Mater," klasične skladbe in narodne pesmi.
Allen gre v Indijo
WASHINGTON, 11. marca— Odbor za zunmije zadeve v senatu je odobril Eisenhowerjev predlog, da se pošlje kot ameriški poslanik v Indijo George Allen, dosedanji poslanik v Beogradu v Jugoslaviji.
Objavljena je bila že kombinacija, da gre v Beograd kot bodoči ameriški poslanik Ken-nan, katerega je Moskva izgnala kot nevšečno osebo.
Imenovanje novega poslanika v Moskvi—formalno je tam akreditiran še vedno Kennan, se zavlačuje vkljub temu, da je državni tajnik John Foster Dulles urgiral resitey tega vprašanja. Ameriški poslanik v Moskvi je potreben že v prvih dneh, ko se Rusiji in svetu predstavlja nova sovjetska vlada.
V senatu se je trdilo, da bo rešitev tega vprašanja padla šele prihodnji teden. Gre za osebo Bohlena, na katero je moskovska vlada dala pristanek, češ, da zoper njega nima nobenih pomislekov.
RAZNE VESTI IZ SVETA
V	Newark, N. J., je pri gradnji pivovarne prišlo do ognja in se je zadušilo do smrti 13 delavcev, 25 pa je bilo poškodovanih.
-Ф-
V	New York City, N. Y., je 16-letni deček priznal, da je v nedeljo zabodel z nožem dve deklici, eno staro pet let in drugo staro osem let.
Podjetje Thompson Products Co. je kupilo v Portlandu, južno od Detroita, Mich., podjetje za izdelovanje tovornih vozil in posameznih delov za traktorje.
Davčni uradi bodo poslovali v soboto, 14. marca od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne. Ker pade 15. marc na nedeljo, zapade termin prijave davkov in plačilo v ponedeljek, 16. marca o polnoči.
Koreja jih mika
FRANKFURT, Nemčija, 11. marca—Med ameriškim vojaštvom, ki je nastanjeno v Nemčiji, so izvedli povpraševanje, kdo bi med njimi prostovoljno zamenjal Nemčijo s Korejo.
V mesecu januarju in februarju se je javilo 500 ameriških v6-jakov prostovoljcev, da gredo iz Nemčije na Korejo.
Tozadevna akcija ameriške komande se je začela pred 14 meseci. Skupno še je do sedaj prijavilo za Korejo 3,600 ameriških vojakov.
Akcija gre za tem, da se nabirajo vojaki prostovoljci za frontno službo in operacije na Koreji.
Trygve Lie odhaja
NEW YORK, 11. marca—Danes se je sestal Varnosti svet Združenih narodov, da postavi naslednika glavnemu tajniku Trygve Lieu, ki je odstopil.
Vprašanje osebe glavnega tajnika ZN je zamotano. Stalni člani tega sveta—Velika Britanija, Francija, Kitajska Ciang Kajšeka, Rusija in Amerika imajo zoper imenovanje oziroma predloge glede te osebe pravico uporabiti veto—ugovor.
Dosedanja praksa kaže, da je Sovjetska zveza pravico veta redno uporabljala povsod, kjer ji je bilo možno, če ni bUo ugodeno njenim predlogom.
(Svobodno tržaško ozemlje nima govemerja, s tem pa kot državica tudi še ne obstoja. Govemerja pa ni, ker se člani Varnostnega sveta ne morejo zedi-niti na eno osebnost.)
Računa se, da bo težko prišlo do skupnega imenovanja novega tajnika, ki naj nadomesti Trygve Liea.
Ob slovesu je Trygve Lie Sovjetski zvezi odkrito očital, da izvira komunistčna gonja proti njegovi osebi odtod, ker je nastopil proti komunistični agresiji na Koreji dne 25. junija 1950.
Združene države podpirajo kandidaturo Carlos P. Romulo iz Filipinov, Sovjetska zveza pa poljsk^a zunanjega ministra za naslednika Trygve Lie. Danska je od svoje strani predlagala za bodočega tajnika Združenih narodov zunanjega ministra Pear-sona.
Seja Varnostnega sveta bo zopet v petek, 13. marca.
VIHARJI NA ATLANTIKU
NEW YORK, 11. marca—Angleški parnik "Queen Mary" je pristal v pristanišču z 12 urno zamudo. Kapitan la,dje je obvestil pristaniško upravo o predvideni zamudi že med potjo. Na Atlantiku divjajo močni viharji, ki so celo orjaka "Queen Mary" prisilili, da je zmanjšala hitrost
TITO NA ATLANTIKU
GIBRALTAR, 11. marca—Jugoslovanska ladja "Galeb," ki vozi predsednika Tita v London, je preplula ožino Gibraltarja in plove proti Londonu. Ladjo spremlja britanska bojna ladja. Prihod Tita v London je predviden za 15. marec.
Rdeči križ ima težave
Letošnja kampanja za prispevke za Rdeči križ v Cleve-landu in v predmestjih ne gre tako gladko izpod rok. Zastavljeni cilj je bil nabrati $1,431,-772. V desetih dneh je bilo nabranega le $716,002. Za preostalih par dni preostane skoraj še polovica, ki naj se zbere.
Akcija je imela v nekaterih predimestjih zelo slab uspeh. Šolski otroci, ki so pobirali prispevke, so se vračali ali praznih rok, ali pa z zbirko, ki ni dosegla niti dolarja.
Cleveland v ožjem smislu se je slabše odrez^,!, kakor pa predmestja. Med predmestji ni veliko razlike in so v radodarno#! prebivalci le malo pred drugiihi. Sicer je zbrana nadpolovična vsota, vendar je veliko vprašanje, ali se bo letošnji zastavljeni cilj sploh mogel doseči.
Gostilni oropani
Včeraj popoldne malo po 3. uri sta dva moška prišla v gostilno Stevens Cafe na 18029 Euclid Ave. in naročila pivo. Za njima sta kmalu vstopila pri zadnjih vratih dva druga moška. Skupno so potisnili solastnika Tony Boviantisa, natakarico in dva gosta v klet, nato pa so vzeli iz registra $500, natakarici $40, solastnici pa $20.
V gostilno Ed's Cafe na 4301 Payne Ave. sta pa snoči malo pred 10. uro prišla dva banditV, ki sta z revolverji v rokah izsilila od lastnika $450. Ta gostilna je bila 6. februarja t. 1., torej
vožnje. Ladja je pripeljala iz | pred mesecem dni, oropana za Evrope 972 potnikov.
'$80.
NOVI FORD AVTOMOBILI
DETROIT, 11. marca—Družba Ford bo dala v petek 13 imar-ca v promet nove tovorne avtomobile. Novi tipi teh tovornih avtomobilov ne bodo dražji kot oni, ki so sedaj v rabi, čeprav so stroški, ki jih je družba izdala za raziskovanje, preskušnje in podobno, več kakor $50,000,-000.
Težina teh vozil se giblje med 4,000 in 27,000 funtov.
Redna seja
Jutri zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja društva Svoboda št, 748 SNPJ v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Za ukrepati bo več stvari in članice so prošene, da se udeležijo polnoštevilno.
\
*
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
12. marca 195%
it
ENAKOPRAVNOST
99
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturday's, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Ža šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.00 _ 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)---
For Six Months—(Za Best mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$12.00 _ 7.00 - 4.50
Entered as Second Class Matter AprU 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March'3, 1879.
104
NASVETI POSLANIKA KENNANA
(1)
"Korejsko vprašanje je od vraga; vražje pa je zato, ker je samo del svojetske splošne politike." To je bila trditev bivšega državnega tajnika Deana Achesona, ko seje poslavljal od svojega urada.
