Številka 176 TRST, v soboto 27. junija 1908 mm IZHAJA VSAKI DAN mamam tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., tb ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične strv. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mnogih »obakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Tsabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 Kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po ao st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka cadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-ccanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave -Edinosti". — Plačuje se izključno.le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! Tečaj XXXIII NAROČNINA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na n»- ročbe brez doposlsjie naročnine, se uprava ne ozira. ■ aroenlnt na n4tt*l>ko izđanj* „EPIMOSTI" »tan« : o«l»- .i lota« K 5-20, pol leta 2 eO ^ Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredoištvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dam) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista ..Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost- v Trstu. nI. Giorgio Galatti st. 18. PoStno-hranilnični račun 5t. 841 652. TELEFON It. 11-57. BRZOJAVNE VESTI.; Cesar v Išlu. LINO 26. Ce ar se je peljal tod mimo v 161 na obično letovišče. Na postaji so ga vsprejeli z vsera običajnim ceremonije lom Cesarja sla nagovorila d< ž^lni glavar in podžu-j j an. Cesar se je obema zahvalil. Baron Beck v avdijenci. DUNAJ 26. Včeraj je imel minister&ki predsednik baron Beck s cesarjem entiurno konfercnco. Katastrofa španskega parnika „Larache". CORUNA 2<5. Doslej so našli 26 trupel oseb, ki so ponesrečile s paroikom „Larache*4 med temi je kapitan, drugi ladijski zdravnik, ladijski tesar in več dečkom Nesrečo je prov-zročila megla. Sedaj je morje burno io ni možno iskati diugili mrličev. Potniki, ki so se rešili, pripovedujejo, da £o se vršili pretre^uječi prizori Da parniku, ko se je isti potapljal. Glasom zadnjih veBti je bilo na potopisnem parn ku 59 potnikov in 52 mož posadke. Manjka torej 3S oseb. Maroko. PARIZ 20. Admiral Berryer je brzojaul iz Mtugina, da je dosegel nasproti Hatidovi m« hali v okolici Marakcša znaten vspeb. Srbska kriza. BELIGRAD 26. Vladna stranka je sklenil'. da hoče vstrajati pri kombinaciji Veli-niirov.ć. Rešitev krize je pričakovati še le v I or.edeljek. Pruska gosposka zbornica. BEROLIN 26. Zbornica je na svoji današnji seji per sclarcationen izvolila dosedanje predsedstvo. Otvoritev pruskega deželnega zbora. BEROLIN 26. Minister al i predsednik knez Biilcw je otvoril deželni zbor s kraljevim sporočilom. Cesar se nadeja, da mu bo ca jesen mczio cs?bno pozdraviti poslance. IZ PERZIJE. Krvavi dogodki v Perziji. LONDON Iz Teherana poročajo : Meito je mii no. Na avdijenci, na kateri je bilo vsprejetih več velikašev, je šah rekel, da odgovornost za prelivanje krvi nosi ljudstvo, ki je streljalo na mirne kazake. On je hotel le napraviti red. Obljubil je, da hoče krivce Domilostiti. . LONDON 26. „Times" poroča iz Petro-gri da, da nima glasom ve3ti iz Teherana javno mienje nikakega zaupanja v saha, pač pa da zaupa v msko-angleški degovor. LONDON 26. Nek tukajšnji list poroča iz Teherana, da so reekcijonarji gospodarji položaja. Pleni se nadalje, tako tudi aretira neljube osebe. Panika narašča. Vsa časnikarska uredništva in politični klubi so bili op'e-r.jeni in potem zaprti. Neka šahova teta se je utrelila, ko so jej razdejali hišo. TEBRIS 26. (Petr. brz. ag.) Pogajanja strank so bila doslej brezuspešna. Od včeraj popoludne se semtertia izmenjavajo streli. TEHERAN 26. (Petr. br. ag.) V minoli not i in dsnes se mir ni kalil. Sinoči se je iz hiše guver. Rešta 6treljalo na mimnidoče čete. Hita je bila takoj razdejana. Patrulje perzijskih kozakov vz .ržujejo red. Ljudstvo je ra-zoroženo. Vsi znaki kažejo, da se je javno iuntnje obrnilo šalu v prilog. Dunaj 26. Rektorjem vseučilišča jo bil izvoljen naravoslovec dr. Fran Exner. Dunaj 26. Dr. Julij Marehet, brat na-učnega mnistra ie izvoljen rektoijem na poljedelski visoki >oli. Dunaj 26. Minister za notranje stvari je dal za pogorelce v Zirlu na Tirolskem za sedaj na razpolago 26.000 kron. ; Praga 26. Rektirjem češkega vseučilišča je bil izvoljen protesor rimkega prava prof. dr. Heyrovsky, dvorni svetnik prof. Braf ni hotel volitve vsprejeti. j Zagreb 26. Baron Rauch se je povrnil iz Budimpešte. Carigrad 26. Glasom uradnega poročila je su'tan podelil soprogi predsednika Roo-sevelta in njegovi hčeri veliki kordon šefeka-tovega reda. Bombay 26. Na železniški progi Bom-bay-Baroda je blizo Barode brzovlak trčil skupaj s tovornim vlakom. Več vozov je pričelo goreti. Mnogo oseb je bilo ubitih. Siena 26. Ob 2 uri 11 min. pop. je bilo tukaj čuti potresni sunek, kateremu je ob 2 uri 18 min. sledil drugi. Škode ni bilo. Praga 26. Rektorjem nemškega vseučilišča je bil dar.es izvoljen visi sanitetni svetnik prot. dr. vitez Jaksch. GOVOR drž. poslanca Alojzija Štrekelja v zbornici poslancev dne 16. junija 1908. (Zvršetek.) Zavarovanje za obnemoglost in starost. — Zavarovanje proti požaru in toči. Glede zavarovanja delavcev za obnemoglost in starost, sem pa z večino te visoke zbornice mnenja, da je delavcem piivoščati in da je potrebno tako zavarovanje, da pa je tako presk'bljenje vsaj istotako potrebno za poljedelske delavce, male kmete in male obrtnike. (Prav res). Zato se mora vprašanje zavarovanja za obnemoglost in starost izvesti na najširši podlagi, in n9 kosoma, tako, da se daja prednost posamičnim kategorijam dc.lu.7cev. Želja mojih volilcev bi bila tudi. da bi vlada mislila na državno obvezno zavarovanje proti požrru, v prvi vrsti pa na obvezno zavarovanje proti toči. (Živahno odobravanje). Vsa država bi pod geslom „Viribus unitis" pod pirala drug druzega. Ako se uvede zavarovanje poljedelskega prebivalstva za starost in obvezno zavarovanje preti toči, potem še le bo mogel reči kmetovalec, da je država kaj storila za njegov denar. (Prav res). Poljedelstvo ne bo trpelo na pomanjkanju delavcev, kmet se ne bo tresel pred nevihto, a to ga bo delalo zadovoljnega in Brečnejega v svojem