Ameriški kongres ima na mizi neko resolucijo, katero je predložil predsednik Eisenhower v odobritev. Resolucija je namenjena izrazom ameriške javnosti, ki naj obsodi sovjetsko tolmačenje pogodb, sklenjenih med zadnjo svetovno vojno, zlasti tistih, ki so predvidevale,krajevne spremembe držav, pa tudi spremembo njihovega političnega, režima. Resolucija dobiva pripombe in dopolnila, debata o njej pa je tako različna, da je v^aj danes težko reči, če bo v kakšni pametni obliki sploh sprejeta. Pa kaj naj praktično ta resolucija za Ameriko pomeni?
Stalinov testament, če ga je zapustil, še ni bil objavljen. Mnogi pa smatrajo, da je njegov politični testament vsebovan v posebni poslanici zadnjemu kongresu vseljud-ske komunistične stranke in ob tej priliki, ko se je Stalin bavil z usodo kapitalizma. Stalin je v bistvu trdil:
Kapitalistične države kakor Amerika, Velika Britanija, Zapadna Nemčija in Japonska se bodo sprle med seboj. Sprle pa se bodo radi gospodarskih vprašanj. Ta razdor jenu j en že radi bistva kapitalizma samega. Obračun med temi državami bo hud, če ne krvav. Tretji, ki bo imel dobiček, je komunizem.
Zadnji sovjetski gospodarski načrt predvideva produkcije kot naj bo v letu I960; predvsem produkcija jekla. Sest let ali osem, več ali manj, končno ni taka doba in mine hitro. Ce pa je leto 1960 v sovjetskem gospodarstvu neki mejnik, je do te dobe po zamisli Sovjetov računati z mirom. Stalin sam z gorenjo napovedjo ni povdaril vojne med komunizmom in kapitalizmom, marveč le obračun v kapitalističnih državah samih. Lahko bi sklepali, da Sovjetska zveza z lastne iniciative ne bo začela svetovnega krvavega obračuna, na katerem bi bila sama bistveno udeležena.
Vsekakor stanje precejšnje negotovosti. Neglede na smrt Stalina je razmerje med Ameriko in Sovjetsko zvezo važno predvsem za Ameriko in vsled njene vloge v svetu na splošno.
George Kennan je bil ameriški poslanik v Moskvi. S formalne strani vzeto je pravzaprav še vedno, ker se temu položaju ni odpovedal in ker Amerika njegovega imenovanja ni preklicala, četudi se pogaja s Sovjetsko zvezo o všečnosti druge osebe, ki naj nadomesti Kennana. Kennan je namreč mo^al zapustiti Rusijo, ker ga je Sovjetska zveza označila za nevšečno osebnost. Kennan se je udomačil s pravim življenjem v Sovjetski zvezi, se je o tem pismeno in ustmeno izjavljal in ker je bil po mnenju Moskve preglasen in preodkrit, je moral domov.
Ali je Kennan ravnal diplomatsko ali pa kot Ameri-kanec nediplomatsko, da ne rečemo ameriško naivno, pustimo ob strani. Toda njegove izjave kažejo, da Kennan Sovjetsko zvezo pozna in da išče gotova pota, po katerih naj hodi Amerika vsaj do Sovjetske zveze, če ne z njo skupaj.
Prvenstveno nas zanima ali naj Amerika Sovjetsko zvezo ignorira, ali pa jo pripozna in skuša z njo živeti na miren način, kakor pač je to mogoče, oziroma, da zna sovjetskim udarcem na mednarodnih trgih in političnih odrih odgovarjati z učinkovitimi protiudarci, če naj ne udari sama v naprej.
Znano je, da je poteklo 17 let, predno se je Amerika odločila, da ima s Sovjeti kaj opravka. Po Kennanu je bilo takoj od vsega početka zmotno, da se je Amerika tako dolgo vzdržala vsakih stikov s Sovjetsko zvezo. Razvoj v notranjosti Rusije, ko se je režim utrjeval, je Ameriko končno prisilil, da se pogodbeno veže tudi na to državo. V življenju pa je tako, posebno danes v mednarodni povezanosti, da ignoriranje, četudi nasprotnika, ne dovede do nobenega cilja. Kennan svari, da bi se greška leta 1917 in v naslednjih letih do leta 1933 zopet ponovila. Dva orjaka kot sta ameriški in ruski se ne moreta med seboj enostavno ignorirati kot dva sprta znanca, ker vitalnost enega in dlUgega sili na mednarodno polje, kjer pa so nujno tangirani interesi ali prve, ali druge države. L.Č.

'^Beneška Roža"
v nedeljo v Slov. del. domu
" У
J'Ш - 4
r m ^' 4
(Nadaljevanje)
V plači doža Pietro so se zbrali dvorni svetovalci z grofom Bomba, da bi diskuzirali in vse potrebno uredili za poroko grofa z doževo hčerko Fiuretto. Ona nikdar ni ljubila grofa in ji ni bilo do grofovske časti, nih-Č3 pa ni vedel, da je starejše doževe hčerke Lavinje goreča želja biti grofica in da bi tudi poročila starca samo, da je grof. Modrovali so pri polnih časah vina in delali račun brez krč-marja, dož, njegova žena Pavlina, grof Bomba in dvorni svetovalci.
(grof, dož, Fiorćtta in zbor): Bodi pozdravljen, grof
Bomba,
možak je on velik on ima veliko srce in tudi
veliko on ve.
Pozdravljen, grof Bomba, kliče te tromba, Bomba.
Predragi vi prijatelji,
zahvaljeni bodite vsi, jaz upam, da iz dne srca Fioretta mi bo rekla, da.
Jaz upam, da to se zgodi in
poroka kmalu se vrši, potem naj čuje celi svet, da kličem te, moj dragi zet.
In predno se zgodi, da mene
pridobi,
odločilo moje bo srce.
Kmalu bo poročni dan in
nikdo ne bo zaspan, plesali bomo vsi, noč in dan.
Ni bila na to dvorno posvetovanje povabljena Fioretta, toda tajinstveno se je priključila družbi in tudi dvorni norec Piko ni bil povabljen gost. Ko-je on zasmehovalno zaklical "živijo, sivolasec, ti vladaj komarjem za'vedno," je grof užaljeno uda-1'il z pestjo po mizi in z povzvi-šenim gladom zaklical dožu; "Vaša visokost, prosim, zapovej-te, da se vsi nepovabljeni odstranijo iz sobe." Gospodarsko je dal ukaz tem nepovabljenim dež in v mislih je tu imel tudi svojo ženo Pavlino toda užalje-no ga je ona zavrnila, češ, zakaj ne smem slišati vaših pogovorov, ali nisem mati tvoje hče-•e, za katero roko se gre? Pojasnil ji je dož da bodo imeli konferenco, pa imu ona odgovori: "Vem, konfet-enco, ko se šest orlov skupaj zbere in klepeta kvante, to je vaša konferenca." Dož prosi ženo, da naj bo dostojanstvena kot se to spodobi ženi doža, saj ji bo itak vse povedal po konferenci. Jezno je odšla iz dvorane. Vljudno se dož prikloni grofu ter mu reče: "Moj dragi zet, saj dovoliš, da te že sedaj kličem za zeta." Jezno odgovori grof: "Jaz še nisem vaš zet, ali ne veste, da moj nečak, kapitan Viktor, zalezuje Fioret-to?" Začudeno vzklikne dož: "Kaj, on ta vrtoglavi kapitan-mornar, on da hodi za mojo hčerko! O bog, kakšne intrige, o 1:0je posojilo!" "Da, da tako i?," se odreže stari grof. Pove-iiu tudi, da kapetanu meče Fioretta duhtečih rož ter mu daje s tem poguma. Skrbno si glave skupaj stikajo dvorni svetovalci, da bi tako kako dobro po-gruntali, kar bi bilo pametno storiti v tej zamotani zadev.
(grof, dož in svetovalci): Mi ukrenemo tako zastrupimo ga lahko in
grozno mučil se bo,
poženi kroglo mu v glavo.
(grof):
To le vaša skrb naj bo.
da ne bo tlačil to zemljo, sicer plačali boste to kar vi mi dolžni ste, oho. Le skupaj stisnimo glave
in pomislimo,
on pa vedeti ne sme kako
bo šlo,
da njega se znebimo in
Fioretto pridobimo. On s poti mora tudi če bo šlo za glavo.