poklicu. Poljedelski prebivalstvo bo bolj gubilo tvojo domovino in ne bo letalo toliko v mesta, bo svoje moči v veii meri posvečalo poljedelstvu, in bo travnike, njive in vinograde intenzivneje obdelovalo. Posle dica temu bo veča produkcija, kar bo prihajalo na dobro tudi mestnemu prebivalstvu. Niše šolstvo. Velespcštovani gospodje ntij mi dovole, i da z nekoliko pripombami preidem od predmeta poljedelstva k šolatvu. Nam Slovencem ne primanjkuje dobre velje in talenta za vse stroke ; da pa emo zaosta'i za drugimi na rodi v trgovini, industriji in drugih panogah gospodarstva, na tem nismo ki m mi ; to in mnoga druga trpljenja naša ima na vesti avstrijska vlada, ki je vedno po mačehinski postopala z nami in nam nikoli ni hotela i pripomoči do strokovnih šol. Provincija Goriško-Gradiščanska, katere prebivalstvo je po d* eh tretjinah slovensko, nima nobene obrtne ali trgovske šole s slovenskim učnim jezikom. (Čujte !) Jedina strokovna šola se slovenskim učdigi jezikom, je kmetijski učni zavod v Gorici, ki pa je institucija dežele in ne države. Že desetletja se borimo za en gimnazij in eno realko v Gorici s slovenskim učnim jezikom, vlada pa noče odjenjati in hoče še nadalje vladati po starem zistemu zatiranja našega naroda. V provinciji Goriško-Gradiščanski ni niti en odstotek Nemcev in tudi ti so priseljeni penzijonisti, tja potisnjeni nemško-nacijonalni profesorji in državni uradniki, in vendar Bta ti srednji šoli nemški. Kaj bi rekli Nemci, ako bi jim vlada v Gradcu, na Dunaju in drugih takozvanih nemških meith — kjer pa je veliko več Slovencev, nego pri nas Nemcev. — ustanovila samo slovenskih šol ?! (Odobravanje.) Germanizacija. Krščanstvo nemških krščanskih socijalcev. Velespoštovani gospodje! Jaz ne pole-mizajem rad, ali ozreti se moram na izvajanja gospoda kneza Auersperga. Njegovi jasnosti se zdi, da vlada še premalo razvaja njegove kočevske volilce in daja umevati drugim nemškim strankam da ponemčevanje v kočevski okolici še prepočasi napreduje; zamolčal pa je pri tem, da mnogo slovenskih otrok, ker ni slovenskih šol, mora obiskovati nemške šole, da bi pomnoževanje kranjskih Nemcev v hitrejem tempu napredovalo, nego to dopušča plodovitost tega plemena. Spoštovani g. tovariš Bielohlavek in tudi drugi voditelji krščansko-socijalne stranke so sicer v svoj.h govorih, torej v teoriji, polni krščanske ljubezni in zagotovljajo venomer s -/o jo pravičnost nasproti nenemškim nahodom. V praksi pa se navdušujejo za ohranitev in utrditev politične hegemonije nemške manjšine n^d slovansko večino. (Tako je !) Za to stranko, ki se nazivlje krščansko, ima načelo krščanske ljubezni do bližnjega: „Ne stori svojemu bližnjemu, kar ne želiš, da bi drugi tebi storil I" — le pogojno veljavo. Za-se ga seveda vedno uveljavljajo, nasproti opravičenim zahtevam Slovanov po jezikovni jedna-kopravnosti se pa neprijetna krščanska ljubezen posta Ija na stran. V tej točki vidimo krščansko stranko v najlepši harmoniji s takoimenovanimi nemškimi svobodomisleci in v istem vojnem taboru proti Slovanom. V tem plemenitem psčetju se podpirajo bratski Nemci, Židje in antiaemiije, nemški naprednjaki in nazadnjaki. Kajti v sovražtvu do Slovanstva je vez, ki jih spaja. (Tako je!) Ker je krščansko-socijalna stranka krščanska le za-se, ne pa nasproti drugim, se mi dozleva kakor kaka lepa in elegantno etiketirana boteljka, napolnjena s — pokvarjenim vinom. (Veselost in : Prav dobro !) Zato moram reči, da ao mi one nemške stranke, ki se odkrito in pošten) izjavljajo kakor naši narodni sovražniki, veliko simpa-tičneje, nego li krščanski socijalci, ki nam hlini,o prijaznost do Slovanov, v resnici pa so htotako nestrpni kakor more b'ti le kak Wolt, Markhl in Schonerer. Vladanje v Avstriji. Čuli smo iz ust njegove ekscelence g. ministerskega predsednika, da je pri nas radi velikega števila narodov jako težko vladati. Jaz pa sem tega mnenja, da bi prav dobro in lahko š'o, ako bi se le prav hotelo. Saj imamo državni temeljni zakon in l'J. Po tem naj se vlada strogo ravna, ve3 jezikovni spor bo potem kar hkratu odpravljen in bo tudi v Avstriji lahko v'adati. Dokler nas pa bo osrečavala vlada, ki v nas Slovanih vidi le državljane druge in tretje kategorije, dokler si bo naša vlada dajala imponirati od sodrge ra ulici, dotlej bodo umetno tlačeni naredi silili na svetlo, ne bo miru in tudi vladanje no bo tako udobno, kakor bi lahko bilo. Na adreso goriških Talijanov. Ne morim si kaj, da ne bi omenjal nekega slučaja iz najnovejega čase. V Gorici so slovenska kolesarska društva dne 8. t. m. na dirkališču „Veledromo"*, ležečem na periferiji mesta, priredila dirko. Tu pa se je zbralo italijanskih mladeničev iz Gorico ter nekaj dijakov realke in gimnazija, skupaj 112 na številu, in so ped vodstvom župana Ma-ranija na ulici pod varstvom bajonetov demonstrirali proti Slovencem in njihovi slav-nosti (Posl. Biankini : Ali so tako vojeviti ?) Ali le tedaj, ko vidijo bajonete! Ko ne vidijo bajonetov, se ne prikazujejo. Avstrijski bajoneti ščitijo demonstrante. To dirko, ki je bila radi Elabega vremena cdložena od 8. na 14. t. m., je tržaško namestnistvo, sklice-vaje se na tiste jalove demonstracije italijanske sodrge, vendar prepovedalo, ne da bi bilo kakega zadostnega razloga za to. Ta prepoved 8e ne da nikakor opravičiti in jaz poživljam vlado, da ta za tlovensko ljudstvo žaljivi odlok tržaškega namestništva takoj si-stira in dovoli omenjeno dirko. Ako nam vlada noče biti pravična in nam noče dopuščati svobodnega gibanja in razvoja, potem posežemo mi primorski Slovenci energično po samopomoči in primemo goriške Italijane tam, kjer so najbolj občutljivi. Ako nestrpnost teh Italijanov sega tako daleč, da nam hočejo preprečati celo prirejanje naših slavnosti, potem jih moramo poučiti, da slovensko ljudstvo Gorice in okolice ne bo trpelo tega in da bo tako postopanje vračalo s bojkotom italijanskih tvrdk, ki žive !e od Slovencev. To naj vzamejo na znanje italijanski hujskači v Gorici in \isoka vlada. In s tem zaključujem (Pohvala.) Avstrijska poslanska zbornica. DUNAJ 26. Debata o proračunu je zaključena. GeneraTnima govornikoma sta izvoljena Steiner (pro) in Muschitsch (ccntra). Generalni govornik pro pos\ Steiner je odločno zagovarjal gradnjo vodnih cest. Izjavil je, da nima ničesar proti avtonomiji visokih šol, ako so iste zavetišče vede in ne po-zjrišče pustolovskih agitacij posamičnih profesorjev. Glede sklepa pogodbe z Lloydom je govornik rekel, da mora vsakdo, ki se je v zadnjem času vozil na Lloydovem parniku, priznati, da presezajo ladije, kar se tiče obskrbe in bivališč, daleč ladije Ungaro-Croate. Obžalovati je, da je L!oydovih ladij, na katerih ne razume osebje niti besedica nemški. Zato bi bilo potrebno, da se na nau-tičnih šolah v Trstu uvede nemški jezik kakor obligaten predmet, to je radi tega, ker se mora Lloydove ladije v slučaju vojne stariti na razpolago vojni upravi, in ker vrši policijo na ladiji kapitan ladije. Govornik je izvajal, da sedaj mnogo Avstrijcev z ozirom na dolgo vožojo iz Trsta v Kotor potuje z Reke v Kotor na ogrskih ladijah, radi česar se zdi nujno potrebno, da se zgradi pristanišče v Preiuki pri Voioski, ali pa v Medo-linu, odkoder bi mogle L'oydove ladije konkurirati z ogrskimi pa obrodnimi društvi. Obcezložbeno poročilo k Lloydovi pogodbi P O DU STEK. 9 » JAoja smrt. ; — Francoski spisal EMILE ZOLA. — (Prevel J. K ). Vrata so se vnovič odprla, težki koraki so se zaslišali. „Brž, brž," je opominjala gospa Gabin, ..hitro, predno pride zopet mlada gospa." Govorila je vstopivšim pogrebcem, ki so odgovarjali le z grgrajočimi glasovi. „Jaz nisem nobena sorodnica," jim je razlagala starka. rJaz nimam prav nič od. tega in se zavzemam za ta dva človeka le iz gole dobrote. Prijetnost to ni nobena. Pre-čula sem celo noč in proti jutru je bilo prav mrzle... No, saj pravim, neumna sem ; veliko predobra sem.*4 Med tem ko je stara neprestano brbljala, to bili potegnili neznanci rakev na sredo tebe. 0. razumel sem ! Zdaj je bilo pri kraju, zdsj sem bil obs^jtr, ker ee 6e nisem prebudil! Moje misli so izgubile svojo jasnost, bilo mi je, kakor bi se črn dim valil preko mene, me vsega zavijal.. Neskončna utrujenost me je obšla in občutil sem skoro kakor olajšanje, da nisem ničesar več pričakoval, upal... „Niso varčevali z lesom/' je s hripavim glasom rekel eden možakarjev, „rakev je veliko predo'ga." „Toltko bolje," se je šalil drug, „tako mu bo vsaj komodno notri." Nisem bil težek, in veseli so bili, da moja peza ni bila velika, kajti imeli so stopati dol tri nadstropja. Ko so me prijeli za rame in noge, da bi me vzdign;li iz postelje, se je razlegnil nevoljni glas gospe Gabin: „Vražji spak, povsod mora imeti svoj nos... Ali se mi ne pobereš pri tej priči! Jaz te naučim, kukati noter pti špranjah !u Dede je najbrže odprla nekoliko vrata in vteknila skoz kodrasto glavo. Hotela je videti, kako polože gospoda v zaboj ; a tu sta plosknili dve krepki zaušnici, katerima je | sledilo glasno ihtenje. Mati pa je odstopila zopet od vrat in pripovedovala možem, ki so j me polagali v rakev, o svoji hčeri. „Deset It t je itara in tako strašno ra- vedna. Ne tepem je vsaki dan, a ubogati mora.a „O/' je odvrnil eden moških, „vse male deklic9 so take, če je kje kak mrlič v hiši, pa zmeraj radovedno lazijo okoli kakor mačke.*' Ležal sem udobno v rakvi in bi lahko mislil, da sem še v postelji, če bi moja leva roka ne bila preveč pritisnjena k stranski deski. Zbog svoje male postave sem imel zares obilo prostora, kakor bo dejali mtžje. „Počakajte Še trenutek,44 je rekla gospa Gabin. „Obljubila sem njegovi ženi, da mu bom djala blazino pod glavo.M Možem pa se je mndilo in nevoljno so zbasali noter blazino, grobo me prijemajoč. Eden njih je iskal povsod kladivo in je klel, ker ga ni našel; svojega je bil pozabil spodaj in je moral iti zdaj vse tri stopnice dol. Položili so na rakev pokrov in začutil sem, kako me je potreslo po vsem telesu, ko »ta dva bobneCa vdarca kladiva zabila prvi žebelj-- Zdsj je bilo končano, jaz sem živel, j Drug za dragim so sledili žeblji in kladiva j so tolkla t taktu. Bilo je, kakor bi zabili' zaboj s suhim sadjem, tako ravnodušno so opravili možje svoj posel. Rnkev je bila zaprta, in šum zunanjega sveta je prodiral k meni le še zadušeno, zmedeno, a tako čudno odmevajoče, kakor da se je smrekova rakev izpremenila v reso-nančna tla. Zadnje besede, ki sem jih še slišal v sobi, so bile od stare sosede, ki je rekla: „Le idete počasi dol in paaitj, v drugem nadstropju ograja ni nič prav trdna. Odnesli so me in zdaj sem imel občutek, kakor da se nahajam na divje valovečem morju. Od tega trenutka naprej so moji spomini samo jako nejasni, vendar se spominjam, da me je prevzemala samo ena misel, jako abot-na misel, izskušal sem namreč natančno uganiti pot, katerega je šel pogreb. Poznal nisem ne ene ceste v Parizu, nisem vedel, kje so ležala velika pokopališča, katerih imena sem preje večkrat slišal, in vendar sem osredotočal z vso napornostjo poslednji ostanek svoje zavesti na to, ali smo se obrnili na desno ali na levo. Mrtvaški voz se je tresel in poskakoval na tlaku in drdranje vozov, topotanje ljudi okoli mene je odmevalo v moji rakvi in protzročalo divji hrup. (Dalje) 8traa II »EDINOST« štv. 176 V Trsts, dne 2 7 junija 1908 vzbuja utis, kakor da se je na vsak način hotelo jemati ozir na Reko. Da se za avstrijska paroplovno podjetje dobi brzemu prometu z Dalmacijo izhodišče, «e nalaga vladi, da zgradi pristanišče v Pre-luki pri Voloskem oziroma t Medolinu na južnem rtu Istrije. Govornik se je nadalje izjavil za kombinirane tovorne tarife za železnice in paro-plovbo. Tozadevna pogajanja naj se končajo šc pred sklepanjem Lloydove pododbe. Generalni govornik contra pasi. Muchitsch je govoril o najnovcjih .graakih dogodkih, protestiral je proti nepotrebni uporabi vo* jaštva in kršenju avtonomije mestnih občin. Sledili so dejanski popravki. Predsednik je opominjal govornike, naj se gibljejo strogo v okvirju istih. Posl. grof Sternberg je omenil razne opazke po3l. Sommerja, Seligerja in Daszyn-skega in je konečno izjavil, da je strahopetec eni, ki kakor posl. Daszinsky pod zaščito imunitete žali veB duhovski stan. Socijalni demokrati so s stišnjenimi pestmi šli proti Sternbergu, okoiu katerega so se zbrali kiščansko*socijalni in katcl:ški poslanci. Nastal }e velik hrup, le z velikim