Dož si zbira skrbne misli, najbolje bo v tem slučaju, da se najame najbolj spretne bandite morilce in oni bodo že opravili s kapitanom Viktorjem in vse bo šlo po načrtu, on bo dobil lepo posojilo od grofa brez obresti in njegova propast bo s tem rešena.
Čudne misli so se podile po glavi Lavinje, starejše hčerka doža, ona želi biti žena kakega uglednega moža čeprav naj bi ta bil star plešec in pravi sitnež, glavno je to, da bi bila ona če ne drugega pa vsaj gospa, milostiva gospa grofica. Taka čast bi bila zanjo. Ljubezen, to je postranska stvar, glavno je premoženje in bogastvo. Le j, lej, kako da se tega ni Ž3 preje domislila. On. grof Bomba bi bil zanjo kakor nihče drugi in tako se je tudi ona obrnila za rešilni nasvet do banditov Orsino in Gašperja. Ta dva sta tista, ki znata pripraviti zdravila, s katerimi naj bi grof pričel ljubiti njo ter jo vzel za svojo ženo, na njeno sestro Fioretto pa naj bi pozabil za večne čase. Šla je torej Lavinja na sestanek z banditi in ona dva sta vse uredila tako, da se bo želja Lavinje izpolnila na dan zaroke sestre pri bogato obloženih mizah vseh dobrot.
Dobro kučijo sta naredila ban-dita, zmešala sta nekaj strupa in tudi pripravila proti-strup tako, do bo to zdravilo učinkovalo do ljubezni Viktorja za Fioretto in ljubezen grofa za Lavinjo. Vse naj bi bilo veselo ter zidane volje na dan velike pojedine, na dan, kateri naj bi bil zaročni dan Fiorette z grofom, toda strup in proti-strup bosta že naredila po zamišljenem načrtu. Hvala vam, zvezde, in bodite priča moji prisegi: zvesta bom njemu, katerega sem izvolila, danes in za vedno. Taka je molitev Fiorette.
(Fioretta in ženski zBor):
O j, zvezde, ve poslušajte
besedo mojo,
moje srce gori kot ve, ima
voljo svojo.
O j, zvezde, ve dovedite me
na pravo pot,
naj to srce mu zvesto bo
vse povsod,
čeprav se zatemnilo nam
včasih bo nebo Upanje bo poživelo to ljubezen zvesto.
Ce svet je proti meni in vse
me zapusti,
zvesta bom tej ljubezni do konca svojih dni.
Neposlušni otrok, tako je karal oče hčerko, z zvito kačo jo je nahrulila mati, češ, ona by upropa^ila ugledno hišo doža če res odreče roko grofu, le ona jih lahko tega reši, zakaj jie bi. bila poslušna staršem. Nikdar in nikoli, grofova žena naj le postane njena sestra Lavinja, nič nima ona proti temu, le ona sama pa si želi in hoče imeti za moža mladega kapitana, kateremu je grof stric. Viktor je njen izvoljenec in tako bo ostalo. Obupno vzklika užaljena mati, saj gostje že prihajajo.
(Pavlina, dož in Fioretta): Zdaj gostje prišli bodo in pili pač ne bodo vodo, vi pripravite posodo in ne
pridite v nezgodo. In dolžniki prišli bodo ker
plačali nismo škodo le Fioretta to popravi če za grofa se izjavi.
Najboljše, da izjavim tudi' če v jezo vas pripravim, jaz prav nič vam ne privolim in Viktorja si izvoUm.
Če bi pamet ti imela, njega
si ne bi želela,
trda tvoja je butica, staršem dela se krivica.
(zbor):
Kmalu tu poroka bo in
dekle dalo bo roko,
vsak se bo veselil ko
december bo vzel april, Bog naj srečo jima da, večno.bpsta združena. Naj živi predragi par, cvetje damo mu v dar.
Vincent Coff (Dalje prihoanjič)
"Stabat Mater" v S.N.D.
CLEVELAND, O, — Gotovo mnogim nam je še v dobrem spominu Rossini jev "Seviljski brivec," katerega je nam podala Glasbena Matica pred leti v Cleyelandu.
Danes naj tu omenim nekaj o skladatelju Rossiniju in o enem njegovih del. Menim, da je to njegova zadnja in najbolj uspešna kompozicija, "Stabat Mater," katero bo Glasbena Matica nam podala 22. marca v Slov. avditoriju na St. Clair Ave.
Svetovna slava italjianskega skladatelja Joahim Rossinija obstoja v njegovih osemintride-setih operah. Bil je eden najbolj rodovitnih opernih skladateljev na svetu.
Rossini si je pridobil srca ljudstva že od prvega začetka in po letih postal najbolj vpliven izmed vsemi tedanjimi opernimi skladatelji.
Mogoče med opernimi skladatelji nobeden ni prej in poslej obvladoval tehnike komponira-nja za glas kot je Rossini sam. In to je res vzrazito dokazano v njegovi "Stabat Mater" v različnih solih, duetih, kvartetih in zboru.
Rossinijev pohod od uspeha do uspeha je bil nenadoma ukinjen ko je leta 1829 bila predstavljena njegova zadnja opera "William Tell," ki je bila neuspešna. Njegov ponos ranjen, se je Rossini trmasto odločil prenehati s kompozicijo.
Tri leta pozneje, po vneti prošnji prijatelja Aguado, se je odločil ustreči nekemu i)on Varela v Madridu in začel komponirati "Stabat Mater." Potem ko je dokončal šest delov, je zbolel na trganju v ledju in prenehal z dslom. Na Don Varelove prošnje je Rossiniju ustregel Tadolini v Pariza in dokončal delo zanj. Don Varela je plačal in nikoli vedel kaj je vdobil.
Celih devet let ni Rossini nič komponiral. Leta 1841 je Varela umrl in rokopis "Stabat" je bil prodan nekemu založniku. Rossini ni nikdar mislil, da bi bilo njegovo delo objavljeno, posebno ker ga ni on samo dokončal. Po končni tožbi je Rossinijev založnik kupil rokopis, a Rossini je bil primoran dokončati delo s tem, da je dodal zadnje štiri dele originalnim šestim.
Ob priliki prve javne predstave v Parizu, leta 1842, je javnost sprejela "Stabat Mater" z najvišjim priznanjem. Francozi so tedaj vpoštevali to kot eno največjih uspehov. Med drugimi tudi skladatelj Richard Wagner, Rossinijev največji nasprotnik na glasbenem polju, ni mogel drugega kot visoko oceniti Ros-sinijevo izvrstno delo.
Rossini ni bil nikoli res navdušen za svoj "Stabat" če prav je bil tako uspešen. On je še vedno mislil, da bi njegov "William Tell" moral biti sprejet od jav-
PEVSKI ZBOR "JADRAN"
VPRIZORI OPERETO V DVEH DEJANjIH
BENEŠKA ROŽA
(Spisana po Hanson-Dundas)
v Slovenskem delavskem domu na Wat-erloo Road 15. MARCA 1953
Pričetek ob 3.30 uri popoldne ☆
OSEBE
PIETRO, Beneški dož..........................Tony P'''"'
PAVLINA, njegova žena...................Frances Codnav«*
FIORETTA 1 hčerki................. Florence Uneti'J
-LOUISA / nj,JU hčerk. ...................Angela ZabM
GROFICA CLEMENTINA, guvernantka...........Jennie
GROF BOMBA, bogat plemič.................... Peter Toi"'''
VIKTOR CARRARA, poveljnik mornarice......Stanley Codn®*"'
OTO. častnik.............................Anthony Kol«"
ORSINO, bandit................................joe P'''"'
GAŠPER, njegov učenec.......................Louis Sm"'®'
PICO, dvorni norec..........................Dorothy
ČASTNIK telesne straže......................George Lond"'
SVETNIK .................................'. Joe Pla"'"'
DVORJANI. DVORJANKE, MORNARJI .................Zb"
Sophie Matuch Vida Kapel
Patricia Brodnik Dorothy Kurrent Betty Resni k Dorothy Sanabor Rosa Sanabor Amelia Perko
PLESALCI
Emma Skoff Violet Moravchek
ZBOR
VVilma Tibjash Marianne Tolar Stephanie Tolar Irene Vidrich Trudy Wilkinson
Betty Rotar Josephine Vrans^^
Fred Cesnik Milan Muselin George Marolt Fritz Skolaris Ernest Tibjash Tony Zakrajsek
'A'
PRVO DEJANJE—Pred doževo palačo^—popoldne DRUGO DEJANJE—Banketna dvorana v palači—zvečer ČAS okrog leta 1790
DIRIGENT...................Reginald Resnik
REŽISERKA..............Florence Yeray-Slaby
PIANISTINJA..............Dorothy C. Vogelin
PREVOD v SLOVENŠČINO .