naporom se je preprečilo, da ni prišlo do pretepa. Predsednik je moral sejo prekiniti in je zapustil dvorano. Več socijalnih demokratov je vrglo proti Sternbergu tiskovine, j Hrup je trajal še nadalje, dokler se ni{ uglednijem poslancem posrečilo napraviti mir. — Socijalni demokrati so zopet zasedli svoja! mesta. Precljednik Weisskirchner, je obžaloval, da je piišlo do takih prizorov ter je grofa Sternbergu radi omenjenegn izraza oduzel, besedo. (Dolgotrajna pohvala in ploskanje pri! socijalistih). Posl. Sternnerg ie protestiral. —j Hrup je trajal še potem, ko je predsednik, podelil besedo posl. Masaryku. Ob splošnem nemiru je Masaryk popravil trditev posl. Schilingerja, češ, da si je eden njegovih učencev v^led njegovih naukov vzel življenje. Djkazal je, da se je omenjeni dijak umoril radi neozdravljive bolezni. Drugi dejanski popravek Masarykov se je nanašal; na syl!abus. Krščanski socijalci in češki kl?ri- j kalci so \prizorili velik hrup, tako da ni bilo! slišati Masarykovib izvajanj. Vsi poslanci pri-1 padajoči duliovskemu stanu, izvzemši Scbillen- j gerja, ki je govornika poslušal, so demonstra-' tivno zapustili dvorano. Posl. Myalivec, Sternberg in Biclohlavek; so viharno zahtevali, da Be posl. Masarvku. ki, je dlje časa govciil, odvzame besedo. Posl. Bieloh'avek je izjavil, da je Das-2ynski, dokler ne dokaže težkih obdolži te v,, ki jih je dvignil proti nekemu katoliškemu' dukovDiku, strahopetec in lažnjivec. (Dolgi-1 trajna pohvala in ploskanje; viharni protestni klici pri socijalnih demokratih. DUNA-I 26. Nemško nacij. koresp." poroča, da bo se vsled včerajšnjega poročila o konferenci slovenskih poslancev z ministerskim poslancem na kateri da so isti napovedali, da se sehtavi pododsek jugoslovanskih po-: slancev, ki pripravi jezikovni zakon, nemški poslanci Dobernigg. Eienspinner, Hi t man pl. Wtliethot, Markhl in Nagele podal: k miui-sierakemu preda, ter mu opisali razburjenost, ki da vlada v tabo: ju njihovih pristašev. Prosili so niinisterskega predsedaika, r.ai poda izjavo o razgovoru s slovenskimi poslanci in o napredni; akciji slovenskega kluba. Ministerski predsednik je rekel, da so res bili pri njemu slovenski poslanci, toda o kaki pripravi jezikovnega zakona za alpske dežele ni bilo "govora. O sestari pododseks v jugoslovan3kćai k'ubu, ki ima izdelati tak zakonski načit, je iz?cdil iz časnikov. Sicer se trdno drži obljube, dane posl. D.tbcr-niggu, da ne stori ničesar brez nemških po- i slancev. Zbornica je konečno vsprejela proračun z veliko večino. Predsankcijonirani zakonski načrti. (tesar je podelil dr. Korytowikemu pred-sankcijo za zakonska načrta o reformi hišno-poslopnega davka in za zboljšanje plač poštnim uslužbencem. Za zvišanje plač poštnim uslužbencem se zahteva 18 mil. K. Gosposka zbornica. DUNAJ 26. Gospodska zbornica je imela danes sejo. Med došiimi ulogami je interpelacija Mattuša, v kateri se poživlja vlado, da izvede Čim prej enakopravnost cbeh deželnih jezikov, izlabti v deželah, kj°r sta češki in nemški jezik že stoletja v navadi. Gr*bmayr je utemeljev svoj predlog glede reformo kmetijskega kredita, predlog je bil izročen specijalni komisiji deveterih členov. Piihodira seja jutri. Oseslovanska konfeesica v pragi „Narodni Listy" poročajo: Praške vse-slovanske konference se udeleže štirje voditelji bolgarskih političaih strank, zastopniki vseh strank iz kraljestva Srbskega, zastopniki vseh strank iz Hrvatskega, zastopniki vseh slovenskih narodnih strank, z edino izjemo klerikalcev, ki se še niso prijavili. Će odpovedo svojo udeležbo, bo se njim pripadajoče število mandatov, porazdelilo med ostale Slovence. Če&ke klerikalce^ z Moravakega bo zastopal poslanec P. Slineer, konservativne Poljake pa poslanec grof Vojteh Dziedn szycki. Skupština političnega društva za Jtrvate ta Slovence v Jatri. Predvčerajšnjem se je vršila glavna skupščina „političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri'% v „Narodnem domu" v Pazinu. Da-si je bil delavni dan. bilo je navzočih okolo 100 členov. Predsednik društva, poslanec V j e-] koslavSpinčić, je otvoril skupščino, epomnivši se umrlih členov, katerim je skupščina, dvignivši se, zaklicala : Slava ! , Na to je, nadomestovaje tajnika, narodni borilec in poslanec dr. Dinko T r i n a j-s t i č, čital poročilo o delovanju političnega društva in je osvetlil osobito tri točke: borbo za staroslovenšćino, priprave za volitve j v parlament in novo volilno reformo za istrski deželni zbor, i Blagajnik g. dr. J o s i p Man đ ić je po-' ročal o financijalnem stanju društva, na kar se je vršila volitev novega odbora. Predsed-1 nik S p i n č i ć je priporočal predsednikom J odličnega moža in trpina, poslanca profesorja M a tka Mandića. Dr. N. Z. Bjelo-i vučić, je od srca podpiral to kandidaturo j in ee mu je pridružilo šc nekaj drugih govor- j nikov. Mandičeva kandidatura je bila vspre- j jeta oduševljenjem in je bil ta gospod izvo- j Ijen predsednikom. Nato je bilo izvoljenih 9 . odbornikov in 9 namestnikov iz vseh hrvat- j sko slovenskih okrajev Istre. Podpredsednikom ! je bil izvoljen dr. Širne K o r e I i č, odvetnik in župan v Pazinu, tajnikom pa dr. Banice v i ć. Novoizvoljeni predsednik prof. M a n d i ć ee je zahvalil na izkazani mu časti ter je predočil skupščini veliko borbo, ki čaka narod z že razpisanimi volitvami za i6trski deželni zbor. Izražal je trdno nado, da istrski hrvatsko-slovenski narod obnovi dan slavja 14. maja 1907. Na to je člen dr. N. Z. B j e 1 o v u č i ć nagla šal zasluge odstopajočega odbora, osobito Spinčića in d.ra D. Trinajstića, ter je predlagal zahvalo v zapisnik, pozivaje nav-zeče. da jim zakličejo : Živeli! S tem je bila skupščina zvršena. Sestanek carja in predsednika IFallieresa. „Magdeburger Zeitung" poroča iz Petro-grada: Na sestanku carja in predsednikom francoske republike, Fallicre3om. v revalskem zalivu, bodo navzoči tudi ru?ki miniaterski predsednik Stolipin, minister za vnanje stvari Izvolski, minister mornarice Dikov, poslanik Neiidov, od franejsko strani pa minister za vnanje stvari Pichon in posl. Touchard. Za Revalom z angleškim kraljem sledi Reval b predsednikom francoske republike. Že navzočnost gori