NAPOVEDOVALKA......
MASKER...............
- MOJSTER ODRA . . . .Ql
ELEKTRIČAR...........
KOSTUMERKA..........
REKVIZITOR............
OSKRBNICA GARDEROBE.....Louise Zabukovec
PO PROGRAMU SE VRŠI PROSTA ZABAVA IN PLES IGRA RICHARD VADNAL ORKESTER
Anton Shubel Manca Bashel Louis Kaferle . John Sort--^ Walter Lampe . Betty Resnik Fred Cesnik
nosti. Ali ljudstvo je vedelo boljše in od njega zahtevalo lepoto kot v njegovih prejšnjih operah.
Ko je Rossini umrl leta 1868, so mu na pogrebu zapeh "Stabat Mater." Simbolično, to je bila njegova zadnja skladba in najvišja, s katero je bil žalovan.
"Stabat" je bil od tedaj največ prepet in časten ob Velikonočnem času.
"Stabat Mater" bo kril prvo polovico koncerta Glasbene Matice in bo s spremljavo orkestra kot bo tudi druga polovica, katera bo vsebovala klasične in naše narodne skladbe.
Ta koncert bo res nenavaden za našo javnost, zato zelo, priporočljiv. Ne prezrite te prilike in nakupite si rezervirane vstopnice, katere se že dobe pri pevcih Glasbene Matice in v Oraž-movi trgovini v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
E. Safred
Jadran priredi komično opereto "Beneška roža"
CLEVELAND, Ohio— zbor Jadran vprizori v J 15. marca komično opereto
neška roža" v nedeljo, 15. ^
__________________ P'
čne popoldne ob 3.30 uri, P®
ca 1953 na odru Slov,' del. na "\yaterloo Rd. Porgram s® ^
u
Zastopniki
Enakopravnosti'' #
Za st. clairsko okrožje; JOHN RENKO 1016 Easf Тб^ћ .Street
UTah 1-6888
e
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: 10 H N STEBLA) 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360
e
Za nevvburško okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029
gramu se pa servira večerji' ples zvečer igra Richard * nalov orkester.
To je opereta, katere še videli na slovenskem odrU. kuje mnogo lepih psemi za šan zbor, kakor tudi za j) in ženski zbor. V glavnih pojejo Florence Unetich, ^ ley Godnjavec, Angela in Peter Tomšič.
Režišerka je splošno igralka na našiih odrih, ^ 't Florence Jeraj-Slaby, pa Reginald Resnik, ki je ^ let pri zboru za pianista. T" t njegov prvi nastop kot in sem mnenja, da boste li, da ima izvrsten talent za genta.
џИ'
člani in članice so se P čili, da bodo podali publiki lepšo opereto ne samo v in igri, ampak videli boste ^ lepe "scene ter nanovo kostume in opravo. Nekaj
icrO
S"
ve si je zbor izposodil od landskega Play House, drUc pa naše marljive članice sešile in pripravile.
Vljudno se vabi cenjeno o stvo, prijatelje in podpi'"^ pevskega zbora Jadran, da P tijo našo spomladansko tev.
Pozdrav
Louis Smrdel, preds'

iK
/
^KSPLOZIJA BOMBE PRED SLOVENSKO 50LO V GORICI
ENAKOPRAVNOST
■TRAN 3
tran!^"	okrog 4. zju-
ci ^ prebudil prebivalce v uli-
rici la ^ v okolici v Go-pok. Eksplodirala je ulici ђ glavnim vhodom v 22. V tem po-Vengija^^f'f' prostore slo-Vengj.	gimnazija in slo-
zija strokovna šola. Eksplo-Vratj,'^ Poškodovala levo krilo la	drobne koščke razbi-
tudi oknih v pritličju in Hatjgtj.	in celo v drugem
je	Paradi te ekplozije
pouk T dni onemogočen ti'eh razredih,
sko	napad na sloven-
iHxJobj,"^ ^ v ^^jnovejši v vrsti ti slovel J.^°činskih dejanj pro-^%ke ^ ustanovam in slo-vpiivaj'^^ ^"^®tju, je zelo mučno bivjig. na slovensko pre-^ђе n°'	tudi na vse po-
ђај vjj, ^^ijane, ki jim že zdav-Hi	takšni in podob-
Viajg ^^^^tični izbruhi. Dijaki teljigv ^nske gimnazije in uči-Uri, jjo ^ ^^ici Groce so ob 10. 8lovetjgf° ^y^deli za ta napad na Poslop.	zapustili šolsko
etavijo^J" stopili v protestno lir so se pridružili tu-
Oster .
protest Demokratične
y fonte Slovencev
s tem bombnim napa-^šngg istega dne tajnik iz-^ontg 5, odbora Demokratične ^ Italiji in po-li ®^®tovalec za Goriško '^Ч ^^ut, poslal predsedni-"'1	Gasperiju nasled-
,__^^^®stno brzojavko:
iz ulice Randaccio.
Clair Beverage
St. Clair Ave.
%rto ^^press 1-0498 . 2D	od 10. do 9. zv.
V«, Vi i*"" vsaki dan
^"^Panjec, domača ''"ftirana vina, mehka pi-Jača in cigarete. 4„- POSEBNOST:
"ЧЦ
Okusni keki za vsako priliko.
"Slovenska manjšina v Gorici je zelo razburjena zaradi terorističnega atentata na slovensko srednjo šolo v Gorici v noči med 1. in 2. februarjem. Zahtevamo strogo kazen za zločince in odgovorne ter jamstvo, da se podobna dejanja ne bodo ponovila.
"Nanut Viljem, 1. r., pokrajinski svetovalec."
Izvršni odbor Demokratične fronte Slovencev se je sestal k izredni seji ter je razpravljal o položaju v zvezi s tem najnovejšim izbruhom šovinistične nestrpnosti ter je izdal naslednjo resolucijo:
"Izvršni odbor DFS, zbran na svoji izredni seji dne 2. februarja zvečer ostro obsoja dejanje zločincev, ki so danes zjutraj napravili atentat na slovensko srednjo šolo v ulici Randaccio v Gorici. Izvršni odbor DFS ugotavlja, da hočejo zločinci z atentati in drugimi podobnimi ustra-hovalnimi akcijami povečati narodnostno mržnjo in preprečiti izboljšanje odnosov s sosednjimi narodi;
"da so taki izbruhi neodgovornih elementov posledica šovinistične politike, ki se podpira ali vsaj dopušča v naših narodnostno mešanih obmejnih krajih;
"da pri vseh dosedanjih atentatih na slovenske ustanove ali na premoženje posameznikov varnostni organi doslej niso še nikjer zločincev prijeli in jih kaznovali.
"Izvršni odbor DFS zahteva od vlade in njenih ofganov v naših krajih, da podvzamejo take ukrepe, ki bodo dovolj učinkoviti, da bodo v bodoče preprečili take in druge podobne zločine s fašizmom prežetih elementov, ki kvarijo ugled Italije doma in pred svetom."
Prefekt obsoja zločinski napad
Istega dne so se zglasili pri prefektu dr. de Zerbiju slovenski občinski svetovalci, ki so iz-
Zavarovalnino
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
^atden ^Tractor Helps^in
4-H Award for Georgia Girl)


л	-1к*к(Ућ-х--ж%' : *1#	'■--тж. i
^ђн ®'s of	1952 gardening contest sponsored for 4-H Club
Ч t C	County was young Lee Anderson, daughter of Mr.
'1	Anderson, Route 2, Macon, Ga. Lee's garden was or.e
t®	planted and cared for by 4-H Club members and entered
. Len'.T.Petition.
hovr®e
tner" in her award-winning project was a three icity M-1 garden tractor. Though she is rather slight
^implicit, , ________________ _____^____________________., .
eff^ testifies, Loc found it easy to hancile the tractor with Wwinn- even to changing implements Jor various jobs such Of .With an f ^"Itivating.
'he o'^ato "yestment of two dollars worth of seed and small batchcs ........
^	cabbage plants, and her Simplicity, Lea
^	—^nd had' the distinction of oontributin« her i
won
had the distinction of contributing her pvii^c-tabies to th^ family dinner table as well.
razili protest slovenskega prebivalstva zaradi tega ponovnega pojava nebrzdanega šovinizma. Zahtevali so, naj oblast že enkrat končno napravi konec takim izpadom proti Slovencem in njihovim ustanovam.
Gospod prefekt je izrazil svoje obžalovanje, da je prišlo do takega dejanja in ga je obsodil. Dal je ukaz goriškemu kvestor-ju, ki je bil pri avdijenci navzoč, naj podvzame vse ukrepe, ki so potrebni, da se čimprej izsledijo in kaznujejo krivci.
Pri tem razgovoru, ki mu je poleg kvestorja prisostvoval tudi goriški župan dr. Bernardis, je gospod prefekt razpravljal s slovenskimi občinskimi svetovalci tudi o drugih vprašanjih, ki se tičejo odnosov do slovenske narodnostne manjšine. Govorili so o opcijah, o izgonu otrok slovenskih optantov iz slovenskih šol in o raznih drugih važnih vprašanjih. Gospod prefekt je obljubil, da se bo zanimal za pravično rešitev obravnavanih zadev.
Goriški župan: "Tako dejanje moti mirno življenje v Gorici"
Zaradi atentanta na slovensko šolo je vladalo med goriškim prebivalstvom veliko zanimanje za sejo občinskega sveta in ob napovedani uri je bil ves prostor v ozadju sejne dvorane na korzu Verdi in na galeriji do kraja zaseden. Tudi svetovalci so se precej polnoštevilno udeležili seje, saj jih je manjkalo samo šest.
Sejo je otvoril župan dr. Bernardis, ki je po tem, ko je podal poročilo o dosedanjem delu občinskega odbora in potem, ko je omenil nekatere važne dogodke preteklega leta, ostro obsodil napad na slovensko šolo v ulici Randaccio z naslednjimi besedami:
"Drugi dogodek je nepremišljeno dejanje, ki so ga izvršili neznanci v noči med 1. in 2. februarjem, ko so povzročili eksplozijo papirnate bombe pred šolo v ulici Randaccio s posledico, da so razbili mnogo šip in glavna vrata šole, za katerih popravilo je občina že poskrbela. Ne vem, kako naj bi opredelili takšno dejanje, če bolj za neumno in zlobno, prav gotovo pa ne kot junaško. Ne vem, kdo ga je povzročil, ne kaj je bil njegov namen. Vsekakor pa je v nasprotju z našim zadržanjem, ki gre odkrito za tem, da bi se vrnila mir in normalnost v deželo, ki je že preveč trpela. Naj je dejanje povzročil kdor koli, ga energično obsojam, ker lahko moti mirno življenje v našem mestu. Želim, da bi preiskava, ki jo vodijo naši organi, dosegla uspeh in odkrila v najkrajšem času krivca ali krivce."
Otroke so hoteli kaznovati
V	zvezi s protestno stavko slovenskih srednješolcev zaradi atentata, je šolsko predstojni-štvo zahtevalo od profesorjev, naj kaznujejo otroke, ki so stavkali. Profesorski zbor je na to zahtevo odgovoril, da se v tej zadevi ne smatra za kompetent-nega. Profesorji slovenskih srednjih šol so v^ zvezi z napadom na slovensko šolo v Gorici vložili tqdi svoj protest, ki sta ga podpisala ravnatelj slovenskih srednjih šol profesor Nemec in ravnatelj slovenske strokovne šole profesor Pavšič.
Poroka v Gabrijah
V	Gabrijah sta si obljubila večno zvestobo priljubljeni pe-vovodja in prosvetni delavec Ivan Petejan ter Gabrijela Co-tič iz zavedne slovenske družine na Vrhu.
Smrt v Gorici
Bela žena smrt je obiskala v Gorici v ulici Sv. Ivana št. 7 Ci-gojevo družino in iz njene srede iztrgala Alojzija Cigoja v najlepši moški dobi 42 let. Pokojnik, ki je bil zaveden Slovenec in zelo priljubljen med znanci, je bolehal za težko boleznijo. Umrl je v bolnišnici v Trstu. Na njegovo željo so ga pokopali na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu.
(Slovenska Izseljenska matica)
JANEZ TRDINA:
VEUKANI
Podgorec je šel polhe lovit. Prenočišče si je poiskal vrh Gorjancev, iz torbe je vzel večerjo in ko je odvečerjal, se je ulegel in zaspal. Ni dolgo spal, kar ga prebude debeli glasovi neznanih mož. čudni glasovi so bobneli, kakor če tipkaš na prazen sod. Možje so bili vsi štirje enake velikosti kakor najvišje smreke. Svetil je mesec in tako se je moglo vse videti, kakovi so in kaj delajo. Velikani sedejo na trato in vele: "Kamenčkajmo se, da se zabavamo!" Pobrali so mlinske kamne in se z njimi kamenčkali. Naveličavši se igre, vele: "Napolnimo si pipe in kadimo!" Iz žepov privlečejo pipe, velike za zeljno kad, in jih napolnijo s tobakom.
Zdaj se pa domislijo ognja. Eden pravi: "Sklatimo si ga z neba!" Velikani skočijo na noge in začno metati proti nebu mlinske kamne. Vsak si sklati zvezdo. Z zvezdami si prižgo tobak in zdajci zapuhajo z dimom vse Gorjance, kakof da bi jih pokril čm oblak. Ko pokade, pravi eden: "Čas je, da si pripravimo večerjo." Velikani se dvignejo in sikočijo v globok prepad. Iz prepada privale štiri sode vina. Vsak sod je jemal deset veder, še rajši kak bokal več. Iz prepada si priženo tudi svojo večerjo—čredo srditih volkov. Volkov je bilo osem in dvajset, na vsakega sedem. Velikani narede velik ogenj, nataknejo volkove na velike ražnje in jih peko. Ob enem pa so tulili nekako pesem, kakor da se razlega grom in poskakovali so okrog ognja, da se je kar zemlja tresla.
Podgorec, ki je te sramote gledal in poslušal, je priporočil svojo dušo Bogu in vsem svetnikom v neskončnem strahu, da ga pošasti ne bi zavohale in dejale na raženj morda tudi njega. Stisnil se je v klobčič kakor jež in se drznil komaj dihati. Poleg njega je stala čutara vina, ki jo je bil s seboj prinesel. Podgorec se domisli, da daje vino srčnost, in začne vleči. Brž se je preveril, da je v takih zadregah vino res najboljši tolažnik in pomočnik. Bokal ga je bil zvrnil že na večerjo. Ali taka malenkost Podgorca ne ojunači; zato se .je velikanov še vedno bal in se tresel pred njimi. Drugi obilni požirek pa mu je srce tako pridvignil in razvnel, da bi se šel metat s sa-
'mim peklenskim rogatcem, kaj ne s takimi nerodnimi rogovila-mi, kakor so bili velikani. Zdeli se mu niso nič več tako grozoviti kakor od konca; jel se je skoraj sramovati, da se jih je bil ustrašil. Predrzno jim je grozil za grmom s pestjo in jim kazal osle.