označenih oseb na razgovoru nced glavarjema ruske in francoske države govori sama po sebi o veliki politični važnosti tega sestanka. Ni dvoma, da bo to n^Uljevanje in spopolnjevanje dogovorov med carjem in angleškim kraljem. Ni šo dolgo temu, ko so poteze na šahovni deski velike politike izhajale iz Berolina t*ko, da so se tamgori v prestolnici Viljelmovo kar uživeli v prepiičanje, da se Bploh ne more nobena akcija v evropski politiki vršiti brez berolin-skega pečata. Dane3 se določajo novo konture evropske konstelacije in — Berolin ostaja na strani. Na vse zadnje res ni zameriti cesarju Viljelmu, ako postaja nervozen. Ravno Bedaj čitamo v listih, da je Nemčija zopet dosegla velik vspeh — v Carigradu glede gradnje bagdadske železnice. Da, da, danes sta berolinski Viljelm in carigrajski sultan — kakor se pravi — debela prijatelja. Menda že -predebela" za Fvropo, ki je začela gledati v gospodarski ekspanziji Nemčije preko Carigrada v Azijo veliko nevarnost za svoje interese. Zato se bržkone ne oddaljimo od re3nice, ako menimo, da je bilo na sestanku med carjem in angležkim kraljem ia da bo tudi na sestanku med carjem io predsednikom francoske republike poleg drug'h jedno glavnih vprašanj : kako paralizirati to gospodarsko in preko te tudi politično ekspanzivnost Nemčije v smeri proti Aziji. In mi bi šli celo še dalje in ne izključujemo, da tudi iz sedanjih krvavih dogodkov v Perziji navstane rusko-angležki jez proti izvajanju velikih nemških načrtov. Skupna zavett, da je Nemčija se svojim velikim po-željenjem skupen sovražnik, ustvarja nove zveze, pripravlja nove konstelacije, ki so se še nedolgo temu zdele absolutno izključene. Ogrska. Državni zbor. BUDIMPEŠTA 26. Zbornica je nadaljevala specijalno debato o davku na špirit. — K § 31 je govoril gosi. Farkashazv, ki je izjavil, da hoče pokazati, da predlog povspe-šuje veleposeitvo. — Posl. Tucsek (stranka neodv.) je zaklical: NesramnoBt! — Posl. Farkashazy: To poravnava kje drugod. Na vsak način je pa nesramnost, ako tako govorite. Predsednik je poslanca pozval na red. — Specijalna debata jd dospela do § 36. Pri tem paragrafu je izjavil ministerski predsednik dr. Wekerle, da se v prvi vrsti postavi žgaloice o onih krajih, kjer je mnogo sadja. Hrvatska pridela mnogo sadja, prav radi | tega zamore v pomirjenje hrvatskih poslancev j ršči, da sa žgalnice v prvi vrsti postavi tamkaj. (Klici na desnici: Ti jih ne zaslužijo !) Nato je bila razprava prekinjena, pri-■ hodnja seja jutri. BUDIMPEŠTA 26. (Ogr. biro). Afera | poslancev Farkashazv-ja in Tucseka je bila še tekom današnje zborn čne seje mirno poravnana. Hrvatska. Konferenca. Iz Budimpešte javljajo: V četrtek je posl. Bela Rakovaky imel daljšo konferenco s posl. Zagorcem. Razpravljala sta o političnem položaju na Hrvatskem. Drobne politične vesti. Ogrski proračunski zakon je cesar sankcijoniral. Kralj Edvard za Ruaijo. Iz Londona poročajo: Provzročilo je senzacijo dejstvo, da ni kralj Edvard pozval na neko zabavo onih poslancev, ki so se bili svoječasno izjavili proti ožji zvezi z Rusijo* Interparlamentarna konferenca se bo vršila v Berolinu dne 11. in 12. septembra. — Med predmeti bo na dnevnem redu razprava o nedotakljivosti privatne /astuine na morju za časa vojne. Srbija in Bolgarija. Iz Sofije poročajo, da je ruska vlada opozorila beli-grajsko vlado, da ustavi akcijo s četami v Makedoniji. Bolgarski krogi izjavljajo, da se ne misli a tem izzivati Srbije, ali se jej daje umeti, da je Bolgarska pripravljena na vojno, ako bo Srbija nadaljevala svojo politiko v Makedoniji. Novo mesto. Trg Oberhollabrunn je cesar povzdignil v mesto. Oberhollahrunn je eno najstarejih krajev Niže Avstrijske. Kraj je bil naseljen že za čssa preseljevanja narodov. Pozneje je bil pod oblastjo pasav-stih škofov ter je konečno prešel pod Habs-buržane. Oberhollabrunn je sedaj sedež političnega in sodnijskega okraja, šteje 496 hiš in 4134 prebivalcev. Ima državno gimnazijo, moško učiteljišče, deški seminar, obrtno nadaljevalno šolo, poljodelsko zimsko šolo, dve petrazredni ljuski in trirazredno meščansko šolo za dečke in deklice. Nova angleška eakadra. „Daily Evpress" je izvedel, da Be v bodočem letu isvrši nova va/.aa razlelitev angleškega brc-dovja. Kanalska eskadra odda več ladij za novo eskadro, ki se bo bržkone zvala „Severno-morska eskadra" in bo imela svojo postajo v Škotski. Jakost nove eskadre ni še določena ; najbrž dobi pa štiri oklopnjače in štiri križarje; morda bo sestavljena tudi iz samih oklopnih križarjev. Dnevne vesti. N ša šolska mizerija. V izdanju od 11. t. m. smo bili priobčili pad tem naslovom notico, v kateri je bilo povedano o neki odredbi, s katero je učencem na lukajšnjih državnih ljudskih in na meščanski šoli strogo prepovedano govoriti m?d seboj v slovenskem jeziku. Ta nezaslišana odredba je dala posl. dru. Rybaru po7od, da je v seji zbornice poslance^ dne 13. junija t. L vložil interpelacijo, v kateri navaja doslovno gori omenjeno notico ter nadaljuje : Ako je gornja ve3t resnična bi morali omenjeno naredbo ravnateljstva c. k. državnih ljudskih šol v Trstu označiti kakor povsem nezakonito, ob enem pa tudi kakor skrajno nehumanno ia naredao čuvstvo nenemškega prebivalstva žalečo odredbo. Prepoved rabe mat:ri'i?ga jezika celo v občevanju s sošolci mora naravnost deprimi-joče delovati na nenemške šolske otroke, ter jim kazati materini jezik kakor nekaj ostudnega, in to je neumeino tembolj, ko v omenjenih šolah nenemški otroci tvorijo pretežno večino. D očim pa je italijanskim stariSem dana možnost, da proti tej prepovedi pretegujejo s tem, da pošiljajo svoje otroke v italijanske občinske šole, so pa slovenski stariši germa-nizatoriČnim tendencam izročeni na milost in nemilost ker vzlic mnogoletnim prošnjam in pritožbam nočeta še država ne občina za mnogoštevilne slovensko šolske otroke otvoriti slovenskih ljudskih šol. Vprašavna prepoved pa je tudi skrajno nemoralična, ker more med učenci ustvarjati denuncijantov in hinavcev. Podpisani stavljajo torej vprašanje : 1. Jeli Vaši ekscelenci znana tmenjena jezikovna prepoved na trž&ških c. k. državnih ljudskih šolah? 2. Je-li Vaša ekscelenca volina odrediti, da se ta prepoved tskoj odpravi?! Iz jezikovnih razlogov kasirana smrtna obsodba. V listih čitamo: „Najviše kakor kasacijsko sodišče je na pritožbo ničnosti kasiralo smrtno obsodbo, ki jo je porotno sodišče t Ljubljani izreklo nad Marijo Križanec radi detomora. Rizlog ničnosti je v tem, da se je razprava vršila nemško, doć i m niso bili vsi porotniki vesti nemškemu jezikuu. Torej je v tem slučaju že dejstvo, da niso VSi porotniki umeli razpravnega jezika, zadoščalo najvišemu eodišču, da je kasiralo obsodbo. V luči te razsodbe najvišega sodišča se nam še le prav kaže vsa gorostasnost razmer na našem tržaškem porotnem sodišču v jezikovnem pogledu. Tu so pogosti slučaji, ko nljeden, porotnikov ne umeje ne obtoženca ne prič, a poslednji ne — razpravnega jezika! In tako sestavljeno sodišče odloča o časti, o svobodi, o ekzistenci in često tudi o življenju in smrti!!! Te razmere kriče po remeduri, ki jo zopet in zopet zahtevamo v imenu justice in humsnitete. Sklep šolskega leta. Valed name stnUkega odloka se šolsko leto na tukajšnjih državnih : meščanskih in ljudskih šolah zaključi Ž3 pr> jhodnji torek dne 30. t. m. Matura na gimnaziji. — Včeraj so se dovršili maturitetni izpiti na tukajšnjem državnem gimuaziju. Maturantov je bilo 3 4. — Od teh je bilo i; Slovencev: Ori-slav Kavči ć. Josip Kerner, Marij Krmpotić, Vladimir Muha, Ferdo Perhavec in Mirko Polič. Maturant KrmpotM je napravil izpit z odliko, vai drugi z dobrim vspehom. Mladim gospodom, ki so nspravili čait svojemu rodu, naša najiskreneje čestitke! Želimo jim najboljih vspehov na njihovem nadaljnjem stremljenju in poznejem delu med narodom za narod. Temeljni kamen za novo cerkev Srca Jezusovega v ulici Ronco blizo me tnega vrta je včeraj ob 8. uri zjutraj slovesno polož-l škof Nagi. Navzoči so bili med drugimi tudi namestnik prii?c Hohenlohe s soprog?, župan Sandrinelli,. vojaški poveljnik kontreadmiral Couarde, več duhovnikov i. t. d. B.Io jo tudi govorov latinskih, italijanskih in nemških. Cerkvena slavnost je bila ob 10 uii predpo-ludne pri kraju. Novo cerkev bodo oskrbovali italijanski ia nemški Jezuiti. Iz letošnjega poročila tukajšnje c. kr. višje gimnazije. Kakor ve ves svet, je tukajšnja c. kr. gimnazija nemški zavod, katerega je prisiljena obiskovati tudi naša mladina. Zanima nas ^torej pred vsem statistika o materinskem jeziku dijakov v ravnokar nvnolem šolskem letu. Od javnih dijakov jo bilo 141 Nemcev, 142 Italijanov, 133 Slovencev, 20 S r b o - H r v a t o v, (tor-, j skupaj 158 Jugoslovanov), 2 Čeha, 1 Poljak in 12 razne narodnosti. Skupaj ie bilo torej javnih dijakov koncem šolskega leta 45'>, od katerih je Slovencev skoraj tretini in Jugoslovanov skupaj nad tretino. Slev\n-,ke tečaje (je Slovence) je obiskovalo vsega skupaj 120 dijakov. Bilo je torej 18 Slovencev ali pa celo 38 Jugoslovanov —, ki niso smatrali potrebno učiti se materinščine, kar j-i za dotične gospod;če — najblažje rečeno — škand iJ. Glede klasifikacije ja koncem šolskega leta dobilo 42 dijakov odliko, 314 prvi, 53 drugi, 14 tretji red, 31 mora položiti naknadni izpit, 2 nista "bila klasificirana. Nepovoljno j-a bilo torej klasificiranih približno 19u/0• Kar se tiče rojstnega kraja jo bilo 314 iz Trsta in okolice, 54 iz Ist:e in (i3-riškega. 14 iz drugih avstrijskih kronovin, 51 iz Ogrskega in ostali iz raznih družili krajev. Rednik učnih moči je bilo Ittos -0, od teh razum dveh katehetov le 1 slovenski proreso-, in sic^r oni za slovenščino (!). Pragi bo z malimi izjemami sami Nemci. Tudi poučno ! ! Prijatelji Sokolslva v ponedeljek dre J^. t. m. na dan sv. Petra in Pavla vsi z brzim parnikom rS. Giu3to" v Devin. Pri javni telovadbi se bodo izvajalo med drugitn tudi proste vaje iz petega Sokolskega 7leta v I \ figi. Prvi nastop ženskega o d e 1 k s. Vsak zaveden Slovenec in Slovenka naj se smatra povabljenim, tudi če ni dobil vabila naj pride gotovo. Vozni listki-vstopnice za izlet so v pretprodaji v slovan>ki knjigarni T. Gorenjec pri vratarju ».Narodnega doma*' (g'avni vhod;. Zahvala. — Podpisani izreka nuj irčnejo zahvalo gg. tajniku in blagajniku podpornega društva „Jadran" za podeljeno mu podporo. Hvala i z srca I I) ran o t in Javor. V nedeljo na Kontovelj! Vrlo pevsko društvo „Danica" v naši narodni trdnjavi kontoveljski priredi v nedeljo veselico, na kateri prvič nastopi tudi njegov tamburaški klub. Vcselica se bo vi šila v „Go3pod irskem društvu". Kdor zna, b kako energijo znhji Kontoveljci ajdovico pokaditi raznim m.rodnim nasprotnikom, spleza gotovo z veseljem na ono Krasno ra7gledišče ! Tržaška podružnica Slov. plan društva naznanja a?ojim členom in prijateljem prirod-, da priredi oddelek tržaških planincev v no-deljo dne 28. junija celodneven izlet na K u- c e 1 j in C a v e n. Odhod iz Trata danes v soboto zvečer 7 uri 25 minut z dr/avno železnico do Bitu'. Oi todi v Čeroice. kjer se prenoči. Z) utm.j za rana ?dhod preko Selovca na Ivic li in potem v C aren. Povrat na Predinejo—Kri*—Ce^to in z vlakom v Trst. Kucelj se odlikuje izlruti po obsežnem razgledu, a tudi po prvih p'anink »h, ki se ravno v tem času bujno razcvitajo p-> njega robeh Posebno diven je tudi razg'ed z vrha Čavna, takozvanega Modrasovca. Za-toraj planinci na veselo svidenje^ v nedeljo vrh gora! Odbsr S. P. 1». Popravek. V včerajšnji številki našeg i lista je bilo čitati v vabilu konsumnega društva v Ricmanjih, da se bo vršil redni občni zbor 20. junija t. 1. medtem ko so mora gladiti 28. Junija, kar naj b'agovole cenj. čitate.,i vzeti na znanje. Izlet „Tržaškega Sokola* v Devin ee bo vršil dne 5>'J. t. m. s parnikom „Capodiitria". V Devinu na prostornem viti mt*vrači-j „Ples"* se bo vrši'a javna telovadba, pri kateri nastopijo prvikrat v častnem Številu telovadke. v odpitem restavracijskem salonu se bo vršil ples. Koncert godbe bosanskega pešpolka št. 4. se prične že na parniku in se bo nadaljeval tudi na povratku v Trst. Voznim za tja in nazaj z vstopnino ■a veselico vred 2 K; vstopnina k veielici ! 