Ko so pavolkove spekli in se vsedli k večerji, je zagodmjal skoro naglas: "Vidi se pač, da ste zarobljeni hribovci, ki me še na volčjo pečenko ne povabite."
Velikani so volkove raztrgali in pohrustali, težke založke pa so namakali z ogromnimi požirki vina. Ali njih vino je moralo biti precej cvičkasto, kajti držali so se strašno kislo in čemerno.
Eden njih veli: "Bratci, treba bo udariti zopet v kak hram in si napolniti posodo s sladko človeško kapljico. Te naše čobrde sem tako sit, da sam ne vem, kaj bi dal tistemu, ki bi mi prinesel par dobrih požirkov starega šentjemejčana."
Podgorec, to začuvši, plane kvišku, ponudi velikanu čutaro in veli: "Bokal ga je še notri. Daj ga izpiti! Bog ti ga blagoslovi!"
Komaj pa je izpustil božje ime, se je zaslišal udar kakor da je kje blizu treščilo. Tisti hip je ugasnil tudi ogenj, pri katerem so velikani sedeli, in vse obližje je pokril najgostejši dim, da se dolgo časa ni moglo nič razločiti. Ko se je pa dim zopet razkadil in rasel, ni videl Podgorec nikjer več ne mlinskih kamnov ne žerjavice ne ražnjev in vinskih sodov, pa tudi velikanov ne. Noč in gora jih je dala, noč in gora jih je vzela.
ROKA POSTAVE
Policisti imajo nalogo, da strogo nadzirajo ^ promet in pomagajo zmanjšati število prometnih nesreč. To pomeni, da bo več avtomobili-stov kakor pešcev aretiranih radi raznih prekršitev. Prekoračite sto samo na križiščih in kjer je prometna luč—ravnajte se po njej.
ALI KASLJATE?
Pri na« imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
SLOVENSKE PLOŠČE
Šubelj — Banovec — Jadran, itd. Na razpolago pri
NOVAK'S FURNITURE,
5505 ST. CLAIR AVENUE
Cleveland 3, Ohio
LEPO OPREMLJENO SOBO
SE ODDA V NAJEM DVEMA POŠTENIMA FANTOMA Za podrobnosti pokličite 1246 E. 58 St.
DELO DOBIJO MOŠKI
T
C
o
Sedaj sprejema kvalificirane
ZA
treninjo na delu - FORGING PRESS OPERATORS
Izurjene moške
Za
TOOLMAKERS
(For experimental work building jigs and fixtures)
AUTOMATIC SCREW MACHINE OPERATORS
MACHINE REPAIRMEN
(1st & 2nd Class) Vprašajte za W. S. OLIVER v upos-Ijevalnem uradu od 8. zj. do 5. pop. od ponedeljka do petka; od 8. zj. do 3.30 pop. V soboto. Dobra plača od ure in dobre delovne razmere.
Prosimo, prinesite izkaz državljanstva.
THOMPSON PRODUCTS,
INC. ' 23555 Eyelid Ave.
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST., KE 1-8187	Jerry Fetkovšck, lastnik
Vsakovrsttja perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Spreje-
svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
BUKOVNIK STUDIO
JOHN BUKOVNIK, slikar 762 EAST 185th STREET, IV 1-1797
Odprto vsaki dan od 9. do 8. ure;, v nedeljo od 10. do 3. ure Izdelujemo ilike tudi za polne liite in v IdezUiflkacijske zvrha
MI DAJEMO MERCHANTS ZNAMKE
BAILEY'S BASEMENT
t
Nov nakup!
ŽENSKI PRAZNIČNI, ARCH IN CASUAL
ČEVLJI
1.99
Bodite moderni . . . varčni . . . udobni v teh čevljih fine kakovosti in po velikih prihrankih.^ Izberite si izmed mnogih stilov za praznično in vsakdanjo nošo. Imamo tudi dobro izbero Arch čevljev. Izbera barv in visočine pet. Mere 4 dd 9 v skupini. Pridite zgodaj, da dobile najboljšo izbero.
ŽAL, NE SPREJMEMO TELEFONSKIH NAROČIL
BAILEY'S Basemen*! Downtown-trgovina
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
KE 1-1934 15813 WATERLOO RD.
NAPRODAJ
PRODA SE
HIŠA COLONIAL STILA, 6 SOB. Garaže.
Na Chardon Hill.
Cena $18,500.
Pokličite lastnika po 6. uri zvečer. __VU 3-0662
HIŠA NAPRODAJ
V bližini E. 185 St. se proda hiša za dve družini; po 5 in 5 sob. Vse v dobrem stanju. V spodnje stanovanje se lahko selite takoj. Cena zmerna.
KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030
PRODA SE
več let obstoječo dobroidočo gostilno z posestvom vred. V slovenski st. clairski naselbini. Ima D 5 licenco. Kdor se zanima, dobi na-sloV v uradu tega lista.
■ Dobroidočo brivnico
na prometnem kraju se proda radi
bolezni lastnika.
Naliaja se na 4929 St. Clair Ave. Za podrobnosti pokličite SH 1-2868
HIŠA ZA DVE DRUŽINI
v bližini cerkve Marije Vne-bovzete in Slovenskega doma na Holmes Ave. v Collinwoodu. Na E. 1 57 St. 5 sob spodaj, 6 zgoraj. Fornez na paro, dve garaži, cementi ran dovoz. Zimska okna in mreže. Lota 45x135. Vse v dobrem stanju.
Se proda za $11,500 Za podrobnosti pokličite
. JOHN ROŽANCE LAKELAND REALTY CO. 15604 Waterloo Rd., KE 1-6681
DELO DOBIJO MOŠKI
AUTOMATIC SCREW MACHINE SETUP and OPERATE
Na razpolago imamo delo za moške za 2. šift; visoka plača od ure; najvišje podpore za delavce.
Morate biti državljani Zed. držav.
Addressograph-Multigraph Corp.
1200 BABBITT RD.
MACHINE TOOL
OPERATORJI
ASSEMBERJI
Izurjeni ali delno izurjeni Dobra plača od ure in mnogo drugih delavskih ugodnosti Zglasite se v uposljevalnem uradu
THE MARQUETTE METAL PRODUCTS CO.
1145 GALEWOOD DR.
(1. cesta zapadno od E. 145 St., vodeč južno od St. Clair Ave.)
UPSETTER
OPERATORJI
izurjeni na železnem kovaškem delu
Dobra plača od ure in komada 6 dni tedensko
Midwest Forge Co.
17301 ST. CLAIR AVE.
DIEMAKERS
na srednjih in velikih Dies TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN
DIE REPAIRMEN
Rabi bi tudi govorili z , MASINISTI
Visoka plača od ure, čas in pol za nadurno delo in dvojni čas ob nedeljah. Dobre delovne razmere poleg dodatka za življenjske stro-ske.
Ta dela so na razpolago v obeh naših tovarnah. E. 93 St. in Woodland ter na 1115 E. 152 St.. toda prosilci naj se prijavijo v naši št. 1 tovarni.
MURRAY OHIO MFG. CO.
1115 E. 152 St.
OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
STRAN 1
r
ENAKOPRAVNOST
DANIEL DEFOE	=
Življenje	|
IN ČUDOVITE PRIGODE POMORŠČAKA	g
Robinzona Kruzoa	I
(Nadaljevanje)
Čisto sem bil pozabil, da Španci ne morejo imeti ne papirja ne črnila.
S tem naročilom sta šla Španec in starec na pot v čolnu, v katerem sta bila prišla na otok.