50 stot. Kdor ljubi neprisiljeno zabavo in i hoče ob enem podpirati druitvo, kateremu ;e poverjena telesna in narodna vzgoja uaša V Trstu, dne 27. junija 1903 »EDINOST« šfcv. 176 Stran III mladine, naj pride gotovo v ponedeljek v Devin! Na zdar! K slovanski banki. Poročali smo včeraj o posvetovanjih na Dunaju za ustanovitev slovanske banke. Pridodati še treba, da je bi!o dosedaj v Avstriji, Srbiji in Bolgariji se strani slovanskih denarnih zavodov subskri-biranih 50 milijonov kron za Slovan >ko banko. Tržaška mala kronika. Samomor Iz ljubezni. Včeraj zjutraj ob 8. uri je Alojzija Pertot, hišna v št. 6. ul. S. Giovani, je izpila močno dozo karbolne kisline v samomorilno svrho. Njena gospodinja Emilija grofica Muratti jo je našla mrtvo v njeni sobici. Pri postelji je ležal molitvenik in raztrgano pismo, iz katerega se je izvedelo, da vzrok samomoru je bila nesrečna ljubezen. B:la je smrtno zaljubljena v nekega mladeniča, ki jo je zapustil. Besen tast. Med Marijo Colomban, stiro 28 let, stanujočo v Izoli št. 382, in njenim tastom Nikolajem je včeraj nastal hud prepir. Tast je zasledoval snaho po stanovanju, s krivcem v roki. Hoteč ujti nevarnosti se je nagnila preveč na okno in padla dol na ce3to. Zlomila si je desno golenico. Spremili so jo v X. oddelek tukajšnje bolnišnice. Nesrečen voznik. Voznik Anton Slama, star 66 let, stanujoč v ul. Istra št. 310, je včdraj, ko je vozil po L'ovdovem arzenaiu, padel z kozla. Dobil je razne praske in bunke po prsih in na levi rami. Sprejeli so ga v bolnišnico. Tragična smrt L!oydovega mornarja. Včeraj zjutraj ob 10. uri je mornarski vajenec Peter Košič, Dalmatinec, vkrcan v L'oy-dovem parniku ».Ssmiramis", ki je privrvljen ob pomoli št. 6 v prosti luki, čistil pobočje parnika. Na enkrat je nesrečnež zgubil ravnotežje in štrbunknil v morja ; med padom ■je udaril z glavo na pomol. Priteklo je mnogo ljudi, med temi Llovdov magaziner Peter Bor-toluzzi, ki je 6kočil oblečen v morje, da bi rešil ponesrečenca. Ostal pa je pod vodo več sekund, in so se prisotni že bali tudi zani. ko se je slednič prikazal na površino, ali že popolnoma obnemogel. Izvlekli so ga iz morja in dali prenesti na zdravniško postajo. Berto-luzzi je povedal, da je videl truplo mornarja pod parnikom. Ga ni mcgel izvleči izped parnika, ker so mu zmanjkale moči. Dali so nato parnik nekoliko odmakniti in je kmalu truplo prišlo na dan. Imel je mrlič težko rano ni glavi, vsled katere je obnemogel in tako obtičal pod pa nikom, kjer je našel smrt. Truplo so prenesli v mrtvašnico pri S7, Justu. Smešnloa A. „ . . Va5 sin %-/am2 torej y.e no. ki bo imela & O (XX) kron dote?.' — Mati: Da, da* . . . Saj sem vedno pravila, da \t tega fanta s* kaj postane !J Koledar in vreme — Danes : Ladislav kralj. — Jutri : III. ned. po Bink. — Temperatura : včeraj ob 2. uri popoludne " Ceis. Vreme včeraj : lepo. Vremenska nipoved na Primorskem: Več'aoma jasno: semtertja megleno. Zmerni vetrovi. Temperatura narašča. Vreme stanovitno. Društveno vesti. Slavnemu občinstvu na znanje! Tambur, odsek pev. dr. „KOLO" priredi v nedeljo dne 28. junija v veliki dvorani „Narodnega doma ' v Barko vi j ah dramo s petjem v 5 dejanjih LEPA VIDA. Spisal dr. Josip Vošnjak. Igra se vrši v hiši Andreja Kogoja: četrto dejanje na gradiču Gadoliovem. Režiser gosp. Dragotin Starec. Petje in tamburanje vodi gosp. H. O. Vogrič. Začetek točno ob 6. uri pop. Blagajna se odpre ob 5. uri pop. Vstopnina 60 stot. Sedeži I. vrste 40 stot. II. vrste 20 stot. Predstava se vrši ob vsakem vremenu. O- Telovadno drušlvo „Tržaški Sokol r-fc)*' , Bratje S-koli! j V ponedeljek dne 20. t. m. pri-SH^^ redimo izlet v Dcvin s parnikom Capodistiia" po že objavljenem 'razporedu. Poživljamo brate, da se __v čim največjem številu vdeleže tega izleta v društvenem kroju. Zbirališče v „Narodnem domu* ob 2. uri pcp. Skupen odhod po mestu do parnika. Xa zdar ! V Trstu, dne J3. iunija 1908. Odbor. Gospodarsko društvo pri Sv. M. M. zgornji št. 58 pri „Tirolcu" priredi v nedeljo dne 28. t. m. koncert s petjem, igro in ple-30m v Ustnih prostorih, s sodelovanjem pev. diuštva ,.Ilirija" od S?. Jakoba. Vstopnina na koncert 40 stot. Začetek zabave ob 3 pop., začetek plesa ob 7. uri. Občni zbor „Tržaškega S. kola" se bo vršil v soboto dne 11. julija t. 1. ob 8. uri zrečer v društveni telovadnici _se sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor starost.*, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. po- j rofilo pegledovalcev računov, 5. volite7 no-' vega odbora, 6. Kventualija. Odbor. Otroški vrtec v Rocolu priredi jutri popoludne ob 5. u;i cbičajno otroško veselico j v prostorih vrtca, na kar opozarjamo posebno tamošnje stariše, a tudi aruge rodoljube. Tržaško kolesarsko društvo „Balkan-, priredi ^utri v nedeljo izlet v Nabrežino in Kornei, v sviho ustanovitve oddelkov. Kolesarji iz Nabrežine 60 naprošeni. da pridejo -okoli 8 ure zjutraj v gostilno g. Nemca. Oni iz Komna, Gorjanskega pa okoli 11 ure t gostilno g. Kovačiča. Odhod iz Trsta ob 6. uri zjutraj pred kavarno Comniercio. Pevsko društvo „Slava" pri sv. Mariji M. spodnji imelo je minolo soboto svoj sedemnajsti redni občni zbor. Iz tajnikovega poročila je bilo razvidno da je društvo imelo svoje navadno delovanja, vkljub marsikaki zapreki, ki jo je društvo doživelo v minoltni letu. — V novi odbor so bili izvoljeni Anton Miklavec, predsednikom, Anton Nardin pot-predsednikom, Dragotin Gregorič, tajnikom, Ivan Svetioa, blagajnikom. Odborniki pa : Josip Pregarc, Josip (Jok, Josip Jurjovič, Ivan Bradpč in Anton Kobec. Namestnikoma pa : Vjekeslav Kuret in Peter Gregorič. — Jutre t nedeljo dne 28. t.vm. priredi pevsko društvo izlet na Spodnjo Skotijo (pri Kopru) in cb enem se vdeleži prve veselice tamošnjega mladega pevskega društva „Isterski grmič". Nar. delav. organizacija. Nocoj ob 8. uri imajo delavci pri Strudt-hefu svoje posvetovanje v društvenih prostorih. V nedeljo ob 10. uri predpoludne se bo vršil v društvenih prostorih premikačev proste luke javnih skladiščih. členom N. D. O. se priporoča, da se mnogoštevilno vdeleže dramatične predstave taraburaškega zbora „Kolo", ki bo v nedeljo dne 28. t. m. v dvorani „Narodnega doma" v Barkovliah. Igralci so člani N. D. O. in eo tudi že sodelovali na naših prireditvah v prid podpornega zaklada. Darovi. Ciril Metodov dar moški podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu je podaril dr. J. Abram 10 K. Vi vat sequen3l Vesti iz Goriške. Iz Tomaja. Kakor smo že poročali, priredi dne 29. t. m., na praznik sv. P. in P., pev.-bralno društvo „Simou Gregorčič" (prej Tvinaj) v Tomaju na tamošnji veliki semenj in cerkveni praznik veselico na odičenem dvorišču ge. Marije Cefula Ucman s kaj obširnem vsporedom. Ples se prične ob '/. 1. pop. in bo trajal do .'>. ; točno ob 4. uri te prične veselica in po veselici bo zopet ples, ki se bo vršil do i 11. ure zvečer. Srirala bo vojaška godbabo-anskrg-i peš-j polka št. 4 iz Trsta. Društvo si je nadelo sedaj, v spomin ve jlikaga pe ,aika in rodoljuba, ime „Simc n Gre ' gorčic*4. da s tem počasti njegov večni spomin i in da pokaže s tem bvo}o dobro narodno hvaležnost velikemu, neumrljivemu geniju. Eventue'ni dobičok se uporabi v razširjenje tuka]šaje javne ljudske knjižnice. Ta dan je največji Bfmenj na Krasu in praznik župnijskih zaščitnikov in navadno ee zbira tedaj v Tumaju največ ljudi z vsega Krasa, iz tržaške okolice, z Vipavskega. Po sebno se je nadejati velike ndi^žbs sedaj ko imamo noro drž. ž leznico. sr-mo pičle pol ure oJaljero. Preskrbljeno bi za duševni in telesni vžitek. PriLitite in počastite nas s svojim obiskom ! Saj delamo za narod, njega prosveto in njegovo bodočnnat. s čemer vršimo najplerae-nit -jše ia najsvetejše narodno dolžnost. Na-Hvidenje torej dne 29. rožnika v Tcm3ju ! Pitna voda za Kras. Deželni zbor je v s-ojnn zadnjem zasedanju dovolil prnpevek 500 k-on, to je polovica vse potrebščine, za izdelanje s phšnega načrta za preskrbo Krasa s pitn > vodo. Vlada je bila naročila ameli-j&rac:jskemu uradu v Trstu, da izdela ta načrt. a ta ga Š e n i i z d e 1 a 1, ker je baje namastništveni inž-jnir Fcgar preobložen z deli pri uravnavi M ndine (seve, Furlanija ima povsodi prednost!), stavbeni svetnik Obert pa se bavi s pripravljalnimi deli o preskrbitvi vode za goriško mesto. Ker je poljedelsko ministerstvo ustanovilo tri nove tehnične moči pri amelijorac'j-ekem uradu tržaškem, se je nadejati, da se naprava načrta za prcsktblenje Krasa s pitno vodo poveri eni teh novih nnčij, lrajti voda j je za življenje neobhodno potrebna. A'i sliši 6e. da se misli to stvar zoptt predložiti deželnemu zboru v razpravo. Razloga, zakaj bi se stvar zopet zavlekla, ge no ve. Simon Gregorčičevo akademijo priredita „Narodna Čitalnica" in „Rokodelsko bralno društvo" v Tolminu v nedeljo dne. 5. julija j.KONSUMNO DRUŠTVO' v KOLONU vabi nljudao vse elane na občni zbor ki M bo vrSil v društv prostorih dne 12. julija t. 1. ob 8. uri zjutraj. DNEVNI REI>: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. „ blagajnika. 4. Slučajnosti. ODBOR. m »to»a vsakovrstnega pohištva - navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. - Peter Jeraj TRST, ulica Vincenzo Bellini Stv. 13 ter vogal ulice sv. Katarina. m £ t. 597. Razpis. Podpisano Županstvo razpisuje s tem službo občinskega tajnika. Službo jo nastopiti t i m preje, vsaj pa do 15. mal. srpaca t. 1. Plaea po dogovoru. Prednost imajo oni — samostojnega oskrbovanja vseli občinskih poslov popolnoma zmožni prosilci, kateri bi bili sposobni opravljati tudi službo or^a-niBta. Županstvo občin Ocizla-Klanec, Istra ene 2o. rožnika 1903. Zaloga vina TRST, nlioa Chiozza štev. 17 VT ISTRSKI TERAN za dom (ne manj od 5 litrov) po 56 stotink liter. Valentin Zorzini urar in dragotin a Crst, ulica vecchia št. 1 (Za ložo) I zbor zlatih in srebrnih predmetov zlatih in srebrnih ur po najzmer. cenah, ^P^jme se popravljanja vfahe zJatanino in ur. _ SPECIJALITETA v popravljanju urrih zaklepnic-Fozlačenje In arebrnanje sake kovine potom pila ali ognja, in urezi. > i > 2 i i > » za krčmarje in gostilničarje po dogovor.cenah. NB. Sprejmem poSiJjatve v tranzitu za celo monarhijo in v vsaki množini SIMON PAVLIN O VIĆ. A. SEMULIC Bogata izbera pohištva in tapaclrar. delalnica Trst, trg Belvedore štev. 3 Najboljši molinov n sirup . je sedaj oni lekarnarja PICCOLIoww c. i. kr. dvom. zalagatelja in zaia-te!ja njegove Svetosti. Prodaja se v Trstu v buteljkah približno 1 kilogram po Kron 1-80 v mirodiluiculi Brusadin. Clllia. ulica Jelle Poste; iiizzolli, ulica S. Alichele ; Zernltz. ulica Stadion. — Poštni zavoj K 5 30 V sodih o ov-ir.i it fotografu 3@rk!čt§ v Trstu zraven glavne pr,-tc št. 10 v Gorici gosposka ulica štev. T. V Trstu ae slika do 8. uro ivečer pri čarobni električni razsvetljavi. ===== Odprla se je v nI. Gaspare Gozz! 1 MESNICA s prodajo SV* konjskega mesa katero se prodaja po navadnih cenah kakor v drugih mesniChh. Mali oglaai računajo se po 3 atct- besede.; iCAStnoti&k&ae besede bc računajo ; enkrat v©č. Naj manj z R pristojbina stotini. —- Flača se takoj V restavraciji „Al Boschetto" = (restavrater Vogel) . se bo vršil danes in jutri koncert na gosli s petjem hrvatsk. in srbskega gocbenega zbora ZAČETEK TOČNO OB 7. ZVEČER. .J Infermeria TREVES " Trat Zavod za azistenco bolnikom v - vedno odprl ——- Ustanovijcn leta 1885. — TELEFONI 345 Sposobni bolni?ki strežniki in strežnice z* privatno azistenco. — Prenašanje bolnikov z modernimi in higijenu', sredstvi od /elezničnih poBtaj in do istih, kakor tudi z parnikov. A|n!- I Qn0 t II. padst. Umetni fotograjični atelje pri sv. Jakobu ulica Rivo Št. 42 (pritličje) trst. IzvrSuje vaako fotografično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjostpokalov,porcelanaste, plošče za spomenike, itd. itd. POSEBNOST Povečanje vsakatere fotografije. Radi udobnosti P. N. naročnikov ipro-Jena naroobe !o Jih Izvriuj« na domu ali 2unaJ mesta. j PEKARNA in SLADČ1ČARNA Dominik Milanič, Trst - ulica della Guardia štev. 24 = Prodaja: 3-krat na dan svei kruh, najfinejšo moko vsake vrste; vino v buteljkah in likerji. Bogata zaloga specijalne grenčice „TORERO". Prekapanje žganja in izdelovanje brezalkoholnih hladilnih p;jač zamore ee takoj z najboljšim vspebom upravljati. Jamči pe za dovoljenje potrebno za izdelovanje in in prodajo izdelkov. Temeljito manipulacijo upe je na licu mesta v tem izve/.ban Htrokovnjak brezplačno ter daje potrebna navodila za hitro npečavanje. Re-rtektanti naj pošljejo f*voje ponudbe po l -r. • Erste Fabriksfirma 63882 na M. DUCKES Nachi. ĐUNAJ I 1 Wollxeile 9 ■ Hotel Balkan Hotel Balkan