Kako sem bil vesel, ko sem ju opremljal za to plovbo! Saj sem se po vseh sedemindvajsetih letih samevanja na otoku mogel nadejati, da se odtrgam od njega. Dal sem jima obilo zalogo kruha in grozdja, da bi bilo dovolj zanju in za goste.
Nazadnje sem ju vkrcal in ji-ima želel srečno pot. Dogovoril smo se, da naj, če se bode ta vračala s Španci, dvigneta na odprtem morju zastavo, da bom mogel že od daleč spoznati njuno ladjico.
Ko je bila oktobra polna luna. sta odrinila ob svežem vetru. Žal mi je, da ne morem navesti točno dne, ker sem se bil nekoč zmotil pri štetju in potem nisem mogel več prav slediti času.
Precej časa je minilo po odhodu mojih ljudi. Pričakoval sem oba vsak dan. Zdelo se mi je, da je zamuja in da bi morala biti tukaj že kakih osem dni. Nenadoma pa se je dogodilo nekaj, česar še ni bilo nikdar, odkar sem prebival na otoku.
Nekoč je ob zori, ko senl še trdno spal, planil k meni Petek in zakričal:
"Tu so! To su!"
Skočil sem in se takoj oblekel. Potem sem zlezel čez ogrado ter pozabivši na nevarnost, stekel v gaj, ki je bil že tako zarastel, da je bil pravcata šuma.
Tako popolnoma sem pozabil na nevarnost, da proti navadi nisem vzel s seboj orožja. Pa tudi prepričan sem bil, da se vrača Španec s svojimi tovariši.
Kako sem se pa začudil, ko sem zagledal dobrih pet milj od obale neznano ladjico s trikot-i nim jadrom! Plula je v smeri toka in se v ugodnem vetru hitro bližala. Prihajala pa je od južne -strani otoka in ne{ od celine.
Kratko, to sploh ni bila ladjica, na katero sem čakal že toliko dni. Na vsak način se je bilo treba pripraviti na obrambo.
Ukazal sem Petku, naj se skrije v šumi in pozorno gleda, kakšni ljudje so v njej, ker ne vemo, so li sovražniki ali prijatelji.
Potem sem se vrnil v dom, kjer sem vzel daljnogled, da sem z njim zlezel po lestvi na vrh, kjer bi skrit pregledal vso okolico. Tako sem vedno ravnal, če sem se bal napada.
Nisem bil še.prav na vrhu hriba, ko sem zagledal—ladjo. Bila je zasidrana na jugovzhodnem koncu otoka, osem milj od se-lišča, od obrežja do nje pa je bilo kakih pet milj. Bila je brez dvoma angleška, čoln pa je, kakor sem sedaj ugotovil, tudi bil angleška barkasa.
Ne morem povedati, kaka čustva je izzvalo v meni to odkritje.
Moje veselje ob pogledu na ladjo, pa še angleško povrh, je bilo toliko, da se ne da opisati. To bo srečanje z mojimi rojaki!
Neka razburjena slutnja, ki si je nisem mogel pojasniti, pa mi je velela, da naj bom oprezen.
Predvsem sem se vprašal, čemu je angleška trgovska ladja zašla sem v te kraje, ki ležijo daleč od vseh angleških trgovskih poslov. Vedel sem, da je ni mogla prignati burja, ker zadnje čase burje sploh ni bilo. In če so na ladji tudi res Angleži, mi ni kazalo, da bi se jim takoj predstavil, ker je bilo precej verjetno, da niso prišli z dobrim namenom. Bolje je ostati še naprej na otoku, kakor pa zaupati se sumljivim ljudem in priti v roke kakim lopovom.
Stoje na vrhu sem gledal, kako se ladjica bliža otoko.
Nenadoma je po naglem okrfe-tu zaplula ob obrežju v smeri proti zalivu, kjer sem svoj čas pristajal s splavi. Oni v njej so očividno islkali, kje bi bUo lepše pristati. Zaliva niso zapazili; pristali so na drugem kraju, pol itfilje od njega.
Ves srečen sem bil, da so se izkrcali ravno tam, kajti če bi se v zalivu, bi jih imel ravno pred svojim pragom, in—kdo ve!—pregnali bi me morda in oropali.
Ljudje so torej stopili na obrežje, in mogel sem se prepričati, da so res Angleži, vsaj večina njih.
Enega, če ne dva, sem imel za Holandca, pa sem se zmotil. To sem videl šele pozneje. Vseh je bilo enajst.
Očividno je bilo, da so trije
v vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno Čtivo priljubljene povesti
med njimi bili ujetniki, ker nisem videl pri njih orožja in ker se mi je zdelo, da so na nogah zvezani. Videl sem, kako je pet ljudi, ki so poskakali na obalo, vlačilo one iz ladjice.
Videl sem, da je eden izmed ujetnikov nečesa prosil. Dviganje rok je izražalo trpljenje, prošnjo in obup. Prav gotovo je čisto izgubil glavo. Druga dva sta tudi prosila za nekaj, ker sta stezala roke proti nebu, a v splošnem sta bila mirnejša; vsaj tako očito nista kazala svojega gorja.
Gledal sem jih, razumel pa nisem ničesar. Na vsem lepem pa mi je zaklical Petek v svoji lom-Ijeni angleščini:
"O, Robin Ki'uzoe! Oho, beli ljudje tudi jedo ljudi, kakor divjaki !"
"Ti si nor. Petek!" sem mu zabrusil.—"Mar res misliš, da jih požro?"
"Seveda požro," mi je odgovoril.
"Ne, ne. Petek, motiš se," sem ugovarjal. "Bojim se, da bi jih ubili, jedli jih pa ne bodo."
Še vedno nisem vedel, kaj se godi pred mojimi očmi, a ves sem se tresel ob misli, da se zdaj zdaj zgodi zločin.
Zazdelo se mi je, da je eden razbojnikov zavihtel nad glavo
svoje žrtve nekaj kakor velik nož ali meč.
Vsa kri mi je zastala v žilah. Prepričan sem bil, da se nesrečni človek zvrne mrtev po tleh. Kako mi je bilo žal, da sem brez Španca in starega divjaka!
Zapazil sem, da noben razbojnik nima puške.
"Dobro bi bilo," sem pomislil, "prikrasti se do njih, ustreliti in osvoboditi ujetnike."
Prišlo pa je drugače.
Razbojniki se očitno niso namenili svoje ujetnike ubiti. Ko so jih zastrašili in opsovali, so se lopovil razšli po otoku, da bi si ogledali, kje so pravzaprav.
Ujetnike so pustili dvema stražarjema, ki sta bila najbrž pijana, kajti brž ko so oni odšli, sta se zavlekla v barko, kjer sta takoj zaspala.
Tako so ujetniki ostali sami. Namesto pa, da bi se okoristili s položajem in svobodo, so sedeli na pesku in se obupno ozirali okoli sebe.
To me je spominjalo na prvi dan mojega bivanja na otoku.
Ravno tako sem namreč tudi jaz sedel na obrežju in se plaho ogledoval. Tudi jaz sem mislil, da sem izgubljen. Prepričan sem bil, da me raztrgajo zveri. In skobacal som se na drevo, kjer
sem ostal vso noč. Sploh ni grozot, ki bi me ne bile plašile takrat. A kako mirno sem pravzaprav potem preživel vsa leta! Zaman sem se vsega bal.
Tako so tudi ti trije obupava-li, ker niso vedeli, da je rešitev blizu.
PETINDVAJSETO POGLAVJE Robinzon se sreča s kapitanom angleške ladje
Razbojniki so prišli na otok ob plimi. Dolgo so se potikali povsod; začela se je oseka in ladjica je obsedela na melini.
Rekel sem že, da sta v njej bila dva človeka, ki sta spala.
Čez nekaj časa se je eden prebudil, in ko je videl, da je čoln na kopnem, ga je poskusil po pesku poriniti v vodo, kar se mu pa ni posrečilo. Zato je začel klicati tovariše. Prišli so in mu pomagali, a čoln je bil tako težak, in pesek tako moker in polzek, da niso nič opravili.
Nato so vsi, pravi pravcati mornarji, ki so, kar je že znano, lahkomiselno ljudstvo, ki ne misli na to, kar pride, pustili čoln in se zopet šli potepat. Preden so šli, pa je eden na glas zaklical :
"Pusti vraga, Džek! Kaj se boš trudil! Pride plima, pa bo čoln plaval."
Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO.'S
RACrkiHTKIT
RAZPRODAJA OB OBLETNICI
Poseben nakup!
Dekliške 3.98 do 5.98
OBLEKE
2-88
Vaša izbera več lepih stilov v atraktivni zalogi novih vrst blaga. Vse so lepo okrašene. Mnogo vzorcev . . . Mnogo jih je po eden ali dva komada enega stila. Mere 7 do 12.

Dekliške 1.39 do 1.99
Spomladanske
bluze
f.28
z manjšimi hibami
Bluze iz rayona in bombaža v privlačni beli ali solidnih barvah. Mere 7 do 14. Kratki rokavi za spomladansko in poletno nošo.
Dekliške 10.98 spomladanske suknje
Samo 75 teh lepih novih spomladanskih sukenj v atraktivnih stilih in sivi barvi.
Mere 7 do 14. (Ne sprejmemo telefonskih naročil.)
7-99
Dekliški 1.99 NYLON jopiči
Atraktivni stili in v izberi pastelnih barv. Zelo privlačni jopiči. Mere 7 do 14.
1
.79
Poštna in telefonska naročila sprejeta razen če je drugače označeno . . . Pokličite CHerry 1-3000
The May Co.'s Basement oddelek z dekliško opravo
ženske fine kvalitete iz bombaževine pletene
BALBRIGGAN HLAČE
C
Udobni, dobro pristojajoči stili . . .
59
Nenavadne vrednosti. Fino pletene bombažne Bal-briggan hlače. Z dobro pristojajočo elastiko ob pasu. V beli, plavi, roza ali rumeni barvi. Mere 5, 6, 1 in 8.
Požtna in telefonska naročila sprejeta na nakupih za $2 ali več—
Pokličite CHerry 1-3000
The May Co.'s Basement oddelek s spodnjo opravo
——

To je rekel po angleško; bili so torej res moji rojaki. Ves čas, dokler niso odšli, sera ali sedel, potajivši se za ogrado trdnjave, ali pa sem jih gledal z vrha hriba.
Do začetka plime je bilo še deset ur. Dotlej bo njihova ladjica torej še ležala na peščini. Ko bo tema, pojdem zvečer iz svojega skrivališča, se prikradem bliže, in morda se mi posreči, da bi slišal, kaj govorijo.
Dokler pa se ne stemni, se moram pripravljati na boj. Sedaj imam silnega in nevarnega nasprotnika, in treba se je vestno pripraviti.
Dolgo sem se ukvarjal s puškami, čistil sem jih in nabijal, potem pa sem ukazal Petku, ki je bil dober strelec, naj se tudi oboroži. Vzel sem dve lovski puški, njemu pa sem dal tri muškete. Tudi vse drugo orožje sva si lepo razdelila.
Moram reči, da sem bil v tej opremi prav bojevit na pogled. Na meni je bila moja grda kozja suknja in ostrokončna krznena kapa, pa golo sabljo sem imel ob boku in dve pištoli za pasom, da ne omenim puške na vsaki rami.
Rekel sem že, da nisem nameraval storiti ničesar pred temo. Ob dveh pa, ko je sonce začelo pripekati, sem zapazil, da so mornarji šli v gozd in da se niso vrnili. Verjetno je, da jih je utrudila vročina, pa so pospa-li v senci.
Ujetnikom pa ni bilo za spanje. Pobiti so sedeli pod ogromnim drevesom, vdani v svojo žalostno usodo.
Nihče jih ni stražil, in odločil sem se, da se prikradem do njih, ne da bi čakal teme. Moral sem se z njimi pomeniti. Nisem mogel dočakati, da bi zvedel, kakšni ljudje so in zakaj so tukaj. Odpravil sem se k njim tako divje opravljen, kakor sem ravnokar opisal. Meni za petami pa je hodil Petek. Bil je tudi oborožen od glave do nog, dasi ni bil tak6 strašilo kakor njegov gospodar. ,
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clalr Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini ^akticiralo In se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestU z novim. Vam ni treba imeL določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr.J.V.ZUPMK
8131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 vogal East 62nd Street; vbod mamo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
Chicago, m.
DOMESTIC HELP
WOMAN for
GENERAL HOUSEWORK Assist with 2 Children Phone BRiargate 4-0447
BUSINESS OPPORTUNITY
Real Buy—CARD, GIFT and TOY SHOP — Also carries Lingerie and Children's Wear. Large living room. See to appreciate.
ESsex 5-7628
Ir
Šel sem prav blizu ujetnikom—sedeli so s b'Y proti meni, da me niso vid^ in jih naglas vprašal p" ^
sko:

"Kdo ste vi, senjon
Zatrepetali so, ker tep pričakovali, a še bolj so se da zbali, ko so videli stJ^ ki se jim bliža.
(Dalj p prihodnjih)
PRISILJENO CV^j
V tem predpomladne®
nekateri domači vrtnarji novanjskih sobah prisilijo nekaterih grmičev in cvetju. V to svrho so P" mladike s cvetnim popM\ šenj, navadnih ali japonskih kutin, hrušek, Jy pesikovine itd. Najlažje r prisiliti k cvetju vejice ^ dežja ali forsythije. drugega kot narezati . imajo nastavljeno cvetno^ in jih kakih 24 ur паП*' mlačni vodi, najbolje v banji, nato pa jih naie®^^ vaze, kjer mora biti vedoj ^ vode. Cvetno popje ' omenjenih rastlin potreb dva tedna ali več, da se mladike forsythije pa se ^ te že v enem tednu v sta"" ski sobi z navadno teinp®^) _—NEW ERA,
СШСАОО, ПЈ-FOR BEST RESULTS Of ADVERTISING
CALL DEarborn 2^17#
WANTED TO
m
J'
RESPONSIBLE Young C' fant, need 3-4 room apartment. Prefer W., suburbs. Moderate '
RESPONSIBLE Couple, ^ ^ need 6 or more nished apartment or ho location Southwest.
public school. Moderate ;
PLEASE HELP OUR Responsible couple, ^ ^ baby living in IV2 ment, desperately nee® j/ room unfurnished , Moderate rental. jt HOllyc^)^
RESPONSIBLE Couple . ^ ployed), need 3-4 nished apartment. No f pets. Any good locat'° ^ east preferred. Modef^^jj 3-''
HYde
FEMALE HELP


GENERAL HOUS®^ff 'j Woman to assist	<
children with house welcome. Room and small additional
room, bath. --
Nice Children's Home, ^ COMPETENT WOMA^jjfl " ing Room Supervisor-ing woman.
TAlc<"
itt
J'(
HOUSE MOTHER —
9-12 years; small ^ . institution near salary; full mainte_ •• «
apartment; Blue Ćr® ^ zation, social securiw^^pi ' with pay. Can use j,ef f' band employed ®3i овГ^ >
train inexperienced v J
in detail. Arden Bluff, 111., or call sUP Lake Bluff 95.
Small Non-Sectarian^g near Chicago пе^У' TENT WOMAN. -AjS. g and assist with paring vegetables,
call
HELP WANTED MALE
GENERAL FACTORY HELP
at -t'
— .....—
No experience required. Steady work. Overtime avail^gf fW and V2. Starting rate $1.54 per hour. 5c increase	ж
months and another 5c in 6 months. Insurance	g'"'
holidays and vacation. Must understand and speak so^^, A GOOD PLACE TO WORK!	SEE US
Call or see — MR. LINK — REpublic IN-TAC DIVISION OF INTERCHEMICAL 3030 WEST 51st STREET